59. fteullkn. U UnUinl. t pooafellek. 9. mnn 1901. XII. leto. izhaja vsa* dan zvečer izvzemsi nedelje in praznike ter velja po posti prejemam za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 94,K, za^polgleta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K, Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemcifo celo leto 28 K. Za vso drago dežele in Ameriko telo temJtsO K. Na naročbo brez Istodobne vpošlljatve naročnine se ne ozira. — Za osa a nI la se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in anravnistvo je v Knaf lovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon ftt 34» Posamezne številke po 10 o, Upravništva telefon 6t. 85. Politično karikatura. Nemška stranka na Kranjskem je postala prava karikatura. Ta klika sama ne ve, kaj hoče, je z eno besedo smešen politični izrodek, ki se z velikim do-padajenjem valja po smetišnieah naše klerikalne stranke. Po vsi sili hoče doseči, da bode najbolj opljuvana klikica v deželi, katera nima ne načel, ne pomena, in katera na sebi nima niti ene dlačice dostojnosti. Pri tem misli še vedno, da je deščica na mostu, ki naj se gradi od Berolina do Adrije, in da je njena smešnost skrajna, napihuje se ta politični črv z najskrajnejšim nemškim nacionalizmom in kar trepeta, ker nas še ni pokrila prusaška pikelhavba. Enkrat ji je vzor Kregar, drugič zopet dr. Ravnihar, meneč, da je s tem pridobila dobra težaka za gradbo zgoraj omenjenega mosta. Vsikdar pa je kakor mlada detelja, napenja najstrupe-nejše sovraštvo do slovenske napredne stranke. Nepotrebno bi bilo o tem kaj govoriti: To sovraštvo služi slo-Tenski napredni stranki le v čast, ker je dokaz, da je naša stranka tista stranka v deželi, v kateri vidijo po-švedrani naši Nemci edino resno nasprotnico tistim velenemškim na-kambam, katere gojijo naši Germani v izsušenih svojih glavicah! To nemško sovraštvo nam je dobro došlo! Bog ga naj nam ohrani, blagoslovi in pomnoži! Kako nedosledna je nemška klikica, dokazale so tudi zadnje de-želnozborske volitve. Vsak kmet iz najzadnje gorjanske koče ima več politične zavesti, kakor naši, pod bičem dr. Egerja se zvijajoči nemšku-tarčki. V Ljubljani se jim je za frak obesil kristalno-čisti dr. Ravnihar, kar so z velikim dopadajenjem opazili. Tega »narodnega delavca« so proglasili za svojega ljubljenca, ter so se trudili noč in dan, da bi ga vsilili naši Ljubljani. Bil je sicer smešen napor, ker so Nemci s svojimi tristo volilci v našem mestn prava ničla. Ali ta ničla se je pehala za dr. Ravniharja, in njegov kristalno-čisti značaj! Oba, značaj in ničla sta obtičala A' jarku! Ali kristalno-čisti so imeli svoje kandidate tudi v ribniškem in kočevskem okraju. Oba 6n-dotna kandidata sta bila pravo meso od dr. Ravniharjevcga mesa! Ali glejte! V Ljubljani najživnhnejša ljubezen, v Ribnici pa sovraštvo, da mu ga para ni! Kočevski trg je izdal posebno okražnico, s katero je svoje Kočevce pridušal, da naj se ne udeleže deželnozborske volitve v kmečkih občinah, in da naj Merharju in Rusu odreko še celo lokale, če bi hotela pri njih prirejati volilne shode. Ti Kočevarji, ki so hoteli od nekdaj biti nekaki naprednjaki, še celo prostorov za volilne shode niso privoščili dr. Ravniharjevima kandidatoma, ter so s tem živo dokazali, kako okostenela reakcionarna indegerirana rasa da so! Pa so tudi servilni, kakor cerkovniki,kar so zopet na Črnomaljskem dokazali. Tudi tja je poslal kočevski Loj, ta klaverni politični po-strešček, posebno pismo, v katerem je rotil nemške občine črnomaljskega okraja, da naj za božjo voljo volijo dvornega svetnika Šukljeta, ki postane deželni glavar, ker bi potem, ako ga Kočevci črnomaljskega okraja ne volijo, lahko veliko škodoval nemškim občinam. Večje in bolj ostudne servilnosti si skoraj misliti ne moremo: temu Loju se že tresejo hlačice pred človekom, o kojem se govori, da postane deželni glavar, in od samega rešpekta leži na trebu-hu, če tak človek kje kandidira. Ti možički žive še vedno v preteklosti, ko so kočevski graščaki njihovim očetom po petindvajset na zadnji del telesa odkladali! In če sedaj vidijo kandidata, ki morda postane deželni glavar, takoj zastokajo: Jezus, volimo ga, sicer jih nam svoj čas odšteje petindvajset! Vsekako je zelo zanimivo, če se sedaj po dokončanih deželnozborskih volitvah na steno pribije, da so Nemci v Ljubljani imeli posebno prepričanje. To prepričanje se pa zopet ni krilo z onim, katero so ga zastopali na Kočevskem, dasi sta ondi kandidirala dva moža najčistejše dr. Ravni-harjeve krvi. Ali to kočevsko prepričanje pa je bilo zopet bistveno različno od onega, Ha katero so prisegali na Črnomaljskem. Od vasi do vasi, od ure do ure drugo prepričanje! Politično evnuštvo prve vrste! Taka stranka ni resna! Ali je samo politična karikatura, ali pa politična he-tera, katera se v cestnem blatu vsa-kemu ponuja in prodaja! To smo hoteli povedati, sedaj ko so dognane deželnozborske volitve! Proslavo narodnih in naprednih zmofi. Slovencem, Hrvatom, Srbom in Cehom se bližajo lepši dnevi, Osvo- bodujejo se spon svojih narodnih sovražnikov ter verig, v katerih so jih imeli uklenjene oznanjevalci teme, zastopniki brezdomovinskega klerikalizma. Povsod že sije bolj ali manj močno solnce svobode in napredka iii uprav pretekli dnevi so pokazali, da je to solnce z elementarno silo prodrlo črne oblake, ki so doslej zakrivali lepo zemljo slovansko, in oblilo z blagodejno toploto njene lastnike v strah in trepet njih sovražnikov, javnih in prikritih. Zadnje deželnozborske volitve so prinesle tako Slovencem kakor hr-vaško-srbski koaliciji na Hrvaškem kakor tudi Cehom sijajne zmage v narodnem in naprednem oziru. Vsak zaveden Slovan jih mora biti vesel. Veseli smo jih zlasti Slovenci, ki smo v soboto zvečer v »Narodnem domu« v Ljubljani s tukajšnjimi brati Hrvati in Cehi dostojno proslavili te zmage. Velika dvorana je bila za toliko proslavijalcev premajhna. Lahko se reče, da je bilo navzočih do (100 oseb. Med njimi je bilo mnogo odličnega narodnega ženstva, navzoči so bili pa tudi vsi napredni dežel no-zborski poslanci kranjski, razen g. Lenarčiča. Prisoten je bil tudi državni poslanec g. župan L Hriba r. Ko so izdoneli zvoki zadnjih akordov tretjega slovanskega komada, ki ga je kakor vse druge eksaktno svirala ljubljanska »Društvena godba«, vstal je g. dr. K o k a 1 j , predsednik »Slovenskega društva«, ki je priredilo to rodoljubno slavje, in pozdravil iskreno vse udeležence slav-•nosti. Predvsem je pozdravil naše narodno ženstvo, ki se je v tolikem številu odzvalo splošnemu vabilu (viharno ploskanje in živio-klici), pozdravlja nadalje brate Hrvate in Čehe (viharno ploskanje) ter naše novoizvoljene deželne poslance (frenetično ploskanje), predvsem g. dr. Vilfana (bučno ploskanje in živio-klici). Čigar zrnata je najbolj čast-na, g. Kngelbertn Gnugln. prvega zastopnika učiteljstva v deželnem zboru (viharno ploskanje), staro gardo g. dr. Tavčarja (velikansko navdušenje) . V na daljnem svojem govoru je poudarjal g. govornik, da se je pri zadnjih deželnozborskih volitvah narodna zavednost v kranjskih mestih izborno pokazala v vsej svoji moči. Trojni nasprotniki so se navalili na nnrodno-nupredno meščanstvo, c. kr. vlada, mednarodni klerikalci in zakleti naši narodni sovražniki Nemci. Zastonj so napenjali svoje sile, zastonj so brusili meče, naš zavedni meščan je z močjo krepkega mladeniča vrgel raz sebe to svojat in jo treščil ob tla, kjer zdaj pobira svoje polomljene kosti. Zmagoslavno je izšel naš meščan iz tega boja in neoma-deževana vihra slovenska trobojnica nad vsemi slovenskimi mesti na Kranjskem. Slovensko meščanstvo je stalo na braniku naših narodnih svetinj. Iz srca se veselimo te narodne zavesti njegove, ker smo prepričani, da solnce svobode zašije enkrat tudi po vsem slovenskem svetu. A tudi bratom Hrvatom in Srbom je zasijalo to solnce. Pomembne zmage so si izvojevali in stoje danes v hrvaškem saboru kot nepremagljiva sila, dasi so se nagromadile proti njim črne ostudne megle. Čestitamo jim na slavni zmagi, čestitamo, da imajo tako slavne junaške in navdušene voditelje. Tudi češko zmago slavimo. Po vročem deset in desetletnem boju se je posrečilo Cehom dobiti v roke biser južne Češke, ponosne Budjejovi-ce, ki so jim jih ugrabili Nemci svoj čas. Tudi Čehom čestitamo, zlasti njih prvoboritelju dr. Zatki, na pre-sijajni zmagi. Končno je zmagala pravica, kajti Budjejovice so češke in češke morajo ostati. Junaškim bratom Čehom kličemo: Slava! (Godba je zaigrala tuš). Na celi črti je zmagala pri nas v mestih narodna ideja. Ta zmaga pa naj ne bo momentanega učinka, ampak nas naj bodri, da tudi v prihodnje vselej poderemo nasprotniške bojne vrste. Prisezimo, da vedno ostanemo zvesti naši materi slovanski! Naprej zastava Slave! Velikansko navdušenje, ki je govornika vedno prekinjevalo, je kot mogočna reka bruhnilo na dan v burnem ploskanju in živahnih živio-klicih, godba je pa zaigrala »Naprej zastava Slave«, ki so jo proslavljajoči poslušali stoje. Nato je povzel besedo gosp. dr. T a v č a r . ki je bil viharno pozdravljen. Kot najstarejši deželni poslanec govorim, je rekel. Svoje volilne zmage slavnost obhajamo mirno in dostojno, kakor se je volitev izvršila mirno in dostojno. Xnrodno-na-predna stranka lahko prezira nemško stranko, ki se v eestnem blatu lahko prodaja vsakomur. Znamenita je bila ta volitev, ker se je vprvič pokazala elementarna sila narodnosti in svobodomiselnosti naše stranke. Z našo zmago smo premagali klerikal- no stranko, ki goji prečudno sovraštvo do svobodne misli, premagani pa leže tudi Nemci, najhujši sovražniki naši narodni misli. Naša stranka je bila vedno najhujša zapreka nemškega mostu do Adrije in hoče to uiti i ostati. (Viharno ploskanje). Mi smo mestna stranka. Vendar ima vsak dostop vanjo, delavec, obrtnik, uradnik, meščan in advokat. Skupno hočemo delovati tudi na gospodarskem polju in nočemo drug drugemu nasprotovati. V dežel nem zboru bo naša stranka za splošno in enako volilno pravico, ki se mora neskaljeno deliti brez vsake goljufije, brez vsake sleparije. Mesta se ne sinejo oropati svojih pravio, saj so ona trdnjave napredka in svobode. Kot posadka teh mest jih moramo braniti do skrajnosti in jih tudi bomo. Ne vdamo se združenim nasprotnikom in bomo posegli tudi po najskrajnejših sredstvih, če bo .potrebno. (Odobravanje). Gotovi listi so pisali, da bodo naša mesta brez vsakega zastopstva, če izvolijo napredne poslance, ki jih bodo klerikalci in Nemci pobijali v vseh njih stremljenjih in zahtevah. V tem računu so se nasprotniki zelo urezali, o čemer bodo imeli zadosti prilike se prepričati. Mi prihajamo v deželni zbor z mirnim srcem, rečem pa lahko, da nosimo v enem rokavu mir, v drugem pa vojno. Če bodo nasprotniki hoteli imeti vojno, imeli jo bodo, o pravem času bomo vedeli potegniti tudi nož iz nožnic. (Ploskanje). Volitve so se izvršile pod dobrimi znamenji za napredno misel. Na Goriškem zmaguje narodno-napred-na stranka (viharno ploskanje), in če pogledamo po širni Sloveniji, vidimo, da tudi drugod napreduje napredna in narodna misel. Zastopniki slovenskih mest se ne damo pritisniti ob zid v deželnem zboru in meščanstvo slovenskih mest lahko pričakuje od nas, kar je pričakovalo, ko nas je volilo. Zato kličem: Bog ohrani slovenska mesta, Bog živi našega slovenskega meščana! Viharno ploskanje je trajalo par minut. G. dr. V i 1 t* a n , burno pozdravljen, je poudarjal v navdušenem svojem govoru, tla se je meščanstvo Kamnika, Radovljice in Tržič izkazalo junaško pri volitvah in mu pripomoglo do častne zmage. Zato nm kliče slavo in zahvalo! Jokali so nekateri volilci, ki niso smeli prt>sto voliti. Reklo se je, da v Tržiču nimamo ničesar iskati. Da je tudi tam močna slovenska narodno - napredua LISTEK. ljubezen Konianove Klare. (Dalje.) Markiju je bilo sedaj le eno pred očmi: kaka nevnrnosl Lahko nastane za Klarico, če svojemu možu vse razkrije. Bal se je resnično zanjo, in plaho vzkliknil: »Ali — gospa Klarica — to je blaznost.« »Ne bojte se zame. Hrast me ljubi. Vem, da ga bo bolelo moje priznanje, a pričalo mu bo tudi, da sem in da mu hočem ostati poštena družica. Dokler ni nihče vedel za skrivnost mojega srca. sem mogla tu ostati in z vami prebivati pod eno streho. Zdaj je to nemogoče in zato odidem na vsak način.« Klarica je govorila z neobičajno odločnostjo, a marki se le ni vdal in je Klarici prigovarjal, j<> prosil rn jo rotil, naj si vendar izbije iz glave take misli in naj ostane. Toda Klarica se mu je samo smehljala. »Nikar se ne trudite, marki. Prepričati me ne morete. Dokler niste vedeli, kaj za vas čutim, sem mogla živeti z vami v eni hiši, že iz upanja, da vam zamorem kdaj kaj koristiti ali vam celo izkazati kako uslugo. Ko zapustim vašo hišo, ponesem s seboj zavest, ki me bo tolažila in ki bo moj ponos, zavest, da sem bila ne- sebična Čuvarica vaše zakonske sreče. Oditi pa moram, izrekla sem besede, ki se ne dajo ne prekleati, ne omiliti, nt1 ublažiti in osebna moja dostojnost zahteva, da se za vedno ločim od vas. Ko bi ostala tu — še v oči bi vam ne mogla več pogledati.--: »Zakaj ne ?« Ker bi mi vest neprestano očitala, da sem se vam vsiljevala in da sem se vam ponudila in tega očitanja bi ne mogla prenesti. Na čistosti moje ljubezni do vas ne sme biti nobenega madeža.« »Klarica. kaj vas ne more prav nič zadržati.« »Nič, ali kvečjemu kaka nezgoda ali kaka nesreča.« Trepetaje, z rosnimi očmi je Klarica še enkrat podala markiju roko. »Zdravstvu j te, marki, in spominjajte se včasih skromne žene, ki vas ljubi brezmejno.« »Klarica, — ne — ostanite -Klarica.« A Klarica je bila že odšla, z naglimi koraki, ne da bi se le enkrat ozrla . . . Marki je sedel na kamen, ki je stal v bližini, zakril je lice z rokama in bilt> mu je hudo pri srcu, kakor še nikdar v življenju. Klarica se je, prišedši domov, zaklenila v SVOJO sobo. Čakala je, da pride Hrast domov in se pripravljala za svojo izpoved. A tištala je le malo časa nemotena. Prihitela je hišna, začela trkati na vrata in klicati Klarico. »Gospa markiza vas prosi, da bi hitro prišli gor, mali Charles je bolan. Markiza se boji, da ji na rokah umrje.« Klarica se je pretražila, da se v prvem hipu ni mogla ganiti. »Kaj torej usoda neče, tla bi zapustila tt> hišo?« se je vprašala, sponi ni vsi- se beseth ki »jih je bila malt) časa poprej izrekla v gozdu. A že v naslednjem trenutku je planila k vratom in jih odprla. »Kaj je v Charlesu?« je naglo vprašala. »Ne vem — zjutraj je imel mrzi ico in glava ga je bolela — zdaj ga boli v vratu. Bojim se. da ima tla-vico.« Klarica je stekla po stopnicah. V otročji sobi je našla markizu, ki jo je bil strah za otroka popolnoma zmetlel. Stiskala je otroka k sebi in jokala. Ko je zagledala Klarico je začela kričati kakor brez uma: »Klarica, pomagajte, Klarica, rešite mi otroka.« Klarica ni vedela kaj bi storila. Spravila je najprej otroka v posteljo. V gradu razen hišne ni bilo nikogar. Klarica je naročila hišni, naj pazi na otroka in na njegovo mater, potem je odhitela iz grada. Sama je osedlala konja in v naglici odjezdila v Ljubljano iskat zdravnika. Konj je dirja! čez ljubljansko ravan kar je mogel, tako ga je naganjala Klarica. Samo eno misel je imela: rešiti otroka njemu, ki ji je vse na svetu. Spominjala se je tiste- ga dne, ko je šla prvič z markizu v otročjo sobo in je mali Charles stegnil po njej svoji drobni roki. Od tistega dne jo je otrok imel raje kot svojo lastno mater in Klarica mu je to vračala s prav materinsko skrbjo in ljubeznijo. Kolikor je mogla je Klarica podila konja. Srečavali so jo ljudje in se začudeno ustavljali, videč to blažim ježo, a Klarica se za vse to ni zmenila. Dirjala je naprej. Tudi po mestu je podila konja brezobzirno naprej, dokler ni prišla do vojašnice v Gradišču,kjer je stanoval francoski vojaški zdravnik. Tam je pognala konja na dvorišče in skočila z njega. »Ali je zdravnik doma?« »Ne,« je odgovoril vojak, na katerega se je Klarica obrnila, »odšel je davi kakor po navadi v službo in se vrne šele zvečer. Najbrže je pa v gledališki kavarni.« Klanca je stisnila vojaku srebrnik v roko. »Preskrbite, da bo pripravljen zdravnikov konj in pripeljite ga h kavarni. Zdravnik mora takoj k majorju d* Aureville.« Videč svetli tolar na dlani svoje roke, je vojak kar planil, da izpolni dobljeno naroČilo. Klarica pa je zopet zasedla konja in odjezdila, h gledališki kavarni. Zdaj je bila prvič zadovoljna, da se je naučila jahati, tlasi je bil markijev pouk največ vzrok, da je prišlo do zbližanja in do katastrofe. Pred kavarno je bilo zbranih več francokih oficirjev. Nekateri so poznali Klarico in strmeli so. videč, kako st> razmršeni njeni lasje in kako je razburjena. Toda Klarica se za to ni zmenila. »deli zdravnik Cliamhol v kavarni?« je vprašala, težko sopeč. »Pokličite ga nujno.« Nekateri oficirji so stekli po zdravnika, drugi so obstopili Klarico in jo izpraševali, kaj tla jo je privedlo v mesto. V naglici jim je povedala, tla je ti' Aurevillov sinček na smrt bolan, a ko se je na vratih prikazal zdravnik, je kratko pretrgala svoje pripovedovanje. »Le brž, le brž,« je zaklicala zdravniku. »Konja vam takoj pripeljejo, nevarnost je vidika, kar je treba, vam povem vse spotoma.« Zdravnik se ni dal razburiti. »Le počasi, draga gospa,« je rekel flegmatično. »Najprej moram vedeti vse okolnosti — da morem vzeti potrebnih zdravil seboj.« Na zdravila Klarica doslej še mislila ni. Razložila je zdravniku hitro vse, kar je hotel vedeti. Zmajeval je i glavo in mrmral besede, ki jih sieerKlarica ni razumela, ki pa so ji vendar napolnile srce s strahom. Naposled je vojak pripeljal konja. Zdravnik ga je zasedel, a treba je bilo najprej jezditi v bolnico i>o zdravila in šele ko je bilo vse pripravljeno, sta Klarica in zdravnik zapustila mesto. (Dalj« prihodnji«.) stranka, videlo se je pri teh volitvah, ko so šli naši možje neustrašeno v boj za slovensko trohojnieo. Kakor smo na vseh shodih poudarjali narodnost in naprednost, to poudarjam še danes, da vedno taki ostanemo. (Odobravanje). S tem, da me je volilo nekaj pristašev slovenske ljudske stranke, lahko rečem, da so postali naši pristaši. Poudarjam pa, da nisem dobil niti enega nemškega glasu! (Živio-klici). Naši volilci so storili svojo dolžnost in zdaj imamo mi dolžnost, da se njih zaupanja izkažemo vredne. Za pravice slovenskega jezika in slovenskega mešeana bom vedno deloval in ee bo treba, bomo zavihali tudi rokave. Viharno ploskanje in živio-klici so sledili icin besedam. G. Engelbert G a n g 1 je istota-ko viharno pozdravljen izrekel zahvalo za specialni pozdrav predsednikov ter se zahvalil za pozdrave, ki so mu došli od vseh strani, od koder se proslavlja vstop prvega svobodomiselnega slovenskega učitelja v deželni zbor. Konstatiram, je nadaljeval, da sem izvoljen z glasovi narod-no-napredne in socialno - demokratične stranke. Ponosen sem, da so me volili tudi delavci, ponosen, da je tudi izmučena delavska roka oddala svoj glas za mene. Na trdnih ramah trdnih volilcev stojim in sem prepričan, da če jaz omahnem, pride na moje mesto kdo, ki bo še svobodomi-selnejši od mene. Kar nas je v Idriji, delamo, ker vemo, da je delo naša rešitev in da nam ni potreba le državljanskih, ampak tudi duševnih pravic in svoboščin. Vemo, da nam je potreba svobodne šole. da je potrebna volilna preosnova. Kulture manjka v našem narodu in v ljudstvu je treba sprožiti prepričanje, da mu je treba omike in ne samo pušk. Slovenski narod bo zmagal nad svojimi sovražniki, kadar se bo izkazal dovolj močnega in enakopravnega z drugimi narodi na kulturnem polju. Zato nam je potreba šol, kot jih imajo drugi narodi. V naši politiki hočemo volilne reforme, v ljudstvu kulture. Deželni poslanec naj ne bo samo reševatelj vloženih predlogov, ampak tudi učitelj ljudstva. Gledali bomo na to. da kupola cerkve sv. Petra ne bo nikdar spravila slovenskega naroda pod svoje sence. V njem se mora vzbuditi zavest, da je na slovenski zemlji sam svoj gospodar in da ni nobeden rimski podanik. Kakor mora biti ljudstvo svobodno, tako svobodo zahtevamo za učitelj stvo (Viharno odobravanje) in slučaji a la Crni vrh (Klici: Hamba!) se ne smejo nikdar več dogajati. Ker hočemo poštenih delavcev na kulturnem polju, se morajo učitelji pošteno plačati. S tem prepričanjem sio-pam v deželni zbor. Ideja svobodomiselnosti in demokrat izina vlada med nami, zato napijem naprednemu svobodomiselnemu delavstvu. Viharno ploskanje in odobravanje je donelo od vseh strani govorniku, čigar govor je napravil najboljši vtisk. Državni poslanec g. župan Hribar, viharno pozdravljen, je poudarjal, da je 28. februar za Slovence zgodovinski dan in veselimo se ga kot pristaši narodno-napredne stranke in kot rodoljubi. Naši sovražniki so se združili, da bi odvzeli napredno zastopstvo mestom v deželnem zboru in njih načrt bi se bil posrečil, kakor se jim je razen Ljubljane za državni zbor. Mesta niso zastopana v deželnem zboru tako, kot bi morala biti. Račun klerikalcev in Nemcev so zavedni napredni meščani temeljito prekrižali. Govornik občuduje zavednost ljubljanskih volilcev, občuduje pa tudi ono kamniških in radovljiških ter tržiških. Da bodo naše zmage vedno zagotovljene, je treba organizacije povsod po slovenskih mestih. Koliko stori organizacija, se je pokazalo v nekaterih ljubljanskih okrajih, kjer se je tekom par mesecev napredna organizacija tako okrepila, da more in mora biti vzor vsaki organizaciji. Izvoljeni deželni poslanci so možje, ki obljubijo, kar jim veleva vest. Govornik je pozival na krepko organizacijo, da se v prihodnje odbije z uspehom vsak nasprot-niški napad. (Viharno ploskanje in živio-klici). Med tem je prišel v dvorano hrvaški vseučiliški profesor in saborski zastopnik g. dr. Š u r m i n , ki je pravkar predaval v »Mestnem domu«. Navdušeno občinstvo mu je prirejalo naj prisrčne j še ovacije, g. dr. K o k a 1 j ga je pa naj iskrene j še pozdravil, njega, ki je živa vez, ki veže slovenski in hrvaški narod. Zahvalil se mu je za obisk v času, ko obhaja ljubljansko občinstvo slavnost narodnih in naprednih zmag na jugu in severu. G. župan Hribar je izrazil srčno veselje, da nas je posetil njegov pobratim, ki je zastopnik enega glavnih okrajev belega Zagreba. Velike zasluge ima g. dr. Šurmin v politiki, znanstvenik je ter propoved-nik slovenske in hrvaške vzajemnosti. Spoznal ga je govornik kot juna- ka.kadar je treba nastopiti proti skupnemu sovražniku. Hrabra četa 40 mož je hrvaška delegacija v Budimpešti, a eden najhrabrejših je dr. Šurmin. (Navdušeno ploskanje in živio-klici). G. dr. Šurmin je ob velikanskem navdušenju občinstva poudarjal, da smo Slovenci in Hrvatje ter Srbi bili boj za narodnost in v tem boju tudi slavno zmagali. Svobode si od sovragov ne damo jemati. Hrvatje visoko nosijo zastavo svobode. V njih borbah teče kri, a iz te krvi se rode svobodni junaki. Napije skupni borbi Slovencev in Hrvatov proti narodnim in naprednim nasprotnikom. (Zopetno ploskanje.) G. notar P 1 a n t a n je ravnota-ko burno pozdravljen dejal, da je njegova izvolitev simptomatičnega pomena. Dr. Šusteršič je nekoč dejal, da ima narodno-napredna stranka na Kranjskem le tri može — prejšnje tri državne poslance — zdaj si pa širokoustna klerikalna stranka govorniku še protikandidata ni upala postaviti. Zavednost dolenjskih mest jih je vst rušila tega koraka, ki bi bil največja blamaža zanje. Dolenjska mesta so tako trdna, da ni moči najti protikandidata narodno-naprednemu kandidatu, da bi zmagal v njih. Nikdar jih ne bodo nasprotniki iztrgali iz rok naprednjakom. Narodno-napredna ideja je pomagala, da nam niso nasprotniki iztrgali iz rok slovenske trobojnice, zato bomo z mladeniškim ognjem branili načela napredna in svobodna. (Hrupno odobravanje.) Ceh g. Jan R u ž i č k a je želel, da bi vskipela svobodomiselnost, kjer vzgaja slovanska mati svoje otroke. Napije svobodi, enakosti in bratstvu ! Obč. svetnik g. T u r k je poudarjal, da so vsi, obrtniki, trgovci, uradniki in hišni posestniki hiteli pod napredno zastavo in sijajno vrgli ob tla nasprotnike napredka in svobode. Napije vsem zavednim voiil-cem ljubljanskim. G. dr. X o v a k je naglašal, da ga je izvolila za deželnega poslanca trgovska zbornica, najodličnejša korporacija v deželi. Načela napredka in svobodomiselnosti bo govornik vedno odločno zastopal. Naš narodnostni boj tiči v tem, da dobe Slovenci službe doma in da se jim ne bo treba potikati po tujini. Kot deželni poslanec bo govornik z vsemi silami delal /.a preskrbitev slovenskega življa v domačih deželah. (Viharno ploskanje.) S tem je bilo konec oficijalnega dela slavnosti. Društvena godba, ki je ves čas neumorno svirala same izbrane slovanske komade, je tudi še potem igrala v splošno zadovoljnost. Pozabiti pa tudi ne smemo »Slavca«, ki je dvakrat nastopil in vselej žel toliko pohvale, da je moral dodati po eno pesem. Na slavnost so došli sledeči brzojavni pozdravi: Budjejovice 7. marca. Draži bratfi Slovinci a Chorvate! Vaše zprava napolnila srdce naše radosti, ku dnešni vitezne oslave prejeme vam polneho zdaru! Jen dale za svarnou praci ku pfedu, zpafcky ni krok! Na zdar! Danui hoste u „Slovanu". Bud jejo vic e 3. marca. Drahvm brat ram Sloviti cu m a Chorvatiim za jejich svmpatie k nam a za porozu-meni pro naše zaprsy uprime de kujemo a k dnešni slavnosti zasilame vrely pozdrav: Na zdar! — Sokol češko budejovickv. Reka 7. marca. Današnoj proslavi u .Narodnom domu" pridružujem se! Hvala slovenskoj braći na zaućeŠću! Bog unapredio sve slavenske pobiede do zajedničkog udruženja! Zora puca, bit će dana! -- G j u r o R u ž i ć. Zagreb 3. marca. Sakupljenim borcima sveslavenske slobode klice českoslavenska uzajemnost stostruki živio! — Mrvar, MohorČič, Šreiber, Volavka. Maribor 7. marca. Čestitamo! Od Adrije do Drave naj zmaga napredna misel! Čast značajnim vo-Hicem!— Mariborski Slovenci! Jesenice (Dolenjsko) 7. marca. Naj svoboda jasno sveti! Slava Vam in hrabri Vaši Četi! — Jeseniški naprednjak i. Sisak 7. marca. Epohalni preokret u borbi za slavensku misao slavite vi danas, a mi se od svega srca toj slavi pridružuj emo i kličemo: Živjeli Slovenci, Česi, Srbi i Hrvati! — Sokolska župa Ljudevita Posavskoga. Zagreb 7. marca. Bratskomu slovenačkomu narodu Čestita na pobjedi napredne misli — Odbor neo dvisnoga grad j ans tva. Radković, dr. Hoffer. Zagreb 7. marca. Pridružujemo se Vama u zajedničkoj radosti tim, da nam je iz pobjede modro crpiti narodnu korist. — Dr. Širne i Lav. Mazzura. Zagreb 7. marom. Živila pobieda slavenske narodne misli, živela neras-druživa sloga Slovenaoa i Hrvata! Dolje tiranija švabsko-madjarska! — Mirko PisačiČ. Oeiioa 7. marca. Pri zmagoslavju ibrane napredne poslance in zavedno meščanstvo pozdravljamo navdušeno napredni goriški Slovenci. Kakor vi zremo i mi polni nad v bodočnost, saj končno zmaga mora vendarle biti onih, ki se borijj v znamenju napredka proti reakciji. Z ljubeznijo in delom pojdimo med narod in narod bode naš. — Andrej Gabrš$ek, dr. Tre o Dr ago t in, dr. Puc Vinko, dr. Ernest Dereani, dr. Josip Levpuščez, Ferdinand Seidl, Rudolf Konjedic, FranoKocjančič, Josip Rovan, Ivan Kavčič. Saniranje deželnih financ. Dunaj, 8. marca. Včeraj se je otvorila enketa o saniranju deželnih financ. Finančni minister vit. Ko-r y t o w s k i je z borovnice pozdravil v imenu vlade ter povedal, da dobivajo že sedaj dežele letnih 25 milijonov K iz državnih dohodkov. Več država ne more dati brez novih virov dohodkov. V ta namen bo treba pred vsem zvišati davek na žganje. Obenem pa namerava vlada osvoboditi osebno dohodarino avtonomnih do-klad. Saniranje deželnih financ namerava vlada izvesti s tem in da prepusti deželam gotove državne dohodke, da prevzame upravne stroške dežel. Toda storiti bo treba tudi deželam kaj za samopomoč. — Češki deželni odbornik dr. E p p i n g e r je zahteval, naj prevzame država del stroškov za plače Ijudskošolskim učiteljem. Posl. dr. H e r o 1 d je predlagal deželno užitnino na deželne pridelke in razne rude. Zato pa mora država takoj prevzeti polovico plač za ljudske učitelje, stroške za lokalne železnice in deželno zdravstvo. — Deželni odbornik baron S e d 1 n i c k y je predlagal, naj se gosposka zbornica naprosi, da odreče pritrjenje zvišanju davka na sladkor, da dobi država na ta način 28 milijonov za deželne finance. Finančni minister je izjavil, da o tem ne pusti glasovati, ker presega kompetenco enkete. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 8. marca. Včeraj se je nadaljevala razprava o poglavju »pošta in brzojav«. Trgovinski minister dr. F i e d 1 e r se je v daljšem govoru oziral na vse med debato sprožene želje in zahteve; povedal je, da se ustanovi personalna komisija, kateri se izroče želje, zahteve in pritožbe poštnih prometnih uradnikov in slug. Tozadevni načrt je že izdelan ter se bo kmalu razpravljalo o njem v ministrstvu. Nadalje je minister povedal, da ministrstvo razpolaga letos z 12 milijoni za razširjenje telefonskega omrežja; samo za Dunaj se porabi 5 milijonov. Glede zahtev poštnih slug je izjavil minister, da namerava razdeliti sluge v dve kategoriji z začetno plačo po 900 in 1000 kron, ki se končno poviša do 1500 in 1700 K. — Posl. dr. Ploj je dokazoval potrebo decentralizacije in delitve prevelikih poštnih ravnateljstev; podpiral o anovitev poštnega in brzojavne' a ravnateljstva za Koroško, obenem pa je zahteval to tudi za Kranjsko. Končno je zahteval ustanovitev brzojavne postaje za Zavrč. — Razprava se bo nadaljevala v torek. Cesarjev program. Dunaj, 8. marca. Iz dvornih krogov se poroča, da pride cesar koncem meseca marca za nekaj dni v Bu-dapešto. Ako bodo delegacije zborovale v maju, pride cesar še enkrat /a kratko dobo v Budapešto; ako pa bodo delegacije zborovale šele jeseni, ne pride cesar celo poletje več v Budapešto. Meseca junija pride cesar k jubilejni razstavi v Prago, a pri otvoritvi dne 15. maja ga bo zastopal prestolonaslednik. Iz Prage gre cesar v Išl, a sredi meseca julija pride k vojaškim strelnim vajam v Bruck. Potem se zopet vrne v Išl ter pride koncem meseca avgusta k velikim vojaškim vajam na Ogrsko. Hrvatje v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 8. marca. Zbornica je včeraj nadaljevala debato o spremembi poslovnika. Posl. S u p i 1 o je prečital madžarsko izjavo, v kateri je rečeno, da se namerava z reformo poslovnika vzeti hrvaškim delegatom parlamentarno sodelovanje. Pravičnost bi zahtevala, da bi skupne državnopravne zadeve spravile na čisto regnikolarne deputacije, potem pa bi o tem razpravljala ogrski državni zbor in hrvaški sabor vsak zase ločeno. Ako se reforma poslovnika raztegne le na avtonomni ogrski državni zbor, ne morejo Hrvatje ugovarjati, toda hrvaški dele-gatje odločno protistujejo, da bi enostransko prikrojena reforma imela veljavo tudi takrat, kadar se razpravljajo skupne zadeve, ko namreč zboruje ogrsko-hrvaški državni zbor. — Ministrski predsednik dr. W e -k e r 1 e je imenoval med burnim pritrjevanjem Supilovo izjavo za vrhu- nec predrznosti. — Posl. Roje je govoril hrvaško ter izjavil, da bo hrvaški sabor znal poseganje v hrvaška prava, kar namerava reforma poslovnika, odločno odbiti. Ako se v novem poslovniku ne pomnoži število hrvaških delegatov istočasno, ko se pomnoži število ogrskih poslancev, potem skupnega ogrsko-hrvaškega državnega zbora sploh ne bo več. — Ko je nato začel govoriti rum u uski poslanec Vajda, so vsi madžarski poslanci odšli iz dvorane. VVekerle-Rauchove nakane proti hrvaški. Budimpešta, 8. marca. Wekerlejeva vlada namerava hrvaški sabor, ki je sklican na dan 12. t. m., takoj odgoditi. Na razpust zato ne misli, ker bi nove volitve, ki se morajo vršiti že 3 mesece po razpustu, zopet ne prinesle vladi potrebne večine. Zaradi tega si bo vlada rajši do konca leta pomagala z odgoditva-mi, a koncem leta se nadomeste sedanji volilni imeniki, ki jih je bila sestavila koalicijska vlada, z novimi imeniki, ki zagotove Rauchu večino. Na podlagi teh imenikov se vrše prihodnje leto novr volitve. Vsesiovanski kongres. Petrograd, 8. marca. »No-voje Vremja« z veseljem pozdravlja sklep poljskih državnih poslancev v dunajskem parlamentu, da so pripravljeni se udeleževati posvetovanj zaradi prireditve vseslovanskeg.i kongresa na Ruskem. Seveda morajo Poljaki tudi računati z okolnostjo.da bo iz kongresa politika izključena. Prva naloga kongresa bo, da se organizira vsesiovanski statistični odsek, nadalje prirejanje poučnih potovanj za slovansko mladino, da spoznava praktično poedine slovanske narode in končno aranžiranje specijalnih kongresov slovanskih kulturnih delavcev vseh panog v različnih mestih in kopališčih. Kraj prvega kongresa se najbrže določi šele na kongresu slovanskih časnikarjev v Ljubljani, kamor pridejo delegatje vseh slovanskih narodov. Konflikt med Japonsko sko in Kitajsko. London, 8. marca. Japonska I je včeraj poslala kitajskemu ministrstvu zunanjih del ultimatum zaradi konfiskovanega japonskega parnika »Katsumaru«. Kitajski ministrski svet se je takoj zbral k posvetovanju. Dnevne vesti V Ljubljani, 9. marca. — „Naia moč" je listič, čigar brezprimerno podlo početje krije Go-stinČar s svojo poslansko imuniteto. Ta z 1 o r a b a imunitete se dobi samo še pri revolver listih, dru -god nikjer več. Zaradi poraza klerikalcev v Idriji je „Naša moČu tako infamno opsovala različne stranke in različne osebe, da kaj tako podlega že dolgo ni bilo Čitati v slovenskem jeziku. Najgrje seveda psuje socijalne demokrate, ker se niso hoteli klerikalcem prodati. Morda bi bilo vendar dobro, Če bi se brezstidna zloraba poslanske imunitete spravila enkrat v drž. zboru na razgovor. — Naraplje pri Ptujski gori. Da je zmagal slovenski napredni učitelj Gangl nasproti klerika lno-nemško-vladnemu kandidatu dekanu Arkotu, tega se raduje tudi narodno štajersko učitelj stvo. Slava zavednim idrij-čanom! Živela narodno - napredna ideja! Živio Gangl! Narodno napredne misli in narodno naprednega uČiteljstva ne stre nobena sila, torej pa čvrsto naprej na delo med ljudstvo! — Predsednik socijalnoga odseka „Zveze slov. Štaj. učiteljev in učiteljicu : Pesek. — Sklicanje istrskega deželnega zbora. Ravnokar je izšel cesarski patent, da je istrski deželni zbor sklican na dan 14 t. m. v Koper. Zasedanje bo trajalo le par dni, ker 20. junija že poteče sedanjemu deželnemu zboru 61etna doba, a novi deželni zbor bi naj bil izvoljen na podlagi novega volilnega reda, ki se naj sprejme v sedanjem zasedanju. — Is poštne službe. Za poštna ofioijanta sta imenovana Josip Ro-škar za Rogatec in Friderik Drobnič za Grobelno. — Is davčne slntbe na Štajerskem Davčni oficijal J o s. Boo je postal davčni upravitelj, davčni asistentje Fran Renik, Jos. Pih-ler in K. Koleno pa so imenovani za oficijale v 10. Čin o vnem razreda. Is gledališke pisarne. Jutri, v torek (par) se uprizori prvič na slovenskem odru Karel Weisa štiridejanska ljudska igra „Ob svojem kruhu" („Das grobe Hemd") z gosp. Ignacijem Borštnikom v glavni vlogi. Nastopi vse dramsko osobje. — V četrtek se ponovi „G elana", v soboto se poje zadnjič v se- zoni D v o i- a kova opera ,Ru s al k a* z gospico Jarmilo Gerbićevo kot gostom v naslovni vlogi. Slovensko gledališče Leto za letom se pri našem dramatičnem društvu, ki vodi gledišče, ponavljajo denarne krize, katere so se pa Še vedno ugodno uravnale; pri naši požrtvovalnosti pa tudi nimamo vzroka misliti na to, da slov. gledališče vsled kake finančne krize kdaj preneba živeti. Veliko prej kakor kdo misli preti našemu gledišču druga kriza hujša od denarne krize t. j. pomanjkanje igraloev. Vsako leto novi pevci in nove pevke; vse kar se je v prejšnjem letu s toliko trudom naŠtudiralo je na večne Čase pozabljeno, ali pa če se hoče ena ali druga opera prejšnje sezije zopet spraviti na oder, se mora na novo študirati in stroški niso nič manjši kakor tedaj, ko se je opera prvič vprizorila. Tudi sedaj moramo sprejeti osobje, ki preostaja dr agim, Češkim in poljskim odrom in taki igralci so ali začetniki ali pa že tako obrabljeni, da jih doma ne morejo porabiti, le redek s učaj pa je ako se pri nas snidejo dobri solisti, ki imajo nekaj oper na repertoarju, ali tudi ti morajo vse na novo študirati, ker so jeziku popolnoma nesposobni. Tako je imel n. pr. izborni tenorist lanske sezije g. Rszunov nad 60 oper na repertoarju, pa je moral prav tako kakor kak novinec vse na novo študirati! In kolike važnosti je, ako solist obvladuje jezik, smo videli včeraj, ko je v Dvofakovi Rusalki gostovala domačinka, umetnica gdč. Jaromila Gerbič, hči priznanega skladatelja m izbornega učitelja solopetja na šoli G. M., katere ravnatelj je. Gdč. GerbiČ ni imela nikakor lahko stališče, ker solistinja slov. oper« gdč. Collignon je Rusalko naravnost izborno pela, vendar vglobila se v vlogo ni in ne dvomim da to samo vsled nesposobnosti jezika. Gdč. Gerbič pa Rusalke ni samo pela temveč tudi živela z vso svojo dušo. Vglobila se je popolnoma v svojo vlogo in marsikdo je z njo vred iivel življenja uboge vodne vile, ki tako želi Člo* veške sreče in ljubezni. Do izrednega uspeha pa ji je pripomogla tudi njeua lepa vnanjest in rast, kakor tudi izborna šola glasu in muzikalna nadarjenost. Njen glas je, kolikor se more po tej skozinskoz lirični partiji soditi, za vsjko sređuje veliko gledišče prav dovelj močan, v sreduji legi gorak in mehak, sposoben v vsaki legi vsake modulacije. Da je bil semtertje kak ton v najvišjih legah premak krit, pripisujem pač n-zburjenosti, katero kaže vsak igralec pri svojem prvem nastopu na odru. Pogosto smo že imeli priliko opazovati, da ena sama oseba umetnica spravi popolnoma no-o, svele življenje na oder, da takorekoČ vse ostale igralce iz njih zaspanosti vzbudi, in to smo tudi včeraj videli. Z gdč. Gerbičevo so bili tudi vsi drugi solisti temperamentni in pohvaliti moramo zlasti g. Orželskega, igral je princa in gdč Peršiovo, kot gaga-babo. Rusalka j« prišla do popolne veljave. — P. K. — Včeraj popoldne se je pred muo-gošteviinim občinstvom, ki je po pretežni veČini obstajalo iz dam. vprizorila Schillerjeva meščanska žaloigra „Kovarstvo in lju bezenu. Bilo bi odveč spuščati se v podrob nosti tega dobropoznanega dela, ki tako jasno kot malokatero združuje v sebi vse dobre in slabe lastnosti Sohillerjevih mladinskih dram; priznati pa moramo neoporečno, da je igra dramatske izredno efektna in da s precej ostrim deljenjem teme i u svetlobe v karakterjih podaja igralcem hvaležne in učinkujoče vloge. Način igre g- N u čiča je prišel v tej drami najbolj do veljave, njegov Ferdinand je bil res oni pristni eruptivni tip, kakor ga slika mladostna Schillerjeva fantazija. G. Danilova je podala z razumom in čutom Lady Milford, ta ne ravno enostavni psihični „olaire-ob8cureu naše žaloigre. Intrigact Wurm g. Dragutinović je bil izvrstno karakteriziran, dvorni maršal Kalb, igran v stilu nseremissimau. se je g. Povhetu na radost mnogoštevilnega publika izvrstno posrečil-G. K r e i s o v a je bila ljubka Lujiza, g. D a n i lo trd neizprosen oče, tudi ostali gg. Mole k, B u k š e k so s primernim nastopom dokazali svoje spoštovanje do tega klasičnega dela Koncert SlavianskL Predprodaj« vstopnic za ta pomembni koncert se je pričela in se slavno občinstvo opozarja, da je družba, ki pride v Ljub ljano, pravi ruski narodni pevski zbor pod vodstvom Dimitrij a Slavj an skega Agrenjeva in ne kako drugo podjetje, ki prireja koncerte pod tem imenom, kakor se je to * zadnjih letih parkrat zgodilo. Slavj an* ski potuje s svojima hčerkama Mar gito in Jeleno Slavjansko velikim, svetovno znanim zborom, a stoječim iz dam, gospodov in otrok ki nastopajo v bogati ruski narodni noši iz enajstega stoletja. Turneja, ki jo priredi Slavjanski, se vrši v proslavo petdesetnioe njegovega umetni' Skega delovanja in bo sadnja po njegovim osebnim vodstvom. Akademija. V soboto je preda-lv „Mestnem domu" zagrebški vse-iški profesor in saborski poslaneo dr. O-juro Surmin. Govoril je ,Slovencih in Hrvatih v rvi polovici XIX stoletja." d sto leti na priliko, tako je iz-jal g. predavatelj, so združili Fran-i v svoji Iliriji velik kos sedanje oveni je in Hrvaške. Za srce tej riji ie določil Napoleon Ljubljano od tu bi bilo pričakovati, da bi se zneje ilirska ideja, ideja svobod-ga in edinega jugoslovanstva mola širiti, ioda dočim so se Hrvatje oro kakor en mož oprijeli ilirstva, ostali Slovenci v veliki dobi majhni hladni. Dunaj je zavohal nevar-0st hrvaško slovenske vzajemnosti ;e je poslužil denuncijacije, češ, vi ■lovenci imate geslo: „Vse za vero, om, cesarja", Hrvatje pa kani j o vesti novo vero, poslušajo protesta Kollarja ter se upirajo vla-arju. Slovenci so se na te limanioe veda ujeli. Odmeva ni našla ilirska deja nita pri Prešernu in tudi ne ri S1 o m š k u, ki je bil sploh mnenja, a je Slovencem dosti, ako imajo svoj atekizem in življenje svetnikov. Naj-ogočnejše je vzplapolal ilirizem v etih od 1833 do 1840, po tem letu u je pa pričel odtegovati pomoč el hrvaškega duhovnišfcva, ker je bil irizem nauk s 7 ob ode, kar bi uteg-dio škoditi duhovniškemu ugledu in krčiti mu materijalui dobiček. Sum-Iciu so pričeli tisti Čas celo še rodo-jtibnega Stanka Vraza. S o vencem e prinesel ilirizem nov pravopis — ajico in videti je bilo, kakor da je o skoro vse, kar nam je dala ta oba. ali vendar je prav ta čas tudi a Slovenskem vzcvetelo bujnejŠe na-odu o in literarno delovanje, tako da e upati, da se te dve veji mogočega slovanskega stebla, tako bližnji si po jeziku in krvi, združite še tesneje v prid nam in Hrvatom. Složno sta delovala ob naroda v Časih Trubarjevih, za časa kmetskega vstanka n združila nas je tudi Ilirija. Učimo se iz prošlosti in popravimo storjene grehe. — Predavanje je bilo prav dobro obiskano in so poslušalci burno pozdravili učenega g. predavatelja. Politično in prosvetno društvo za K rakovo in Trnovo bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. marca 1908 ob petih popoldne pri Steinerju na Opekarski cesti 25. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika o splošnem položaju in o uspehu organizacije. 2.) Poročilo tajnika o delovanju društva v minulem upravnem letu. 3.) Poročilo blagajnika o gmotnem stanju. 4.) Poročilo pregle-dovalcev računov. 5.) Poročilo knjižničarja. 6.) Volitev odbora in namestnikov. 7.) Volitev pregledovalcev računov in namestnikov. 8 ) Določitev prispevkov. 9.) Raznoterosti. — Vse člane vabimo vljudno na obilno udeležbo. Javno predavanje v Trnovem. Da bi se povzdignilo umno gospodarstvo sploh, osobito živinarstvo, s katerim se pečajo naši poljedelci, prebivajoči ob periferiji Ljubljane in dalje naokrog, bo prirejalo „Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo" popularna javna predavanja. Kaše ljudi, ki so vsak dan z mestom v kupčijski zvezi, je treba kolikor mogoče strokovno naobraziti, da bodo vedeli svoj položaj sebi v korist obračati. Prvo predavanje bo v ne deljo, dne 15 marca t. 1. ob polu-štirih popoldne pri Steinerju na Opekarski cesti št. ^5. Društvo se je obrnilo do c. kr. kmetijske družbe in je pridobilo za gospodarska predavanja strokovnjaka g. živinozdrav-nika Adolfa Rib ni k ar j a. Gospod B bnikar bo predaval: 1. O živinski zavarovalnici 2. Nekaj o prvi pomoči pri živinskih boleznih. 3. O cepljenju preŠiČev zoper rdečino. 4. O umnem iivinarstvu sploh. — Pristop ima vsakdo; posebno želimo, da se predavanja udeleže vsi gospodarji in gospodinje, kajti ravno njim so na-natnjena ta predavanja. Ljubljansko učiteljsko društvo vabi tem potem svoje člane in njega prijatelje k drugemu letošnjemu predavanju, ki bo v sredo, 11. t m. ob 8. zvečer v restavraciji hotela „Južni kolvdvor" (A.. Seidel). Predaval bo gosp. učitelj L. .J e 1 e n o o flšolskohigijenski razstavi v Londonu". K predavanju pride tudi naš deželni poslanec g. učitelj Engelbert Gangl. Gosti dobrodošli. Dvamilijonski fond za odvračanje j etike. Kur a torij tega fonda je sklenil j v svoji seji z dne 29. februarja naslednji način razdeljevanja: Od letnih dohodkov fonda namenjeni sta za dobo 15 let dve tretjini kot stalni letni prispevki obstoječim društvom. Ena tretjina ostane prosta, da se iz nje lahko podpirajo na novo ustanovljena deželna pomožna dru-fctva. O razdelitvi te tretjine sklepal bo kuratorij od leta do leta. Samo ob sebi je pa razumljivo, da participiralo pri tej tretjini tudi sedaj obstoječa društva. Glasom tega sklepa dobivalo bode deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem skozi 15 let redni letni prispevek 4500 K. Za to leto pa dobi razven tega iz omenjene tretjine Še znesek 2000 K. Ta načn razdelitve je za Kranjsko ie nekoliko ugodnejši, kakor je bilo pričakovati po sklepih zborovanja delegatov deželnih pomožnih društev, ki se je vršilo dne 24. novembra m. 1. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala 3. marca podružnica Vransko 16 K kot narodni davek 16 rodoljubov. Posnemjte! nGlasbeni Matici" je poslala posojilnica v Brežicah podpore 30 K. Društvo zdravnikov na Kranjskem Na izrednem občnem zboru dne 28 februarja sta bila enoglasno imenovana za Častna člana društva profesorja na češki mediciuski fakulteti v Pragi gg. prof. dr. Hlava in prof. dr. Chodounskv. „Društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja11 občni zbor bo v sredo, 11. t. m. ob 10 dop v mestni posvetovalnioi na ljubljanskem magistratu. „Društvena godba11 je pri sobotni prireditvi pokazala, da je v vsakem oziru napredovala Da je bila slavnost tako animirana, gre v prvi vrsti zasluga „Društveni godbi". Kakor čujemo, je godba baŠ sedaj v tako velikih finanoialnih stiskah, da se jo misli razpustiti. To se ne sme zgoditi, ker je godba v Ljubljani naravnost potrebna. Pozivamo kompetentne faktorje, naj store vse, da se zagotovi obstoj „Društvene godbe". Kovinska zadruga v Ljubljani je imela včeraj dopoldne v steklenem salonu pri Križu izredni : bČni zbor. Zadružni nadzornik g. dr. B1 o • dig je tolmačil nova pravila, ki jih je bilo treba sestaviti po novem obrtnem redu. Kakor znano, se hočejo ključavničarji ločiti iz zadruge ter si ustanoviti lastno zadrugo. Zadružni nadzornik je izjavil, da iz praktičnih vzrokov ne more priporočati ustanovitve samostojne ključavničarske zadruge, temuč bi bilo po njegovem mnenju boje, da se ustanovi za ključavničarje le strokovni odsek v kovinski zadrugi sami. G. Weibel je vprašal, ali bi se v tem slučaju delila mojstrska b'ag&jna, ali bi ostala skupna. Ker je zadružni nadzornik odgovoril, da ostane blagajna skupna, je g. Weibel izjavil, da si ključavničarji, ki jih je v Ljubljani 21, ustanove svojo zadrugo ter je vprašal, ali je proti ustanovitvi kak zakonit zadržek, kar je obrtni nadzornik zanikal. Magistratai svetnik g. Sesek je povedal, da je treba staviti konkretni predlog, na kar je g. Weibel predlagal, naj se načeloma sklene, da ključ ar nič ar j i takoj izstopijo iz zadruge, kakor brž dobe pravila po novem obrtnem zakonu. Ta predlog je bil sprejet z vsemi glasovi ključavničarskih mojstrov. — Pri nadaljnem razlaganju pravil je razlagatelj povedal, da določa § 10., da se mora pri sprejemanju vajencev napraviti vselej pismena pogodba. Učna doba ostane 41etna, kakor dosedaj. Istotako ostane dosedanja pristojbina 6 K za sprejem in 10 K za oproščenje. Za skušnje je treba posebne pristojbine. Pri točki, koliko vajencev sme imeti posamezni mojster, je predlagal gosp. Kunstler, naj ostane pri dosedanji določbi, da sme imeti mojster dva vajenca zase ter po enega za vsakega pomočnika. Po daljši debati je bil sprejet predlog z dodatkom, da ne sme imeti noben mojster več kot 7 vajencev. Glede pristojbine za tiste, ki hočejo postati samostojni obrtniki, je predlagal gosp. L en Ček, naj se zviša od 10 na 50 K. G. Sesek je stavil posredovalni predlog naj se pristojbina zviša na 25—30 K, a sprejet je bil LenČkov predlog. § 21. določa 8dnevno odpoved in lOurno delo. G. Weibel je predlagal, naj se dovoli ustna pogodba pred pričo glede odpovedi, ker se čestokrat pripeti, da pomočnik, ako je hudoben Človek, med odpovedjo in izstopom napravi nalašč škodo mojstru. Razvila se je daljša debata, v kateri sta gg. Sesek in dr. Blodig pojasnovala, da se o tem predmetu sploh ne more sklepati, dokler nima zadruga pomočniškega zbora ter niso pravila potrjena. V 8 dneh se skličejo pomočniki, da sestavijo svoj zbor. — V izpraŠevalno komisijo za pomočnike sta oblastveno imenovana gg. Žab kar in LenČek, za prisednike pa se določijo iz vseh 14 strok v zadrugi mojstri, ki so že tri leta samostojni in pomočniki, ki so že vsaj štiri leta oproščeni. Iz teh se izbere za vsako stroko po en pri-sednik z namestnikom. Načelstvo jih določa od slučaja do slučaja. — Pravila so se odobrila, nakar so se rešile Še tekoče odborove zadeve. Vinska pokuinja. Prihodnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti pod kavarno „Evropa" bo pojutrišnjem, v sredo od pol 8. do pol 10. svečer. Na razpolago je več dolenjskih in vipavskih vin. Postojnsko iupanatvo je odposlalo jako skrbno sestavljeno prošnjo na vojno ministrstvo radi stalne posadke v Postojni. NOVO društvo Ustanovilo se je ^Prostovoljno gasilno društvo" v Zgornjem Kašlju v ljubljanski okolici. Postojnsko janiO je obiskalo 5. t. m. 75 Angletev V Dolenji vasi pri Hlbnloi je včeraj ob 5. zjutraj umrl naduČitelj in predsednik učiteljskega društva kočevskega okraja Fran Grego-r a č nenadne smrti. Umrl je 7. marca v Celju dr. Vučenić, umirovljeni štabni zdravnik, rodom Hrvat. Brezmejna nesramnost. Iz Celja, dne 8. marca: V noči od 6 na 7. t. m je nek zlikovec na dvorišču tukajŠne nemške mestne dekliške šole odžagal tam zasajeni hrastič, o katerega eksistenci smo Slovenci šele zdaj zvedeli, kakor tudi to, da mu je ime „Sohillereiche". A honorna celjska „Dautsohe Wachtu kar pavšalno sumniči tega pobalinstva Slovence, Češ, da je to delo „der fanati-sohen SI o vene n! Tako neutemeljeno predbacivanje je skrajno falot-stvo, kakršnega je zmožen le list a la „Deutsohe Waoht*. Smrtnonevarno se je opekla v Celju 15letna Marija LeskoŠek, uslužbenka pri dr. Stikerju. Ulila je petrolej na goreča drva in ogenj ji je Švignil v lase in obleko, da vsled opeklin najbrž ne bo ozdravela. Zatlg- V Levcu pri Celju je začelo goreti priRamšaku, a so oga«»j pravočasno pogasili. Zaprli so suaeda Ranči gaj a, ki je na sumu, da je zaž gal z^to, da bi pogorela njegova hiša. Odbor »Slovanske čitalnice11 v Mariboru se obrača z vljudno prošnjo do mariborskih narodnih rodbin, naj blagovolijo sprejeti po možnosti na prenočišče požrtvovalne gg. visokošolce Triglavane, ki prihite iz Gradca, da uprizore s pomočjo naših dam Gogolovo igro „Revizor" v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Blgohotne ponudbe sprejema odbor. Dela zastava je bila 4. t. m. razobešena na sodnem poslopju v Kozjem kot znamenje, da so zapori prazni. Divjega mrjasca so lovci 4. t. m. ustrelili v revirju kneza Alfreda "Windischeraetza Log-Macelj pri Rogatcu na Štajerskem. Akad. teku. društvo „Triglav" V Gradcu ima redni občni zbor dne 11. t m. ob 8. zvečer v prostorih „Zum Stephansturm" Klostervvies-gasse. Utonila jO v Gorici 141 Jetna Marija Ivančič. Šla je s plesa in padla pri tem v vodo, kjer je našla smrt. Izjalovljena ovadba. Llovdova uprava je bila pred par meseei vložila ovadbo proti nadsobarjem svojih parnikov, češ, da na parnikih kradejo razne predmete. Policija je bila nato izvršila hišno preiskavo na stanovanjih vseh nadsobarjev. Uspeh teh preiskav so bili štirje veliki vozovi, nato vorjeni z najraznejširni zaplenjenimi predmeti: stolice, prti. krožniki, čaše, steklenice, razno perilo in bogve Še kaj drugega. Te predmete je bila policija našla na stanovanjih kakih 40 nadsobarjev, proti katerim je bilo vsled tega uvedeno kazensko postopanje. Nadsobarji so pa protestirali, češ, da so oni vse predmete, ki so bili najdeni na njih stanovanjih, pošteno plačali s svojim denarjem: kupili da so jih baje na raznih dražbah. Llovdova uprava proda namreč večkrat na dražbi razne predmete, ki so že preveč izrabljani, ali kako drugače poškodovani. Sicer pa morajo nadsobarji vsakikrat, ko jim je izročena sluiba parnika, podpisati točno in natančno sestavljen zapisnik, v katerem sta opisana število in kakovost izročenih jim predmetov, ter so potem odgovorni za vsak izginoli, strti, ali pa le količkaj poškodovani pred met, katerega morajo plačati iz svojega žepa. Seveda tako poškodovani in na ta način plačani predmeti ostanejo potem njih lastnina. Preiskovalni sodnik se je uveril, da so zaplenjeni predmeti res lastnina tatvine ob dolženih nadsobarjev in je sedaj odstopilo od nadaljnega kazenskega postopanja proti šestin d vaj seterim ob-dolženih. Nadaljuje še postopanje proti 15 nadsobarjem. Občinska doklada na tram-wayske listke, ki jo je sklenil uvesti mestni svet tržaški v seji dne 11 oktobra m. 1., je dobila najvišjo sankcijo. Kakor znano, je mestni svet tržaški uvedel to doki ado v delno pokritje obresti in amortizacije najetega posojila 4,800.000 K. Obresti z amortizacijo za ta dolg znašajo letnih 252.000 K. To posojilo so je potrosilo za napravo predora pod Montuco, dalje se še napravi predor pod gričem Sv. Vida, a — skozi oba predora — se napravi tramway s trga Carlo Soldoni do Sv. Save. Dohodek tega tramwaya je preračunjen na letnih 125.000 K. Torej ie ne polovico vsote, ki je potrebna za obresti. In za ostalo se je torej poskrbelo z občinsko doklado na tramwayske listke. Te doklade bodo prosti listki, ki se po znižani oeni izdajajo prvi dve uri sjntranjega prometa sa delavce. — Pričakuje se, da ta doklada stopi v veljavo ie prihodnjo nedeljo. — Najbolj so tej doki adi nasprotni tram-wayski sprevodniki, kajti dočim so dobivali dosedaj pri vsakem izdanem listku — ki je stal dosedaj 10 stotink — po dve stotinki napitnine (vsaki sprevodnik izda povprečno po 300 listkov na dan) bo sedaj ta napitnina najbrže odpadla. Porotno sodišče v Trato. Danes se je v Trstu pričelo prvo letošnje zasedanje porotnega sodišča, in sicer z razpravo proti 27 letnemu Natalu GradČaninu, doma iz Knina. Gradca-nin je tožen zločina ropa. Dne 3 de-oembra m. 1. je Gradčanin skupaj z Jurjem Vadjičem nekje blizu Kantride v Istri napadel 16 letnega Josipa Danjo in ga okradel. Dočim je Vadjić pobegnil, je bil Gradčanin are to van in danes se mora odgovarjati pred porotniki. Razpravi predseduje sodni svetnik Clarioi. Zaslišane so bile štiri priče. Porotniki so potrdili krivdorek in sod Šče je obsodilo Gradčanina na 6 let Slovensko akademično društvo „Ilirija" V Pragi je na občnem zboru za letni tečaj 1908 izvolilo za predsednika pravnika Drago M a-r u š i č a. Preselitev mestnik vojaških Uradov« Mestui vojaški uradi so se preselili danes iz mestnega magistrata v „Mestni dom", 1. nadstropje ob fiuanČnem ravnateljstvu. Strankam, ki imajo opravke v vojaških, kakor v Črnovojnih, nabornih, evidenčnih, taksnih, invalidnih in drugih takih zadevah zglašati se je torej v „Mestnem domu". Na magistratu ostane le še oddelek za nastanitev vojakov. V „Mestnem domu" so potemtakem se-daj trije uradi: vojaški uradi, mestni fizikat in upravitelj stvo vodovoda in elektrarne. Predpuatnn kronika. Pretečem predpust je bilo v Ljubljani 226 večjih in manjših plesnih veselic, za katere je bilo plačanih za licence, ko-leke in nadzorovanje 3000 K. Aretovan je bil pred par dnevi trgovski 201etni potnik E. M. iz Tržiča, ker je prihajal pod raznimi pretvezami v trgovino svojega prej snega gospodarja in kradel, kar mu je prišlo pod roko. Oddali so ga deželnemu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo na Saško 40 Macedoncev in 15 Hrvatov, Čez 200 Hrvatov je prišlo pa iz Amerike. V soboto je šlo v Heb 5 Hrvatov, iz hrvatskih Šum se je pa povrnilo 7 slovenskih te-saČev. Izgubljene in najdene reči Pleskarski mojster g Lud. Frohlioh je izgubil 70 K denarja. — Gdč. Mira Zabavnikova ni izgubila zlatega uhana v obliki zlata, kakor je bilo prvotno rečeno, marveč zlat uhan z opalom, okrog katerega so bili vdelani diamanti. — Zlatarski vajenec Viktor Januš je izgubil srebrno uro z verižico. — Delavec Fran Erjavec je na šel zlat poročni prstan z monogramom. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena oziroma najdena volnena ruta. — G. Rudolf Sterle je izgubil srebrno uro s kratko verižico, katero je našel šolski učenec Jožef Rakovec in jo oddal pri magistratu. — Stražnik Fran Grošelj je našel zlat športni prstan. — Delavec Martin Skubčar je našel površnik in dežnik. — Izgubila je po-selsko knjižico in bankoveo za 10 K Marija Parapat od magistrata do nunske cerkve. Odda naj se oboje na policiji. — Našel je šolski učenec M. FlorjanČiČ včeraj denarnico z manjšo vsoto donarja. Izgubi tel j naj pride ponjo v Čevljarske ulice št. l/L „Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in 8. * Drobne novice. — Viljemino W61fling, ločeno ženo bivšega nadvojvoda Leopolda, so izročili na Dunaju v opazovalnico za umobolne: brezdvomno jo pošljejo v blaznico. Kupila si je revolver ter grozila, da postreli vse osebe okoli nje, ki ji branijo iti k svojemu bivšemu možu. — Strašna morala. V Wurzbur-gu je neki J. Hoefling imel z vednostjo svoje žene razmerje s svojima 241etno in 261etno pastorkama, ki sta rodili vsaka po tri otroke, katere je pomoril in pokopal v kleti. Končno ga je ovadil brat onečascenih deklet. — Vlak je padel v prepad blizu Taškenda. 12 oseb je bilo ubitih, 43 pa ranjenih, med njimi 36 težko. — Nad 500.000 železničarjev so odpustile od 1. januarja do danes ameriške železniške družbe. — Zopet velik požar v šoli. V njujorskem predmestju je zgorelo petnadstropno šolsko poslopje. Vsled opetovane vaje je vseh 1896 učencev v teku dobre minute v najlepšem redu med petjem patrijotičnih pesem odkorakalo skozi gosti dim na prosto. telefonsko m trzolnvni ooroffla Ožje volitve v splošni skupini na Goriškem. Gorica, 9. marca ob 1/4 na 2. Pri današnjih ožjih volitvah v splošni skupini je udeležba izredno velika. Agitacija je na obeh straneh silno intenzivna. Do sedaj se še ne more presoditi, kateri stranki bo pripadla zmaga, ker je znan izid volitev šele iz par občin. Gorica, 9. marca ob l/JL pop. Rezultat volitev je znan v teh-le občinah: Ajdovščina naprednjaki 144, klerikalci 66, Standrež naprednjaki 90, klerikalci 168, Bovec naprednjaki 144, klerikalci 127, Deskle naprednjaki 86, 92, 87, klerikalci 78, 83 in 80, Kanal naprednjaki 169, 171 in 169, klerikalci 213 in 214, Nabrežina naprednjaki 228, klerikalci 20, Oze-ljan naprednjaki 209, klerikalci 10, Sovodnje naprednjaki 72, klerikalci 152, Sv. Križ naprednjaki 160, klerikalci 183, Avče naprednjaki 46, 45 in 49, klerikalci 73, 72 in 74, Bilje naprednjaki 128, klerikalci 131. Gorica, 9. mana. Obe stranki se trudita pri današnji volitvi postaviti do zadnjega moža vse na volišče. Zmaga je odvisna od par glasov. De-finitiven izid volitev bo se šele izvedel jutri. Ministrski svet. Dunaj, 9. marca. V soboto zvečer je imel ministrski svet sejo, ki ji je predsedoval baron Beck in katera je trajala 4 ure, do 10. zvečer. Navzoči so bili vsi ministri razen bolnega pol jedel jskega ministra dr. Eben-hoehn. Jezikovno vprašanje. Dunaj, 9. marca. »Sonn- und Montagszcitnng«, ki se smatra za poloficiozno glasilo vlade, priobčuje z ozirom na jezikovno vprašanje noto, da je zakonski načrt o rešitvi jezikovnega vprašanja že gotov v vseh temeljnih potezah, vendar pa ga vlada še ne misli takoj obelodaniti. Zakon se omejuje zgolj na Češko. Socialno-demokratska zmaga na Dunaju. Dunaj, 9. marca. Včeraj so bile tu volitve v gremij trgovskih sotrud-nikov. Zmagali so na vsi črti kandidati socialno - demokratske stranke. Kandidat je združenih krščanskih so-eialcev in nemških naeionaleev so ostali v veliki manjšini. Med volit-vij° j° prišlo do krvavih pretepov med krščanskimi socialci in nemškimi nacionalci na eni strani in med socialnimi demokrati na drugi strani. Ranjenih je bilo več oseb. Poljska ljudska stranka vstopi v poljski klub. Lvov, 9. marca. V Ržečovu so imeli včeraj državni in deželni poslanci poljske ljudske stranke shod, na katerem so sklenili, da naj državni poslanci, ki so člani stranke, vstopijo v parlamentu v poljski klub. Na shodu se je obenem sklenilo, da se ima stranka potegovati za uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželni zbor. Razpust ogrskega parlamenta? Budimpešta, 9. marca. Z ozirom na avdijenco grofa Andrassvja pri cesarju javljajo, da mu je dal cessar za slučaj, da bi se V državnem zboru pričela tehnična obstrukcija proti reviziji poslovnika, dovoljenje za razpust parlamenta. Cesar je baje pri tem rabil besede: »Ložje je dohiti novo zbornico, nego novo vlado.« Parlament bo razpuščen meseca aprila, nove volitve pa bodo tekom meseca julija. Za splošno in enako volilno pravico. Budimpešta, 9. marca. Socialni demokratje so imeli včeraj več shodov, na katerih so odločno zahtevali, da se uvede splošna in enaka volilna pravica. Po shodu v Pešti so udeleženci šli na Andrassvjev trg, kjer so demonstrirali pored klubom neodvisna stranke. Japonski ultimatum. Šanghaj, 9. marca. Uradno se razglaša, da Japonska ni j>oslala Kitajski nobenega ultimata radi zaple-nitve japonskega parnika »Katsu-maru«. Izjava. V Ljubljani se Širi govorica, kakor da bi bila moja hči Marija Komar, go enka II. letnika o. kr. učiteljišča, prizadeta pri tatvini nekega kolesa, katero je bilo potem prodano pri starinar ju Vidu BratuŠu. 874 Javuo izjavljam, da moja hči ni ▼ nikaki zvezi z omenjeno tatvino in je stvar popolnoma zlagana. Ker se pa prikriva paglavca in neko gospodično, ki sta izvršila omenjeno tatvino, sem primoran storiti Sri kompetentni oblasti korake, da se okaše nedolinoit moje hčere. Ivn grauur črkostavec. Ustnica uredništva. Gosp. A. Požar, nadučitelj na Dobrovi: Potrjujemo, da niste pisec dopisa z Dobrove z dne 19. februarja. Sili na vodo, topi sečno Kislino. Meteorolosieno poradio. Prirodni natrontko-Utionski vrelce proti sečni kislinitprothtu, sečnemu toku, želodčnim in črevesnim k tarom, boleznimzu mehurju ln ledicah — Naprodaj povsod, v Lruht-ani pr* M|hHelu Kant erju £24 8 VITA Stanje baro metra t wm Vetrovi Nebo Zahvala« fin 7. 9. »v. j 737 o I 8. ! 7. zj. ! 736-6; „ 2. pop. 736 7 I 6 5 b1. zahod 3 3! si. sever 6-0 i 9. «v. i 3389 9 ;7. s). i*, pop 7387 7366 5*2 J slab jug j oblačno 2*4 i m I megla 10*0 p. m jzah. det jasno Vat tO Najboljši in od prvih •%**J avtoritet kakor tudi od tisoč praktičnih zdravnikov domaČih in tujih priporočna hrana za zdrave kakor tudi na črevesju obolele otroke | in odrasle ljudi; ima I veliko redilnih snovi, j pospešuje razvoj miši- j čevja in kosti, ura v- 1 nava prebavljanje in je z ozirom na porabo j cena. „Der Saugling jako poučna knjiga, j je dobiti brezplačno v prodajalnah ali pa pri j R. Kufeke, Dunaj I. 3 j ta 24 Sredn>» predvčerajšnja m včerajšnja tempe-69' mm in 48 mm.: norm* 2*2 »ndavifis v 94 nruti 4*2° mm in 34" Starše preseneti j ponavadi, če dajo prvikrat na angleški bo- i lezni obolelim otrokom Scottove emulzije. ■ SCOTTOVA emulzija j čudovito hitro ozdravi "in jih | dela močne, krepi kosti , in pospešuje ves njih raz-vitek. Tako izboren uspeh se pa da doseči samo z resnično izvrstnim sredstvom. „ S c o 11u obsega izključ-Ijivo samo sestavine izborne kakovosti in posebni način pripravljanja omogočuje, da je Scott lahko prebaven mla-dežu in starosti da, celo otrokom, nad katerih ob- I Stankom smo dvomili. Izvirna steklenica Zahvala« Vsem, ki so spremili k poslednjemu počitku našo ljubljeno hčerko in sestro 875 Malči posebno pa darovalcem in daroval-kam krasnih vencev, vsem gospodom in gospodičnam iz Spodnje Šiške, ki so se tako obilno udeležili pogreba, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Žalujoča rodbina Falout. Vsem prijateljem in znancem, ki so nas povodom krutega udarca ob izgubi našega ljubljenega sina, oziroma soproga, očeta in svaka, gospoda Jranca Jizfa strojnega ključarja tako sočutno tolažili, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so spremili umrlega k večnemu počitku; posebno zahvalo dolgujemo železniškemu osobju za požrtvovalen trud v bolezni in obilno udeležbo pri pogrebu. Divača, 5. marca 1908. 877 Žalujoči ostali. Sprotni 879 AGENTI za obiskovanje privatnih odjemalcev se proti visoki proviziji takoj sprejmejo. Predstaviti se je od 9—12. v hotelu Lloyd, I. nadstropje, vrata 5. Pristna sam o s to znamko — ribl-ta - kot jam-itvenlm znakom Scsttovega ravnanja! Naprodaj po vseh lekarnicah. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani'1. Urade i kurzi dan. borze 9. mare-i 1908 rtaioioarr. papir*. V* majska renta. . . . •/■ srebrna renta . . . avstr. kronska renta. . h 9 zlata „ . . /, ogrska kronska renta . „ zlata ♦j, posojilo dež. Kranjske #&•/• posojilo mesta Spljet +fw*U » » Zadar ♦V.V« bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . češka dež. banka k. o. Tit m m 9 t. O. #V,*/» sast. pisma gal. dež. hip o tečne banke . . •S,*/, pest kom. k. o. x WL pr...... rast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. eentr. dež. hranilnice . . . J***/. P-6- °šr- niP* ban-J%*U Obl. Ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . r obl. češke ind. banke m. prior. lok. želez. Trst-Poreč...... Pit prior, dolenjskih žel. . 9f9 prior. ju*, iel. kup. ,: - wi*% avstr. pos. za žel. p. e. Srečk«. irečVf od L 1860V. - . . , Od L 1864 . . . . 9 tizske...... . zem. kred. 1. emisije B ogrske htp. banke . . - srbske a frs. lOCr— turske...... iflika srečkf ; , tditne • • • »moške • t » ikovske g • . Ljubljanske 9 . . . jTvstr. rdeč. križa , ... Denar 9825 100- 98 05 117 — 94 50 11235 97 75 10010 99 85 98 85 97-95! 9795 99-50 103 — Bli« po 98 45 100 20 9825 117 20 94 70 112 55 9875 101-10 • 00 85 99 85 9895 98 95 100-50 104-- Zahvala. Tem potom se zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno velecenjenemu g. stotniku Bnicknerju ter vsem enoletnim prostovoljcem 5. in 7. domobranskega pešpolka, kateri se spremeli našega ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Alojzijo Bukovnlkn abttur jenta k večnemu počitku in mu s tem izkazali zadnjo čast, kakor tudi vsem drugim darovalcem vencev. V Ljubljani, 7. marca 1908. 871 Žalujoča rodbina. 0rdInocDood9.-ll.dop les TJ*Jo« šttv. 44 Zahvala« 878 99—100 98 99'- 99 25 100'25 98 50 99 50 99 75 100 75 99 50 9875 9975 299 10 301 10 99 lo! 10010 te tudolfove , S&lcburške , . . Dunajske kom. „ . . DelniM. lužr.e železnice..... Državne železnice . . . rVvstr.-ogrske bančne dela. Avstr. kreditne banke . Ogrske „ » • • Sivnostenske „ r*remogokop v Mostu (BriixJ Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . gma-Muranvi .... Trboveljske prem. družb*-Avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne družbe Valut«. C kr. cekla..... franki....... marke ....... »vereigns....... irkt........ tki bankovci..... 15050 26275 149 75 273 — 27050 246 25 101-187 75 22 — 453 — 111-103 — 65-j 51 50i 28 75 67 — 220—: 505-' 145 25 673 75| 1720 — 644 25 775-75 240—! 737 — 661 25 2649 -! 540 25 261 -563--154 — 11-35 19-08 23 50 24 04 117*65 95-75 251 154 50 2 675 153 75 279 — 276 50 252 25 107 — 188 75 24 — 463- - io$- 69 — 5V 30^5 71 — 230 — 515 - 146 25 67475 1731-64525 776-75 242 — 741 — 662 25 2659 — 54125 265 50 565 50 156— 11-40 1911 23 56 24 10 117 85 s6 — 251 Za tolažilne dokaze srčnega sočutja med boleznilo in ob smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda Edvarda Brachtl U) ratnika v p. za lepe darovane vence in za številno častno spremstvo ob pogrebu dragega pokojnika izrekam tem potom naj-isrkenejšo in najpresrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Sv. zadušna maša za dragega pokojnika se bo služila v torek, 10. marca t. 1. ob 10. dopoldne v farni cerkvi pri Sv. Petru. V Ljubljani, 9. marca 1908. Hi Ida Brachtl roj. Zescbko Prostovoljna razprodaja.. Prihodnji torek, 10. t m- ob 8- dopO'dno se bo po umrlem Josipu Jarcu pri Mrtanu ▼ Medvodah razprodajalo vse gospodarsko in poljsko orodje, kakor mlatilni in slaruorezni stroj, vozovi, sodi, kadi in različne stvari. Da)je mnogo suhega lesa in plohov za kolarje kakor jesenov, brstov, bukev, hrastov itd 828—3 za nakup tega kar manjkal Jfa prodaj! „LJublJanaU Zton" 1881 —1907, v liki novih izvodih; tudi posamezno. „Dunajakl Zvon" i v. letnik. ?. Nepopolni letniki in tudi posamezni mesečni zvezki se eventualno vzamejo v račun ali odkupijo. 8io—3 Vprašanja na upravnistvo „Slov. Naroda" izrecno pod atOV- 810# pozor! Čitaj! pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri bolesnih ▼ želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju - pehanju, - koDgestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo sa vzdržavanje dobrega prebavanja Delovanj* lc%ir»ino9 uipeh plguren. Cena J a za 19 utahleiite S ks*oam franko na vsako počto po povzetju, ali e> se posije denar naprej. Manj kot 1£ steklenic Be ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravi ost od: 3963-13 n P. Jurišiea,11 : m*n*1908 pri ^^"^^ boljši rodbini. Pismene ponudbe pod .Pavline1 •0. LJubljana poste restante 876-1 4 M «4 * «4 g ar rt M H H H m M M M H Ponor! Pozor I Kavarna - V Ljubljani .9210 na Starem trgu št. 30 vsakjorek, četrtek in nedeljo vso noč odprto. Na ia?pnlago je najnovejši ameriški biljard m elek-o o tričnl klavir. Z odličnim Hpostovaniem * M p M N H m It 10 M o o Uo in Fani Pogačnik J Gosfiiničarska oncesij K ao takoj odda. Wč se is ve pri g. Toni Bil], v Ljubljani, Židovske ulice štev, L nadstropje. 869 Lep prosto na katerem se je izvrševala že več trgovina z lesom in drvmi, takoj poceni odda. Kje, pove uprav. rSlov. Narodj DRVA Ker sem v svojo pekarnico uv del kurjavo s premogom, se prav cei (eventualno tudi na sežnje) proda vsa drva na mojem lesišču (i oglu Igriških in Hilšerjevih ulit to je okoli 100 seinfev lepih suh drv in 20 sežnjev mehkih drv Jean Schrey. 848-3 Pozor. gosp*»d3*ž in gospod.i6zie! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanja — EAPILOR št 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi ln S osti, odstraaja prahaj ln vsako kotno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvaluio in pri-znalnio Stane pofitnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 h, Ionska 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom 13 PETER JURISIC D 3963 ttksrg?ar v pakracu Stav. 66 v Slavoniji, De«, fcr. avstrijske državna tQlezn.ce. izvod \z voznega reda. Veljaven od dne i; oktobra 1907. leta. Odhod is LJnalJane Jni, seLi ■-" -05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. *-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-TopHce, Kočevje. ?-00 prodpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. I0-4O predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.. Gorico drž. žet, Trs drž. žcU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec ■OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.M popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Piaga. MQ z.ve6or. Osebni vlak v smeti: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. □O zvoOer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0'40 ponoOl. Osebni vlak v smeri: Je-»enice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž. žel., trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). aanod Is &luBl)ans dri. aosadvOr» <"28 .-.j u t raj. Osebni vlak v Kamnik. popoldne. Osebni vlak v Kamnik f o zveoer. Osebni vlak v Kamnik O 50 ponori Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeltah in praznikih v oktobru.) Oohod v Ljubljano Jni. ieLi o-58 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka )i že!., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 3*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž Toplic, K^dolfovega, Grosuplja. IHO predpoldne. Osebni vlak Iz Praj Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožč. in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočev Straže Toplic, Hudolfovega, Grosuplja. 4*36 popoldne. Osebni viak iz Belji juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka \t Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsu ć žel. Jesenic 0-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celov: Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 xve6er. Osebni vlak iz Kočevja, StraJ Toplic, Rudoifovega, Grosuplja. 8*4-0 zvooer. Osebni vlak iz Beljaka j žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pi rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. ži Jesenic. iioo ponoOi. Osebni vlak lz Trbiža, Q lovca, Beljaka (tez Podrožčico) T: drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Dokod v a|nkIlano dri. kolodvori 6-46 zjuuaj. Osebrd vlak lz Kamnika. 10*09 prodpoldne. Osebni vlak iz KamnU 6- o ivooer. Osebni vlak iz Kamnika. 9*B9 po n«Al. Osebni vlak iz Kamnika. (Sai ob nedeljah in praznikih meseca oktobri (Odhodi tn dohodi so naznačeni t srednji evropejskem času.) I j! a a at^ijst^^ drlavnUi železnic v Trste.. s& ((oznanilo. &i Usojam si p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzela s^iTo „hotela VEGA" v Spodnji Šiški. Toči se izborno r€*m, najboljša u kakor črno, rdeče, belo m v tssmsraavaaa*. vin steklerlcah ter l^ava in ^aj- Mnla in gorka Jedila po zmerni ceni se vedno dobivajo. V zabavo je p. n. gostom na razpolago planino. Ob nedeljah in praznikih igra dobro znani uglaševalec klavirjev, gosp. J ur a se k. Tudi se nudi p n. tujcem prilika ta prenočevanje, cena je nizka. Častitim obiskovalcem obljubljajoč, da se bom potrudila vsem željam po najboljši možnosti ustreči, se priporočam z odličnim spoštovanjem 834—s TONČKA JERšAN. „SLftvun" • - VI Jamna uvir M^48.074-7* K. lan* n n n k n v Pragi. • • • ■ In kapJtattJe 91,936.993*7* K. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Puntoilem se k. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11. 23 AC