List 41. Tečaj XLIX i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti . za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., na leto 40 kr. Naročnino prejema npravm'štvo v Blasniko\i tiskarni Ogla vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr 3 (inserate) vzprejemlje upiavr'štvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 16. oktobra 1891 Sedanji politični položaj in Slovenci. movati Čehi. Dobili so svoje vseučilišče, inčeščina v % - - vseh državnih uradih na Češkem îe^nakopni^n Ne v češKih okrajih dobi pravico NamenjlLsffiOje našim čitateljem po moči i^at&nČDO v svojeuTjeziku, temveč tudi v nemških. Teh pridobitev ne bili smeli prenizko soditi. Seveda je še veliko dela. in na tej podlagi bodemo \ A á è i 4 è è è è ^azixravl^iv^ake politi ike saje -4r; nam ovecce^n narod ednako svojo itiko vravnavati državi, seveda zataj i t Ljbvojihjai e i. absb u r š ke~Ur ž a v eTTn ? s e razmere te države vajo tudi nas. niso azmere moramo ozirati Češkem se je našla stranka, ki je z vsem* silami ruvala zoper državne poslance. češko državno ragi Lvovu češka tika plivat avstrijske razmere nase. Zaradi cesar kronah češke kr^lia. moremo pritrjevati onim hočej rami. da se mi bavili z mi domačimi razme- Slovenci državnega prava. Kdor dobro razmere nožna ruvpnje. Nova stranka olitiko vsaj mmamo vedel, kakšen namen ima želela sama priti v večjem številu v deželni in državni zbor. Da doseže ta svoj namen, poslužila se je pa vseh benega vpliva, Du n aj u mogočih sredstev. stranka imenuje mladočeška sama sePČeško držav ravo izvršiti v sedanjih razmerah ajsko časopisje, koliko se bavi baš z našim malim na- odom večiue treh deželni e mi im tako malo nikakor bi to nske čine ko ne pisali o nas. kem telesu posamezni deli plivaj na celoto, ravno tako je pa tudi v državi Vsi ipnfti (jnhj razmera dobiti narodi, vsi sloji prebivalstva imajo vpliv na skup voj, raz Mišljenj , to drugače tudi biti ne more, zaradi tega je pa naša časnikarska dolžnost, da se pečamo s splošnimi avstrij-skimi razmerami in se ne omejujemo samo na meje naše slovenske domovine. poslednja le'a odločno protivno češkemu državnemu pravu. Prosti narod seveda vseh razmer tako dobro ne pozna, sladkim besedam mladočeških zaradi tega je pa erjel vodij. Pri volitvah v deželne zbore izvodi je mnogo M dočehov, posebno v kmetskih občinah so propali skoro Toda povrnimo se k stvari, o kateri smo se pisati namenili. Da bodemo mogli prav razumeti sedanji polo žaj, prejšnji zastopniki. Přišedši v deželni zbor je bila prva skrb ? da so moramo^s^ôzréti za nekaj časa nazaj. V državnem državno pravo spravUi v razgovor. Sprožili so muel, da vanjo na zboru je imela desnica gotovo večino, zastonj zaganjala levica gun a ji nam priborili na Dunaji, da so se našemu jeziku odprla pravu se sklene v tem zraislu adresa na cesarja adresi izrekli so se vlada, Staročehi in Proti taki inJ^iliUiCS^sp^no. Naši slovenski poslanci so Poslednji v • y sirsa vrata v urade Večj pridobitve pa imajo češkemu državnemu Uspeha rmvšr »i Af r 324 ni bilo nobenega pričakovati, temveč le duhovi so se po nepotrebnem razburjali. Razprave v deželnem zboru so bile jako burne. Mladočehi niso bili izbirčni v izrazih, klada. Predlog ta se je izročil proračunskemu odseku. Prva točka dnevnega reda je bil predlog glede prodaje posla napadali so vlado, Staročehe in pa veleposestnike. 8ebno so žalili dr. Riegra, ki je vse svoje življenje svetil češkem narodu. Videlo se je, da je bil glavni na- obrte Po-po- piva v stekle icah. Oglasil se je pri tej priliki tudi naš Kušar ter priporočal zak po katerem bil prodaja piva^v steklenicah uvrščena med koncesijonovane men tej veliki demonstraciji, izpodkopati zaupanje Staročehom. Predlog se je odstopil da se o njem posvetuje ter ob pet brtnemu odsek X em. Češk panji volitvah Mladočebi Vlada je spoznala, da se je začel čuden prevrat ca Videla je, da staročeška stranka zgublja zau- in jela se bati roča neki jet. svojem času o njem po-Nasvet gospodarskega odseka, na) se prodado ski pašniki neki občini v Galiciji. bil vzpre da Mladočehi pridejo pri novih odseka Ravno tako se je vzprejel predlog proračunskega a v večjem tako številu v državni odločuo postavili zbor. Ker ki priporoča vladi, naj resno p vprašanje so se na državnopravno glede povišanja aktivitetnih doklad T/žaških uradnikov stališče, spoznal je Taaffe ? da se vanje zanašati tej stvari sta govorila posl Nabrgoj in Burgstall ne državnega prava češkega. Tega more, če vlada ne izvrši pa Taaffe pri uajboljči volji izvršiti ne more, ker dobil Priporočala sta oba prošnjo Tržaških uradnikov ter rekla ne potrebne večine v vseh dotičnih postavodajnih da odp pravičena posebno proste luke na)potreb zato ker so se podražila po a živila in so tudi sta- novanja v Trstu prav draga. Živah za8topih Ke t brez Cehov desnica v državnem zboru in bolj a nima večine, je Taaffe rad ali nerad začel ozirati se po škodovania nedolž ta se je pa vnela pri posvetovanji o postavi gled bširna de- i od- novih zaveznikih, kajti odstopiti ga še ni bilo volja obsojenih. Kazenski odsek pnpo Začel si je prizadevati, da zmernejše levičarje dobi na škod ročal, da se dovoli takim obsojencem primerna od svojo stran, in je zaradi tega bil sklical znane konfe- Dr. Keil je pa predi da se nadomesti be rencije na Dunaj, pri katerih se je razpravljalo o spravi na Češkem. seda „primerna" z besedo „popolna", ter je njegov predlog tudi vzprejet. bil Ta stališče, sprava je Staročehom popolnoma izpodkopala kajti soboto dne 10. t. m. je izročil finančni minister Steinbach poslanski zbornici pro- Mladočehoin dala novo sredstvo za račun za 1. 1892.: Skupna potrebščina znaša 584,620 3 78 agitacije, ako priznavamo, da so Staročehi malo preveč prijenjali na Dunaju, ali odobravati pa tudi ne moremo mladočeških ugovorov proti spravi. Poslednji so se v te? gld > pokritje pa 585,238.262 gld. Dohodki so torej proti proračunu tekočega leta za 16.862.741 gld. viši. Za reči postavili na čisto napačno stališče, na stališče. Ki je pogubno za avstrijske Slovane. Ker je ta sprava posebne važnosti za razvoj avstrijske notranje politike, povedali naše bodemo drugikrat spregovorili o mnenje. njej in skupne državne potrebščine je stroškov 104,474.350 gld. ; za ministerstvo za notranje reči znašajo stroški 20,296.203 gld.. pokritje 1,026.168 gld.; za ministerstvo za deželno brambo stroški 18.524.782 gld., pokritje 312.497 gld.; za naučno ministerstvo stroški 23,271.077gld., pokritje 6 024.262 gld.; za finančno ministerstvo stroški 88,670.750 gld., pokritje 438,060.007 gld.; za trgovinsko ministerstvo stroški Politični pregled Domače dežele. 106.469.020 gld., pokritje 115,122,450 gld.; za poljedelsko ministerstvo stroški 15,676.595 gld., pokritje 13,216.765 gld. ; za pravosodno ministerstvo stroški 21,673.262 gld., pokritje 1,009.448 gld.; za najvišji računski dvor stroški Državni zbor. Dne t. m. se je po trime- 172.000 gld., pokritje 0.; za pokojninski zaklad stroški sečnih počitnicah zopet sešel državni zbor. V poslanski 17,878,211 gld., pokritje 89.182 gld.; za podpore stroštfi zbornici je bilo pri prvi seji še nrecej lepo število poslan- 11,890.000 gld., pokritje 1000 gld.; za državni dolg cev, tudi vse ministerske klopi so bile zasedene Predseduik stroški 148,074.980 gld., pokritje 8,946.723 gld.; za upravo dr. Smolka, ki se,je dobro okrepčal med državnozbor- državnega dolga stroški 978.124 gld., pokritje 567.960 gld.; skimi počitnicami, otvoril je sejo, pozdravil poslance ter za najviši dvor 4,650.000 gld.; za cesarjevo kabinetno prijavil zbornici, da je v njenem imenu čestital cesarju pisarno 73.097 gld ; za državni zbor 754.969 gld.; v njegovega godu dan, za kar se je cesar prisrčno za za- državno sodišče 23.000 gld., za miuisterski svet 1,059,958 hvalil. Spomnil se je tudi umrlega poslanca bar. Tauf- gld. Stroški so se povišali za celih 19 77 milijonov gld. fererja. Poslanci so v znamenje sožalj*nja vstali. Naposled ter so nastali vsled novih tirjatev za vojsko, vsled veče je naznanil zbornici, da so sklicane delegacije na dan državne podpore avstrijskemu Lloydu, podonavski parniški 9. novembra na Dunaj. Za tem so pa stavili poslanci družbi i. t. Zato pa znaša prebitek navzlic večim različne predloge in interpelacije. Za nas je bil najvaž- dohodkom s 16.86 milijonov le 617.884 gld., Kar res ni nejši predlog, katerega je stavil poslanec Pfeifer s tova- veliko, ali vender vedno bolje nego primankljaj. riši in v katerem omenja škod, ki sta jih napravila toča Da je pa mogoče obdržati ravnotežje pri tako rastočih strošk'h, in mraz v Novomeškem iu Krškem okraji ter povodenj gre v prvi vrsti zasluga prejšnjemu ministru dr. Dunajev-V Radovljiškem okraji, ter predlaga, da se dovoli nesreč- skemu, kar je sam sedanji finančni minister izrecno po-mm prebivalcem teh okrajev podpora iz državnega za- udarjal ter konstatoval, kako mojsterski je uredil dr. 325 Dunajevski 8 pomočjo prejšnje državnozborske večine padajo celo v glavnem mestu Rimu ljudje po ulicah od državne finance. Kakor je sploh pri takih prilikah da, glada na tla, svetujejo celo italijanski listi Bonghiju, da opravičeval je tudi letos minister dr. Steinbah predloženi prepusti skrb za Žide Rothschildom državni proračun ter priporočil poslancem zmernost in židovskim milijonarjem ter Hir8chom in drugim da skrbi raje za domače previdnost glede novih tirjatev, katerih ne more in ne reveže. sme uslišati, ako hoče vzdržati ravnotežje v državnem Rumunska. Pred nekaj dnevi so prinesli razni ako gospodarstvu, kar je neogibno potrebno, sčasoma uravnati valuta, kar zahtevalo vse stranke se hoče za listi vest, da misli rumunski princ Ferdinand odpovedati se prestolonaeledstvu, oziroma odstopiti to pravico svo- čimer teži vlada sama. Minister je tudi obljubil urav- jeffiU bratu Karolu. Ta vest se pa iz Rumunské od očno navo davkov, posebno pa pridobnine pri malih obrtnikih, zanika. katerim se bode davek znižal, ne da bi se zato v poštev jemal pribitek državnega proračuna. Minister je rekel, da se pripravljajo zakonska določila, po katerih bodé pridobuina bolj primerno razdeljena ter bodo postavljeni v ta namen različni tarifi ter tudi prav nizki za male obrtnike. Razni obrti in podjetja se bodo razredila po teh tarifih ter ustanovile v ta namen poeebne komisije, v katerih bodo imeli večino davkoplačevalci. Razdeliti v se bode pa trudila vlada vse davke razmeroma z dohodki. Da se to lepi nameni, ne taji sicer nobeden, ali kar se Bolgarski pravosodni minister Tončev je dal svojo ostavko, katero je tudi vzpr Pri tej pri liki izražena dobil od k lastnoročno pismo, v katerem je da > da bode Tončev tudi za naprej go do kneza tiste čute, katere je gojil tačas, ko je kot predsednik sobranja naznanil knezu sklep, da ga je bolgarski narod izbral za svojega kneza. Ruski car je pisal našemu cesarju pismo v ka tiče davkov, velja v Avstriji, kakor tu^i drugod, znani «es kommt 8elten was Beâseres nach." terem izraža svoje odkritosrčno veselje, da se je vrnil zdrav z zadnjega potovanja na Češkem ter da ni im«l Ro8enthalski dogodek nič hudih posledic. Vojni minister je izdal ukaz do vsih vojnih poveljnikov, da pazijo strogo na to, da se vojaki ne udeležujejo javnih demonstracij ter da se zdržujejo častniki v jav- nosti vseh političnih pogovorov. Tudi jih je opozoril na uže obstoječi ukaz tikajoč se dovoljenja vojaških godeb Poroča se iz Peterburga, da bode vender le obiskal ruski car, ko se bode vrnil z Danskega domov, nemškega cesarja v Berolinu, kar se bode zgodilo koncem tega ali pa početkom prihodnjega meseca. Virtemberško. Novi virtemberški kralj Viljem pri javnih veselicah in slavnostih. Povod temu ukazu so II. je izdal dva manifesta. V prvem pravi, da se bode bili baje zadnji dogodki na Reki in pa polaganje venca čvrsto držal obstoječe ustave, v drugem pa, da bode na grob grofa Jelačiča. Bog ve ali bodo Madjari zado volj tančno spoštoval pogodbe, katere vežejo njegovo kraljestvo z nemško državo. Slednji manifest je bil razglašen s tem ukazom ? > Mini8ter8ki predsednik grof Taaffe ne misli na to, po vsem nemškem cesarstvu. da se pravila trdna državnozborska večina. Ker je položaj tak, da se nadejajo eni in drugi, da bodo sesta- in ima grof Taafle gotovo najod- vili bodočo večino ločnej besedo v tem oziru » boj se vse stranke razen Mladočehov, mu se zameriti, zato mu do zdaj še precej dobro gre izpod rok vlada brez parlamentarne večine. To bo trajalo seveda, dokler bode moglo. Kaj pa potem ? ! Potem bo pa uže grof Taaffe si umislil kaj druzega, kajti on ne pride tako hitro v zadrego. Sicer je pa mogoče marsikaj poskusiti, če ima kdo za seboj tako za8lombo, kakeršno ima ravno grof Taafíe. Ogrska. — Nemiru Gabriel Ugron je interpeloval ministra za nauk in bogočastje glede odlašanja imenovanja ogrskega primasa. Isti poslanec je zahteval, da Angleško. Liberalci na Angleškem se zadnji čas živahneje gibljejo ter se nadejajo, da bode njih stranka spet prišla na krmilo. Posebno zanimiv je bil govor starega Glad8tona, voditelja liberalne stranke, katerega je imel v Newcastleu. Gladstone pravi, da je politika sedanje angleške vlade glede Egiptu protivna državnim koristim. Angležem bi moralo biti do tega, da si pridobodo prijateljstvo francosko, to se bode pa le tedaj zgodilo, ako zapuste Egipt. 11 Parnellovo t. m truplo 80 pripeljali v Dublin dne Na kolodvoru bila je zbrana velikanska množica ljudstva. Krsto so pripeljali v mestno hišo, ter je en. Iz cele morali poslanci, kateri so izvoljeni parlamentu o svojem delovanji v delegacije poro- bil ob 10. uri pristop ljudstvu k njej dovoljen. Irske je vrelo ljudstvo skupaj, cel dan so prihaj po čati kot delegatje po sebni vlaki Pogreb se je začel ob 3. popoludne Iz vsakem končanem zasedanji delegacij. mestne hiše vil se je dolgi sprevod na pokopališče Glasnevin ter je trajal dve uri, namreč od popoludn© Vnanje države. Italijanski poslanec Bonghi izdal je oglas, v ka terem pozivlje Itali j » naj zbirajo radodarne doneske pa do pete ure. Predno so položili krsto v grob, šla je mimo vsa brezštevilna množica pogrebcev, ki je bila odkrita. Ob 6. uri so se začele opravljati cerkvene slovesnosti, Katere so trajale v pozno noč. Med pogrebci so za žide, katere ruska vlada preganja. Ker pa je na bili odličnjaki Parnellove stranke ter zastopi mnogih Italijanskem huda beda ? tako da se ljudstvo v velikem irskih mest. Ta pogreb je pa dokazal ? kako je visoko številu izseljuje v Brazilijo ter niso redki slučaji > da cenilo irsko ljudstvo pokojnika, kako mu je bilo udano # 320 do zadnjega hipa ter kake nade je stavilo v njega Ta pogreb pa ie tudi pokazal, da smrt Paroellova Zatorej je trgovinsko ministerstvo dogovorno z mi «e pre- nisterstvom za notranj prečila mnogo hudih domačih prepirov. zjavilo, da obrtnik pripada zadru o dokler izrecno ne odloži obrta Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. C. kr. deželna vlada je javila trgovski in obrtniški zbornici sledeče: Po dopisu visokega c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 9. aprila 1891. leta, št. 53.677 z leta 1890. je neko katerih obrt Potemtakem ne nasprotuje nič, da se obrtnikom. kateri ne zvršujejo obrta, pa ga niso odložili, izroči kot zadružnikom kako opravilo ali vodstvo pri zadrugi, ter tudi ni proti določbam § 114. in llo. obrt. reda > ako dotična zadruga izreče v svojih pravilih, da je obrtnikom, kateri nekaj časa ne zvršujejo obrta, manj plačevati zadružnih naklad nego drugim udom. Ta odredba se ne tiče razmerja tistih obrtnikov, obrtno oblastvo vprašalo, tiste obrtnike, ne zvr- šujejo obrta svojega, oziroma so oglasili, da ga ne zvršujejo, a ga niso odložili, smatrati za zadružnike. tem je naznanilo trgovinsko ministerstvo na- zvršuje zakupnik ali namestnik, oziroma teh zakupnikov kot namestnikov, do zadruge. To raz- razpravljano v odredbi z dne 19. julija merje je bilo 1885. leta, št. 20.228. slednje : Spadajo li taki obrtniki k zadrugi ali ne, to odlo- čujejo edino določila obrtnega reda. Ta zakon pa Pouène stvari. jozna le nastop in odložitev obrta, ne pa oglašene ne- vršbe. Nastop pa odložitev obrta označuje obrtni list, Zemljepisni in narodopisni obrazi. odnosno koncesija, ki se da, oziroma nazaj vzame. Nabral Fr. Jaroslav. Dokler pa obrtnik ima obrtni list, oziroma konce-smatr ti ga je nedvomno formalno za obrt samo- stojno zvršujočega in po smislu § 107. obrtn. reda za 81j0 i uda dotične zadruge. Oglasitev nevršbe pri fiuančnem cblastvu pa ima edino le davčnotehničen pomen ter ne vpliva prav nič na uporabo določil obrtnega reda. S tem se ujema tudi normalni statut za obrtne zadruge, ki iz- reka v § 8., da obrtnik preneha biti zadružnik le tedaj, kadar popolnoma opusti obrt in kadar mu ga oblastvo odvzam po 57 in 138. obrtn red s Vsled same ne vršbe torej neha biti ud. po besedilu normalnega statuta obrtnik ne (Dalje.) 240 Tiskarstvo na Poljskem in Ruskem. Na Poljsko je dospelo tiskarstvo tudi jako zgodaj, in to z Nemškega. Prva latinska kniiga je bila natisnena v Krakovem uže 1465. 1, a prva poljska, za katero se sedaj vé, pod naslovom „Agenda košcielna" tudi v Krakovem 1505 ali manj ki Leta 1517. pri Halleru. Morda je jižic tiskanih, ali Odločitev vprašanja v tem smislu pa opravičujejo splošni g08p0darsveni preudarki. Po § 114. obrtn. tudi reda je zadruga zastopnica interesov, in zatorej jej mora biti do tega, da ima vse, ki niso obrta izrecno odložili, v svoj i zavezi. bilu še prej več do nas ni prišla nobena, bila natisnena v Krakovem prva hebrejska knjiga, a 1540. 1. nuva zaveza v hebrejskem jeziku. Prvo poljsko biblijo je natisnil 1561. 1. Nikolaj Scharffenberg. Najbolje sta se proslavila 8 tiskanjem knjig Andrej La-zarz in Janez Januszewski. Ta Januszewski je bil vrlo učen človek. Iz prvega je bil poslanik in državni tajnik, pozneje se je okanil javnega življenja posvetil znano Če se torej tudi kateri obrtnik iz osebnih premislekov ne odreče obrtue pravice, ki je v dejanji ne upo- rablja r vender ne nasprotuje načelo interesnega zastopa sti in tiskarstvu. Razen Krakovega je bilo v šestnajstem stoletji tiskarjev tudi po drugih poljskih mestih, zlasti v Za-moišču. Lublinu. Poznanju (1577 njegovi zadružnostL Poleg prostovoljnega nezvrševanja obrta nameri se lahko tudi neprostovoljno, kadar n. pr. i. t obče Varšavi (1580.) jih je dandanes bilo takrat več poljskih tiskáren nego splošna, trajna kriza provzroči nezvrševanje, in sicer pravo Rusko je dospelo tiskarstvo šele v šest davčnemu oblastvu oglašeno nezvrševanje. Nasprotovalo najstem stoletju. No knjige, namenjene cerkvi na Ru bi naravnost zakonu in gospodarstvenim zahtevam, ako skem » tiskali so uže pod konec petnajstega stoletja » m bi se delopustni mojstri izključili iz zadružne zaveze m to najpreje v Krakovem, kjer je bil Svetopolk Fiol bi se zadruga u- V8led razdružila. tega za nenaj časa, vsaj nekoliko strojil tiskarno s cirilico in je 1491. 1. natisnil v ciri Kadar obrtnik ne zvršuj obrta lici dve knjigi cerkven j ne pada lefakul- To sta prvi knjigi tiskani v staroslověnském jeziku namreč: „Oktoih* in „Časoslov" dan > tativno k zadrugi, ampak obligato ker opravičeno je, danes sta zelo redki, zato pa tudi dragoceni. No ti knjigi sta da se ne odveže posebnih bremen, katera naklada za- bili osodni družnost, tist, ki si pridrži pravico, da začne, kadar koli tiskarja. Krakovski škof je zatožil Fiola da širi pravo8lavje. Mož »e je sicer opravičil, ali vender se hoče, zopet tačas nezvrševani obrt, ter je torej v drugem je tako preplašil, da se je preselil s svojo tiskarno v položaji nego tist, ki je obrt odložil. Levoč na severnem Ogerskem ) kjer je umrl 1525 3 21 početku šestnajstega stoletj staroslověnsko tudi v Tergovištu 80 tiskale knjige gunci natisneua prva biblija j iu uže ti je v Benetkah na Rumunskem. Andrej Paltašič, rodom Kotorec, tiskal knjige po novem Pragi pa je od 1517. do 1519. 1. tiskal svoj prevod sv. načinu, kakor se je naučil od nemških tiskarjev, kateri pisma Fr. Skorina rodom s Polocka na Belem Ruskem. so bili v Benetke dospeli. Paltašič je tiskal večinoma 1525. se je preselil v Vilno, kjer je več knjig natisnil, rimske klasike. Kolikor moremo razbrati iz ostaline » ; ] _ g Leta 1562. je bila ustrojena tiskarna v Nesvieži na Litvi, njegovih knjig, delal je Paltašič v Benetkah od 1473. kjer so trije Rusi, kateri so bili prestopili na Lutrovo do 1487. Leta 1478. je stopil v družbo z Dobrovni vero, natisnili v beloruskem jeziku Lutrov katekizem i. t. d. čanom Boninijem ; no videti je, da se je ta družba kmalu Veliko Rusijo je prodrlo tiskarstvo šele pozneje, razdrla, ker uže 1482. 1. ga nahajamo v družbi z Okta Vzrok so temu nekaj neprestane vojske s Tatari, kateri vianom Schotom. so bili Rusijo podjarmili, nekaj pa oddaljenost njena od ostale Evrope in pomankanje občenja.s Car Ivan Ako Vasi- se komu čudno zdelo, da je ta Hrvat v Be netk prišel in tu se nastanil, treba imeti na umu, da Ijevič (1547. 1.) se je trudil jako skrbno, da se širi vsake 8e je t0 me8to v onem času moglo smatrati za pol slo- vrste z naje, zato Je želel tudi tiskarstvu narediti vansko. Kajti potem ko je bila propala samostalnost pot v Rusijo. Zaradi tega je najel čez 120 ^umetel- srbska in bosenská, postale so Benetke nekako središče nikov in obrtnikov na Nemškem, škarje. Ali kedar so ti ljudje krenili bili so od nemških vitezov in od terim takovo podjetje ni bilo po mej na njimi tudi srb8ko-hrvatske znanosti in umeteluosti. Zlasti je bivalo pot v Rusijo, hanseat8kih mest, ka v Benetkah mnogo Dobrovničanov, mej njimi tudi že godu, ali oineojeni Bonini, ki se je udružil s Paltašićem. Ali pograbljeni, kmalu se je preselil v Verono in ustrojil oudi svojo po ali razpršeni, nekateri tudi pobiti. Tako so ondaj Nemci 8ebno tiskarno. V Veroni pa mu nekako ni bilo po godu > širili prosveto. Vsled tega se je mogla prva tiskarna v jjer 1434. 1. ga že nahajamo v Bresciji, kjer je več knjig Moskvi ustrojiti šele 1553. 1. ob stroških carjevih in s na 8Vetlo dal, in tu je umrl okoli 1495. pomočjo patrijarha Malarija. Stavca sta bila dva meniha. Knjiga rApostol" je prišla iz te tiskarne šele 1564. Ker pa so prepisači s to tiskarno izgubili svoj zaslužek nahuj8kali so ljudstvo, češ, da je tu zgol čarodejstvo in krivoverstvo, in razjarjeno ljudstvo je navalilo na tiskarno in jo razbilo. Tiskarji so pobegnili v Poljsko in so nadaljevali svoje delo. Jeden njih se je preselil 1580. istem času, to je od 1480. do 1490. 1. tiskal je v Padovi neki Slovenec, ki se je podpisaval „Matheus Cer-doniš de Windischgretz." Dve knjigi od njega sta do nas dospeli, obe latinski. Ne ve se, ali je še kaj več tiskal in doklej je živel. tega nam je jasno, da so prvi jugoslovanski tis- ti knezu Ostroškemu v Ostrog in je natisnil glasovito karji tiskali zgol latinske in nekatere italijanske knjige ostroško biblijo u j prvo popolno izdajo stare in nove Leta 1483. pa je prišla na svetlo staroslověnská glagolska zaveze v staroslověnském jeziku. Moskovska tiskarna je bila pozneje obnovljena, ali knjiga, namenj hrvatski službi božji. Najstarejša ta premeščena v carsko stolico „Aleksandrovsko slobodo Po smrti cara Ivana IV. je bila tiskarna nazaj v Moskvo hrvatskemu narodu namen po zakonu rimskega dvora knjiga je glagolski „Misal " Jeden odtisek te zelo redko knjige ima knjižnica hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. prepeljana,'ali za domačih nemirov je zgorela. Car Vasil Nima pa naslovnega lista. Črke so izredno lep Ivanovič Šujski jo je dal zopet obnoviti 1606. 1. Ta ti- bila knjiga natisnena, ni naravnost povedano skarna je bila kmalu na dobrem glasu zaradi svojih le- da v Benetkah. Kdo je bil ta veliki Kj dij > je Pa, rodni dobrotnik j pih tiskovin. Ker so v njej tiskali večinoma samo cerkvena dela, bila je postavljena pod nadzor patrijarhov, ža Petra Silnega pa, ko je bila uprava cerkvena postav- kateri je tj knjigo za tisek priredil, in po čig na ročbi, ob čigavih stroških je bila tiskana, tega nam leto , da je pisci niso zapisali. Vsakako je vrlo zuamenito ljena pod sinod, prišla je pod njegovo roKo tudi ta tiskarna in prozvana bila za sinodalno. Peter je popustil staroslověnsko azbuko, katera se je odslej upotrebljala samo v cerkvenih knjigah, in ustrojil je rusko azbuko preje poskrbeli prva hrvatskemu narodu nameujena knjiga bila misal v narodnem jeziku. To je najboljši dokaz, koliko so ta- kratni Hrvatje cenili narodno službo božjo, ker so naj- za narodni misal. Dandanas imajo Hrvatje ali graždansko cirilico. Tudi je bilo do njega tiskarstvo privilegij ali posebna pravica države in metropolita. No 1707. je Peter odpravil to pravico in dovolil privatnim ljudem samo še malo ostankov narodne službe božje Ta misal je bil več potov novo natÍ8nen. V Senji 1509 ustrojati tiskarne In po prizadevanji Senjskega nadaijakona in vika kmalu je bilo tiskáren po vseh rija Silvestra Bedričiča ; tiskal ga je neki Gregor večih mestih velikega njegovega carstva. knjige nimamo celega odtiska. v Benetkah 1528. 1. po trudu patra Pavla Te Potem 'e bil misal tiskan Modruškega 241. Jeden odtisek te knjige ima vseučiliška knjižnica v Za Tiskarstvo na slovanskem jugu. Tiskanje jugo- grebu. Poznej so ta misal tiskali na Reki 1531 po slovanskih knjig na Italijanskem. Pogledimo tudi na slovanski jug, kako je bilo tu s prizadevi škofa Simna Kožičića; potem v Rimu 1631 » 1706 in 1741 Ti poznejšnji misali so spisani m 0 % 1 , • 1 ■tiskarstvom. Ni minilo dvajset let, odkar bila v Mo- hrvatski. Knjižnica jugoslovanske akademije ima odtisek takega misala, ali zadnjih listov mu manka, torej ne vemo, kje je bil tiskan. Deset let po prvi glagolski knjigi so začeli tiskati s cirilico. Leta 1493. so natisnili v Benetkah v tiskarni Andreja de Thoresanis de Asula ćirilski „Časoslov knjige Razne reči. Občni zbor „Glasbene Matice" se je vršil mi- sobuto zvečer. Društvo je, kakor smo posneli iz letu u tolika To u Prav tega leta je začel na Cetinji v Crni Gori Makarij tiskati s cirilico „Oktoih" ali „osmoglasnik To so prve staroslověnské na jugu s cirilico natisneue kujige. Kedaj in kje je omenjeni Makarij se poprijel tiskarstva, tega ne vemo. Gospodar me Gore Jurij Cmojevič > ki je 1485. Cetinj8ki samostan sezidal, nulo blagajnikovoga poročila, imelo v prešlem stroškov, da je sklenilo svoj račun s primankljajem. društvo priporočamo najizdatnejši podpori našim rojakom,. er je res jako važnega pomena, saj je vender uže popolnoma dognana stvar, kako blagodejno vplivata godba blažita čite in ga navdu« novi odbor so bili izvoljeni in petje na človeka ter mu šujeta za vse blago in lepo. zvedel je, da Makarij premišlja, kako bi osnoval tiskarno na Cetinji, in takoj mu je priskočil na pomoč. Razen osmoglasnika je natisnil Makarij tudi „psaltir" in še več knj;g, ali dandanes se katero je bilo dotiskano okoli 1500. jI-^^^H^HK^r^Diprf fcffjfclATtffc i wi" ťV '[-SWVífeX > t?74l i ^fflfcj^. y Dve leti na to, to jc 1485. zna samo za „Evangjelje", gospodje: Ravnikar Fran za predsednika, za odbornike Drenik Fran, dr. Ferjančič, Foerster, Kruleč, dr. Majaron* Nolli Josip, Paternoster Jos., dr. Požar, Svetek Anton, Y Valenta Vojteh, Vencajz Ivan, Zumer, Fajgelj Danilo» Gregorčič Simon, Starec Auton, Šušteršič Ivan, Žirov-nik Janko. ., dovršil je tiskar Da-mian, rodomjiz Milana, v Benetkah prvo hrvatsko knjigo, Minolo sredo je predaval v deželnem muzeji , Koblar o plavžarstvu na Kranjskem v starejši dobi., kaetro je naslovil „Evangelia et epištole cum prephatio- Predavanje je bilo prav zanimivo, ter se je gotovo gospod nibus et benedictionibus per anni circulum". Te knjige predavatelj mnogo trudil, predno je pripravil in tako spret- imamo danes, kolikor se ve, samo dva odtiska : eden je no uredil dotične mnogoštevilne podatke, iz katerih smo v knjižnici novorosijskega vseučilišča v Odesi, kamor je posneli, da gre v tem pogledu na Kranjskem ve- dospel po smrti profesorja Kucharskega, ki ga je kupil dno na slabše. Predavanja se je udeležilo lepo število bržkone takrat, ko je potoval po slovanskem jugu ; drugi odličnega občinstva obojega spola. Tudi gojence iz Alo> odtisek ima knjižnica c. k. gimnazija v Zadru. Črke 80 zijevišča z njih gosp. ravnateljem videli smo med po gotske, kakeršne so se iz prvega povsodi upotrebljale. slušalci. * 8ebno nas je pa veselilo, da je bilo to pre Jezik v knjigi je za čudo lep in čist > slog skladen pa davanje v slovenskem jeziku, kar je žal nekaj prav ne Zato smo pa gosp se je resno lotil uvesti tudi naraven. Ta štiristoletni spomenik hrvatske knjige navadnega v deželnem muzeji je lahko vzporediti z vsakim pisanim spomenikom, kate- Koblarju prav hvaležni, da rega koli naroda evropskega razen Grkov in Rimcev. Da slovenski jezik tudi v prostore deželnega kranjskega mu se o tem vsakdo uveri, priobčujemo en primer, vse od žeja pri predavanjih, kar je uže skrajni čas. besede do besede, samo pravopis je premenjen. „U ono vrime, budući se velika množstva skupila der Novo poštno poslopje v Ljubljani se bode ven- zidalo na Franc Jožefovem trga, tako je končno iz gradov greduči ka Isusu, on jim reče po prilici : odredilo trgovinsko ministerstvo. Delo se bode začelo Izajde ki sije sijati sime svoje. I kada sijaše, niko pade prihodnjo pomlad. kon puta i potlačeno jest, i ptice nebeske ga pozobaše Za učitelja glasbe in petja na tukajšnem uči nimaše otavine ni mokrine. niko pade svarhu Kamika i izniknuvši usahnu, jere teljišči je imenovan nek Sokol, dozdaj organist v Meiku, niko pade meju dračje i ki ne zna nič slovenskega. Dež. šolski svet ]e predložil baje troje naših rojakov, ali nobeden teh ni našel milosti pred zajedno izniknuvši dračje pritisnu žito i zaduši je. u drugo pade na dobru zemlju i izniknuvši učini plod stokrat veće. Ovo govoreči vapiaše : Ako ima uši od sli-šanja, poslušaj. Sedaj pa kosec nemškega jezika iz glasovite Her-ber8teinove knjige, katera je na svetlo prišla v prvi polovici šestnajstega stoletja, in čudite se razločku. Wie gemaingelichen aille Vôlker von Geschlácht Gautscb-em. Tako se nam godi ! Učiteljske premembe. Učitelja g. Anton Vrančič v Dolskem in začasni učitelj Ivan Zupan v Zagradci » » sich jres alltn heerkhumens beruhmen vnd erfreyen j Also hab auch ich mit gro»ser begier mich vnderfangen meiner voreltern Namen vnnd wie die nacheinander ge-porn sein, zuerkundigen vnd zubeschreiben, Gleichwol solche begiert mir spat zukhumen ist, das ich mich in leben meines Vatters, auch Friderichen von Herberstain der Eltern mit erkhiindigen mtigen. sta menjala mesti. Franc Ivane pride iz Vel. Lašč na drugo mesto v Leskovec, Josip Korošec iz Škocijana pri Turjaku v Jesenice ; Marija Jurman iz Idrije v Hoteder-čšico ; Jurij Erker iz Poloma v Spodnji Log; Ivan Perko iz Boršta na Primorskem v Dole ; Fr. Hogler iz Kočevja V v Stalcarje Izmed učiteljskih kandidatov so dobili službe: Vrščaj v Št. Jurju ob južni železnici, Anton Arko v Št. Mihelu na Notranjskem ; Fr. Vrbič v Slavini : Fer. Vigele na mestni nemški šoli v Ljubljani; Ivana Furlan Armič in Fr. Jaklič v Senožečah; Maks Josin 5 J08Íp nu mestni šoli v Ljubljani, Alojzij Sachs pa na II. (Dalje prihodnjič.) k ~ mestni šoli. * t • • » % ÍS ' t / I • v. « Tukajšnjim listom došla je v sredo brzojavka z Dunaja, da so šli po soglasnem sklepu slovenskih pislancev poslanci Šuklje, Klan in Povše k grofu Taaf- (Jonška deželna gospodarska razstava je tudi feju ter se mu pritožili glede Novomeških razmer ter za- zaključena. Slovencih je ta razstava zapustila « •:■ , r •' i ' -C htevali od njega, da se odstrani provzročitelj nega nemira. ondo 4■ naj- žalostnejše spomine. Kakor otvorjenje tako tudi zatvo-rjenje vrš.lo se je izključno le v italijanskem jeziku ter Novo obrtno društvo v Ljubljani. Visoka c. kr. se ni v tem pogledu kar nič oziralo na dve tretjini vlada je potrdila te dni pravila „Konservativnega obrt- slovenskega prebivalstva. Goriški Slovenci so zaradi tega nega društva u jako užaljeni. Mostovi južne želežnice od Ljubljane do Logatca Na Goriški razstavi ie bil odlikovan baje tudi bo, kakor je minister za trgovske reči odgovoril te dni nek Slovenec za svojo suho robo. Ta „suha roba" je na interpelacijo poslanca Povšeta, v dobrem stanu ter bila razstavljena z nemškim napisom. „Slovenec" pravi * bo se ravno takrat popravljali ? ko j prišel na lice mesta da je bil ta nemški napis i ebodigatreba. Ta opazka je inžener, katerega je odposlal minister, da si ogleda moste, še prekratka. Ako ne spoštujemo sami svojega jezika, ne ,,Slovenčev" Dunajski poročevalec pravi, da se naJDunaji vemo, kako bi mogli zahtevati kaj takega od tujcev. Kdor če dalje bolj govori o podržavljenji južne železnice. Bike belanske pasme nakupljene iz državne podpore, oddal je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske te dni nastopnim gospodarjem: Jan. Sokliču v zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Mošt z Goriškega se prevaža na Ogrsko, kjer napravljajo iz njega tokajsko vino. Ravno tako kupujejo uže nekaj let v Istri , po>ebno v Pazin8kem okraji Selu pri Bledu, Jak. Svetini v Bodešcah, Franu Prêt Francozi belo grozdje, iz katerega napravljajo šampanjec. narju v Predtrgu, Jan. Arhu v Boh. Bistrici, Andrej Čudno ? da znajo tujci naše pridelke tako dobro ukori avliču v Podgorji, Alojziju Rahuetu v Brezovici Juriju Škoficu v Št. Vidu pri Lukovci, Antonu Samotorčanu v Št. Joštu pri Horjulu in Jan. Pečniku v Stoščah. Deželni odbor je pa oddal bike ravno te pasme naslednim gospodarjem : Lorenců Gašperlinu na Pšenični Polici, Jan. Strupiju v Čirčičah, Županstvu v Žireh, Alojziju Koželju stiti, mi pa ne. Odlikovanje. Gozdarski ravnatelj kneza Schon- burg-Waldenburg*t v Šneperku na Notranjskem, gosp. pl. Obereigner, je prejel za svoje dolgoletno uspešno delovanje v gozdarstvu viteški križec Fran Josipovega reda. Volitev deželnega poslanca namesto gospoda v Lanišah in Martin Habjanu v Zapotnici. Gorupa za mestno skupino Postojina - Lož - Vrhnika 7 Kozljeh pri Sežani našli so trtno uš, katera razpisana je na dan novembra 1891. se je natrosila tje baje iz sosednega Šlijaka, prvega kraja na Goriškem, kjer so zasledili ta nesrečni mrčes. kaj Na dolenjem Krasu neče uže več let trta nič roditi in če tudi urodi, uniči peronospora skoro ves Ker se bode spremenilo, oziroma razširilo s pridelek. Sicer se da pa s pridno novembrom t. 1. področje uradov za odmero pristojbin, okom priti tudi tem nesrečam. imajo se po odredbi c. kr. finančnega ministerstva pred- od leta do leta posestnik in umno trtorejo v dakazuje praktično blizu To Forčič v Preserji ložiti prošnje za zamenjavo kokov od tega dne naprej Komna. Ta mož zasadil je trte po načinu, katerega pri c. kr. uradu za odmero pristojbin, a ne več c. kr. finan- poročajo umni vinorejci. Ljudje so se mu smijali rekoč » •čnemu ravnateljstvu. da nori. Ali najbolje se smeje oni ki se zaduji smeje. Mlekarsko zadrugo mislijo napraviti v Volčah pri Dočim so trte drugih posestnikov uže več let zaporedom Tolminu. Pa tudi za kmečko posojilnico se delajo uže ob času trgatve malone rpvno tako prazne kakor ■ * ' ., ť jBBSvjB^ ^ '.IfcWMBj K ft fty-y' Jr /li/ r . / /jtfŠSflr flftrl ■ ^ HÉ -<->-— - - —J 1 ' priprave. Za ti podjetji se najbolj briga dr. T. A&o se o ter ne motimo, je sodnijski uradnik v Tolminu, mož jako dobi za svoj pridelek lepih krajcarjev. Se bodo li njegovi božiči, ima gosp. Forčič prav bogate vinske letine delaven, sicer pa tihega, resnega značaja. sosedje zavedeli ter ga posnemali. ? ! z Pred trgatvijo poročalo se je z Vipavskega in Dolenjskega, da je za grozdje neugodno vreme, da Še eden kandidat za državnozborski mandat v kmečkih občinah zapadne Istre. Razen marchesa ga bode malo, da ne bode še to malo, kar ga bode, Benedetta Polesinija, ki se ne briga za avstrijsko ba dobro. Po dokončani trgatvi dohajajo pa z obeh strani ronstvo ter mu je priljubljenejši le benečanski „marchese^ ravno nasprotna, in sicer ugodna poročila. Pravi se, da pot uja se za državnega poslane* tudi grof Walderstein. ni letina ravno tako slaba, kakor se je mislilo, da sta Tega priporočajo Italijani posebno v onih krajih, kjer ugodno vreme zadnjih dni ter gorkota vplivala na grozdje, vedo, da ne bodo s Polesinijem ničesar opravili i katero popolnoma dozorelo ter bode dalo zato iz- na tak način cepili glasove. Nadejamo se pa t vrstno kapljico. Nas vse to jako veseli ! bode korenito izpodletela tudi ta spletka, kajti Vipavski dolini so pridelali letos sicer malo kmetje v Istri nimajo sicer nič proti temu,, če se da da jim naši kdo ali prav dobrega vina. V Istri je bila letina obilnejša in zove marchese ali je tudi tam letos izborna božja kapljica. grof, pa to jim tudi nič ne im- ponuje. Volitev ta bode jako zanimiva, če se pomisli, da Dne d ie umrl v Postojini po kratki bo- gre tu Italijanom za življenje ali smrt » vsaj tako je lezni v 43. letu svoj^ starosti odvetnik dr. Pitamic. soditi po vseh pripravah Tržaška vlada je baje zado Rojen je bil v Volčah pri Tolminu ter bil vedno zvest voljna s Polesinijevo kandidaturo. Poleg vsega tega je svojemu narodu. Naj počiva v miru! stavil minoli teden istrski državni poslanec Bartoli in * Jw 330 terpelacijo do ministerskega predsednika, v kateri zahteva, na Dunaji bodo znašali, kakor se poroča raznim listem, da se uradnikom, oziroma učiteljem in duhovnom, popol- do 112 milijonov. Država prevzame teh stroškov 72%, noma prepove vsako vtikanje v volitev. Mož misli tukaj dežela 8% in mesto 20% s poroštvom države, dežele iu na hrvaške in slovenske učitelje in duhovne. Najbolje mesta. Letna anuvpiteta je proračunjena na 3*6 milijona. bilo, da jim vlada kar meni nič tebi nič odvzame vo- _ puška repetirka y vprašanjih in odgovorih. Tak lilno pravico ali jih pa tiste dni, ko se bodo vršile je naslov knjižici, katero je spisal naš rojak Andrej volitve, zapre v kak hlev, kakor so delali svoječasno Komel pl. Sočebran, c in kr. major v pokoji v Gradci, Madjaroni s Hrvati. Tako naj se ravna z „nezvestimi" kater0 priporočamo našim vojakom. Tiskala jo je Na- Slovani, da se ugodi „zvestim" patrijotom Ragosorim. rodna Tiskarna v Ljubljani. — Sodnijski pristav g. Okretič pride iz Pazina v — Petardo so položili neznani ljudje v vežo ško-Sežano, g. Tentov pa iz Sežane v Košinj. S premešče- fove palače v T, stu v nedeljo dne 4. t. m., t. j. na njem g. Okretiča bodo Pazinski Italijani gotovo zadovoljni, imendan presvetlega cesarja. Petarda se ni razpočila, kajti bil jim je pravi trn v peti. Mi čestitamo Sežan- ker jo je vratar še o pravem času opazil ter ugasnil, skemu okraju, da dobi tako izvrstnega uradnika. Gospod Ko je tržaški ordinarijat sklenil, da se prenese slo- Tenton je H rvat, rojen na kvarnerskom otoku óresu. venska propoved in slovensko pet]e od sv. Justa, torej iz Lošinjski Hrvatje bodo gotovo veseli vrlega narodnjaka, stolne cerkve v cerkev starega st. Antona, je proti temu — Cesti)1* odbor v Litiji je izvolil za načelnika protestoval tržaški magistrat, najhuje pa italijansko časo-Janeza Jeretina iz Gradca pri Litiji in Marina Bukovca pisje, ki je celo žugalo z nekimi sredstvi, ali kali. So iz TopJic pri Zagorji. petarde tista sredstva?! — Zagrebška razstava se je završila v sredo dne ~ Ba^jev spomenik v Tridentu. Odbor za ta 14. t. m. Vstopnica zadnjih treh dni je bila namenjena 8P0ffieDÍk zaprosil je pred več meseci vlado, da bi smel za razne zavode in za Zagrebške uboge. Razstavo je Prireditl razstavo vseh došlih mu modelov za ta spominek, obiskalo <190.000 ljudi. Vlada je v to privolila z opomnjo, naj gleda odbor na to> — Poluletni pouk na podkovski šoli v Gradci se da bl se De raz8tavil° KaS takeSa< kar bi bil° Proti mo~ začne 2. januvarija 1892. 1. Deželni odbor štajerski bo rali ter bi De bil° UffieStD° tudi 12 i)ohtlČDlh ozlrov' Ta oddal v ta namen potrebnim kovačem 10 ustanov po raZ8taVa 86 je imeIa odPreti te dm ~ ah v zadDJeffi tre" 50 gld. ter prosto stanovanje. Pa tudi nekateri okrajni DOtku je °dl°Žil °dbor' D°Šli modeli 80 ba]Ô takl* da zastopi in kmetijske podružnice bodo dale nekoliko pod- 86 P b°ji °dbor razstavitL Cel° talijanski listi pravijo, pore piidnim obiskovalcem te šole. da 80 alegorične skupine take, kakeršmm ne sme biti Umrl je včeraj v Gradci prelat Janez Karlon, Pr°8t°™ ^^ kruha na Nemškem in v Italiji je ^ T \ S T V0 k8blatť< V 671etU taka, da prihaja cele kupe ljudi kupovati kruha k nam svoje starosti. Lmrli bil je b^at državnega poslanca * • « j • . J * i • i- ,, . . .r , J F utd čez meio. Seveda zamorejo storiti to le oni, ki so monsignora Alojzija Karlon-a. ... J . A .. . x , n blizu meje, ostali morajo pa prenašati draginjo. Lena — Iz državnega proračuna je posneti, da je bilo moki in krubu je tudi pri nas jako poskočila, zato pa vam postavljenih za Kranjsko, in sicer za preložitev morajo biti p08ebno na Nemškem res neznosne razmere, državne ceste čez Gobovec pri Podbrezji in njeno utrdi- ako morajo hoditi Nemci preko meje v Avstrijo po kruh. tev pri Lešniku za leto 1892. 12.000 goldinarjev ter _ Na otokll Bra5u je bil dne 4. in 9. t m. grozen /a preložitev državne ceste pri Otočicah v Št. Jarněji naliv> Uffirli 8ta dve 08ebi, več živine je pogjQÍia na Dolenjskem 11.000 gld. Za uravnavo Save je postav- ter ]e napravila voda veliko škode po travnikih, polji in )jenih za leto 1892. 40.000 gld. K tem 40.000 gld. pri- cestah speti bode morala dežela 1334 gld., interesenti pa 1000 gld. Vsi stroški za uravnavo Save do štajersko-hrvaške meje Budimpeštanske tržne cene z dne 14. oktobra 1891. proračunjepi so na 2,100.000 gld., ter se je od te vsote do zdaj izdalo 390.000 g1 d. Pšenica gld. 10.40 do 11.05, rž gld. 9.70 do 9.85, ječmen . . „ , , gid. 6.05 do 6 15, oves (nooi) gld. 5.90 do 6.20, proso gld. 5.75 do 6.06. — Minister Gautsch je zaukazal spet nekaj no- _____________ _ _ _ vega. Odslej namreč ne bodo imeli dijaki viših razredov gimnazije več latinskih in grških nalog. Konec poluletja Kurzi na DunaJski borzi dne 15• oktobra bodo mora'i prestavljati iz znanega latinskega in grškega Papirna renta ...........gld. 91.20. klasika v učni jezik brez pripomočkov in preparacij. Srebrna „ .........„ 91.—. Določene so za vsako poluletie SHri grške in pet latin- Zlata » ..........» 108.90. skih nalog. Marcijeva renta..........„ 102.35. m . Napoleondori (20 frankov)........„ 9.30. — Stroški za uravnavo Dunajscice, za. napravo c. kr. cekini " 5.57. mestne železnice na Dunaji in sploh za javna dela Nemške marke................1' 57.70. Odgovorni urednik Gustav Pire. — Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki