Mnlštvo in opravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rsek dan od II.—12. ure dopold. Telefon St. 113. Neodvisen političen list zn slovensko ljudstvo Št. 148. Maribor, dne 28. decombra 1910. Harocnina listu: Celo leto..........12 K Pol leta ...... 6 K četrt leta......... 3 K Mesečno............ 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Izpolnimo vrzel. Ob koncu leta smo. Še par dni in leto 1910 je bilo. Umestno in primerno je, ako se zato sedaj nekoliko ozremo nazaj in napravimo bilanco o našem delovanju. Ako napravimo splošni zaključek, potem se nam ni treba sramovati in smo lahko zadovoljni. Delali in gibali smo se sicer pridno m živahno, toda tudi vspehi niso izostali. Brez. pretiravanja in ne. da bi se nezasluženo hvalisali, lahko rečemo, da je skoro vse slovensko ljudstvo v! taboru V. L. S. Nekaj inteligentov, ki so prežeti tujih, za naš, narod nezdravih idej, nekaj psevdoizobraženeev, ki jih diči popolno nepoznanje razmer, a menijo, da je „nobel“, ako delajo ravno nasprotno, kakor ljudstvo, nekaj sebičnežev, ki iz umazanih namenov ne marajo izobraženega ljudstva in nekaj zaslepljencev, to so elementi, iz katerih se rekrutirajo ne ravno številne vrste naših domačih nasprotnikov. !A še v teh krogih se svita in naše vrste se množe od dne do dne. Ako pa premotrimo posamezne postavke v naši bilanci, potem naletimo na žalosten oddelek, na naše "trgovstvo in obrtništvo. To poglavje je eno najturob-nejših v naši kulturni zgodovini. Bodi povedano: V 'nobenem stanu ne najdemo toliko renegatov kakor med trgovci in obrtniki. Ne le da je med trgovci in obrtniki po naših spodnještajerskih mestih in trgih, ter deloma tudi v vaseh obilica takih „nemških“ trgovcev in obrtnikov, kojih stariši so bili narodno še nezavedni, ampak prepolno je takih, ki so bili v mladosti dobri Slovenci in so se še le v poznejših letih ponemškutarili. In vsi ti iz mlačnosti starišev ali pa lastnega izdajstva, rojeni „nemški“ trgovci in obrtniki so najtrdnejša opora našega spodnještajerskega nemštva. Ne podpirajo ga samo moralno, ampak tudi dejanski. Velike svote od našega slovenskega ljudstva skupaj nanošenega denarja gredo iz teh krogov v nenasitno žrelo Südmark'e in Schulvereina. To se mora spremeniti. Naše slovensko trgovstvo in obrtništvo se mor ra otresti vseh malenkostnih ozirov, znebiti vsega, kar bi se dalo smatrati kakor preziranje našega ljudstva in stati neomajno na narodni podlagi. Vseh narodno-« a ve dnili trgovcev in obrtnikov cilj bodi: s smotreno stanovsko organizacijo pridobiti za-se vse mlačne in neodločne tovariše ter skrbeti za probujen naraščaj. Vsa ta organizacija naj se potem nasloni na nas. Izginejo naj iz trgovskih! in obrtnih krogov vsi frakarsko-liberalni predsodki in vsak naj se potrudi umeti naše ljudstvo in njegove težnje, potem bo» šlo. Naše ljudstvo je že sedaj po večini narocino-za-vedno in rado vpošteva klic: Svoji k svojim! Dobiti ne sme samo nikjer vtisa, da se ga prezira im povsod mora biti solidno postreženo. Kolikor je pa v narodnem oziru še neobdelanega polja, to se da Še v kratkem popraviti. Narodna zavest se med našim ljudstvom v očigled našega, neumornega izobraževalnega dela, tako krepko širi, da je veselje. Ako Bo$ da, bomo kmalu dosegli, da bo vse slovensko ljudstvo, kjer je še zdravo in nepokvarjeno, stalo za nami' v trdno sklenjenih vrstah. Zato: Izpolnimo zevajočo vrzel v našem narodnem življenju. Slovensko trgovstvo in obrtništvo naj se strne s slovenskim ljudstvom v enotno bojno vrsto in prenehalo bo renegatstvo, ki spravlja sedaj ves stan ob ugled in mu jemlje zaupanje. Naloga vseh res narodpo čutečih trgovcev in obrtnikov v novem letu bodi Udejstvovati te cilje, mi bomo vedno odločno in z vnemo podpirali vsa taka stremljenja. ITa-feamque igra celjskih liberalcev. Na naša podprta očitanja o gospodarstvu v zveznih podjetjih „Narodni Dnevnik“ še vedno ni nič konkretnega odgovoril. Sedaj se je obregnil ob do-brnsko posojilnico, češ, da tudi pri njej ne vlada vzorno gospodarstvo. To je sevedfa zopet liberalna 0-virikarija, ker je vsakemu znano, da v konlcurzu Pir-tošek. k večjem pri eni terjatvi morejo nekaj zgubiti neprevidni poroki, in da je zadeva glede hotela Oro-sel v najboljšem tiru, da se resi v prid slovenske in zadružne stvari. Ako bo „Narodni Dnevnik“ še kedaj vtikal svoje prste v to zadevo, pričeli bodemo govoriti o tožbah posojilnic zoper celjsko Zadružno zvezo, o d r. K n k o v č e v i posojil n i c i „h a s t n i Do m“, o brežiški posojilnici itd. P. t. liberalci naj bodo prepričani, da o njihovih nečednih zadevah vodimo natančen račun. Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“. Naše prireditve. Kamnica pri Mariboru. Pri nas se je vršil v pondeljek dne 26. dec. na Stefanovo pri gospodu Kristoviču zelo dobro obiskan shod, kateremu je predsedoval vrli kmet gospod Ci-ček. Govorilo se je o dveh važnih točkah: o predstojećem ljudskem štetju in šolskem vprašanju. Zbrano ljudstvo je z zanimanjem sledilo posameznim govornikom. Posebno ogorčeni so bid možje, ko so govorniki opisovali namene šulferajna, ki hoče tudi v Kamnici napraviti popolnoma nemško šolo, dasiravno je že dosedanja kamniška šola dovolj nemška. Zborovalci so se kot jeden mož izrekli zoper nameravano šul-ferajnskošolo. Shod bo imel gotovo lepe vspehe, ker je ljudstvo zavedno in probujeno. Sv. Lovrenc na Drav. polju. Božični večer našega Bralnega* društva na Stefanovo se je dobro obnesel. Izvrstno je izvajal mešani zbor navdušene narodne, pesmi, mladeniči pa so pokazali z božično igro „V zadnjem trenutku“, da znajo tudi težavne uioge dobro rešiti. Dečki so s svojim nastopom .in ganljivim petjem pred razsvetljenim božičnim drevescem tudi v naših srcih vneli ljubezen do božjega Deteta. Srčna hvala vsem mnogoštevilnim obiskovalcem iz domače in sosednih župnij, zlasti iz Cirkovc, Crnegore in MajŠberga. Kapela. Tombola na korist našega Bralnega društva je privabila na Stefanovo v gostilniške prostore gospoda Horvata zelo mnogo občinstva. V imenu Bralnega društva je pozdravil mnogoštevilno došle predsednik gospod Divjak. Zahvalil se je tudi vsem blagim dobrotnikom, ki so radodarno pripomogli, da smo imeli toliko lepili dobitkov. Urednik Kemperle je imel pred začetkom tombole daljši govor. Razpravljal je o pomenu in važnosti naših izobraževalnih društev. Le če se bomo izobraževali in napredovali s tokom časa, bomo gospodarsko močni in kos nasprotniku. Pozival je zlasti Še mladino, naj se oklene Bralnega društva, ker njo Čaka naloga obvarovati podedovano zemljo. Po govoru se je pričela tombola. Ker je bilo zelo mnogo dobitkov, se je morala vršiti dvakrat. Za zabavo je skrbel domači orkester in pa znani Šent-jurjevski pevski zbor. Oba sta. med odmori neumorno prednašala slovenske pesmi in izborno rešila svojo nalogo. Preživeli smo nekaj prav prijetnih uric. Zlata svetinja. (Igrok&z v dveh dejanjih. Za oder priredil Starogorski.) (Konec.) 5. p r i z o r. (Anton, Olga, dr. Skala, postrešček.) Anton, (ko Zbrka odide, zakliče): Postrešček, recite gospodu doktorju, naj pride. Olga (za hip vstopi in sveti). Dr. Skala (nese velik zavitek). Postrešček (gre za njim s krasno, ozaljšanim božičnim drevescem). Dr. Skala: Sedaj pa le urna, da, ge poprej ne vrneta,. Vas, gospa, prosim, da pogrnete mizo. Olga (pogrne mizo in na njo postavijo božično drevesce). Dr. Skala (razklada po mizi iz zavoja različna darila). Anton (iz drugega ovitka razklada blago, knjige in pisarsko orodje. Olga (razlaga slaščice in prižiga sveče). Dr. Skala (na vse zadnje položi na vrh daril knjigo s petdesetakom). Postrešček in Olga (se po dovršenem delu izgubita iz sobe). Anton (se umakne v temno vežo). Dr. Skala (stopi za peč, da ga vstopivsi človek ne bi opazil. Vse te priprave se vrše naglo in molče). 6. prizor. (Dr. Skala, Zorka, nato Ana.) Zorka (za nekaj časa. vstopi, a nenadoma obstane. Knjiga ji pade iz rok. Nato zaupije in veselo skoči k mizi, pustivši vrata odprta na stežaj). »T»a krasota, ta lepota!' Ana (vstopi in osupla sklene roke): Sveta nebesa, Zorka! Kaj je to — kdo je to prinesel? Zorka: Ne vem, mama! Sla sem gospodu Antonu po knjigo. Pravkar sem se vrnila in našla sem to lepoto! Ana: D, Gospod, ali si morda poslal k nama svojega angelja! (Gre k mizi.) Zorka (objame mater): Mati, zlata mati! Glejte to gorko obleko, te slaščice in to pisarsko orodje! Ana (prime knjigo. Iz nje pade petdesetak.) O, moj Bog, petdeset goldinarjev! Odkod toliko denarja? (Sklene roke in strmi v darove. Hčerka se oklene matere. Godba igra melodijo pesmi: „Sveta noč, blažena noč“, dokler ne stopi dr. Skala izza peci.) Zorka: Kaj ne, mama, Bog naju vendar ni zapustil ? Ana: On svojih nikdar ne zapusti, drago dete. — Ko bi le poznala dobrotnika?! Dr. Skala (stopi izza peči): Ni dobrota, ampak le skromno povračilo za izkazano milosrčnost nekdanjemu dijaku — pravoslovni. Gospa, jaz, nisem pozabil veselja, katerega ste mi napravili pred desetimi leti v vaši hiši na sv. večer! Ana (osupla): Nebeški Bog, gospod dr. Skala: (Plašno.) Saj se menda ne motim? Vi ste — gospod Skala, ni res? Dr. Skala: Z dušo in telesom sem, gospa. Ko ste bili še srečni, tedaj ste z mano, revnim dijakom, ravnali tako, kakor se ravna s prijateljem in bratom. Prav bridko obžalujem vašo nesrečo, vendar me ve-, seli, da Vam morem pomagati. Vzemite torej drage volje te malenkosti in se mi nikdar ne zahvaljujte. To je le pičlo povračilo za skazane dobrote. Dovolite mi pa, cla roko, ki mi je nekdaj stregla tako ljubez-njivo, materinski, hvaležno poljubim. (Poljubi roko gospej Ani.) Ana: Gospod dr. Skala, to je preveč, to je vse preveč! Zorka (čudeč se): O, saj sem tako vedela, da veste nekaj o onem dijaku. Da ste pa ravno vi tisti dijak, kdo bi si to mislil! Ana (začudeno): Kako, Zorka? Ti poznaš gospoda doktorja? Zorka (zardi živo v zadregi in suče konec predpasnika). Dr. Skala: Ne zamerite, ljuba gospa Ana! — Gospoda Antona, vašega soseda, ki mi je. podari’ ono svetinjo, katero je Vaša dobra hčerka prodala njemu, da plača stanovanje, sem naprosil, da mi privede Vašp hčerko Zorko. —- In od nje i>em potem zvedel vse. Ana (objame Zorko): Dobro dete moje! Bog te blagoslovi! Dr. Skala (vzame iz žepa; lični etui): «Tu, ljuba Zorka, vzemi zate Še posebno božično darilo! — Tvojo svetinjo Ti vračam! Ker se je z njo združeni blagoslov že izpolnil, dal sem jo pritrditi na zlato verižico. Mislim, dai boš odslej lahko zopet nosila okrasek. (K vdovi): Vi, častita gospa, imate popolno pravico terjali premoženje, to je denar, ki Vam ga zadržuje nek sorodnik, kakor sem .zvedel. Dokazati Vam hočem, da mi (Šaljivo) ne odiramo ljudi, ampak se pogostokrat pravdamo zato, da« pomagamo pravici do zmage. Nadejam se, da tako obistinim rek, ki diči Z or kino svetinjo: „Beati misericordes! Blagor milo- srčnim !'“ 7. prizor. (Prejšnji, Anton.) Anton (vstopi): Blagor milosrčnim, blagor vrli hčerki, materi in gospodu doktorju! (Godba igra in za kulisami poje moški zbor: „Sveta« noč, izlivaj ti . . .“ Vsi poslušajo, Ana s sklenjenimi rokami, objemaje Zorico. Na polovico pesmi jame zagrinjalo počasi padati. Bengalični ogenj razsveti pozorišče.) Stran 2,__________________________________________ Politični pregled, Dx*. Kramarova SOletnica. Včeraj dne 27. dec. je obhajal znani češki politik dr. Kramar svojo SOletnico. Mladočeški krogi se radi tega trudijo na vse načine, da bi ga proslavili. V njihovem glasilu, v „Narodnih Listyh“, so priobčili dr. Skarda, dr. Pacak, dr. Fiedler, dr. Začek, dvorni svetnik Celahovsky in drugi članke, v katerih proslavljajo dr. Kramara kot rodoljuba in politika. Gotovo se skuša s tem glasnim povzdigovanjem zakriti poraz, ki ga je doživel dr. Kramar v državnem zboru in olajšati njegovo v stran potisnjenje iz političnega pozorišča. Zasedanje delegacij. Danes dne 28. dec. je prva plenarna seja. Slovesna otvjoritev po prestolonasledniku Franu Ferdinandu bo jutri dne 29. dec. v budapeštanskem cesarskem dvorcu. Člani avstrijske delegacije bodo sprejeti ob 11. uri, člani ogrske delegacije pa ob 12. uri dopoldne. Predsednik ogrske delegacije bo letos grof Zichy, podpredsednik pa tajni svetnik Ludviki Lang. Po slovesni otvoritvi bodo delegacije najbrže še ta teden začele svoja meritorna posvetovanja. Na dnevnem redu je indemniteta za skupni proračun za leto 1911. Baron Aehrentlial in Burian bosta predlagala, ker se proračun za leto 1911 še ni mogel votirati, 3-mesecen provizorij za skupne izdatke in dohodke. Ceško-nemška spravna pogajanja. Ceško-nemška spravna pogajanja se bodo takoj po novem letu nadaljevala. Zagotovljeno je, da se bodo teh pogajanj udeležile vse deželnozborske stranke. — Vlada namerava Še pred zasedanjem državnega zbora sklicati češki dež. zbor. Dnevni red za prvo sejo dež. zbora se določi sporazumno. Dan zasedanja še ni določen, vendar bo pa skoraj gotovo dne 10. januari j. NevspeM nemške protlpoljske politike. „Frankfurter Zeitung“ piše: „Ko je začel knez Billow s svojo razlastitveno politiko ruvati proti Poljakom, se mu je od raznih strani prerokovalo, da bo posledica te politike utrje-nje poljskega elementa ob mejah Poznanjskega, torej v Spodnji in Srednji Sleziji. To prerokovanje se je obistinilo. Okrožji Glogovo (Gloggau) in Freystadt v Spodnji Sleziji sta zasedeni s poljskim prebivalstvom. V marsikateri vasi, na primer v Novi Stranci, je večina prebivalstva poljske narodnosti. Poprej popolnoma nemška vas Lache je sedaj .skoroda popolnoma poljska. Bati se pelo je, da preide v bližnjem času še več veleposestev nemških vitezov v posest Poljakov,“ 'Milijone in milijone je že vrgla praska vlada za ponemčenje Poljakov na Poznanjskem, a vspeh — podoben je ničli. Napad Nemcev je vzbudil mogočen odpor Poljakov. Plemiči in kmetje, dia, vso poljsko ljudstvo tekmuje med seboj v narodno-obrambnem delu. In proti ljudski požrtvovalnosti so vsi pruski milijoni — udarec v vodo. Slovenci, posnemajmo naše severne brate! Darujmo in zbirajmo povsod za „[Slovensko Stražo!“, Raznoterosti Osebna vest. Poveljnik III. vojnega kora v Gradcu general Schikofsky bo imenovan za namestnika poveljnika deželne hrambe nadvojvoda Friderika. Umrla je na Ptujski gori vrla mati gospa Ana Žunkovič, rojena Bombek, ki je vzgojila vse svoje otroke v narodnem duhu. Sin Davorin je c. kr. major v Kromerižu in je zaveden Slovenec. Blaga žena naj v miru počiva! Južna železnica. Imenovani so: za nadrevi- denta Karl Oroszi v Sevnici: za revidente: Albert Koffler v Maribora, Hermann Tiennenhäuser v Vuhredu, Jožef Medved v Prevaljah, Rudolf Jakhel, Anton Petek in Ludvik Armbruser, vsi v Mariboru, K. Kojzar v Ernovžu, Feliks Rainer v Rajhenburgu, F. Izda na Zidanem Mostu, Benjamin Sperber na Pragerskem in Viktor Adamič v Slov. Bistrici;, za ad-junkte: Jožef Žnidarič v Halbenrajnu, Franc Pektot v Trbovljah, Alojz pl. AVittinghausen v Maribora, R. Janee v Sinčavesi, Friderik Perme v Trbovljah, Andrej Klavora na Zidanem Mostu, Robert Jörgen v Celju, Ivan Küster na Ponikvi, Ernest Franke na Zidanem Mostu, Valentin Brence v Poljčanah, Josip Balder v Poljčanah, Rihard grof Trips v Spodnjem Dravogradu, Janez Valent naj Pragerskem, Karl Frischenschlager v Mariboru, Franc Geisler v Ptuju, Valter Glier v Celju, Robert Klavik v Spielfeldu, Franc Synek v Brežicah, Janez Dercic na Zidanem Mostu, Franc Porzer v Celju, Franc Thormer v Mariboru, Andrej Haladea v Ptuju, Gašpar Dolenc v Mariboru in Janez Malgaj na Grobelnem; za asistenta: Karl Pavline na Grobelnem in Ignacij Opel-ka v Mariboru. Definitivno so nastavljeni: Fr. AVei-tzer, provizorični adjunkt v Celju, in provizorični a-sistenti: Adalbert Gleindek v Maribora, Robert Ur-banski na Pragerskem, Franc Seničar v Spodnjem Dravogradu, R. Lorenci na Pragerskem, Josip Pilh v Slov. Bistrici, Anton Fogy v Spodnjem Dravogradu, Anton Gostič v Sinčavesi, Franc Hanzliček' v Breznem, Janez Badimra v Spodnjem Dravogradu, Franc Majcen v Poljčanah, Alojzij Aigner v Vuhre- du, Eduard Schulz v Štorah in Artur Prommer v Ptuju. Za provizorične asistente: Filip Kurent v Sl. Bistrici, Franc Bolka v Ernovžu, Josipi Kiendl v Spielfeldu, Klemen Kasper v Ernovžu, Karl Kupke v Sinčavesi, Karl Olbrich v Št. Lovrencu, Rajmund Cauner v Spielfeldu, Alojz Kovačič v Brežicah, Feliks Pristavec v Trbovljah, Ivan Ruppe na Grobelnem, Herman Schnell v Rimskih Toplicah, Fr. Škof na Zidanem Mostu, Josip Valenčič v Račah in Ivan Lukan v St. Juriju ob juž. žel. Mesto učiteljice je razpisano na šoli v Petrovčah pri Celju s kompetenčnim rokom do ivštevšega dne 31. dec. Prošnje se pošiljajo do istega! dne krajnemu šolskemu svetu Petrovče. Petrovče ob železnici in blizu mesta Celje slovijo kot eden najlepših krajev v divni Savinjski dolini in je daleč na okrog znano, da biva v Petrovčah vrlo katoliško ljudstvo. Naše šolske sestre v Ameriki. Iz Kansas-City v pokrajini Kansas v Zedinjenih! r državah severne Amerike se nam poroča: Tukajšnja hrvaško-sloven- ska naselbina je leta 1909 dobila šolske sestra iz Maribora, ki poučujejo hrvaško-šlovenske otroke. Dne 30. oktobra 1910 je bila v zavodu pomenljiva slovesnost. Preoblečena je bila prva sestra Američanka, sestra Roza, ki je dobila redovno imeDavorina (Martina). Preobleko je prav slovesno izvršil škof Lillis sam, in je pred sveto mašo blagoslovil dva nova oltarja. Škof je pridigoval angleški, domači župnik Krmpotič pa hrvaški in sicer zelo ganljivo, primerjajoč življenje redovnice goreči sveči na oltarju. Vsa hrvaška društva (5—6) so v paradi pričakovala škofa s kakimi 4000 udi. Slovesnosti se je udeležilo 7 duhovnikov. Bil je to vesel dan za mlado nalselbino, ki obeta mnogo dobrega sadu za jugoslovanske izseljence v severni Ameriki. Cerkvica; in zavod stojita na prijaznem gričku nad mestom. Skozi mesto teče kalna voda Karv-River z blatnim dnom. Vsako leto se potopi v tej vodi mnogo ljudi, zlasti otrok. Ob reki stoje večinoma hrvaške in slovenske hiše, vmes tudi nekaj irskih. Tudi v Joliet si želijo šolskih sester iz Maribora, ker je tudi tam močna hrvaška naselbina. Nesramna agitacija. Zadnja „Marburgerca“ napada ptujski župni urad, ker ima tudi slovenski pečat! Prosimo, napad ni v humoristični rubriki, ampak med resnimi noticami. Tako daleč je narodni šovinizem Nemcem zmešal pamet. Nam bi se smejali čitatelji, ako bi napadli mariborski magistrat, ker ima nemško Štampilijo in ne slovensko!' To je razloček med našim in nemškim fanatizmom. Toda zanimivo je, kako list sklepa ta napad! Pravi namreč: Eine große Anzahl von -Übertritten würde AA'under wirken! Ce mi prinesemo le nežen poziv: „Proč od nemških in nemškutarskih trgovin, obrtnikov, gostilen!“ smo že v istem trenutku tudi konfiscirani. Toda:-, „Proč od katoliške vere! ta hujskarija se ne konfiscira in ne kaznuje. ‘‘Nakupa kakih nemškutarskih Čevljev ne smemo bojkotirati, a k odpadu od vere, najdražje in najsvetejše nam zadeve, je slobodno dovoljeno hujskati. Živela pravica! Missio croatica. Tudi v organizaciji jezuitskega reda je našlo nazadovanje italijanskega) elementa v Dalmaciji ,svoj odsev. Dalmatinska samostana v Dubrovniku in Splitu, ki sta bila dosedaj prideljena italijanski misiji, sta inkorporirana hrvatski misiji. Hrvatski jezuitje izdajejo „Glasnik presvetog Srca“ in „Zastava Bezgriešne. Njihov koledar „Srca Jezusovega“ ima 25.000 naročnikov. Čedna nemška gospoda. Kakor smo svoječasno poročali, sta bila velika mariborska Nemca dr. Drasch in dr. Urbaczek jun. obsojena, prvi na 80 K, drugi na 50 K, ker sta se preveč „fino“ in „(kavalirsko“ obnašala napram natakarici gospodični Terez. Gorjanec. Gospodoma pa ni bilo dovolj, da je ustavil državni pravdnik proti njima zasledovanje radi kratenja osebne svobode in sta bila potem obsojena samo radi dejanskega grdega ravnanja po par. 496. Vložila sta priziv. Danes dne 28. t. m. se je vršila prizivna razprava. Sodni dvor je potrdil obsodbo prvega sodnika. S tem sta „kulturna“ Nemca doživela novo blamažo. Pokazalo se je pa tudi zopet, kaka je tako proslavljena nemška kultura in kako je nesramno postopanje nemških listov, ki hočejo naslikati vse Slovence za — surovine! Čudna razsodba. Danes dne 28. t. m. se je vršila pred mariborskim sodiščem prizivna razprava v zadevi velikovška posojilnica, proti uredniku Linhartu. Posojilnica je tožila Linharta, ker ni priobčil popravka, ki ga je pravilno doposlala „Štajercu.“ Linhart je bil oproščen. Sodni dvor je svojo oprostilno razsodbo vtemeljil s' tem, da se je postavil na stališče, da ni dokazano, če je Linhart prejeli popravek in se torej ne more zahtevati od njega, da bi ga bil on priobčil. Ta salomonska razsodba se je izrekla, ako-ravno je prevzel pismo od Linharta pooblaščeni u-službenec pri „Štajerčevem“ upravništvu. Ne bo Škodilo, če se bomo tudi mi večkrat posluževali te najmodernejše justice. Dokaz, da je ravno odgovorni u-rednik sprejel popravek, je pač skoro vedno nemogoč. Za zadružni tečaj v St. Lovrencu na Dravskem polju se je oglasilo lepo Število udeležencev. Kdor se še misli udeležiti tečaja, naj to do 1. januarja 1911 javi Zadružni zvezi v Mariboru, ker se na poznejše prijave ne more več ozirati. Cena živini na dunajskem trgu zopet rase. Na semnju dne 27. dec. na Dunaju so cene goveji živini, kakor tudi prašičem, poskočile za 4—8 K pri meter-skem stotu. Kot vzrok se navaja zaprtje sejmov po deželi radi goveje slinovke. Iz časnikarstva. „Slovenski Narod“ od dne 28. dec. poroča: Z novim letom prične izhajati v Ljub- ljani nov slovenski tednik „Narodni Socialist.“ List bo izhajal vsako soboto. Vsaka posamezna številka bo stala 2 h. Kakor se govori, bo nov list fundirala češka narodna socialna stranka. Pismo iz Švice. Univerza v; Friburgu. Friburg, meseca dec. To leto 1910 je 21. leto obstanka internacionalne katoliške univerze v Friburgu. Dne 16. novembra je bil „dies academicus“, slovesna otvoritev zimskega semestra 1910-11. Ob tej priliki in na tem mestu naj omenim in tudi razložim, kako se razume ta predikat, „katoliška“ univerza, ker ga nekateri mogoče ne umevajo prav. „Katoliška“ univerza se imenuje v prvi vrsti v nasprotju z dragimi švicarskimi univerzami, ki so docela protestantske. Toda mi bi storili veliko krivico univerzi, ako bi jo samo v tem ozira imenovali „katoliško.“ Ona je tudi v doktrinalnem oziru katoliška. Ne samo teologična fakulteta — kar se samo ob sebi razume — temveč tudi ostale fakultete stoje na katoliški podlagi.. Pred nekaj leti je bil sicer jeden protestant na univerzi, dr. Ruhland iz Nemčije, profesor za nacionalno ekonomijo — učen mož in avtoriteta na tem polju — a sedaj je na dopustu ;i če pride zopet nazaj, mi ni znano. Drugače ni nobenega protestanta na univerzi, vsaj kolikor je meni znano. Da pa so nekateri profesorji bolj liberalnega mišljenja, je tudi faktum. Jasno se vidi: omne opus humanum imperfection. Toda ti nekateri ne bodo odločevali predikata; izjeme so povsod. Kako dolgo bo ostala univerza na tem dobrem glasu, bo pokazala prihodnjost. Univerza je državna ustanova kantona Friburg, ki jo tudi zdržuje in plačuje profesorje. Zdaj je friburška, vlada katoliška — sobetino Python, direktor za naučne stvari — kakor je tukaj tehnični izraz — je strog katoličan — in dokler bo vlada katoliška, bo, upamo, tudi univerza. Toliko mimogrede. Univerza vedno napreduje. Zdaj je okoli 700 slušateljev, kar je za tako mlado in še nepopolno u-niverzo — medicinska fakulteta manjka. — veliko. V tem zimskem semestru’ je posebno napredovala teologična fakulteta, okoli 250 slušateljev. Veliko je izgubila univerza s profesorjem; Grimme, slavnim orien-talistom, ki je bil v teh počitnicah poklican na univerzo v Münster na Vestfalskem,, kar je tudi kot domačin sprejel. Kakor sem že prej omenil, je bila dne 16. nov. slovesna otvoritev; zimskega semestra. Ob 9. mri dopoldne je bila sveta maša, katero je daroval nadškof Bonnefoy iz Aixa (Francosko); govor je imel mestni župnik Nihilist iz Berne. Po dokončanem opravilu v cerkvi smo se podali v „Grenette“, dvorano, kjer je bila slovesna inauguracija novega rektorja. Prejšnji rektor dr. Brunhes poda v kratkih besedah statistiko preteklega; šolskega leta ter izroči nato insignije rektorske časti, zlato verižico — dar papeža Leona XIi k — novemu rektorju, profesorju dr. Vincenciju Zapie-talu O. Pr., med velikanskim odobravanjem in av-plavzom. V obče se sodi, da ni žel še noben rektor tolikega priznanja, kakor ravno ta, katerega hočejo nekateri ljudje napraviti za „modernista“, toda proti njegovi volji. To leto je bil v Rimu in; -se je zagovarjal glede te obdolžitve. Sploh so hoteli nekateri — no-mina odiosa — njegovo izvolitev preprečiti, a univerza je pokazala, da je glede volitve samostojna. Kako ga spoštuje in kako visoko ceni njegove zasluge, je dokumentirala s tem, da ga je izvolila za rektorja. Jeden profesor, notabene lajik, je bil odsoten ob času volitve novega rektorja. Ko je izvedel, da je volitev, je nemudoma prihitel v Friburg, da bi dal svoj glas njemu, in tako je bil Zlapletal enoglasno izvoljen. Relata refero. (Konec prih.) Slovenci! Slovenke! Naročite se ob novem letu na „Stražo“! Pridobite novih naročnikov. — „Straža“ naj bo v vsaki slov. gostilni in trgovini! Štajersko. Maribor. Po naročilu ministrstva za javna dela se bo vršil v mariborski gospodinjski šoli trimesečni tečaj za dekleta. Na tečaju se bo poučevalo o kuhanju, gospodinjstvu, računstvu in dragih za gospodinjstvo važnih predmetih. Plačati je treba za pouk 20 K in 2 K za, vpisnino. Natančneji pogoji se izvedo v pisarni gospodinjske šole,. Carneri ulica št. 6. Samo žal, da se pouk vrši v nemščini. Maribor. Samonmor. Davčni ©ksekutor Franc Ham broš pri mariborski davkariji je poneveril potom eksekucij več davčnega denarja. Da bi se izognil neljubim nasledkom, se je na Kalvariji pri Mariboru ustrelil. Pogrešalo se ga je že od 21. t. m. Našli so ga še-le dne 25. dec. Hambroš zapušča ženo in pet otrok. Maribor. Magistralni uslužbenci dostavljajo te dni posameznim strankam listino za ljudsko Štetje. Opozarjamo vse mariborske Slovence,; da posebno skrbno izpolnijo rubriko o občevalnem jeziku. Slovenci ! Opozorite svoje sosede, rojake, in prijatelje, da se vsi vpišejo kot Slovenci! Na delo ob novem letu! Slovenci, na dan! Sv. Lovrenc na Drav. polju. Na božič ob 4. uri zjutraj je nastal požar v Župeči vasi. Zgorelo je gospodarsko poslopje krčmarja Štefana Be,ra;niča in neka blizu stoječa koča. Kdo da je zanetil, se še ni dognalo. Ceršak. Sulferajnska šola res lepo na— zactuje. V enem tednu je število otrok poskočilo od 16 na 13. Nesrečno število! — Bresnik že prerokuje, kaj vse bodo njegovi šolarji: iz deklic bode naredil same gospodične, ki bodo znale tudi s kakim tujim gospodom nemško pokramljati; iz dečkov pa bodo sami muzikanti, saj imajo v njegovi šoli dosti prilike, se temu priučiti, ker ,„bode“ baje Šulferajn kupil strašno lajn Iiarmonij. — Smo res radovedni, kaka bo ta muzika. Kaj bodo porekli Ferk, Trampuš i drugi, ko izvedo, da jim hoče Bresnik muziko prevzeti? Ceršak. Tako dobrih ljudij je pač malo kje najti, kakor so gospod Bresnik. Predzadnjo nedeljo so poklicali fotografa, da je novo Šolo gor vzel. K tej redki -slovesnosti so povabili tudi stariše, kateri pošiljajo v njo svoje otroke. Polzi in Žnuderl; sta res prišla. Govori se, da sta zato dobila primerno, nagrado in- sta potem šla k Schmidu. Sv. Martin pri Vurbergu. V noči od 24. na 25. t. m. so se fantje z Gornjega Dupleka, pri polnočnici pri Sv. Martinu med seboj stepli in z revolverji na eden drugega streljali. Leopold Žlahtič iz Zatečke va^-si se je posebno korajžnega delal in je svojega soseda 'Matija Verliča, posestniškega sina, s samokresom v hrbet ustrelil in ga nevarno ranil. Verliča so še isto noč poslali v bolnišnico. Celje. Umrl je dne 24. dec. bivši celjski župan Julij Kakuseh vsled zastrupljenja krvi. Lotila se ga je sladkorna bolezen, vsled katere so mu morali odrezati nogo pod kolenom. Pa tudi to ga ni rešilo in v soboto je umrl. Pogreb se je vršil na Stefanovo popoldne; udeležilo se je pogreba veliko ljudstva, Nagrobni govor je imel poslanec Marckhl, ki je proslavljal pokojnika kot zvestega sina nemškega naroda. V istem smislu je govoril tudi župan Jabornegg. Šoštanj. Naši občinski očetje so vložili na razne oblasti prošnjo, da bi se Šoštanj imenoval mesto. Finančna deželna direkcija je baje že privolila, Cak.fi se Še le na dovoljenje ministrstva in c. kr. na-mestnije. No, to se bomo postavljali Šoštanjčani, ko se bomo meščane imenovali. Šmihel pri Šoštanju. Bralno društvo v Šmihelu pri Šoštanju boi imeloi na novega leta dan 1941 svoj letni občni zbor z običajnim vsporedom. Vrši se tudi volitev odbora. K obilni udeležbi vabi društveni odbor. Planina. „Štajercev“ dopisnik gotovo nima‘drugega dela., kakor to, da v „Štajerca“ dopisuje. Sicer pa sedaj vemo, kam pes taco moli. Nikar se preveč ne veseli, da bi ti častiti gospod župnik na tvoje nesramne laži odgovarjal. Ne veseli se- tudi, 'da se s takimi nesramnimi lažmi faratnom prikupiš, dosegel si baš nasprotno. Upali smo,, da, te bode vendar le pamet srečala, in da se ti bo gnusilo, se pečati z listom takim kakor je brezverski „IŠtajerc.“1 Sramota za domačina, koji je začel v fari sejati prepir. Mi vemo, da zavidaš, Častitemu gospodu župniku, da so farani prijazni z njim. 'Je-li da te strašno jezi, ko ne gre pri občinskih volitvah za vas nemčurje tako lepo gladko kakor poprej. Dosedaj sta hodila1 s Šešerkom tako pokonci) po trgu, kakor da je sploh vse vaše. Sedaj se pa že bolj plaho ozirata, ko vama ti preklicani Slovenci tako mešajo, ,vajine račune. Sicer pa na morebitne daljne napade p e bomo odgovarjali več, ker se nam zeli preneumno, se prerekati s takim listom, kakor je „Stajerc“, vrhu tega bi nam bilo tudi pod čast. Spomnili smo se tudi pregovora, ki pravi: Ako greš skozi kakšno vas in te psi oblajajo, le pusti jih, naj lajajo, saj nehajo sami. Pika. — Več kmetov. Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem priredi svoj redni letni občni zbor na novega leta dan popoldne po večernicah v. prostoru občinske pisarne s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročilo o društvenem delovanju minulega leta. 3. Vplačevanje letnine. 4. Volitev elanov odbora in računskih pregledovalcev. 5. Prosti predlogi. Vabi se k prav obilni udeležbi. Ljutomer. V „Narodnem Dnevniku“ z dne 24. t. m. se v dopisu iz Cvena nek dopisnik huduje nad neko osebo, ki je preprečila ustanovitev kmetijske šole v ljutomerskem okraju. Ker je ta oseba glavni steber liberalcev, se ime previdno zamolči z namenom, naj se sumi kakega „klerikalca“1 tega protikmečkega dela. Da bo javnost spoznala tega moža, ga imenujemo: bil je tajnik posojilnice Anton Mišja, ki je nastopal proti kmetijski šoli iz — osebnih razlogov. V zahvalo za to plemenito delo ga kmetje Še vedno kot tajnika posojilnice V Ljutomeru vzdržujejo in, so ga izvolili za — načelnikovega namestnika okrajnega zastopa v Ljutomeru. Dobrna. Dne 23. dec. je umrl v Kolinu na Češkem gospod dr. Ferdinand Vile v 45. letu svoje sta- rosti. Zapustivši vdovo gospo Emo rojeno Dvorakovo in dva sinčeka. Rajni je bil veliki prijatelj Slovencev in je tudi nekaj časa bival v Velenju kot zdravnik. Pred nekaj leti je iz Češkega prišel na Dobrno se zdravit in je Še zadnje dni izrazil željo na Dobrno priti. Blagemu rodoljubu večni mir in pokoj! Sv. Barbara v Halozah. V soboto dne 24. dec. se je vršila pri nas v župnišču božičnica za uboge šolske otroke. Gospod 'župnik 'Janez Vogrin je obdaroval 26 šolskih otrok s toplo obleko, za kar mu bodi tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala. Rečica ob Savinji. Na nesramni in lažnjivi dopis v „Nar. Listu“ štev. 49 z dne 9. decembra t. L, pod naslovom „Rečica ob Savinji“ se samo toliko resno odgovarja, da je cela zadeva izročena pristojnim oblastim ter se bo konec v presenečenje zakrknjenega dopisunčeta in njegove tovarišije odigral nekje drugod. Dognalo se bo, če je p. Anzelma. prijatelj iz nazarske okolice tudi kaj zraven „šnufal“ kot profesor latinščine in moralke? Kdor ima; čiste roke, ga ni strah, a nekoga, la tako sumniči in obrekuje, pa bo. Tolpi Sitnih vrabčevk in vrabcev okrog in v Rečici lahko mraz, ki je nastopil, kmalu vrat zavije, a negodni mladič gavran, ki bi rad vse „farbe špilal“, pa pride zaradi neznačajnosti po še hujših paragrafih kazenskega zakona na pranger, ako ne na kol sramotnega, odra. Torej, nesramni, okoli kaplanije čivkujoci vrabci znajo priti še v zimskem času v varno kletko, kjer se bo skrbelo za boljšo hrano, kakor jo nudi „Narodni List“ svojim neizbirčnim čitateljem. Torej zopet „Manusmanum tavat.“ Iz Savinjske doline. Zaročil se je dne 29. novembra 1910 uslužbenec pri c. kr. finančni straži na Rečici gospod Andrej Godiunik z zasebnico gospico Mino Zmrzlikar istotam. Bila srečna! St. Pavel pri Preboldu. Liberalni dopisnik je pretečeni teden skrpucal kar celo kopico člankov za svoje propadajoče celjske, takozvane napredne liste. Ni naš namen, odgovarjati dopisnikovi neumnosti, ker njega, kakor tudi njegovo stranko bodemo v bodoče načeloma prezirali, kot staro šaro, vrženo na cesto; pač pa naj tudi naši somišljeniki zvedo, kako grozno jih peče delo pri našem vsestransko procvitajočem se društvu. Dobro uspeli shod prirejen dne 11. t. m., kar ne morejo preboleti. Vprašamo jih samo, čemu so prišli poslušat, saj niti vabljeni niso bili. Sedaj pa besnijo, ter se zvijajo, kot neke vrste žival, če se jo s palico dotakne. Svojemu gnjevu dajejo duška v nesramno prikrojenem dopisu, kjer našega govornika imenujejo najnesramnejšega človeka. Le pred svojim pragom pometajte, in če sploh veste, kaj je pesram-nost, boste našli ljudi s to lastnostjo samo v svojih vrstah. Enakih neprijetnosti utegnete Še mnogo doživeti. Delo v naših društvih' je šmotreno; ne ozirajo se na naše politične nasprotnike, pojdemo po začrtani poti dalje v neizprosen boj z nasprotniki, pa ne z nožem ali kolom, v roki, ampak v znamenju naših najsvetejših načel. Desetletno delovanje našega društva je jasna slika dela na polju izobrazbe. Od vaših magnatov se pa ne damo komandirati, kateri trdijo, da so glavna nesreča človeškega rodu katoliški duhovniki,, in ki jim je narodnost (seve na jeziku) prva stvar, potem Še-le vera. V tej modrosti niti ne vidijo, da matere za svojimi od njih po sladkih besedah zapeljanimi sinovi plačejo, med tem ko oni po gostilnah popivajo in se razveseljujejo. Tudi ne vidijo, da njih pristaši naše somišljenike celo v cerkvi izzivajo, in da tudi otroci naših somišljenikov niso več varni pred njih izzivanjem. S kakšno besedo se ,pa, to označuje? Temu so dokazi na razpolago. Kar se pa tiče telovadnega odseka in telovadnega orodja, naj si dopisnik nikar preveč glave ne beli z vprašanjem, kdaj ga dobimo. V naših vrstah so tudi požrtvovalni ljudje, in njega pač ne bodemo prosili za podporo; če je pa že kaj daroval, lahko dobi z obrestmi vrnjeno. jToliko pa rečemo, da se bode na našem orodju čez par let bolje telovadilo, kot na vašem, ki se bode med tem časom že „polomilo“ in „razbilo“, in pride celo Čas, ko bodo ostanki na prodaj, kakor pri nekdanjem bralnem društvu. Ce gospod dopisnik Še kaj želi poizvedeti, naj se obrne na podpisane, ker le na vprašanja se bode odgovarjalo, vse drugo pa preziralo. Na zdar! — St. pavelski 'Orli. --iK»*» « i . n ....n iiii»i«iiiii>i ni'w wii'nwHiii'iWinifiiimiwi'ft'M’jpHrf»»—"'■■~~T***TTTTTnmrrnrra"".~fTc- ■muh mm nun ..i nirrf