•o :projektov na zalogo<. Vse, kar smo načrtovali, občine in ljudje, ki živimo v njih, tudi dejansko potrebujemo,« je še pribil in ob tem tudi opozoril, da bi morali po veljavni zakonodaji župani pripravljen rebalans dobiti pred sprejemanjem vsaj na vpogled, če že ne na nek način sodelovati pri njegovi pripravi. Naloge deli država, izvajajo jih občine V občinah zato letošnje poletje mineva v negotovosti, daleč od počitniškega razpoloženja. Na sestanku s finančnim ministrom dr. Francem Križa-ničem so namreč slovenski župani sredi julija nedvoumno slišali, da bo denarja za naložbe manj - država pa bo razmislila o embargu na nove obveznosti, ki jih nalaga občinam, in tudi o predlogih, kako zmanjšati obstoječe. Minister Križanič je županom priznal, da se finančna sredstva za občine v rebalansu res zmanjšujejo, vendar je denarja še vedno več, kot ga je bilo lani. Tako naj bi investicijski transferji za občine znašali 272 milijonov evrov oziroma 21 milijonov evrov več kot leta 2010. V zvezi s financiranjem po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin (ZFO) pa se večjega dela denarja občinam ne ukinja, ampak se prenaša v naslednji dve leti. Država namreč noče niti prisluhniti predlogu SOS, da se razmerje sredstev, porabljenih iz naslova 21. in 23. člena ZFO, določi tako, da se 80 odstotkov denarja porabi letos, petina pa prenese v prihodnje leto. Bo pa vsaj resno pretehtala možnosti o delni finančni razbremenitvi občin na drugih ravneh. Tako naj bi vlada po besedah generalne sekretarke SOS Jasmine Vidmar sprejela sklep, s katerim bi uveljavila embargo na spreminjanje zakonodaje, ki kakor koli veča obveznosti občin, na ministrstvih pa naj bi opravili analize posameznih področij in na tej osnovi predloge za zmanjšanje obveznosti občin. Spomnimo samo na področji predšolske vzgoje in varstva starejših, kjer država sprejema zavezujočo zakonodajo, izvedbeno in seveda finančno pa so za uresničevanje teh zakonov odgovorne občine. Septembrska domača naloga »Glavna naloga vlade, tudi v poletnem času, bo, da je- seni pod streho spravimo rebalans proračuna,« je po četrtkovi seji hitel zatrjevati predsednik vlade Borut Pahor. »S tem bi dejansko nadzorovali stroške države, da bi bila Slovenija javno finančno vzdržna in znova vzorna država. To je prva in osnovna domača naloga, ki čaka vlado v začetku jeseni.« Seveda je to zatrjevanje v nasprotju z vsemi proračunskimi porabniki, od katerih v zadnjem času nenehno prihajajo signali oziroma številke, za koliko jim bo rebalans zmanjšal prihodke. Kaj konkretnega sicer pred četrtkom ni bilo mogoče vzeti v roke, saj so nove in nižje proračunske postavke poznali le na ministrstvih in v vladi. V grobem pa le nismo preslišali opozoril, da bo rebalans zelo priškrnil vrata tudi večini načrtovanih naložb v posameznih občinah. Žal občine na Celjskem niso nobena izjema, čeprav pripravljavci zatrjujejo, da dodatnih ukrepov, ki bi neposredno prizadeli državljane, v rebalansu ni. Pride lahko do zamika, na primer, nekaterih vzdrževanj in obnov cest, a tudi v teh primerih naj bi skušali denar za že skoraj končane projekte zagotoviti s sklepi vlade ... Rebalans sicer predvideva odhodke v višini 9,65 milijarde evrov, kar je 360 milijonov manj kot v veljavnem proračunu, a še vedno štiri odstotke več kot lani. Prihodki proračuna naj bi znašali 7,95 milijarde evrov, kar je skoraj 400 milijonov manj, kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu. Od tega naj bi Slovenija po rebalansu proračuna počrpala približno 850 milijonov evrov sredstev EU, kar je sicer za približno 200 milijonov manj od veljavnega proračuna, neto položaj Slovenije do proračuna unije pa naj bi bil približno 460 milijonov evrov, kar je 36 odstotkov več kot lani. IVANA STAMEJČIČ URŠKA SELIŠNIK Do rebalansa letošnjega državnega proračuna smo se »dokopali« ob izdatni pomoči poslanca Jakoba Presečnika, ki ga v petek, ko smo pripravljali tekst, sicer sam še ni videl - podobno kot večina županov, ki smo jih povprašali, kako je z denarjem za njihove naložbe. Vlada je namreč rebalans poslala v proceduro v državni zbor v četrtek. »Kakor pa slišim, naj bi >padla< velika večina vseh naložb v večini občin, kar je seveda škoda,« je pokomentiral Presečnik. Sami pa dodajamo, da je tudi po zelo natančnem proučevanju številčnih postavk v rebalansu le poznavalcu jasno, kaj konkretno ostaja neokrnjeno, kje se denar krči in katere načrtovane in že dogovorjene naložbe se odmikajo v prihodnost, saj je sofinanciranje večine razdrobljeno po različnih postavkah. Križišče na cesti Mozirje-Ljubno z odcepom za Rečico ob Savinji. Bo kdaj na tem mestu zgrajeno krožišče? (Foto: US) - Št. 60 - 2. avgust 2011 - V okviru celotne oživitve kartuzije Jurklošter je tudi obnova mostu. (Foto: TimE) Negotovost po občinah In kako na predlog rebalansa državnega proračuna gledajo v občinah? Malo zbegano, lahko mirne duše zapišemo - razpon stališč, ki smo jih zbrali, pa na Celjskem sega vse od optimizma do pesimizma. CELJE - Večji investicijski projekti v Mestni občini Celje se financirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi, razvojne prioritete Razvoj regij in niso ogroženi zaradi rebalansa državnega proračuna. ŠENTJUR - Iz Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) so prejeli obvestilo, da je bil v postopku usklajevanj o rebalansu državnega proračuna oblikovan kompromisni predlog. V skladu s tem predlogom se sredstva za sofinanciranje investicij občin ne zmanjšajo, se pa prelaga odlog polovice izplačil v prihodnje leto. Iz odloga naj bi bile izvzete občine, ki že imajo sklenjene pogodbe za izvajanje večletnih projektov, in občine, ki sredstva namenjajo za sofinanciranje EU-projektov. »Naša občina je na povabilo SVLR za predložitev predlogov projektov, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna v predvidenem roku posredovala dva predloga, in sicer za sofinanciranje dveh EU projektov: Komunalno opremljanje industrijske cone Šentjur jug II in Dograditev kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur. Skupna višina sredstev, do katerih je občina upravičena, znaša letos 551.475 evrov. Glede na obvestilo vladne službe menimo, da bi mo- rali v letu 2011 prejeti vsa sredstva, saj gre za projekta, sofinancirana iz strukturnih skladov EU. Sklepov SVLR še nismo prejeli. Sta pa oba projekta že v izvajanju, predviden zaključek je do konca septembra letos,« je povedal direktor šentjurske občinske uprave Jože Palčnik. LAŠKO - Napovedan rebalans državnega proračuna jih precej skrbi. Župan Franc Zdolšek pravi, da sicer to ne pomeni, da naložb ne bodo izpeljali, da pa se bodo zagotovo prestavile v prihodnja leta. Teh naložb je sicer nekaj, pri dveh pa so računali prav na sredstva iz razpisov. Gre za izgradnjo vodovoda in ureditev vaškega jedra v Mali Brezi in dokončno ureditev oziroma prenovo kartuzije v Jurkloštru z objektom Pristava. Kot še opozarja Zdolšek, je velika težava, da ni nobenih razpisov, na katere bi se občina lahko s svojimi projekti oziroma načrtovanimi naložbami prijavila. Dodaja še, da Občina Laško sama teh naložb ne more izpeljati. REČICA OB SAVINJI - Ena izjemno težko pričakovanih naložb, ki se vleče že nekaj let, je gradnja krožišča Renek. Gre za državno cesto, saj je občina tudi edina, ki do občinskega središča nima po zakonu predpisanega dostopa. Najprej krožišče, potem cesta, potem pločnik ob cesti, potem ureditev občinskega središča ... Tako nekako že nekaj let sanjajo na Rečici ob Savinji. Letos so upali, da se bo izšlo. »Pred mesecem smo gostili direktorja direkcije za ceste Gregorja Ficka, ki je zagotovil, da se bo ne glede na rebalans še letos zaklju- čila priprava projektne dokumentacije ter začel odkup zemljišč, z gradnjo krožišča pa naj bi država začela prihodnje leto,« je povedal župan Vinko Jeraj. VELENJE - Tri večje naložbe so vezane na državni proračun, vendar jih ne skrbi za njihovo uresničitev, saj naložbe ostajajo v proračunu tudi po rebalansu. Tako naj bi letos začeli z obnovo Šaleške ceste, za katero bodo namenili 400 tisoč evrov. Prav tako tudi po rebalansu v državnem proračunu ostaja obnova male dvorane Kulturnega doma. Ta obnova je financirana v okviru projekta Evropske prestolnice kulture, gre pa za 1,2 milijona evrov vredno naložbo. Le za izgradnjo večnamenskega objekta Gaudeamus, v katerem bo tudi Fakulteta za varstvo okolja, naj bi del denarja, za katerega je pogodba že podpisana, dobili v prihodnjem letu. Sicer je projekt izgradnje Gaudea-musa ocenjen na 2,4 milijona evrov, 400 tisoč evrov naj bi dobili leta 2012. Po besedah velenjskega podžupana Srečka Meha imajo v občini še veliko manjših projektov, ki so financirani iz evropskih skladov, financiranje pa je tako, kot je bilo do sedaj. V občini gradijo še stanovanja preko republiškega stanovanjskega sklada. Poleg tega imajo za gradnjo vodovoda odobrenih 30 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev, pričakujejo še denar za izgradnjo kanalizacije. Ta sredstva niso iz državnega proračuna, zato jih ne skrbi. Meh dodaja, da sicer vse teče z zamikom, ampak da so naložbe odobrene. PM, ŠK, US SOS protestira »Zakaj država odločitve, ki se še kako tičejo občin, sprejema enostransko, brez dialoga?« so nejevoljni slovenski župani Potem ko niso bili seznanjeni s pripravljenim rebalansom državnega proračuna, v skupnosti občin Slovenije SOS z velikim razočaranjem ugotavljajo, da se zgodba ponavlja tudi z Zakonom o interventnih ukrepih. Država sprejema predpise brez ustreznega dialoga z občinami, čeprav se spremembe in dopolnitve posameznih predlogov zakonov tičejo predvsem njih. Varčevalni sveženj je namreč vlada sprejela na dopisni seji, v obrazložitvah pa navedla, da je predlog zakona usklajen z združenji občin, to je s SOS in z Združenjem občin Slovenije. SOS predloga zakona sploh ni prejela, kar seveda pomeni, da s slovenskimi občinami ni in ne more biti usklajen - zato je SOS predsedniku vlade, predsedniku državnega zbora ter poslankam in poslancem tudi poslala odločen protest. V SOS se sicer zavedajo nujnosti posameznih varčevalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti na ravni države, vendar je nesprejemljivo, da je država te ukrepe začela izvajati enostransko, brez vsakršnega dialoga z izvajalci zakonov. »Ob tem se ne zaveda morebitnih >stranskih učinkov<, ki jih tako neusklajeno besedilo novega zakona dejansko prinese v prakso,« so še zapisali in opozorili med drugim tudi na prepoved vsakršnih zaposlitev v celotnem javnem sektorju, torej tudi v okviru občin. Ni namreč znano, kdo sploh lahko izda soglasje za morebitno zaposlitev v okviru občinske uprave, tako da je glede na absolutno prepoved zaposlovanja mogoče razumeti, da v okviru občinskih uprav sploh ne bo možnih novih zaposlitev. Ob tem opozarjajo, da je izjemno veliko občin dobilo sofinancer-ske deleže Evropske unije, ob prijavah na nepovratna evropska sredstva pa so se zavezale k uresničevanju določenih ciljev, med drugim k novemu zaposlovanju. Če bo slednje zdaj občinam z zakonom onemogočeno, bo to posledično lahko pomenilo tudi vračanje evropskega denarja. IS TOREK SREDA ČETRTEK PETEK % Ö f| DIES HEH HIEKHE Avanturizem Avtor: Dalibor Bori Zupančič »Glede na zmožnosti mojega žepa se mi zdi, da postaja ob takšni vaši ekonomiji - cenjeni hotelir - moj turizem vse bolj avanturizem...« Vodstvo pivovarne po skupščini Na sobotni izredni skupščini so delničarji Pivovarne Laško upravi praktično soglasno izrekli soglasje za prodajo Fructala srbskemu Nectarju in za podpis pogodbe o načrtovani skupni prodaji Poslovnega sistem Mercator, s tem pa tudi za sklenitev mandatne pogodbe za izbiro svetovalca pri skupni prodaji večinskega deleža. Uprava je za izvajanje poslov izven rednega poslovanja morala pridobiti soglasje skupščine zaradi najave prevzemne namere KS Naložbe. Napovedan prevzem bo zagotovo ena najbolj vročih tem prihodnjega tedna. Pri tem kot kaže Laščani ne poznajo podrobnosti morebitnega prevzema. Vse bolj se sliši, da če bi Igor Lah s svojo ponudbo mislil resno, bi to speljal, kot se spodobi. V primeru prevzema le malokdo od laške ekipe verjame Lahovemu zatrjevanju, da v ozadju zagotovo niso kakšni nepremičninski posli. Kot je napovedal predsednik uprave Dušan Zorko, naj bi bila »zadeva končana prihodnji teden, potem pa bodo lahko ocenjevali vsebino«. Družba KS Naložbe mora namreč do 7. avgusta oddati prevzemno ponudbo. Če se vrnemo k skupščini: na predlagani sklep uprave o soglasju k prodaji poslovnih deležev v odvisnih družbah je nasprotni predlog vložila članica uprave in delničarka Mirjam Hočevar, ki je natančno opredelila soglasje za prodajo, in sicer kot ločena sklepa za prodajo Mer- IZJAVI TEDNA »Danes je čuden dan ...« Dušan Zorko v sobotnem jutru na skupščini delničarjev Pivovarne Laško »Ste se pa nekoliko popravili.« Tako je odvetnik Stojan Zdolšek komentiral glasovanje delničarjev. V glasovanju A je za prodajo Fructala od več kot štirih milijonov delnic proti glasovalo šest(!) delnic, v glasovanju B oziroma proti nadaljevanju prodaje Mercatorja pa sta bili dve(!) delnici. catorja in prodajo Fructala. Nasprotni predlog o časovni omejitvi soglasja za prodajo je vložila tudi Hypo banka, vendar o njem na skupščini niso glasovali. Fructal Srbom Tako so delničarji Pivovarne Laško soglašali, da Pivovarna Union srbskemu Nectarju proda skoraj 94-od-stotni delež v Fructalu. Ljubljanska pivovarna bo iztržila 35,3 milijona evrov neto, medtem ko je celoten Fructal s poslom vreden 50,2 milijona evrov. Skupina Pivovarna Laško se bo pri bankah raz-dolžila za 48 milijonov evrov, kar je malce več kot desetina celotnega pivovarninega dolga. Sicer se je Nectar, ki je v lasti srbske družine Ra-dun, pisno zavezal, da bo še naprej »razvijal« obe Fructa-lovi lokaciji v Sloveniji, tako v Ajdovščini kot v Kamniku, da ne bo bistveno zmanjševal števila zaposlenih ter da bo nadaljeval z obstoječimi programi, kupoval sadje v Vipavski dolini, sodeloval z okoljem in odprl trge v državah bivše Jugoslavije in Evropi. Nectar je lani ustvaril približno 90 milijonov evrov prodaje in je največji proizvajalec brezalkoholnih pijač, marmelad in džemov v Srbiji, cilj družbe pa je po Medvedji trend Trgi so se v tem tednu soočili z medvedjim trendom. Glavni razlog je ameriška dolžniška kriza. Ameriški predsednik Obama je naposled uspel s pritiski tako na republikansko kot demokratsko stran naj podpreta dopustne meje ameriškega zadolževanja. Polemike so se vrtrele okoli tega kako bo rastoča javna poraba vplivala na porabo davkoplačevalskega denarja. Čedalje večji del sredstev bo namreč namenjen plačilu obresti hitro naraščajočega dolga. V avgustu bo potrebno za obresti zagotoviti vsaj 500 milijard dolarjev, kar se odraža tudi na ameriška gospodarski rasti. Gospodarstvo se ohlaja in rast je že drugi mesec zaporedoma pod pričakovanji. To lahko povzroči celo ponoven padec v recesijo. Ameriški investitorji se odločajo raje odločajo za podjetniške in bančne obveznice, kot za državne. To kaže na nizko kredibilnost vlade. V kolikor ne bodo znižali porabe proračunskega denarja grozi znižanje bonitetne ocene iz AAA na AA. PREGLED TEČAJEV VOBDOBJU MED 25.7. in 29.7.2011 Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 83,40 9.93 -1,88 CETG Cetis 25,50 0,76 -1,92 GRVG Gorenje 8,70 91,75 -3,23 PILR Pivovarna Laško 13,65 13.00 9,20 JTKS Juteks 22,00 0.00 0,00 ET0G Etol 65,00 0,00 0,00 Najprej denar, potem družinska srebrnina Delničarji Pivovarne Laško prižgali zeleno luč za prodajo Fructala in Mercatorja - Prihaja tudi vroč teden za pivovarno Evro območje še vedno pesti problem prezadolženih držav. V podobnih težavah kot Grčija je tudi Španija za katero so pri Moddyvs napovedali znižanje bonitetne ocene. Pojavljajo se tudi tendence o odstopu španske vlade. Odmevna je izjava nemškega finančnega ministra Wolfganga Schaubla, ki zahteva več discipline pri zmanjševanju javno- finančnih izdatkov in pravi, da Nemčija ne bo v nedogled pisala »praznih čekov« skladu za zagotavljanje stabilnosti evra. Kljub slabim gospodarsko političnim obetom za Evropo in Ameriko so presenetili z dobrimi rezultati Ford, Las Vegas Sands, Electronic Arts, Dreamworks Animation, Amazon, Canadian Pacific Railway, Boeing, Delat Air Lines, Arcelor Mittal in Moddyvs. Za konec tedna je presenetil še Audi, ki je podvojil lanskoletni polletni dobiček iz 1,2 na 2,5 milijarde evrov. To se bo v prihodnjem tednu gotovo odrazilo na rezultatih podjetja Porsche. Na drugi strani pa sta se slabo odrezali banki UBS in Santander ter proizvajalec računalniških procesorjev AMD. INDEKSI MED 25.7. in 29.7.2011 besedah predsednika in lastnika Nectarja Slobodana Raduna postati največja tovrstna družba na trgu bivše Jugoslavije. Verjetno se bodo s pomočjo slovenske blagovne znamke, ki je bistveno bolj znana kot srbska, laže ozirali tudi po evropskih trgih. Na laški strani je slišati, da so srbski lastniki praktično najboljše, kar se je lahko zgodilo Fructalu. Komu Mercator? Bolj kot Fructal je predvsem delničarje na sobotni skupščini zanimala prodaja malo več kot 23-odstotnega deleža v Mercatorju, in sicer v smislu, naj se uprava obnaša odgovorno do delničarjev in resno obravnava le tiste ponudbe, ki bodo višje od Agrokorjeve. Torej tudi vprašanje prodaje Mercatorja ne bo vprašanje prodaje družinske srebrnine, temveč izkupička. Kot je v imenu malih delničarjev opozoril Rajko Stan-kovič, delničarji ne poznajo dogovorov o skupni prodaji Mercatorja niti niso znane cena in druge podrobnosti. Predsednik Zorko je odgovarjal, da podrobnosti ne morejo razkriti, hkrati pa zatrdil, da se bodo pred dokončno prodajo Mercatorja delničarji Pivovarne Laško zbrali na še eni skupščini. URŠKA SELIŠNIK Indeks Zadnji tečaj SBI20 727.30 %spr. -1,12 V New Yorku je bila v tem tednu dosežena rekordna vrednost zlata pri 1.628 dolarjih za unčo. Valutno razmerje evro dolar je sledilo gospodarsko politični situaciji in se je do sredine tedna višalo, nato strmo padlo in končalo malenkost nad ponedeljkovim izhodiščem. Vsi pomembnejši svetovni indeksi so teden končali negativno Dow Jones je zaključil pri 12.236,70 (-32,54) indeksnih točkah, S&P 500 pri 1.303,59 (-1,31), FTSE 100 (-44,75) pri 5.840,39, CAC 40 pri 3.681,14 (-39,89) in DAX pri 7.182,98 (-7,43). V Aziji je Nikkei zaključil pri 9.833,03 (-68,32) in Hang Seng pri 22.440,20 (-1,69). V prihodnjem tednu se obetajo zanimivi premiki na trgih povezani z novico o višanju dovoljenega obsega ameriškega dolga. ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša d.d. Dolgotrajen stečaj Elkroja Nazarski Elkroj je v stečaju že dobri dve leti, a še vedno ni videti konca vseh postopkov, saj kot kaže za nepremičnine ni zanimanja. Stečajni upravitelj Stevo Radovanovic je sicer uspel prodati nekaj premoženja. Za halo, upravno zgradbo in večji parkirni prostor na Prihovi je izbral ponudbo podjetja A. eM. Miklavc Tehnični pregledi, vendar je zgornjesavinjsko podjetje odstopilo od ponudbe. V zvezi z nastalo situacijo, posebej pa glede na to, da se je prodaja Elkrojevega premoženja nekoliko zavlekla, stečajni upravitelj proučuje možnosti, kako pospešiti postopek prodaje. Kot smo poročali, naj bi proizvodno halo oddal v najem. Stečajni upravitelj potem, ko je konec junija odpustil dva zaposlena, zdaj zaposluje še sedem nekdanjih Elkro-jevih delavk, predvsem trgovk. Kot navaja Radovanovic, bo konec stečajnega postopka odvisen predvsem od uspešne unovčitve Elkrojevega premoženja. US WM Od prvega stroja v domači kleti do sodobne grafike Obrtnik Miran Gracer prisega na vlaganje v tehnologijo, zmerno rast in raznolike partnerje Verjetno Celjanom, a tudi drugim bralcem, ni treba posebej pojasnjevati, da za imenom in tradicijo Grafike Gra-cer stojita lik in delo Mirana Gracerja. Uspešnega obrtnika in dolgoletnega borca za pravice obrtnikov na čelu celjske območne obrtno-podjetniške zbornice. A njegovi samostojni podjetniški začetki segajo že v davno leto 1976, ko je registriral obrt z naslovom Grafično papirna galanterija Gracer Miran, s. p. »Začetek je bil težak. Prvi tiskarski stroj sem kupil v Zagrebu za nekaj prihrankov in izposojenega denarja in kot vsak mlad na-debudnež začel delati v kletnih prostorih očetove hiše,« se spominja Gracer. Še tri leta in izpolnil bo pogoje za upokojitev. Enako dolgo mu bo še trajal mandat na čelu celjske zbornice. »Čutim se še sposobnega, zato o >pen-zionu< nič kaj ne razmišljam,« pravi sogovornik, znan po tem, da zna vedno izbirati in izbrati prave besede. Odlikujeta ga volja in podjetnost, ki sta zaslužni tudi, da se je odločil za samostojno pot. »Takrat obrtništvo ni bilo cenjeno, obrtniki niso bili nič kaj priljubljeni, še posebej v naši, tiskarski panogi. Enopartijski sistem se je pač bal tudi lastne sence. Jaz pa tudi nisem imel pravih zvez. Popoldansko obrt sem sicer za- Miran Gracer čel leta 1976, ko sem še bil zaposlen v Cetisu oziroma Aeru. Bil sem dober delavec, zato mi je takratni delavski svet odobril popoldansko obrt, kar je bil nujen predpogoj. V podjetju mi v dveh poskusih ni uspelo napredovati na boljše delovno mesto, tudi za mesto tehničnega direktorja Zdravilišča Dobrna očitno nisem bil >primeren< v določenih pogledih,« opisuje Gracer, ki so ga te izkušnje dokočno prepričale, da se je povsem posvetil svoji tiskarski obrti. To je bilo leta 1979, leto kasneje je že imel tri zaposle- preko znanstev, prijateljskih zvez. »Ko se začneš na trgu pojavljati z dobrimi izdelki, ugodnimi cenami ter si pridobiš sloves zanesljivega partnerja, se zadeve naprej razvijajo same. Je pa v to treba seveda vložiti veliko truda,« je prepričan Gracer. »Prvi moji veliki stranki sta bili na žalost že »pokojni« podjetji Tovarna volnenih odej Škofja vas, za katero smo delali deklaracije in etikete, ter Tolo Šentjur. Ti dve podjetji sta delali za celotno takratno Jugoslavijo ter nekaj za izvoz in to je za nas pomenilo enor-mne količine dela. Tudi problemov s plačili ni bilo,« danes razmišlja. Doma je še dovolj dela Leto 1990 je bilo za Grafiko Gracer prelomno, saj so začeli tiskati časopise in revije, kar je dandanes njihova »paradna disciplina«. Zdaj tiskajo približno dvajset časopisov, prijavljajo se na javne razpise s področja zdravstva in šolstva ter so pri tem dokaj uspešni. »Velik preskok smo naredili v letu 1994; tako rekoč v zadnjem trenutku sem se odločil za bistveno povečanje proizvodnje in zgradili smo nove proizvodne hale. Časi za takšno potezo takrat morda niso bili ravno rožnati, vsekakor pa so bili boljši kot danes,« ocenjuje Gracer. Podjetje se je tako leta 1996 preselilo v novo poslovno stavbo na Lavi, veliko kar 1.300 m2. Tam grafika s 24 zaposlenimi domuje še danes. Doma Gracer vidi dovolj priložnosti, zato podjetje v 90 odstotki dela za domači trg, ostalo za tujino. »Če se bo pokazala potreba po večjem obsegu, se bomo bolj usmerili ven, v tujino. Zaenkrat ne vidim potrebe. Obstajajo pa tudi določene omejitve; pri grafiki gre za precej zahtevno logistiko, tudi zaradi velike teže tiskovin. Težko bi na primer delali časopis za Gradec ali Dunaj, saj mora biti v tej industriji vse >just in time<.« Podjetje črnih časov praktično ni poznalo in nikoli ni doživelo večje izgube trga ali partnerjev. »Vedno sem se nekako ravnal po načelu, da nisem delal le za eno veliko stranko, ampak za več manjših. Če ena odpove, ti tako ostanejo še druge,« je recept, na katerega se Gracer zanese. Prav tako kot na politiko majhne, a vztrajne rasti. »Vsako leto od ustanovitve smo beležili minimalno, 3- do 5-odstotno rast. Nismo torej rasli skokovito. A smo rasli tudi v času recesije!« V Gracer j evem podjetju sta dve zaposleni že dočakali upokojitev, fluktuacije delovne sile praktično ne poznajo. V naslednjih desetih letih bo še nekaj zaposlenih odšlo v pokoj, zato bo treba najbrž nekoliko pomladiti ekipo. Posel pa bo očitno ostal v družinskih rokah, saj je za delo v podjetju že krepko poprijel sin - Miran Gracer mlajši. PM Foto: GrupA (Arhiv NT) ne, v naslednjih petih letih se je oblikovala ekipa šestih ljudi. »Zaradi takratnih omejitev je bil to maksimum. Obrtnike so omejevali s kupom zahtev, ki so bile v bistvu v nasprotju z obrtniško logiko in zavirale razvoj,« meni Gracer. Prvi veliki stranki danes »pokojni« podjetji Iz Cetisa Gracer ni odpeljal nobenega poslovnega partnerja, tako ali tako ni delal v komerciali, ampak v proizvodnji. Najprej si je stranke zagotovil SPODBUDE ZGODBM_Wt Izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah. ob torkih v Novem tedniku Pišite nam:tednik@nt-rc.si Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi s Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Pro bit, vrtnar Mirko Krašovec iz Vojnika, proizvajalec mleka Marjan Turnšek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega Mikropisa, Mizarstvo Kovač iz Mozirja... In katero podjetje, kateri podjetnik je za vas spodbudna zgodba? Z lastnim znanjem do ciljev »Kdor ima cilj in ga hoče doseči, vselej odkrije način, kako to storiti. Kdor ga nima ali ga noče doseči, pa vedno najde opravičilo,« je ob odprtju poslovno-proi-zvodne stavbe podjetja Etra s skupno 5.200 kvadratnimi metri uporabnih površin v industrijski coni Bukovžak ob uvozu na avtocesto Celje - vzhod dejal direktor podjetja Franc Preložnik. Sam cilj očitno ima, sicer iz podjetja, ki je v letu 1994 dajalo kruh dvema zaposlenima, ne bi zrasel 40-članski kolektiv, v katerem ima skoraj polovica zaposlenih VII. ali višjo stopnjo izobrazbe. Poslovno-proizvodna stavba, vredna 6,4 milijona evrov, je zgrajena iz dveh delov; približno 1.200 kvadratnih metrov zavzema proizvodna hala, namenjena sestavljanju elektroomar, avtomatov, obnovitvi raznih strojev in naprav ter strojegradnji. Preostali del je zgrajen v treh etažah. V pritličju so servis industrijske ter ostale elektronike in telekomunikacij, servis računal- nikov in povezanih sistemov ter trgovina z računalniki in elektronskimi komponentami. V prvi etaži so prostori za inženiring in projektivo, oddelek avtomatike, razvojni oddelek, finančno-računovod-sko službo ter komercialo in učilnica za razne seminarje - interne in eksterne; vrhnja etaža pa je zaenkrat še nezasedena. »Zgradili smo jo, ker se je zaradi krize v gradbeništvu pojavila priložnost, pri čemer to naložbe ni občutno podražilo. A mislim, da ne bo dolgo prazna,« Preložnik ne skriva načrtov za razvoj in širitev dejavnosti. Tehnični direktor Jani Glavač, ki se je kot parter v Etri pridružil pred desetletjem, pravi, da bodo tako kot doslej tudi v prihodnje stavili na lastno znanje in razvoj. Brez tega ne gre ne pri avtomatizaciji procesov in industrijski elektroniki ne pri lastni proizvodnji in raziskovalni dejavnosti. Kot je še povedal, v lastni proizvodnji in z lastnim znanjem zdaj nastajajo krmilniki modulov EKT, mlekoma- ti, sistem Ecura - sestrski klic in številni elektronski sklopi, ki jih ni več v proizvodnji. »V fazi razvijanja oziroma tik pred koncem je še nekaj projektov. Tako se razvojna skupina trenutno posveča delu pri mednarodnem projektu MD-elektrarne na Norveškem, nano karbonskim vlaknom kot grelnim telesom, razvoju zaščitnih gasilskih oblek in ledomata ter opravlja raziskave na področju pametnih hiš.« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Otvoritveno slovesnost je zmotil dež. »Če bo tako, kot pravijo za zakon, da je v njem veliko denarja, če je poroka >deževna<, se ne bomo pritoževali,« zadovoljstva ob selitvi v nove prostore ni skrival direktor Franc Preložnik. Kraja Gradisovega premoženja Stečajni upravitelj celjskega Gradisa Zlatko Hohnjec je dopolnil seznam preizkušenih terjatev in hkrati opozoril na kar nekaj težav v postopku, med drugim tudi na tatvine. V stečaju, ki se je začel konec lanskega marca, je bilo do Gradisa prijavljenih 612 terjatev v skupni višini več kot 79 milijonov evrov. Stečajni upravitelj Hohnjec je priznal slabih 69 milijonov evrov, po dopolnjenem seznamu pa so se terjatve do Gradisa povečale še za slab milijon evrov. Kot navaja stečajni upravitelj v poročilu, objavljenem na straneh Ajpesa, se pri stečajnem postopku srečuje s precejšnjimi težavami. Tako je Hohnjec celjsko okrožno sodišče znova opozoril na težave z upniškim odborom, prav tako pa se nadaljuje problematika s seznamom Gradisovega premoženja. Upravitelj namreč še nima popisa vseh nepremičnin, prav tako očitno nastajajo težave na zemljiški knjigi. Tudi Gradio-sv stečajni upravitelj opozarja, da nobena dražba za prodajo nepremičnin doslej ni bila uspešna. Kljub temu, da ima upravitelj vso premično premoženje zavarovano in je škodo prijavil zavarovalnici, je poostril varnostne ukrepe, in sicer z dodatnimi obhodi varnostnikov ter namestitvijo novih video nadzornih kamer. US »Flosarske« razglednice Tudi na Ljubnem, ki sodi med redke nezadolžene slovenske občine, računajo na razvoj turizma LJUBNO - Prireditve v okviru 51. flosarskega bala se prevešajo v zadnjo tretjino, ko bodo med drugim v petek obeležili tudi občinski praznik. Skupno bodo v okviru ljubenske »flo-sarije« letos pripravili več kot štirideset prireditev, od tega osem različnih glasbenih večerov, vrhunec pa bo seveda nedeljsko obujanje preteklosti oziroma prikaz dogajanja na »flosu«. »Zdi se mi, da v občini vlada dobra klima in da so se določeni akterji pri turističnem društvu in tudi pri drugih dobro organizirali. Tudi nekaj novih članov je v občinskem svetu, ki so znali izpostaviti pravo dogajanje, tako da se Flosarski bal kljub častitljivi obletnici zagotovo ni izpel. Seveda so številne prireditve precejšen finančni zalogaj, ker pa so organizatorji od različnih sponzorjev pridobili veliko denarja, jim je tudi občina stopila nasproti in povišala prispevek. Sicer pa sem vesel, ker so prireditve zelo dobro organizirane in ker skoraj ni domačina, ki ne bi bil vključen v dogajanje,« je v enem od večerov na prireditvenem prostoru v Vrbju razlagal skoraj še novi župan Franjo Naraločnik, ki je vodenje Občine Ljubno prevzel v tem mandatu. V času dolgoletnega županovanja Anke Rakun je bil direktor občinske uprave in je že od nekdaj dodobra vpet v delo občine, kot član različnih društev pa dobro pozna tudi društveni utrip. Ljubno je bilo nekdaj zelo znana turistična točka, zdaj pa se zdi, kot da je izginila s turističnega zemljevida. Vse je bilo povezano s Hotelom Planinka. Ko so prišli avtobusi v Planinko, smo vedeli, da se je poletje začelo. Mnogi nam priznavajo, da smo odlični gostitelji, ampak očitno nimamo dovolj znanja za prodajo. Oziroma tega znanja ne potrebujemo v polni meri, ker preživetje posameznikov ni povsem odvisno od turističnega trga - še vedno ima večina druge možnosti. Zato v resnici upam, da bomo z odprtjem prenovljenega Hotela Planinka (hotel so po dolgih letih propadanja odprli včeraj, op. p.) in turistične agencije naredili preobrat v miselnosti. Torej računate na Planin-ko? Brez tega hotela si razvoja turizma skorajda ne predstavljam, seveda pa ni edini predpogoj. Pred desetimi leti nismo imeli niti enega prenočišča, zdaj jih imamo brez Planinke več kot dvesto. Že iz tega podatka se vidi, da se vlaga v turistični razvoj, ki pa seveda še ne prinaša vsega, česar se nadejamo. Zelo pohvalen je ribiški turizem, ki ga moramo ohranjati, sploh zato, ker se ti gostje razvrstijo pred sezono in po njej. Pozimi seveda računamo na Golte ... Na Ljubnem bodo v tem tednu pripravili še več športnih, zabavnih in kulturnih prireditev, ki jih navajamo v vodniku. Vrhunec dogajanja napovedujejo za petek, ko bo ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta, sobota bo v znamenju številnih športnih obračunov za pokal »flosar« in večernega druženja, v nedeljo pa se bo ob 14. uri začela povorka s prikazom življenja in preteklosti na Ljubnem. Nato bodo med krstom mladega »flosarja« prikazali utrinke iz nekdanjega življenja, ki še danes zaznamuje življenje v »flosarskem« kraju. »Misli oziroma ideje o gradnji term v Okonini še zdaleč nismo opustili. Res pa je, da bo treba v teh časih najprej pridobiti kakšne zasebne vlagatelje, da se lotimo projekta. Ampak če gledam samo celjsko regijo, mesta oziroma kraji ob vseh termah dobro živijo - torej bi bila gradnja term prava stvar.« ... na Golteh pa računajo na povezavo na ljubensko stran. Zakaj se zatika pri gradnji šestsedežnice? To je boleča tema, ki se je seveda ne da preskočiti. Kar se tiče pripravljenosti Občine Ljubno, bosta cesta in vsa infrastruktura, ki sta v naši pristojnosti, zgrajeni v prvem trenutku, ko bo to možno. Občina je v dokaj dobri finančni kondiciji in ob pomoči evropskega ali državnega denarja ni strahu, da ne bi zmogli gradnje. Prav tako vsi naši odloki dovoljujejo postavitev vlečnice, ne dovoljujejo pa poseka gozda oziroma lesa. Zato smo z naravovarstveniki, ki jih seveda zavezujejo zakonski okvirji ali pa njihove aktivnosti, prišli navzkriž. Za nas je to precej neprijetno, upam pa, da bomo rešili težavo. Še enkrat poudarjam, da bo cesta zgrajena tisti trenutek, ko se bo potrebovala, vendar je treba najprej postaviti novo sedežnico. Veseli pa me, da je čutiti dober odziv tudi med domačini na tem območju, saj to pomeni, da je nadaljnji razcvet turizma tudi v njihovem interesu. Ponavadi ob občinskih praznikih pregledate opravljeno delo. Kaj boste izpostavili? Za nazaj je zagotovo najbolj pomembno, da se je končala obnova ljubenskih vodovodov. Mislim, da smo med prvimi občinami, ki so zamenjale še zadnje azbestne cevi, vodovod pa smo povezali v en sistem. Dobro je začrtana ureditev radmirskega potoka, kjer nam pomaga država. Del denarja imamo še rezerviranega in bi radi nadaljevali urejanje, vendar smo odvisni od Arsa, ki pa nam ne izda vodnega soglasja. Tudi za Okonino je pomembno, da bomo začeli urejati potok, s čimer bomo tudi temu kraju zagotovili varstvo pred poplavami. Med drugimi številnimi opravljenimi deli bi omenil še končano obnovo dela trškega jedra. Zagotovo dela tudi v prihodnje ne bo manjkalo ... Za dva večja projekta imamo v občinskem proračunu denar zagotovljen. Radi bi končali gradnjo kanalizacije v Rad-mirju in obnovo dela trškega jedra proti Rastkam. Obe naložbi bosta stali po približno petsto tisoč evrov, zato bodo dela čakala, dokler ne bomo uspeli pridobiti evropskega ali državnega denarja. Dodatno bomo urejali Fašunovo hišo, pridobivamo dokumentacijo za gradnjo kanalizacije v posameznih naseljih, imamo dokumentacijo za pločnik v Radmirju ... Skratka, kar nekaj projektov je zastavljenih, čakamo na ugodne razpise. Občina Ljubno je med tistimi 26 slovenskimi občinami, ki nimajo kredita. Vseeno se je v minulih letih marsikaj postorilo. če tako rečem - privarčevali, zagotovo ne bomo zapravljali oziroma ga bomo plemenitili z evropskim denarjem. Res je, da smo finančno v dobri kondiciji, bi pa verjetno kdo vprašal, če je to prav. Vendar je stanje v občini zdravo, ni metanja polen pod noge, razpoloženje je na dobri ravni, zato lahko ocenim, da so bile naložbe, ki so namenjene občanom, pravilno izbrane in predvsem pravočasne. Če zavrtiva vprašanje: zakaj na Ljubnem nimate velike športne dvorane ali morebiti kakšne druge naložbe, s čimer se radi pohvalijo v drugih občinah? Poglejte, imamo novo šolo, ki pa smo jo delali pravočasno in s tem nekaj prihranili. Podobno je s številnimi drugimi naložbami, ki izboljšujejo kakovost vsakdanjega življenja. Je pa tudi res, da smo se najbrž pravočasno sprijaznili z nekaterimi omejitvami. Vprašanje, če je to dobro, je pa res, da obe telovadnici povsem zadoščata za naše potrebe. V občini, kot je naša, si ne moremo privoščiti rokometne ali košarkarske ekipe v ne vem kakšni ligi. To preprosto ne gre v takšnem majhnem kraju. Se pa seveda lahko zgodi, da bo pozimi ime Ljubnega odmevalo v svetovni smučar-sko-skakalni javnosti? Pred kratkim smo se vrnili s Poljske, kjer smo se pogovarjali o izvedbi tekme za svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih. V preteklosti smo namreč kar nekaj denarja namenili za urejanje smučarskih skakalnic, seveda pa bo za izvedbo »Organizatorji so z obiskom prireditev zadovoljni, sploh glede na občasno neprijetno vreme. Samo zdržati bo treba ta prireditveni tempo.« Verjetno moraš imeti malo sreče, zagotovo pa je najbolj pomemben racionalni pristop pri vseh projektih. Rad rečem, da županji Rakunovi finance niso uhajale, da je za sabo pustila zdravo občino in zaradi tega kapo dol. Sicer sem kot direktor občinske uprave sodeloval pri načrtovanju in denarja, ki smo ga - tekem na tako visoki ravni treba še marsikaj postoriti. Ljubno je sicer že uvrščeno v uradni koledar tekmovanj, vendar bo mednarodna zveza jeseni po inšpekcijskem ogledu našo kandidaturo potrdila ali zavrgla. Takrat bomo znali svoje delo še bolj natančno zastaviti. URŠKA SELIŠNIK O kadrovskih štipendijah zdaj država CELJE - V drugem roku se je do 20. julija na poziv komisije za štipendiranje pri Razvojni agenciji Savinjske regije za vključitev v regijsko štipendijsko shemo odzvalo trideset delodajalcev, ki bi skupaj podelili 137 kadrovskih štipendij. Če prištejemo še prijavljene potrebe v prvem roku, ki se je končal maja, so tako v komisiji dobili prijave 38 delodajalcev, ki bi v šolskem oziroma študijskem letu 2011/12 podelili dvesto kadrovskih štipendij. Tako bi 38 podjetij in pod- potrebami po štipendiranju v jetnikov z območja celotne Savinjske regije 65 kadrovskih štipendij namenilo dijakom in 135 študentom. Največ štipendij za dijake je s področja gostinstva in turizma ter strojništva; za študente pa je daleč največ potreb po štipendistih s področja strojništva, nato elektrotehnike in računalništva, sledita ekonomija in gospodarsko inženirstvo. A vse to so zaenkrat le še želje in številke na papirju. S Savinjski regiji se bo namreč zdaj razvojna agencija prijavila na razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve - po tem razpisu pa bo glede na število prijavljenih potreb iz vse Slovenije znana štipendijska kvota za Savinjsko regijo. Razpis, na katerem bodo za podelitev kadrovske štipendije lahko kandidirali dijaki in študenti, bo objavljen septembra. V Razvojni agenciji Savinjske regije bi radi za šol- sko oziroma študijsko leto 2011/12 podvojili število lani sklenjenih štipendijskih pogodb; z 52 na 104. Spomnimo, da gre v regijski štipendijski shemi za tristranske štipendijske pogodbe, kjer je ob delodajalcu in dijaku oziroma študentu sopodpisnik tudi razvojna agencija. Ta bo v prihajajočem šolskem oziroma študijskem letu oblikovala tudi premostitveni sklad, iz katerega bodo delodajalcem v primeru zamud pri prilivih evropskega denarja mesečno krili stroške štipendiranja. Kadrovske štipendije, podeljene preko enotne regijske štipendijske sheme, namreč polovično sofinancira Evropski socialni sklad, za šolsko oziroma študijsko leto 2011/12 pa so se v shemo vključile tudi občine Polzela, Prebold, Vransko, Rogaška Slatina, Vojnik, Štore, Kozje, Zreče in Tabor, ki bodo iz svojih proračunov prispevale še do polovice delodajalčevega deleža. Štipendijska shema Savinjske regije omogoča dijakom in študentom štipendiranje v času šolanja, delodajalce pa zavezuje, da jih po končanem šolanju tudi zaposlijo za vsaj enak čas, kot so prejemali štipendijo. IS NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV 7 Minister za kmetijstvo Dejan Židan je minuli četrtek med obiskom na Bizelj-skem županom iz občin Obsotelja in Kozjanskega, ki jih je zadnje neurje najbolj prizadelo, zagotovil, da bodo v naslednjih dneh dobili intervencijska sredstva. Najhuje prizadeta Bistrica ob Sotli bo dobila 100 tisoč, Kozje 55 tisoč in Podčetrtek 25 tisoč evrov intervencijskih sredstev. Sicer so na za javnost zaprtem srečanju pregledali vsebinske predloge, ki so jih župani posredovali ministru pred tednom dni. Kot so ugotovili, so ti v večji meri zagotovljeni oziroma se izvajajo, med drugim pa bo kmetijam predčasno izplačanih dva milijona evrov subvencij. Takšno predplačilo subvencij zaradi izjemnih vremenskih Na srečanju so ustanovili delovno skupino, ki naj bi pospešila priprave na uvedbo obrambe proti toči. Minister Židan pričakuje učinkovit sistem obrambe v prihodnjem letu, vendar bodo k njegovemu financiranju morale pristopiti tudi zavarovalnice in občine. razmer se lahko izvede na podlagi evropske uredbe. V kratkem bo objavljen javni razpis iz naslova ukrepa 123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. Sredstva bodo namenjena tudi za naložbe, povezane s pridelavo vina, kot so gradnja in ureditev kleti, kletarska oprema, ureditev prostorov za trženje lastnih vin ter degustacijski in prodajni prostori. Vrednost razpisa bo osem milijonov evrov. Glede predloga za oprostitev plačila zborničnega prispev- ka pa je minister pojasnil, da je Kmetij sko-gozdarska zbornica Slovenije že sporočila, da bo izvedla ustrezne postopke. Kako čim prej do denarja Župani prizadetih občin so zaprosili, da bi jim zaradi izredno težkega položaja in izjemnih okoliščin omogočili črpanje vseh pripadajočih sredstev za sofinanciranje investicij. Zdaj služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z ministrstvom za finance išče poti, kako bi jim omogočili črpanje vseh pripadajočih sredstev. Vse štiri občine (poleg »naših« treh še Brežice) so letos prijavile deset projektov v vrednosti 622.678 evrov, po zakonu pa naj bi prejele samo polovico tega denarja. Dva projekta - iz občine Brežice in občine Kozje - v skupni vrednosti 859.140 evrov se nadaljujeta od lani, kar pomeni, da bo ta znesek letos izplačan v celoti. Če bodo uspeli glede spremembe zakona, bodo občinam, ki so jih prizadele naravne nesreče in jim bo vlada namenila pomoč za sanacijo škode, lahko izplačali ves denar za sofinanciranje investicij, kar bi v primeru občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek in Brežice preseglo 622 tisoč evrov. Seveda pa občine čaka še sanacija škode na kmetijskih površinah, objektih in komunalni infrastrukturi. Župani zadovoljni s prvimi ukrepi »Sanacija traja od prvih ur po neurju. A še vedno nismo prekrili vseh streh. Pogled na luknje na fasadah, gnijoče ostanke na njivah in vinogradih ni ravno prijeten,« je povedal župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak. Tako kot njegova županska kolega Dušan Andrej Kocman (Kozje) in Peter Mis-ja (Podčetrtek) je s četrkovim srečanjem z ministrom Žida-nom ter njegovo ekipo zelo zadovoljen. »Vse, kar je po neurju obljubil, je tudi naredil. Upam, da bo tako tudi s sistemskimi rešitvami. Če pustimo tokratno tragedijo v naši Bistrici ob strani; to je huda lekcija, za katero upam, da bo zalegla za dobro vse Slovenije,« je še povedal Debelak. Za večje subvencije pri zavarovanju Vsi omenjeni župani so jasni; država naj priskoči na pomoč kmetom, da bodo lažje plačevali zavarovalne premije. Znotraj kmetijske zbornice naj bi se oblikovala celo skupina, ki se bo pogajala z našimi, a tudi s tujimi zavarovalnicami glede čim bolj ugodnih zavarovanj. »Interventna sredstva smo sicer dobili in bodo >krva-vo< prav prišla, a ta niso namenjena kmetom,« pravi Debelak. »Poglejte, če lahko povsod po Evropi država tudi do 80-od-stotno subvencionira premije za zavarovanja, zakaj to ne velja pri nas?« se sprašuje Misja. (V Sloveniji velja 50 odstotna subvencija op.p.). A nadaljuje v bolj spravljivem tonu: »V Podčetrtku smo že pet, šest let vajeni pogostih neurij, ki povzročajo škodo. Smo že nehali >jamrati<, čeprav nismo dobili vsega izplačanega. Pomoč države je vedno prišla hitro, s tem, da moramo letos razumeti tudi težak finančni položaj dr- Po napovedi naj bi prebivalci, ki jih je neurje najbolj prizadelo in spravilo v socialno stisko, že včeraj prejeli pomoč Rdečega križa Slovenije. Sicer so upravičeni posamezniki obvestila o načinu izplačila in znesek pomoči prejeli na domove, gre pa predvsem za nakup krme za živino in gradbenega materiala za obnovo poškodovanih objektov. Upravičence za socialno pomoč so v Rdečem križu izbrali s pomočjo občin, skupna pomoč pa naj bi znašala približno 34 tisoč evrov. Tako lahko občani od včeraj na osnovi naročilnic, ki jih bo izdalo združenje RK Šmarje, v zadružnih trgovinah nakupijo žito in krmila za živino, poleg tega pa tudi gradbeni material. Kot je slišati, so kmetje hvaležni za dokaj hitro in konkretno pomoč. žave. Kar se tiče kmetov, so si tudi v preteklosti lahko precej dobro pomagali s ponujenimi subvencijami.« Hrvati ne smejo streljati v oblak, dokler ne »prestopi« meje Debelak, Kocman in Misja so ministra Židana v četrtek še enkrat pozvali k preventivi. »Ustrezen protitočni sistem je prvi ukrep, ki ga moramo uvesti. Stroški zaščite so zanemarljivi v primerjavi z višino škode, ki nastane v neurju. Če deluje v vseh ostalih državah, zakaj bi bili mi izjema?« je povedal Kocman. Misja se s Hrvati praktično gleda čez Sotlo. »Res je, da so nekatera območja naše občine, Podčetrtka, varne pred točo zaradi hrvaških izstrelkov oziroma letal. Sistem deluje! Ampak kaj nam to pomaga; slišal sem tudi v hrvaških poročilih - oni ne smejo streljati v oblak, dokler ta ne preide meje,« je bil neposreden Misja. A med župani prizadetih občin Kozjanskega in Obsotelja je mogoče zaznati optimizem. Če ne drugega, vsaj občutek, da jih tokrat država ni pustila na cedilu. US, PM Učimo se slovensko Ko šola ni le šola ... LJUBNO - Letos že drugo leto zapored občina gosti otroke zamejcev, ki bodo še do sobote spoznavali slovenščino. Letošnje 14-dnevne poletne šole slovenskega jezika se je udeležilo 55 mladih Slovencev različnih starosti iz več evropskih držav, kot pa je povedal ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar, so morali zaradi velikega zanimanja več otrok zavrniti. Otroci bivajo pri sovrstnikih, v pravem družinskem okolju pa lahko svoje znanje slovenščine še nadgradijo. Sicer imajo na urniku poleg učenja še veliko prostočasnih dejavnosti, tako da so spoznali različna društva, posamezna opravila in tudi nekatere turistične znamenitosti Zgornje Savinjske doline. US Tudi letos sofinanciranje iz EPK VELENJE - Potem ko so nekaj projektov sofinancirali že lani, bo tudi letos pet velenjskih projektov najverjetneje sofinanciranih iz proračuna evropske prestolnice kulture. Čeprav bo Maribor evropska kulturna prestolnica, skupaj z drugimi mesti, šele prihodnje leto, želijo že prej predstaviti projekte, dogodke in festivale. Tudi zato projekte sofinancirajo že prej. Letos naj bi nekaj sredstev iz naslova EPK dobili Lirikonfest, Poletne kulturne prireditve, Festival mladih kultur Ku-nigunda, Pikin festival in Imaginarne eSence. Pogodbe o sofinanciranju še niso podpisane. ŠK www.novitednik.com Supins Uglašena riba in Jana Kvas sta tokrat predstavili drugačen šanson, v imenitnih, glasbeno bogatih predelavah. Šansoni tokrat drugače Uglašena riba z Jano Kvas in jagodnim izvirnih priredbah KOMENTAR Lepota ni dovolj Tretji Veronikin večer letos je organizatorica Fit media posvetila šansonu. K sodelovanju je povabila celjsko skupino Uglašena riba in imenitno prevajalko, interpretko in avtorico šansonov Jano Kvas. Pričakovanja, ki smo jih imeli pred koncertom, so se uresničila. Čeprav so večer napovedovali kot francoski, je bil to le bolj od daleč - po res najbolj znanih šansonih in po skromni, a izvirni kulinarični ponudbi. Glasbeno je večer močno presegel razmeroma ozek kalup šansona. A kaj drugega od Matevža Goršiča in njegovih Uglašenih rib tudi ni bilo pričakovati. Priredbe so koketirale z etnom, rokom in džezom. A takšne Uglašene ribe pač so, ne pustijo se glasbeno »pre-dalčkati«. To potrjuje tudi Matevž Goršič, ki pravi, da glasbo »predalčkajo« zgolj muzikologi, glasbeniki jo igrajo. »Če si res pravi glasbenik, igraš tisto, kar nosiš v srcu. Ker sem glasbenik, ki sem bil v življenju deležen različnih glasbenih zvrsti, doma, v šoli, povsod ..., ne izbiram sredstev, da igram svojim čustvom primerno glasbo. Med njo je tudi šanson. Ni pa bil naš cilj, da bi se v izvedbi čim bolj približali izvirnikom. Dati smo jim hoteli svojo avtorsko noto in preobleko. Če bi imeli še več časa, bi še bolj predrugačili skladbe. Ubrali izborom šansonov v smo neko srednjo pot, se v nekaterih skladbah zvesto držali izvirnika, druge pa smo predstavili po svoje, z elementi džeza, večglasnega petja, tudi etna,« je po koncertu povedal Goršič. Jana Kvas je bila s koncertom zelo zadovoljna, zlasti zato, ker jo je občinstvo ponovno navdušeno sprejelo. Z močnim glasom, ki se v brezhibni izvedbi močno približa interpretaciji slovite Edit Piaff, je ponovno potrdila, da je v tej glasbeni zvrsti tako avtorsko kot interpreta-cijsko, morda pa še najbolj v imenitnih lastnih prevodih oziroma prepesnjenih besedilih med vodilnimi v Sloveniji. A vendar so bili tokrat šansoni ob dovolj svobodni Letošnji zadnji Veronikin večer bo v četrtek slovensko obarvan. Nastopili bodo Pri-farski muzikanti, zanimiva glasbena skupina, ki izhaja iz Kostela ob Kolpi in ki je nastala iz tamkajšnje folklorne skupine. V prvih letih dela so člani vso energijo posvečali ohranjanju in obujanju pristne ljudske glasbe. Potem so zasloveli in tudi zasedbo in glasbeni repertoar prilagodili uspehu. Nastopili so na več festivalih, tudi na Slovenski popevki, na festivalu narečnih melodij in še kje. V izvedbi so se nekoliko oddaljili od korenin in se približali skupinam, ki se ukvarjajo z zgolj narodnoza-bavno glasbo. Zanimivo bo videti, s kakšnih sporedom bodo prišli v Celje tokrat. glasbeni spremljavi drugačni. »Šanson je glasbeno gledano slabo opredeljiv in tako lahko gre tudi v takšno smer. Zlasti v zadnjem času se to vse bolj dogaja, veliko je ob njem glasbenih improvizacij. Toda še vedno je besedilo tisto, ki je pri vsem skupaj najpomembnejše. Ta koncert je bil naše prvo sodelovanje, malo smo se morali privajati drug drugemu, a rezultat je bil, če sodim po sprejemu občinstva, zelo dober.« Člani skupine Uglašena riba so si vzeli kar dober del koncerta, da so, pretežno zapriseženim »šanso-noljubcem«, ki jih je to vidno presenetilo, predstavili tudi svojo avtorsko glasbo. Koncert bi bil za čisto pe-tico - imenitna Jana Kvas, odlična Uglašena riba, pravo odkritje celjske glasbene scene, pevka Uglašene ribe Nuša Ofentavšek. Toda tudi tokrat je, čeprav se z isto kritiko ponavljam že vsaj dve leti, najmanj pol glasbenega užitka »odžrla« povsem neprimerna dvorana Celjskega doma. Občinstvo se je vsemu trudu glasbenikov navkljub tako dobesedno utapljalo v odmevih. Prav zvok, ki je bil že pod mejo sprejemljivega, je francoski Veronikin večer pokvaril. BRST Foto: GrupA Spremljanje kulturnih dogodkov, čeprav »po službeni dolžnosti«, je zelo pogosto prijetno delo. Delaš in hkrati mnogokrat tudi zelo uživaš. Najhuje je takrat, ko se kakšen dogodek, predvsem glasbeni, »sfiži«, ne da bi bili za to krivi izvajalci. Ko vidiš ves trud, vso željo tako poklicnih kot ljubiteljskih kulturnikov, pa vse izničijo okoliščine, na katere izvajalci nimajo prav nikakršnega vpliva. Največkrat te fiaske povzročijo neprimerne dvorane, v katerih niti najboljši ozvočevalci ne morejo storiti ničesar. Že večkrat sem pisal o popolni zvočni neprimernosti dvorane Celjskega doma, ki je zaradi svoje velikosti, približno šeststo ljudi sprejme, praktično edina v Celju, kjer je mogoče pripraviti kakšen vsaj malo večji glasbeni dogodek. Narodni dom je akustično neprimerno boljši, a premajhen. Obe športni dvorani sta morebiti za kakšno veselico, za kaj glasbeno kakovostnejšega sta neprimerni. Prav to je, se zdi, v zadnjih letih postal največji problem kulturnega dogajanja v Celju. Ob prenovi nekdanjega kina Union v dvorano Celjskega doma so v mestu naredili veliko. Dvorana je postala, »oblečena« v parket in velik lestenec, prava lepotica. A ob obnovi so pozabili na tisto bistveno - na akustiko. A je ta za glasbene dogodke neprimerno pomembnejša od lepote. Žal so Celjski dom tako spremenili v »dvorano odmevov«. Če pri kakšnih akustičnih koncertih še nekako gre, je vsega konec, ko je potrebno kakršno koli ozvočenje. To so okusili mnogi glasbeni sestavi, a tudi igralci, zlasti tisti iz mengeškega Špas teatra, ki jih upravljavec dvorane - Zavod Celeia Celje - tako rad vabi in ki jih občinstvo tako rado gleda v smeha polnih predstavah. A tudi oni morajo nastopati ozvočeni, Obkrožite: a) sem naročnik Novega tednika b) občasno berem Novi tednik BRANKO STAMEJČIČ odmev pa izgovorjene besede tako popači, da uide marsikateri dovtip in se občinstvo tudi med predstavami kar naprej drega, češ, kaj je rekel..., kaj je rekla ... Celo takšni profesionalci, kot je Uroš Perič, so na lastni koži okusili, kako zelo dvorana popači njihovo glasbo in izvajanje. Zadnji žrtvi (doslej) sta bili minuli četrtek Jana Kvas in Uglašena riba. Pravzaprav mi gre že na živce, da s svojimi nenehnimi opozorili, da bo z dvorano treba nekaj narediti, vsaj dokler ne dobimo nove, primernejše, drezam v nič. Odziv prihaja le od izvajalcev, ki se dvorane dobesedno bojijo. Bo potreben kakšen njihov bojkot ali, bognedaj, bojkot občinstva, da se bo zavod Celeia zganil in kaj ukrenil? Tako preprosto ne gre več naprej. Zato javno sprašujem direktorico zavoda, gospo Mileno Čeko Pungartnik, ali je tudi akustične popravke »svoje« dvorane vsaj z besedico vnesla v program dela za naslednji mandat, ki ga je nastopila pred kratkim. Ali pa to ni pomembno? Nas bo odpravila z izjavo, da za tako zahtevna dela denarja ni? Tako kot občinstvo, ki ob vsaki večji glasbeni prireditvi Celjski dom zapušča zbegano, razočarano zaradi ponujenega korenčka, ki mu sledi palica - torej zaradi dobrega programa in hkrati zvoka na meji obupa - nestrpno čakam odgovor. In zraven vedno bolj navijam za novo dvorano in za celjsko hišo kulture. 1 IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA Zaporedna št. Avtor Naslov Priporoča 1. BRYSON BILL Kratka zgodovina skoraj vsega TATJANA CVIRN 2. DOVČJANEZ Sozvočja Slovenije BRANE STAMEJČIČ 3. GAZVODA NEJC V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta IVANA STAMEJČIČ 4. J.K. JEROME Trije možje se klatijo POLONA MASTNAK 5. KOZINC ŽELJKO Lep dan kliče BRANKOJERANKO 6. KRAJNC MATEJ Krst pri Savici BOJANA AVGUŠTINČIČ 7. KUZMAN JOŽE Leto prej BRANE JERANKO a. LAUSIL HUGH Poka puška BRANE STAMEJČIČ 9. MARQUEZ GABRIEL J.G. Žalostne kurbe mojega življenja BISERKA POVŠE TAŠIČ 1G. MAZZINI MIHA Drobtinice URŠKA SELIŠNIK 11. OPEKA PEDRO Dnevnik spopada SAŠKA T.OCVIRK 12. POLITKOVSKA ANA Zadnji zapiski SAŠKA T.OCVIRK 13. SAVIANO ROBERTO Gomora TATJANA CVIRN 14. TRIBUSON GORAN Nostalgija s humorjem ŠPELA KURALT 15. VEZOVIŠEK MARKO Kuba libre ANJA ŠROT 16. VILFAN PETER Črni Peter brez dlake na jeziku DEAN ŠUSTER 17. ZADRA ELMAR IN MICHAELA Točka G SIMONA ŠOLNIČ 18. ZERZNER JANKO Po koroških poteh BRANE JERANKO 19. Psi MATEJA JAZBEC Št. 60 - 2. GLASOVALNI LISTIČ Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila. Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali. IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 30. SEPTEMBRA 2011 pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _ IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ GSM/TELEFON: E-MAIL: Mednarodni mešani mladinski pevski zbor je v Celju na koncertu predstavil izbor naštudiranih pesmi, v sporedu pa so ob nekaterih klasičnih prevladovala zlasti dela skladateljev sodobne zborovske glasbe. Rezultati delavnice na koncertu S tremi koncerti - v Zdravilišču Laško, Celjskem domu in Ljubljani - se je končal letošnji že 18. mednarodni poletni tabor, ki ga je Zveza Glasbene mladine Slovenije letos organizirala v Gorenju nad Zrečami. »Tabor je zelo uspel, namenili pa smo ga mladim skladateljem in izbra- nim pevcem, nekdanjim članom Svetovnega mladinskega zbora in drugim, ki so na tabor prišli iz kar petnjastih držav,« je po končanem taboru in treh koncertih povedal generalni sekretar Glasbene mladine Slovenije Nenad Fir-št. Zborovski del tabora je z 28 pevci vodila Martina Batič, ki je umetniška vodja Slovenskega komornega zbora. »Pomembna je bila tudi skladateljska delavnica, v kateri so udeleženci poleg predavanj dobili tudi možnost predstavitve svojih del in individualne ure z mentorjem Dušanom Bavdkom,« je povedal Firšt. BS, foto: GrupA Oktet 9 v Ameriko Priljubljena celjska zasedba Oktet 9 se je prav danes odpravila na dober mesec dni trajajočo turnejo po vzhodni obali Združenih držav Amerike. Zasedbo, ki je bila ustanovljena pred petimi leti in v kateri prepeva deset nekdanjih in sedanjih dijakov Gimnazije Celje - Center, bo pot vodila od Floride in vse do Chicaga, v tem času pa bodo odpeli štirinajst koncertov, med drugim tudi za slovensko veleposlaništvo v Washingtonu (11. avgusta) in konzulat v New Yorku (15. avgusta). Z več kot sto koncerti na leto, s številnimi projekti in z bogato mednarodno koncertno dejavnostjo sodi Oktet 9 med Gumbi v Beogradu V Etnografskem muzeju v Beogradu je v sredo slovenski ambasador v Srbiji mag. Franci But odprl občasno razstavo Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom Dugmad iz zbirke Franca Pajtlerja. Na razstavi, katere avtor je kustos Jože Rataj, oblikovala pa jo je Ksenija Baraga, je na ogled približno dva tisoč gumbov iz različnih zgodovinskih obdobij in iz različnih materialov. Ko je človek spoznal, da lahko iz kože ali blaga naredi oblačilo, je izdelal tudi prva sredstva za njihovo zapenjanje. Prvotni gumbi so bili iz jantarja in so imeli verjetno mitološki pomen. Sprva so jih izdelovali iz naravnih materialov: školjk, kosti, roževine, lesa, mineralov in poldragih kamnov, kasneje pa tudi iz usnja, bakelita, celuloida, porcelana in iz različnih kombinacij teh materialov. Razstava, ki je tudi v Sloveniji pritegnila zanimanje tako strokovne kot laične javnosti, je bila v Srbiji dobro sprejeta, kar sta pokazala obisk na odprtju in tudi pozornost srbskih medijev. bolj prepoznavne slovenske a cappella zasedbe. Fantje se lahko pohvalijo tudi z visokimi odličji s festivala popularne vokalne glasbe Sredi zvezd v Žalcu in z mednarodnega pevskega tekmovanja na Malti (2009) ter s turnejami po Hrvaški, Avstriji, Veliki Britaniji, Malti, Kanarskem otočju in Avstraliji. Oktet 9 je tudi pobudnik mednarodnega festivala a cappella in vocal play glasbe Vokalne igre, ki bo septembra že tretjič v Celju. Oktet 9 izvaja širok izbor pesmi, od ljudskih do umetnih in tudi a cappela ter vocal playa. Med svojimi ameriškimi koncerti bodo pevci čas namenil tudi srečanjem z našimi zdomci ter s sorodnimi vokalnimi skupinami iz ZDA. NE ZAMUDITE ... ... koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Auckland, ki bo na Titovem trgu v Velenju jutri, v sredo, ob 20.30. Mladinski simfonični orkester Auckland je prvi in najstarejši mladinski orkester, ki je bil ustanovljen na območju Avstralije in Nove Zelandije in deluje že od leta 1948. Od ustanovitve do zdaj se je več kot 20 tisoč glasbenikov, ki so sodelovali v orkestru in ki so (bili) stari od 18 do 24 let, strokovno izpopolnjevalo v orkestrskem igranju. Avgusta se bodo udeležili zahtevnega in prestižnega festivala Young Euro Classic v Berlinu, kar bo prva udeležba tega orkestra z južne poloble na tem festivalu. Orkester vodi dirigent Antun Poljanich. Vstop prost . ... koncerta skupine Sekou Kouyate Experience, ki bo v četrtek ob 19.30 pred Osrednjo knjižnico v Celju. Gre za glasbeni projekt, ki je nastal jeseni 2009 in združuje afriškega virtuoza ter slovenske glasbenike, ki se že vrsto let aktivno ukvarjajo z zahodnoafriško glasbo. Koncert zajema prepletanje tradicionalne afriške glasbe z jazzom, funkom in rockom v energetsko nabito celoto, ki pa ji ne manjka tudi liričnosti. Sekou Kouyate je v Franciji živeči glasbenik iz Gvineje, ki si je s svojim virtuoznim igranjem afriške 21 strunske harfe kore pridobil vzdevek »Afriški Jimi Hendrix«. V svoji matični skupini Ba Cissoko, s katero nastopa po celem svetu, namreč večkrat igra koro skozi električne efekte, ki jih ponavadi uporabljajo rock kitaristi. Koro so včasih uporabljali zgolj za spremljavo ob petju, danes pa si je izborila mesto tudi kot solistični inštrument, na katerega se da igrati praktično vse zvrsti glasbe. Vstop prost . Mislil je, da je srečna ... Gospa Bovaryjeva. Knjiga z dvema obrazoma. V mladostniških letih je bila le »ena od mnogih«, ki smo jih bežno prebrali, ker smo jih v šoli morali. V zrelih letih je knjiga, v kateri Ema Bovary postane zrcalo sodobnim Emam ... Skozi realistični prikaz francoskega malomeščanskega življenja stopi v romanu v ospredje Ema, ki jo s podeželja v zakonsko življenje popelje Charles Bovary. Rodi se jima Bertica, do katere se Ema ne obnaša kot mati in ji je pogosto v napoto. Ker v Charlesu ne vidi moškega, ki bi ga lahko ljubila, se zapleta v ljubezenske zveze z Rodolphom in Leonom, v katerih sicer uživa, na trenutke z njima trpi. Ko zaide v dolgove in zapravi moževo premoženje, se spravi v položaj, iz katerega ne vidi izhoda, zato naredi samomor. Povedi, nabitih s čustvi, v knjigi ne boste našli. A jih boste čutili med vrsticami. Sporočilo zgodbe? Ema ve, da ji Charles nudi varnost, ki jo je vse življenje iskala, toda potrebuje več. Igra se z usodo. Načini, kako in kolikokrat ga drzno prevara, dajo sumiti, da je morda celo želela, da bi odkril njeno početje. Bi se takrat zanjo bolj boril? toda zelo krhek moški. Nesposoben ljubezni, pa kakor koli meni, da zna ljubiti. Je glavni krivec za Emino iskanje ljubezni in glavni krivec za lastno pogubo. V svoji ženi je videl sebe, namesto nje in njene potrebe. Je daleč od romantike. Vesel zaradi njene podobe, slep za tisto, kar Ema nosi v sebi in mu ponuja. Njenega obupanega klica po spremembi ne zazna. V isti sapi nevede plačuje za njeno prevaro. Kot zdravnik ni uspešen, česar se potiho zaveda tudi sam, mu pa veliko pomeni ugled v družbi, čeprav nima niti malo pojma, kaj mu s financami za hrbtom počne Ema. Je neuspeh lastnega uspeha. Nestanovitna narava ni le del Eme, ampak sodobnih Em, ki morda še hitreje kot glavna junakinja drvijo v osebni propad. Vsak od nas se predaja domišljiji, se igra z njo, vanjo beži pred realnostjo, ki se je na trenutke boji. Včasih v nas umre del jaza, kot je umrla Ema. Nedosegljivo bi postalo dosegljivo - realno, če bi rešili lastno ujetost (Je to želel povedati avtor?). Potem bi sodobne Eme lahko uživale in se ne bi bale lastne domnevne pokvarjenosti, sprijenosti V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Postane moralno umazana za družbo, v sebi niti ne, saj želi le pravo ljubezen. Ni kriva za svojo pogubo, saj bi jo potemtakem pokončala želja po najbolj iskrenem čustvu v življenju - ljubezni. Ubila jo je sebičnost v lastni nameri. Kriva je, ker ne zna biti mati, ni pa obsojanja vredna, ker je lačna ljubezni. V prevarah bi lahko uživala. Kdo bi ji to branil? Oba njena ljubimca sta v sebi svobodna, medtem ko ona v sebi svobode ne zmore najti. Vsako jutro se zbuja s prezirom do moža, ki je slepo usmerjen le vase, kot zdravnik ni uspešen, morda celo boječ. O ženini zvestobi se prepriča šele po njeni smrti, čeprav bi lahko to opazil že davno prej. Osebnostno močan, vsaj tako se vidi sam, in nemoralnosti. Bi Ema to zmogla, če ne bi krivde za lasten propad iskala drugje, ampak v sebi? Bi lahko bila srečna? Svoj odgovor poiščite v knjigi ... SŠo O avtorju Gustave Flaubert je najboljši predstavnik francoskega realističnega romana in spada med avtorje, ki so pri pisanju nepristranski, brezosebni in v dogajanje navidezno ne posegajo, ampak so le njegovi zapisovalci. Radovedneži po izdaji knjige niso mogli verjeti, da je roman izmišljen. Po avtorjevi smrti so nekateri celo raziskovali, iskali možna imena oseb, ki so nastopale v romanu. l Mednarodni mešani mladinski pevski zbor je v Celju na koncertu predstavil izbor naštudiranih pesmi, v sporedu pa so ob nekaterih klasičnih prevladovala zlasti dela skladateljev sodobne zborovske glasbe. Rezultati delavnice na koncertu S tremi koncerti - v Zdravilišču Laško, Celjskem domu in Ljubljani - se je končal letošnji že 18. mednarodni poletni tabor, ki ga je Zveza Glasbene mladine Slovenije letos organizirala v Gorenju nad Zrečami. »Tabor je zelo uspel, namenili pa smo ga mladim skladateljem in izbra- nim pevcem, nekdanjim članom Svetovnega mladinskega zbora in drugim, ki so na tabor prišli iz kar petnjastih držav,« je po končanem taboru in treh koncertih povedal generalni sekretar Glasbene mladine Slovenije Nenad Fir-št. Zborovski del tabora je z 28 pevci vodila Martina Batič, ki je umetniška vodja Slovenskega komornega zbora. »Pomembna je bila tudi skladateljska delavnica, v kateri so udeleženci poleg predavanj dobili tudi možnost predstavitve svojih del in individualne ure z mentorjem Dušanom Bavdkom,« je povedal Firšt. BS, foto: GrupA Oktet 9 v Ameriko Priljubljena celjska zasedba Oktet 9 se je prav danes odpravila na dober mesec dni trajajočo turnejo po vzhodni obali Združenih držav Amerike. Zasedbo, ki je bila ustanovljena pred petimi leti in v kateri prepeva deset nekdanjih in sedanjih dijakov Gimnazije Celje - Center, bo pot vodila od Floride in vse do Chicaga, v tem času pa bodo odpeli štirinajst koncertov, med drugim tudi za slovensko veleposlaništvo v Washingtonu (11. avgusta) in konzulat v New Yorku (15. avgusta). Z več kot sto koncerti na leto, s številnimi projekti in z bogato mednarodno koncertno dejavnostjo sodi Oktet 9 med Gumbi v Beogradu V Etnografskem muzeju v Beogradu je v sredo slovenski ambasador v Srbiji mag. Franci But odprl občasno razstavo Pokrajinskega muzeja Celje z naslovom Dugmad iz zbirke Franca Pajtlerja. Na razstavi, katere avtor je kustos Jože Rataj, oblikovala pa jo je Ksenija Baraga, je na ogled približno dva tisoč gumbov iz različnih zgodovinskih obdobij in iz različnih materialov. Ko je človek spoznal, da lahko iz kože ali blaga naredi oblačilo, je izdelal tudi prva sredstva za njihovo zapenjanje. Prvotni gumbi so bili iz jantarja in so imeli verjetno mitološki pomen. Sprva so jih izdelovali iz naravnih materialov: školjk, kosti, roževine, lesa, mineralov in poldragih kamnov, kasneje pa tudi iz usnja, bakelita, celuloida, porcelana in iz različnih kombinacij teh materialov. Razstava, ki je tudi v Sloveniji pritegnila zanimanje tako strokovne kot laične javnosti, je bila v Srbiji dobro sprejeta, kar sta pokazala obisk na odprtju in tudi pozornost srbskih medijev. bolj prepoznavne slovenske a cappella zasedbe. Fantje se lahko pohvalijo tudi z visokimi odličji s festivala popularne vokalne glasbe Sredi zvezd v Žalcu in z mednarodnega pevskega tekmovanja na Malti (2009) ter s turnejami po Hrvaški, Avstriji, Veliki Britaniji, Malti, Kanarskem otočju in Avstraliji. Oktet 9 je tudi pobudnik mednarodnega festivala a cappella in vocal play glasbe Vokalne igre, ki bo septembra že tretjič v Celju. Oktet 9 izvaja širok izbor pesmi, od ljudskih do umetnih in tudi a cappela ter vocal playa. Med svojimi ameriškimi koncerti bodo pevci čas namenil tudi srečanjem z našimi zdomci ter s sorodnimi vokalnimi skupinami iz ZDA. NE ZAMUDITE ... ... koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra Auckland, ki bo na Titovem trgu v Velenju jutri, v sredo, ob 20.30. Mladinski simfonični orkester Auckland je prvi in najstarejši mladinski orkester, ki je bil ustanovljen na območju Avstralije in Nove Zelandije in deluje že od leta 1948. Od ustanovitve do zdaj se je več kot 20 tisoč glasbenikov, ki so sodelovali v orkestru in ki so (bili) stari od 18 do 24 let, strokovno izpopolnjevalo v orkestrskem igranju. Avgusta se bodo udeležili zahtevnega in prestižnega festivala Young Euro Classic v Berlinu, kar bo prva udeležba tega orkestra z južne poloble na tem festivalu. Orkester vodi dirigent Antun Poljanich. Vstop prost . ... koncerta skupine Sekou Kouyate Experience, ki bo v četrtek ob 19.30 pred Osrednjo knjižnico v Celju. Gre za glasbeni projekt, ki je nastal jeseni 2009 in združuje afriškega virtuoza ter slovenske glasbenike, ki se že vrsto let aktivno ukvarjajo z zahodnoafriško glasbo. Koncert zajema prepletanje tradicionalne afriške glasbe z jazzom, funkom in rockom v energetsko nabito celoto, ki pa ji ne manjka tudi liričnosti. Sekou Kouyate je v Franciji živeči glasbenik iz Gvineje, ki si je s svojim virtuoznim igranjem afriške 21 strunske harfe kore pridobil vzdevek »Afriški Jimi Hendrix«. V svoji matični skupini Ba Cissoko, s katero nastopa po celem svetu, namreč večkrat igra koro skozi električne efekte, ki jih ponavadi uporabljajo rock kitaristi. Koro so včasih uporabljali zgolj za spremljavo ob petju, danes pa si je izborila mesto tudi kot solistični inštrument, na katerega se da igrati praktično vse zvrsti glasbe. Vstop prost . Mislil je, da je srečna ... Gospa Bovaryjeva. Knjiga z dvema obrazoma. V mladostniških letih je bila le »ena od mnogih«, ki smo jih bežno prebrali, ker smo jih v šoli morali. V zrelih letih je knjiga, v kateri Ema Bovary postane zrcalo sodobnim Emam ... Skozi realistični prikaz francoskega malomeščanskega življenja stopi v romanu v ospredje Ema, ki jo s podeželja v zakonsko življenje popelje Charles Bovary. Rodi se jima Bertica, do katere se Ema ne obnaša kot mati in ji je pogosto v napoto. Ker v Charlesu ne vidi moškega, ki bi ga lahko ljubila, se zapleta v ljubezenske zveze z Rodolphom in Leonom, v katerih sicer uživa, na trenutke z njima trpi. Ko zaide v dolgove in zapravi moževo premoženje, se spravi v položaj, iz katerega ne vidi izhoda, zato naredi samomor. Povedi, nabitih s čustvi, v knjigi ne boste našli. A jih boste čutili med vrsticami. Sporočilo zgodbe? Ema ve, da ji Charles nudi varnost, ki jo je vse življenje iskala, toda potrebuje več. Igra se z usodo. Načini, kako in kolikokrat ga drzno prevara, dajo sumiti, da je morda celo želela, da bi odkril njeno početje. Bi se takrat zanjo bolj boril? toda zelo krhek moški. Nesposoben ljubezni, pa kakor koli meni, da zna ljubiti. Je glavni krivec za Emino iskanje ljubezni in glavni krivec za lastno pogubo. V svoji ženi je videl sebe, namesto nje in njene potrebe. Je daleč od romantike. Vesel zaradi njene podobe, slep za tisto, kar Ema nosi v sebi in mu ponuja. Njenega obupanega klica po spremembi ne zazna. V isti sapi nevede plačuje za njeno prevaro. Kot zdravnik ni uspešen, česar se potiho zaveda tudi sam, mu pa veliko pomeni ugled v družbi, čeprav nima niti malo pojma, kaj mu s financami za hrbtom počne Ema. Je neuspeh lastnega uspeha. Nestanovitna narava ni le del Eme, ampak sodobnih Em, ki morda še hitreje kot glavna junakinja drvijo v osebni propad. Vsak od nas se predaja domišljiji, se igra z njo, vanjo beži pred realnostjo, ki se je na trenutke boji. Včasih v nas umre del jaza, kot je umrla Ema. Nedosegljivo bi postalo dosegljivo - realno, če bi rešili lastno ujetost (Je to želel povedati avtor?). Potem bi sodobne Eme lahko uživale in se ne bi bale lastne domnevne pokvarjenosti, sprijenosti V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Postane moralno umazana za družbo, v sebi niti ne, saj želi le pravo ljubezen. Ni kriva za svojo pogubo, saj bi jo potemtakem pokončala želja po najbolj iskrenem čustvu v življenju - ljubezni. Ubila jo je sebičnost v lastni nameri. Kriva je, ker ne zna biti mati, ni pa obsojanja vredna, ker je lačna ljubezni. V prevarah bi lahko uživala. Kdo bi ji to branil? Oba njena ljubimca sta v sebi svobodna, medtem ko ona v sebi svobode ne zmore najti. Vsako jutro se zbuja s prezirom do moža, ki je slepo usmerjen le vase, kot zdravnik ni uspešen, morda celo boječ. O ženini zvestobi se prepriča šele po njeni smrti, čeprav bi lahko to opazil že davno prej. Osebnostno močan, vsaj tako se vidi sam, in nemoralnosti. Bi Ema to zmogla, če ne bi krivde za lasten propad iskala drugje, ampak v sebi? Bi lahko bila srečna? Svoj odgovor poiščite v knjigi ... SŠo O avtorju Gustave Flaubert je najboljši predstavnik francoskega realističnega romana in spada med avtorje, ki so pri pisanju nepristranski, brezosebni in v dogajanje navidezno ne posegajo, ampak so le njegovi zapisovalci. Radovedneži po izdaji knjige niso mogli verjeti, da je roman izmišljen. Po avtorjevi smrti so nekateri celo raziskovali, iskali možna imena oseb, ki so nastopale v romanu. l Vsakokratni plezalni izziv Največji uspeh zanj je, da lahko pleza smeri, ki jih je še pred dobrim desetletjem občudoval v revijah in bral o njih. To so na primer prvenstvene smeri v Indiji. S soplezalci se jih je lotil povsem neobremenjeno, ne da bi prej karkoli vedel o njih. Pravi, da je pri nas izjemno veliko zanimivih smeri, vendar jih iz spoštovanja do ostalih ne želi omenjati. Tudi sicer Luka nerad govori, katere gore in smeri so zahtevne in katere manj. Pravi, da ocena posamezne smeri ne pove kaj dosti o težavnostih v steni. »Oceno določi prvi, ki jo je preplezal, zato je dokaj subjektivna oznaka smeri. Vse preveč plezalcev pleza zaradi rezultata. Pogostokrat že preizkušene in bolj varne smeri zagotavljajo rezultat, kar zame ne predstavlja posebnega izziva. Več mi pomenijo negotovost in neznanke, nikakor pa ne v smislu tveganja za življenje.« Prizna, da se doslej še ni ustrašil za svoje življenje, zdrav strah in spoštovanje do gora in smeri pa sta vedno prisotna. »Plezanje nudi vsakokrat nove izzive, zahteva hitre reakcije in iskanje nenehnih rešitev. Situacije v steni so kot vsakdanje življenje,« povezave med steno in trdnimi tlemi išče mlad in uspešen celjski plezalec Luka Lindič. Stereotip, da plezanje velja za enega nevarnejših športov, resda počasi, a vztrajno izginja. To potrjuje tudi nižji odstotek nesreč med plezalci v primerjavi z nekaterimi drugimi športi in aktivnostmi, kjer ljudje prema-lokrat poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih. Tudi zato je plezanje vse bolj priljubljena aktivnost med starimi in mladimi. Med plezanjem bodisi v skalah ali na umetni steni ni najpomembnejša le »fizika«, temveč tudi sposobnost sprejemanja hitrih in pravih odločitev. »Od tega je odvisno, kako uspešno se boš soočil z začrtano smerjo in kako varno priplezal do vrha.« Na ta način lahko človek pridobi ogromno samozavesti, saj z vsako preplezano smerjo bolj verjame vase in v svoje odločitve, pripoveduje Lindič. Za razliko od drugih športov, kot so na primer plavanje, tek in kolesarjenje, se gibi med plezanjem ne ponavljajo, temveč so vselej drugačni, za- radi česar je plezanje dinamično. »Oprema še ni zagotovilo za varno plezanje. To lahko v precejšnji meri zagotavlja šele njena pravilna uporaba. Stoodstotne varnosti ni nikjer, zato je tudi pri plezanju ni mogoče pričakovati. Največjo (ne)varnost sebi in drugemu predstavlja plezalec. V ospredju morata biti vedno lastna in soplezalčeva varnost.« Po znanje za eno in drugo Oprema mora ustrezati uveljavljenim mednarodnim standardom UIA. Ne glede na to, ali se plezalec Alpinist Luka Lindič za začetnike priporoča plezanje v položnih in bolj razčlenjenih stenah z veliko oprimki in vstopi v steno. odpravlja premagovat ovire v naravo na skalnata območja ali v dvorano na umetno steno. Za skalno plezanje potrebujete plezalni pas, vrv, varovala, sisteme, plezalne čevlje in čelado. Slednja v dvorani ni obvezna. Ustrezno osnovno opremo dobite v specializiranih trgovinah že za približno tristo evrov, prav tako so tam na voljo ustrezni svetovalci. V primeru plezanja v dvoje se cena razpolovi in aktivnost lahko postane dostopna vsakomur. Glede obleke posebnih pravil ni. Upoštevajte le, da bo dovolj udobna, poudarja Lindič. Za poznavanje pravilnih tehnik plezanja in uporabe opreme tako v zimskem kot letnem času, varnega plezanja, poznavanja razmer v gorah in pravilnega ravnanja v primeru nesreč je priporočljivo obiskati katerega od plezalnih tečajev. Organizira jih skoraj vsako planinsko društvo oziroma njihov alpinistični odsek. Plezanje v naravnih stenah je vedno nepredvidljivo. Skala je za razliko od umetne stene naravni element z vsemi svojimi zakonitostmi, zato je plezanje v naravi pogostokrat veliko bolj doživeto. Po drugi strani omogoča dvoransko plezanje mnogo več improvizacije in daje plezalcu možnost, da si glede na svoje sposobnosti plezalne smeri določa sam. Na plezanje v skalah odločilno vplivajo tudi vremenske razmere. Dež pa ni ovira za plezanje v previsnih stenah, pojasni Lindič, medtem ko vas bo ta zagotovo pregnal iz položnejših sten. Za začetnike so primerne položne in nekoliko bolj razčlenjene stene z veliko oprimki in vstopi v steno, za bolj pripravljene plezalce pa zanimivejše strme in previsne stene z manj oprimki. Na Celjskem so najbližja naravna plezališča v Ko-tečniku, Kamniku(tole mislim, da ni na Celjskem) in na Vranskem, umetne stene pa so skoraj že v vsaki šolski telovadnici. MATEJA JAZBEC Foto: Osebni arhiv Luke Lindiča 22-letni Luka Lindič pleza šele osmo leto. V začetku junija se je vrnil z odprave v Makaluju. Letno v steni preživi približno dvesto dni. Bolj kot umetne ga privlačijo naravne stene. Kljub temu je s svojimi vzponi že dokazal, da je alpinist z veliko začetnico, s katerim se na vrv navežejo tudi alpinistični mojstri zlate generacije, kot sta Silvo Karo in dobitnik zlatega cepina Marko Prezelj. Leta 2008 je prejel priznanje PZS in komisije za alpinizem za najperspektivnejšega alpinista v Sloveniji in leto dni kasneje priznanje za dosežke v pretekli sezoni. Lindič ob tem poudarja, da je med plezalci težko določiti najboljšega, saj rezultat, kot v drugih športih, ne more pomeniti, kdo je prvi in kdo zadnji. Mnogi v njem zaradi izjemnega talenta, umirjenosti, zrelosti in izogibanju pretirani pozornosti vidijo naslednika legendarnega guruja slovenskega alpinizma Frančka Kneza iz Rimskih Toplic. Šesti tek na Goro Oljko Planinsko društvo Polzela je pripravilo 6. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Dolžina proge je bila 8 kilometrov s 390 metri višinske razlike, tek pa je štel za Štajersko Koroški pokal. Nastopilo je 42 udeležencev v šestih moških in štirih ženskih kategorijah. Absolutni najhitrejši je bil lanski zmagovalec Jože Manfreda iz Lovrenca na Pohorju, ki je za progo potreboval 31,04 minut in tako izboljšal lanski rekord za celi dve minuti. Pri ženskah je bila najhitrejša Bernarda Ivančič iz Velike Nedelje, ki je progo pretekla v 44,39 minutah. Najstarejša udeleženka teka je bila 78 - letna Kazimira Kužnik iz Slovenj Gradca, pri moških pa 73 - letni Veno Satler iz Žalca. Pri moških do 29 let je bil najboljši Manfreda pred Ivanom Hrastovcem (Vransko) in Blažem Strožarjem (Gomilsko). V kategoriji do 49 let sta bila na tretjem in četrtem mestu Braslov-čana Romulad Pavlič in Miha Brionec, do 59 let je bil drugi Branko Banček (Celje), nad 70 let pa prvi Veno Satler (Žalec), drugi pa Higin Kukovič (Liboje). Pri ženskah do 39 let je zmagala Velenjčanka Renata Rojnik. TT Po štartu v Andražu nad Polzelo S kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini Po dolini 230 kolesarjev Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je skupaj z Občino Žalec ter ostalimi spodnjesavinjskimi občinami in turističnimi društvi organiziral že deseto kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini. Udeleženci - organizatorji so jih našteli preko 230 - so se podali na pot izpred Hotela Žalec. Kolesarili so po krožni poti, ki je dolga 56 km in vodi skozi vseh šest občin. V lepem vremenu in ob dobri organizaciji so progo zmogli v dobrih treh urah. TT KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV 6. avgust ob 10.00 ŠPORTNI TURNIR DOBRNA OPEN Športni turnirji v nogometu, košarki in odbojki na mivki na igrišču pri OŠ Dobrna. Info in prijave do vključno 5. avgusta: nocpodkostanji@gmail.com 7. avgust ob 10.00 KOLESARSTVO 8. šmarski maraton Šmarje pri Jelšah. Info: Jaka Rihtarič 041 749 846, jakob.rihtaric@amis.net Kopališče (Foto: SHERPA) Biser na hribu Čeprav nam je pretekli teden vreme povzročalo kar nekaj slabe volje zaradi obilice deževja in nizkih temperatur, nam vremenoslov-ci za ta teden napovedujejo sonce in manj oblačnosti. Prav zato se boste najverjetneje lahko že kaj kmalu odpravili na letno kopališče Njivice v Radečah. Eno redkih letnih kopališč, ki ležijo na hribu, je bilo zgrajeno 1956. leta. Arhitekt Franc Cacak je kopališče sprva oblikoval za potrebe podjetja Radeče Papir, in sicer kot rezervoar požarne vode. Več ali manj je bil bazen zgrajen s prostovoljnim delom, papirnica je zagotovila material, delavci, ki so bazen gradili, pa so ob koncu gradnje uvideli, da bi ga lahko izkoristili tudi za kopanje. Bazen, katerega lastnica je Občina Radeče, upravlja pa ga Kulturno-turistični rekreacijski center Radeče, je sicer manjši, saj po veljavnih predpisih sprejme 250 kopalcev dnevno, a vseeno dovolj velik. »Obratujemo od junija do konca septembra. Imamo čisto vodo in mir na kopališču, vesele otroke, ki kvalitetno preživljajo počitniški čas, zato smo nanj zelo ponosni,« pove direktorica KTRC Radeče Marija Imperl, ki še doda, da je bazen v celoti ohranil obliko in podobo izpred 55 let. Arhitekturna dediščina Leta 2005 je ljubljansko društvo arhitektov v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo bazen v Radečah prepoznalo kot arhitekturno dediščino. Kaj to pomeni, nihče ne ve zagotovo. A zagotovo to ne pomeni, da je občina upravičena do kakršnihkoli sredstev na raznih razpisih. »Dejansko je to lepa spodbuda in priznanje naši občini, vendar je ta naziv kar nekakšno breme. Denarja za obnovo ne mo- remo dobiti iz kakšnega sklada, namenjenega temu, nas pa seveda vzpodbujajo k obnovi, češ da bi bilo super ohraniti bazen takšen, kot je,« pove Imperlova, ki se s tem sicer strinja, vendar ve, kakšni so potrebni stroški za celovito prenovo. Zato je takšen status predvsem velika moralna odgovornost. Novosti in spremembe Letno kopališče, ki je za obiskovalce odprto že več kot pol stoletja, je v celoti ohranilo prvotno obliko. Sproti so izvajali le nujna vzdrževalna dela, saj drugih stvari ni bilo treba spreminjati. Pomembnejša sprememba je, da je voda, ki priteče iz hriba, zdaj ogrevana s sončnimi kolektorji. »Druga vzdrževalna dela so bila tista nujna, kot je menjava tušev, ploščic okoli bazena,« pove Imperlova, ki prizna, da gradbenih posegov še ni bilo. V kakšni kondiciji v so javna poletna 2 kopališča? Nadaljujemo sprehod po poletnih javnih kopališčih na območju Savinjske statistične regije. Radi bi preverili, koliko duha iz preteklosti je še ostalo v tistih javnih kopališčih, kjer smo nekoč preživljali večino počitniških dni. Mnogih med njimi ni več. V Velenju, kjer so zaradi pogrezanja v bližini nekdanjega letnega kopališča danes postavili sodobno avtobusno postajo, smo bili tako rekoč »pečeni« ob preskušanju bombic, skokov na glavo in ob koncu poletja tudi zagoreli. To slednje menda zdaj ni več zdravo. Prav nič ni manjkalo tudi mladim, ki so se namakali v Šoštanju, kjer imajo danes sicer Tuš, toda ne za tuširanje in kopanje, temveč enega od trgovskih centrov. Cela Zgornja Savinjska dolina je brez javnega kopališča, kjer bi mladi med letom lahko izvajali vragolije in se izpopolnjevali v plavanju. Termalno ponudbo bazenov smo tokrat namenoma pustili ob strani. Zanima nas: kako je danes, kdo bije plat zvona, kaj tare upravljavce, kakšne so konkurenčne prednosti posameznih ponudnikov. Prejšnji torek smo obiskali Pingo v Orli vasi, tokrat smo se mudili v Radečah. Marija Imperl (Foto: MOJCA KNEZ) Potrebna sredstva Biser na hribu, kot radi rečejo domačini bazenu Njivice, pa se sooča s podobnimi problemi kot ostala letna kopališča. Ti so seveda povezani z denarjem, saj ni ekonomske računice. Radeški bazen, ki je sicer v vročih dneh polno zaseden, ima zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna, vendar so ta omejena, stroški pa vsako leto višji. Na bazenu, ki ima tudi otroški bazen ter skakalnico, ki je sicer že več let zaprta, je v ceno vstopnice, za katero bodo otroci in študentje odšteli dva evra za dopoldansko oziroma 2,50 za po- poldansko in 3,50 evra za dnevno vstopnico, odrasli pa dva in pol, tri oziroma 4,50 evra, zajet tudi ležalnik. Poskrbljeno je tudi za hladne prigrizke in pijačo, ki vam jih ponuja bistro. Vsak dan je od 19. do 21. ure tudi rekreacijsko plavanje, kar pomeni, da se takrat ostali kopalci umaknejo in imajo rekreativci odlične pogoje, da se »razplavajo«. Kar se pa nočnega kopanja tiče, lahko pridete ob torkih in petkih, ko se boste predajali romantičnemu vzdušju, ki vam ga pričarajo s posebej za to vgrajenimi lučkami, in sicer za dva evra in pol. MOJCA KNEZ Šrilanka - okus tropskega raja Šrilanka ni le dežela kokosovih palm, čudovitih plaž in večnega poletja. Popotniku ponuja predvsem pestrost v vseh pogledih. Tako lahko na tem otoku spoznamo nešteto začimb, ajurvedskih zelišč, sveže tropsko sadje in raznovrstno morsko hrano. Raznolik ni samo otoški rastlinski in živalski svet, temveč so takšni tudi prebivalci. V medsebojnem sožitju prebivajo pripadniki vseh svetovnih religij, budisti, hindujci, kristjani in muslimani, ki se delijo na dva naroda, Sinhalce in Tamilce. Šrilanka, otok v Indijskem oceanu, velik približno za tri Slovenije, šteje kar enaindvajset milijonov prebivalcev. Čeprav prebivalcem Šrilanke usoda v preteklih letih ni bila ravno naklonjena, saj jih je najprej pestila državljanska vojna, nato jih je prizadel še cunami leta 2004, je danes Šrilanka za popotnike varna in prijazna država, ki dobro skrbi za svoje prebivalce. To je dežela večnega poletja, saj je blizu ekvatorja in je tako vse leto primerna za obisk. Zaradi pokrajinske raznolikosti je vredno prepotovati cel otok in si šele na koncu privoščiti zaslužen počitek ob čudoviti obali na južnem delu. V osrednjem delu otoka spoznamo, zakaj je danes tam državna vera budizem. Tam sta prvi starodavni prestolnici otoka Anuradhapura in Polonnaruwa. Šrilanka je namreč že v tretjem stoletju pred Kristusom za državno vero sprejela budizem. Ogled obeh nekdanjih prestolnic ne ponuja le dolgočasnega sprehoda skozi tisočletne ruševine, ki so že zdavnaj izgubile svojo pravo podobo, ampak spoznavanje budizma. Daleč najbolj zanimive stavbe so prav budistična svetišča, ki so jih Šrilančani skrbno obnovili. Danes je mogoče videti predvsem trume šolarjev, ki prihajajo spoznavat zgodovino svoje dežele in domačine, ki v budistične templje nosijo sveže lotosovo cvetje. Templje sestavljalo predvsem ogromne dagobe, podobne tibetanskim stupam, in različni kipi Bude. Ena največjih budističnih dragocenosti je najstarejše dokumentirano drevo na svetu, tako imenovano »bo« drevo, najbližji potomec drevesa iz Indije, pod katerim je Buda doživel razsvetljenje. Notranji del otoka je pretežno sušen, zato so ljudje že od nekdaj imeli zelo dobro razvit sistem umetnih jezer, s kate- FELJTON OB TORKIH V NOVEM TEDNIKU Po krajšem premoru, ko smo podrobneje spoznali Kitajsko in Avstalijo, vas bomo v mesecu avgustu vsak torek vnovič vabili k branju feljtona. Laščanka Alenka Hren Medved, po poklicu diplomirana zgodovinarka, ki v prostem času rada potuje in spoznava različne kulture sveta, nam bo predstavila Šrilanko. Dobra dva tedna je bila tam in ta tropski raj bomo okušali z njeno pomočjo. rimi so lahko namakali riževa polja. Danes zato pokrajino sestavlja ogromno omenjenih polj, palmovih nasadov in tudi nekaj džungle. Šrilanka je precej gorat otok, saj njen osrednji južni del predstavlja gorata pokrajina, katere najvišji vrhovi segajo čez 2500 metrov nadmorske višine. V tem delu države se skriva mesto Kandy, nekakšna kulturna prestolnica otoka, kjer je najpomembnejši budistični tempelj, v katerem hranijo Budin zob, ki je največja svetinja otoka. Še poseben čar ima to mesto julija in avgusta ob polni luni, ko priredijo ogromno procesijo s sloni, na kateri nosijo po mestu Budin zob. Še višje v gorah se skriva dežela čaja. Tam so Angleži v 19. stoletju začeli gojiti čaj in tako popolnoma preoblikovali naravno podobo te pokrajine. Danes na tem območju gozdov skorajda ne vidiš, saj vsa pobočja hribov pokrivajo ogromne plantaže čaja, ki je največji šrilanški izvozni produkt. Pokrajina čaja je eden najlepših delov otoka, saj je gorsko podnebje Evropejcem bolj prijazno, tamkajšnja mesta pa večinoma sestavljajo hiše angleškega tipa, ki človeka opomnijo, da so še pred triinšestdesetimi leti tej državi vladali Angleži. Največja znamenitost otoka je vsekakor raznovrstni rastlinski in živalski svet, saj je kar 23 odstotkov rastlinskih in 16 odstotkov živalskih vrst na otoku endemičnih. Ogromno rastlin, ki so nam bolj znane kot sobne rastline, lahko tam vidimo rasti v vsakem gozdu. Tudi ne preveč pozoren človek lahko opazi marsikaterega zanimivega ptička na drevesu, plazilca v travi in slona, ki se nenadoma pojavi ob cesti. Da pa to še ni vse, lahko opazimo v katerem od nacionalnih parkov, ki so na jugovzhodu države, saj se ti ponašajo z množico pavov, krokodilov, vodnih bivolov in leopardov. Jugozahodna obala otoka je prava podoba raja z neskončnimi peščenimi plažami, ki jih krasijo kokosove palme. To je idealen kraj za oddih in počitek, saj se tam lahko razvajamo z odlično morsko hrano, ajurvedsko masažo in oddihom na čudovitih plažah. Šrilanka je vsekakor dežela, ki je vredna ogleda in zanimiva tako za ležernega turista kot tudi za vedoželjnega popotnika. ALENKA HREN MEDVED Foto: osebni arhiv Brez sreče v nogometu pač nikoli ne gre Celjani so jo imeli, Velenjčani ne - Gola Bezjaka in Firerja za tretje mesto CM Celja - Rudar v Ljudskem vrtu tako blizu, a ... Po treh krogih v 1. slovenski ligi imajo nogometaši CM Celja šest točk, česar niso pričakovali niti največji optimisti. Po dveh gostovanjih so varovanci trenerja Damjana Romiha prvič igrali v Areni Petrol. Tisoč gledalcev jih je spodbujalo od začetka obračuna, v katerem so imeli v prvem polčasu izrazite priložnosti igralci Kopra. Lahko bi bilo obratno ... Dvakrat so gostje zatresli okvir vrat, tik pred odmorom pa je Milan Osterc sam krenil proti celjskemu golu, toda vratar Matic Kotnik se mu je spretno vrgel pod noge in odbil žogo. Celjani so povedli v 61. minuti po natančnem predložku Zorana Pavloviča in izjemnem udarcu z glavo Romana Bezjaka. Žoga se je odbila v prečko in nato v mrežo. Koprčani so s polnimi močmi krenili v napad, toda izrazite priložnosti si niso ustvarili. V četrti minuti sodnikovega podaljška je Pavlovič dobro izvedel prosti strel, vratar Hasič žoge ni ujel, pritekel je Ivan Fi-rer in potrdil celjsko zmago. Do sobote so Celjani na zadnjih 18 obračunih s Koprčani doživeli 16 porazov! Ko je prvič prestopil k Cm Celju, je Miroslav Radu-lovič zapustil prav koprsko moštvo. Še vedno je zanesljiv, hiter in bojevit na desni strani obrambe: »Čeprav štart ne kaže tega, vseeno menim, da se bo Koper boril za vrh lestvice. Igrišče je bilo neugodno, spolzko, strpno smo prežali na svojo možnost. Dočakali smo jo po odmoru po zaslugi Zorana Pavloviča, ki je ponovno dokazal svojo kakovost, z natančnim predložkom in kasneje neugodnim strelom. Pokazali smo Celju, da se znamo boriti za svoje barve, grb!« Roman Bezjak je v treh krogih dosegel tri gole, dva z glavo, čeprav trdi, da je v tem elementu še precej pomanjkljiv. Dokončna odločitev: Ivan Firer je pozorno spremljal akcijo, izkoristil napako vratarja Hasiča in zapečatil usodo Koprčanov. Damjan Trifkovič je najopaznejši nogometaš Rudarja v uvodu DP, trener Milan Duričic mu popolnoma zaupa. »Dobro smo delali« Da trener Kopra pač ne more zabijati golov, je bilo odločno sporočilo iz obalnega kluba. Strateg Vlado Badžim pa je bil vseeno zaskrbljen: »Mi nismo sposobni zadeti niti iz najbolj zrelih priložnosti, naša realizacija je sramotna. Nisem zadovoljen ne z rezultatom ne z nekaterimi nosilci igre v zvezni vrsti. Očitno so obremenjeni s ponudbami iz tujine. Tako ne gre več naprej. Celjani pa so igrali pošteno in zasluženo zmagali.« Damjan Romih je odlično štartal v DP, čeprav so bili tekmeci favoriti: »Ekipa Kopra je kvalitetna, vedeli smo, od kod preži največja nevarnost. Temu primerno smo se postavili, želeli smo onemogočiti njihove najboljše nogometaše, kar nam je deloma uspelo. Po pritisku gostov v drugem delu smo pravočasno zaigrali 1. SNL, 3. krog, CM Celje - Luka Koper 2:0 (Bezjak 61., Firer 94.), Maribor - Rudar2:1 (Velikonja 69., Črnic 80.; Djokič 88.). bolje in povedli s fantastičnim udarcem Bezjaka, pravim evro-golom. Koprčani so vse moči usmerili v napad, naši fantje pa so uspeli obraniti svoja vrata. Zato jim čestitam. Izkazali so se kot zrelo moštvo.« Bera točk je odlična, celo nepričakovano visoka. »Naša ekipa ima določen potencial, izkazalo se je, da smo dobro delali. Pripravljalne tekme tega niso kazale, toda tedaj smo iskali nosilce igre, ki bodo sposobni zdržati vseh 90 minut. O lepoti v igri ne moremo govoriti, toda za to je potreben čas. Pomembno je, da se stabiliziramo in da ostajamo čvrsti. O karakterju moštva pa zelo veliko pove to, da je proti CM Celje (4-1-4-1): Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Akakpo, Radulovič - Gobec - Močivnik, Medved, Popo-vič, Bezjak - Pavlovič. Igrali so še Kapič, Firer, Marijan. Olimpiji, Domžalam in Kopru prejelo zgolj en gol!« V soboto bodo Celjani odpotovali v Novo Gorico. »Tamkajšnje moštvo ima nekaj odličnih posameznikov, dokaz je njihova zelo dobra predstava v Ljudskem vrtu. Ne bom jezen, tudi če bomo izgubili, le da se bodo fantje borili kot doslej,« je poudaril Romih. »Zapravili vsaj remi« Velenjčani so doživeli drugi prvenstveni poraz, na gostovanju pri Mariboru, kjer so bili večji del tekme boljši nasprotnik, a kaznovala jih je neuspešna realizacija v zaključkih napadov. Gostitelji so to izkoristili, zadela sta Etien Velikonja in Matic Črnic. Velenjčanom je v 88. minuti s krasnim zadetkom nekaj upanja vlil Brani-mir Djokič, a je potem zmanjkalo časa. Najlepši priložnosti za Rudar sta zapravila Luka Majcen in Matej Podlogar, ko so se Velenjčani nekajkrat celo poigravali z gostitelji, vendar se je zatem vse obrnilo proti njim. Rudar je po uvodnem porazu proti Domžalam in zmagi nad Triglavom vpisal še drugo ničlo in ostaja pri treh točkah, kar pomeni šesto mesto na lestvici. Ve-zist Damjan Trifkovič je dejal: »Tekma je bila zelo dinamična. Ves čas smo napadali. V prvem polčasu smo mi imeli več časa žogo v posesti, priigrali smo si nekaj zelo lepih priložnosti. Maribor je imel na polovici drugega polčasa manjšo priložnost, nato je zadeval iz polpriložnosti. Na žalost nam je najmanj remi ušel iz rok, zato bo na naslednji tekmi treba zmagati. Skoraj vedno drži pravilo, da kdor ga ne da, ga dobi. Tokrat smo na koncu znižali zaostanek, a časa za kaj več ni bilo. Kljub porazu zdaj ne smemo obupati. Optimistično moramo gledati naprej.« Rudar bo v soboto gostil Muro. »Popraviti moramo napake iz Maribora, obenem pa izkoriščati priložnosti, ki si jih priigramo. Verjamem, da bodo gledalci zadovoljni z igro, in nadejam se, da bomo zmagali.« Tekma z Muro se bo Ob jezeru začela ob 20. uri. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: TimE, GrupA LESTVICA 1. SNL DOMŽALE MARIBOR CM CELJE MURA 05 OLIMPIJA RUDAR NAFTA TRIGLAV HIT GORICA LUKA KOPER 0 3 1 3 5 4 4 2:10 3: 5 1 : 4 Rudar (4-4-2): Savic - Jesenič-nik, Stojnič, Ber-ko, Dedič - Tri-fkovič, Tolimir, Rotman, Muja-kovič - Podlogar, Majcen. Igrali so še Bizjak, Purišič, Djokič. Simon Brus sodi v svetovni vrh tui Brusu ; na SP v V Opavi na severu Češke je sko svetovno prvenstvo v spu sta nastopila dva Celjana, Si Tonka Kadilnik. Vsi, ki spremljate kajakašk da je Brus kajakaški biser v sla je bil na podlagi letošnjih rezu tudi v reprezentanco za spust spustu na pet kilometrov je bi dilnikova pa 21. V nedeljo je bila na spored preizkušnja na progi, dolgi 50i najboljši zmorejo v manj kot pc Po prvi vožnji je Brus celo vod Z leve proti desni so Vid Karner, Nej Srabotni in Karnei po Bruso stopinjal Prva letošnja tekma v kajak Cup 2011 je bila na umetni pr kjer bo naslednji mesec tudi v slalomu. Nastopilo je 260 kajakašev iz ZDA, s Kitajske in z Nove Zelan pripravil petnajstletni član Kajak Srabotnik, ki je tekmoval med so se tako odločili v strokovni konkurenci U-16. Zmagal je pi ki je bil letos tretji na članskem goslavje celjskih kajakašev pop ki je zmagal pri mlajših mladin Pri dečkih (U-14) je bil Nejc enajsti. Naslednja tekma Teei Liptovskem Mikulašu. Sledila 1 in finale v Tacnu. Ii v šprinterskem spustu. zlato in bron j spustu : bilo mladin-istu. Na njem imon Brus in i šport, veste, ilomu, vendar ltatov uvrščen . V klasičnem l trinajsti, Ka- lu šprinterska 0 metrov, ki jo ildrugi minuti. il! V spustu se oba vožnji seštejeta in ne velja pravilo boljše vožnje tako kot pri slalomu. Druga vožnja se Simonu ni posrečila, bil je precej slabši kot v prvem teku, ko je dosegel absolutno najhitrejši čas tekmovanja. Po seštevku obeh voženj je osvojil tretje mesto in bronasto kolajno. Za zmagovalcem Slovakom Malekom je zaostal za 45 stotink sekunde. V moštvenih vožnjah šprinta pa je Simon Brus osvojil zlato medaljo ter z Ovnom in Debeljakom postal mladinski ekipni svetovni prvak. To pa je bila v zadnjem letu dni že sedma Simonova medalja z največjih tekmovanj ... DŠ »Zmagati želim tudi na članskem prvenstvu!« Silovit napredek 17-letnega celjskega skakalca s palico Roberta Rennerja Na olimpijskem festivalu evropske mladine v Trabzonu sta srebrni medalji osvojila judoista celjskega Sankakuja Aja Gačnik Zupanc in Adrijan Gomboc. Skupaj s klubskim kolegom Andražem Špilerjem in trenerjem Igorjem Trbov-cem pa ležijo doma v posteljah, saj so se v Turčiji očitno zastrupili s hrano. To pa ni doletelo mladinskega svetovnega prvaka v skoku s palico Roberta Rennerja, ki je spet ugnal celotno konkurenco. Za nameček je atlet celjskega Kladivarja, ki je še vedno mlajši mladinec, postavil državni rekord za starejše mladince, preskočil je 531 centimetrov. Ste si zmago priskakali suvereno? Do višine petih metrov so mi tekmeci še sledili, nato sem ostal sam. Težav nisem imel, v prvih poskusih sem opravil na višinah 465, 485, 495, 505 in 515 cm. Potem sem letvico postavil na 531 cm. Uspelo mi jo je preskočiti v tretjem poskusu. Postavil sem državni rekord za eno kategorijo višje. Bil sem zelo vesel zaradi zmage in dosežka, a vendar sem poskusil še na 536 cm, toda prave zbranosti ni bilo več. Kakšna je bila konkurenca? Izmed najboljših je manjkal Šved Jaccobson, Ukrajinec Bikov pa spet ni potrdil rezultata iz začetka sezone. ¡c Konda in Martin Srabotnik. k r »vih ti Kolarjeva vse do polfinala v Olomoucu aškem slalomu za pokal Teen ogi v Čunovem pri Bratislavi, i člansko svetovno prvenstvo l 16 evropskih držav ter celo iz ndije. Največje presenečenje je k-kanu kluba Nivo Celje Martin starejšimi mladinci (U-18), saj em vodstvu; lahko bi štartal v :ed Čehom Jirijem Prskavcem, q EP v Španiji! Da je bilo zma-Dolno, je poskrbel Vid Karner, icih (U-16). Konda četrti, Teo Karner pa i Cupa bo prihodnji vikend v osta še preizkušnja v Solkanu DŠ, foto: JANJA SRABOTNIK Celjski teniški igralki Na-stji Kolar pri sedemnajstih letih gre vse kot po maslu. Osvojila je naslov mladinske evropske prvakinje, nato pa nadaljevala z uresničevanjem svojega načrta glede zbiranja potrebnih točk, da bi se uvrstila v kvalifikacije odprtega prvenstva Združenih držav Amerike. Velika želja se ji uresničila, pri njej zdaj nič ni več nemogoče. Na turnirju z nagradnim skladom 50.000 ameriških dolarjev v češkem Olomoucu je namreč dosegla tri zmage! V uvodu je ugnala Španko Ca-beza-Candello, nato v osmini finala še drugo nosilko, Av-strijko Yvonne Meusburger s 6:2, 5:7 in 7:6. Nastja je v tretjem nizu ubranila kar tri zaključne žoge svoje nasprotnice, ki je vodila že s 5:2. Potem je v četrtfinalu padla še Romunka Alexandra Cadantu s 7:5 in 6:2! Kolarjeva je tako na najboljši možen način izkoristila posebno povabilo organizatorja za glavni del turnirja in obenem upravičila zaupanje in trud vodstva Teniške zveze Slovenije. Pred njo je prvi nastop na članskem turnirju za grand slam. V finale turnirja na Češkem pa se ni uspela prebiti. Pred mitingom v Celju in viški poletne sezone si je Robert skrajšal pričesko. Med zimsko sezono je Robert Renner tekmoval z dolgimi lasmi. Kakšni so bili pogoji? Bilo je zelo vroče, toda to bi še šlo. A vlaga v ozračju je bila 70-odstotna. Takšnih razmer nisem vajen. Je imel trener Milan Kranjc kaj pripomb glede tehnične izvedbe rekordnega skoka? Da. Rekel mi je, da ga nisem izvedel v popolnosti pravilno. Obema pa je jasno, da sva dosegla vse cilje v sezoni. Obstaja še kakšna skrita želja? Konec tedna bo v Kopru državno prvenstvo za člane. Poizkusil bom zmagati. No, šele potem si bom privoščil malce oddiha. Zdaj se je lepo spomniti na vaše začetke skakanja s palico ... Navdušil sem se v otroštvu na Kladivarjevem štadionu, kjer sem spremljal očeta Darka. Potem sem si doma odsekal palico iz bambusa, na njen konec pribil nekaj žebljev in z njo skakal po vrtu. DEAN ŠUSTER Foto: TimE V Olomoucu je v polfinalu klonila proti tretji nosilki, domačinki Evi Birnerovi s 6:2 in 6:3. Za Nastjo je bila usodna izčrpanost, malce pa tudi psihološka izpra-znjenost, kajti cilj, ki si ga je zastavila, je dosegla. V žep je pospravila toliko točk, da je sledil občutek skok na svetovni jakostni lestvici, z 260. na 237. mesto. Pred Nastjo Kolar so priprave na igrišča s trdo podlogo, še prej pa si bo privoščila nekaj dni oddiha na slovenski Obali. DEAN ŠUSTER Foto: MIHA ZAVRŠNIK Nastja Kolar v Olomoucu ni blestela le s kakovostjo svojih udarcev, temveč tudi z nepopustljivostjo in psihološko močjo, ko je bila na robu poraza. Zgornjesavinjske viže, uglašene po solčavsko Solčavsko zgodbo so ob sodelovanju različnih zgornjesavinjskih amaterskih igralcev pletli Nejc Slapnik, Franci Podbrežnik in Bernarda Ipavec. Solčavani so minuli vikend pokazali vse, s čimer se v teh odmaknjenih koncih ukvarjajo. Med drugim tudi s filcanjem volne, iz katere nastajajo vsakodnevni uporabni izdelki pa tudi igrače. Tudi o nekdanjem življenju v Mozirju sta imela »tržana« veliko povedati. Kot eden vrhuncev letošnjega dogajanja na tradicionalnih turističnih prireditvah v Zgornji Savinjski dolini bo zagotovo ostala zapisana Poletna zgodba, ki so jo v nedeljo »pripovedovali« v Solčavi. Ob pomoči Centra Rin-ka, zavoda za trajnostni razvoj Solčavskega, predvsem pa ob sodelovanju vseh zgornjesavinjskih krajev in okoliških občin ter ob prizadevanju Francija Podbrežnika se je v Solčavi v nedeljskih urah pletla zgodba, ki je po svoje predstavila vse večje kraje. Tako so se pred številnimi obiskovalci vrstile legende in pripovedi, ki jih niti domačini ne poznajo, seveda pa vsi tako ali drugače računajo na turistični razmah. Za Luče je ponovno oživela legenda o nastanku Igle in obiskovalci so izvedeli, od kod tanka osamela skala, zakaj presihajoče jezero izgine, predvsem pa da velikan še vedno čaka na svojo velebabo. V svoje kraje so povabili predstavnike občin Jezersko in Črna na Koroškem, Gornjegrajci pa so spletli zgodbo o časih, ko je te kraje obvladovala duhovščina. Ob pomoči predstavnic Ljubnega so obiskovalci marsikaj izvedeli o »flosarjih«, pa tudi zakaj še današnja mladina pozna izraz »plavšmojster«. Rečičani so s trškim »policajema«, ki ju je pooblastil župan, predstavili vse svoje prireditve, vključno s prangerjado, ki bo prihodnje leto, Nazarčani vse svoje posebnosti, ki so povezane z gradom Vr-bovec, Mozirjani pa so pripovedovali o svojih šegah in navadah. Vmes so se oglasile številne zgornjesavinjske »viže«, še najbolj pa so se odrezali gostitelji, Solčavani, ki imajo menda »2,7 godca na enega prebivalca«. Zabavno in duhovito popoldne se je skoraj prevesilo v noč, ko smo izvedeli naslednje: »Ženske, če mislite, da gre ljubezen skozi želodec, se globoko motite. Pogledati morate nekoliko nižje.« Ali pa da ljudje v teh krajih že dolgo živijo. Saj vemo, Potočka zijalka, ki pa je menda dala moške lovce, ženske nabiralke, otroke pa po celi Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini ... Pristna zgornjesavinjšči-na, ki je odmevala s solčavskega odra, je popestrila kar nekaj zgodb, hkrati pa je nedeljsko popoldne v Solčavi vlilo nekaj upanja, da bo morebiti turizem v teh koncih resnično dobil svojo pravo vlogo. URŠKA SELIŠNIK Stare igre so bile še kako zanimive za današnjo mladino, pripomočke pa so izdelali otroci na oratoriju v Solčavi. Na Solčavskih dnevih so poleg svojih specialitet, »sirneka« in »masovni-ka«, gostom ponujali tudi zgornjesavinjske žlinkrofe. Sončno nedeljsko popoldne je v Solčavo privabilo številne obiskovalce, tudi najmlajše. Letos na izmenjavi, naslednje leto turist Mladi Evropejci so se ravno vrnili v domače države, upamo, da polni čim bolj prijetnih vtisov. Celje in Slovenijo ravnokar zapuščajo mladi Španci, Italijani, Grki in Poljaki. Teden dni je po sedem udeležencev iz omenjenih držav, pridružilo se jim je še sedem slovenskih vrstnikov, v teoriji in praksi spoznavalo ter ugotavljalo, kaj naj bi se skrivalo pod pojmom zdrav način življenja. A ne le to. Prav dobro so si ogledali tudi Celje z okolico. Upajmo, da so bili z videnim in doživetim zadovoljni, kajti, kot vemo, dober glas seže ... Mladinske izmenjave so se po vstopu Slovenije v EU namnožile kot gobe po dežju in včasih človek ni mogel, da ne bi zavil z očimi ob visokoletečih idejah o ciljih izmenjav. V stilu, no, ja, krasen način, da se pokuri kup evropskega denarja, učinka pa nobenega, če odštejemo, da so kakšen teden mladi pošteno »žuri-rali«. Če smo čisto pošteni, je vmes mogoče najti tudi kar nekaj izjemno kvalitetno pripravljenih projektov in mnoge so koordinirali ravno v Celjskem mladinskem centru. Rdeča nit tokratnega e vrop skega proj ekta H ealthy we je bil zdrav življenjski stil in vse, kar k temu sodi. Nekoliko »zalepljeni« od spanja so na dvorišče mladinskega centra »kapljali« mladi med 18. in 25. letom. »Včeraj so imeli spoznavni večer, na katerem so morali svoje nove prijatelje nahraniti s tipično tradicionalno hrano njihovih držav. Iz kuhinje našega mladinskega hotela je razvidno, kaj so pripravljali,« se je nasme- jala Sonja, koordinatorica projekta, ki je goste zjutraj naprej poslala čistit kuhinjo. Glede na klavrno vreme so morali udeležencem precej prilagoditi predviden urnik, saj ni bilo mogoče pričakovati, da se bodo v hudem nalivu sprehajali po Celjski koči. »Smo pa že obiskali mikrobiološki laboratorij celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, kjer so nam pokazali, kakšna je kemična sestava hrane, ki jo dobimo na krožnik, in predstavili delo v laboratoriju,« je pojasnila Sonja. Globalizacija nezdravih navad sodobne družbe »Ugotavljamo, da se pre-hranske navade mladih trenutno še slabšajo. Vse več je pojavov debelosti na eni ter pretiranega hujšanja ali celo anoreksije in bulimije na drugi strani. Vse več jih prisega na hitro hrano. Tudi naši starši in stari starši niso dosti boljši. Včasih, ko ni bilo takšnega izobilja, se je živelo bolj zdravo. Meso se je na krožnikih znašlo enkrat ali dvakrat na teden, sicer je bila glavna zelenjava z domačega vrta. Hrana v trgovinah ni zdrava in je brez okusa, kar je posledica množične proizvodnje,« so mi hiteli razlagati v pisani zmešnjavi angleščine s povsem različnimi naglasi. Kot so mi še povedali mladi, so med državami gotovo razlike glede načina prehranjevanja in načinov gibanja kljub vsesplošnim vplivom globalizacije, a te razprave se bodo šele lotili. Saj so šele dobro prispeli v Slovenijo! Kot je poveda- la Sonja, jih je kot večino turistov navdušila narava, prijetno so bili presenečeni nad urejenim mladinskim hotelom, najbolj všeč pa jim je bilo, da je v bližini mesta in v njem toliko možnosti gibanja v naravi. Medtem so se že razdelili v skupine in začeli risati miselne vzorce ... Tudi na mladinski izmenjavi veljajo urniki in pravila, ni kaj. Odličen način promocije Celja Koliko udeleženci v takšnih mladinskih izmenjavah pridobijo, je seveda odvisno od pripravljenosti organizatorjev, od notranje dinamike, ki se ustvari v skupini, ter od lastnega angažmaja. Res pa je, da se v mladinskem centru prav dobro zavedajo, kaj lahko z gostoljubljem tovrstnim izmenjavam sami pridobijo. Mladinski center upravlja z mladinskim hotelom, v katerem se vodstvo trudi gostom ponuditi celostno destinacijo. In tudi obiskovalce iz Grčije, Italije, Španije in s Poljske so pridno »šibali« po mestu in regiji. Na Šmartinsko jezero, Stari grad, Celjsko kočo ... Vsi ti mladi so dolgoročno gledano potencialni turisti. Morda se bo Španka Judit naslednje leto v Celje vrnila s skupino prijateljic in morda bo čez nekaj let Italijan An-dea rekel svoji mladi ženi: »Veš, kaj, draga, že, že, Ljubljana, ampak spominjam se nekega simpatičnega mesteca z ljubkim jezerom v bližini in z gradom ...« Mladinske izmenjave niso le projekti. So priložnost, ki jo je treba znati zgrabiti. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Karolina Barczyk, Poljska: »Vsi iz naše skupine v Celje prihajamo iz juga Poljske, mesta Katowice, kjer študiramo ekonomijo. Tovrstne izmenjave so za nas že kar praksa, čeprav smo zdaj šele drugič odšli na tuje, običajno smo gostitelji. Smo pa nad Celjem zelo presenečeni, saj na Poljskem nimamo mladinskih centrov, vsaj ne v takšni obliki kot pri vas. Kar šokirana sem bila, ko sem videla že mladinski hotel in spoznala, da izmenjavo ko-ordinarajo in vse skupaj vodijo mladi! Odlična ideja, ki jo bomo doma z veseljem predstavili, poleg vsega, kar bomo spoznali o zdravem načinu življenja drugih narodov.« Sonja Majcen, koordinatorica projekta Healthy we: »Mednarodna mladinska izmenjava pomeni prenos znanj in dobrih praks med državami. Udeleženci razpravljajo o izkušnjah v svojih državah in to med seboj primerjajo, svetujejo, oblikujejo skupne nove strategije. Ker projekt sofinancira program Mladi v akciji, bomo na koncu pripravili poročilo. Podlaga so zadnji dan izmenjave oziroma evalvacije, ki jih udeleženci pri tem podajo. Povedo, katere aktivnosti so nanje najbolj vplivale, kaj so se naučili, katera nova formalna in neformalna znanja so pridobili. Seveda si izmenjamo tudi vtise o bivanju, o državi in organizaciji projekta.« Efi Kesanidou, Grčija, prostovoljka v Celjskem mladinskem centru: »V Sloveniji sem kot prostovljka v mladinskem centru že od začetka leta, zato je zame to nekoliko drugačna izkušnja kot za moje sodržavljane, ki so prvič v Sloveniji. Sama se veselim raznolikih aktivnosti, predvsem športnih, saj je glavna tema projekta ravno zdrav življenjski stil. Naši Grki so izjemno uživali že ob sami vožnji iz Ljubljane, saj sta jim zelo všeč narava in arhitektura. Zadovoljni so bili tudi z železniškim prevozom, saj so kar hitro ugotovili, da je v Sloveniji sistem zelo drugačen kot na Balkanu.« Judit Fuente Cuesta, Španija: »Vzdušje je zelo sproščeno. Prvi vtisi ob sprehodu na Stari grad so bili odlični, kasnejša spoznavna večerja s plesom pa nas je, čeprav prihajamo iz različnih držav, takoj zbližala. Tudi to je namen izmenjave - da slišimo in v praksi vidimo, kaj v posamezni državi razumejo kot zdrav življenjski stil. Zdravje je seveda močno povezano s samopodobo in to se kaže v kulturi. Na naših ulicah bi rekla, da so ženske bolj drzno oblečene kot pri vas, ne glede na postavo. Morda pa se tudi motim, bom ugotovila v prihajajočih dneh. Če znaš opazovati, ti lahko že en sprehod skozi mesto veliko pove.« Andrea Bordin, Italija: »Izhodišče tega projekta je, da se v sodobni družbi vse podreja hitremu tempu življenja. Žal tudi načini prehranjevanja. Govorim predvsem o pojavu hitre prehrane in tem, da ljudem ni kaj dosti mar, ali so >fit<, ali jedo zdravo. O tem je treba govoriti in upam, da bomo s kolegi oblikovali ne le jasna stališča, ampak o tem infromirali mlade doma, prenesli v prakso. Tudi v Italiji je tako kot povsod po Evropi po mojem mnenju opazen močan vpliv ZDA. Ljudje prepogosto posegajo po hitri prehrani. A na srečo Italija, ne zaman, slovi po odlični kuhinji in ima močno tradicijo zdrave mediteranske prehrane. Poleg tega se kar dosti gibljemo; to je morda povezano z močno tradicijo nogometa. Ne pravim pa, da česa ni mogoče še izboljšati.« Zgodovina ni samopostrežna trgovina »Zagovarjam še večjo odprtost arhivov, vendar ob spoštovanju vseh zakonov,« pravi novi direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. Z julijem je bil za vodjo celjskega arhiva na podlagi razpisa ministrstva za kulturo izbran dr. Borut Batagelj. Ko je nastopil novo, odgovorno dolžnost, je poudaril predvsem dvoje - da se bo zgodovinski arhiv še naprej odpiral v lokalni prostor in zlasti da arhiv ni ustanova, v kateri bi hoteli kaj skrivati ali bili zadolženi za to. Dr. Borut Batagelj je v Celju od leta 2005, ko se je po opravljenem pripravništvu v ljubljanskem zgodovinskem arhivu prijavil na prosto delovno mesto v celjskem arhivu in bil vanj sprejet kot arhivist, skrbnik fondov za področje gospodarstva. V tem času je uspešno zagovarjal tudi doktorat na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete. »Kot slišite tudi po moji govorici, nisem Celjan. Vendar to tudi pri novi funkciji jemljem kot prednost, saj se svojih korenin moramo zavedati. V šali pravim, da sem »gastarbajter«, izhajam iz Ajdovščine,« pravi Batagelj. Kako ste kot »Wajdovc«, kot pravite v vašem narečju, prišli v Celje, vemo. Kako pa so vas tu sprejeli? Na nek način ne verjamem, da bom kadarkoli pravi Celjan. To so lahko le tisti, ki so v mestu preživeli tudi mladost. Zame mnogih stvari v tem smislu v Celju ni. Ne morem se pogovarjati o stvareh, ki so se tu pripetile pred kakšnim desetletjem in bile ključne za oblikovanje kakšnih osebnih zgodb. Sem »prite-penec«, a poudarjam, da so me ljudje tukaj zelo dobro sprejeli. Doktorirali ste iz zgodovine smučanja na Slovenskem, kar je dokaj nenavadna tema. Od kod ta ljubezen do smučanja, saj ste iz krajev, kjer sneg vedno odpihne burja? Vsi smo v svojem življenju vezani na osebne zgodbe. Moja ljubezen do smučanja izhaja iz družinskega okolja, saj izhajam iz družine, ki je zelo smučarska. Po drugi strani sem hotel, ko sem se lotil raziskovanja, te stvari povsem odmisliti, pozabiti na to, da sem tudi sam smučar. V knjigi Izum smučarske tradicije, ki je predelana doktorska disertacija, sem se tega lotil z določene razdalje, s preudarnostjo, da bi čim bolj stvarno predstavil smučanje. Prepogosto se namreč zgodi, da so tisti, ki se lotevajo nekih tematik, nanje preveč čustveno navezani. Tako nastajajo nove mitologije, čaščenje brez potrebe. Žal nekateri zgodovino res jemljejo kot neko samopostrežno trgovino, iz katere jemljejo zgolj tisto, kar jim ustreza. Že ko se začnejo z nečim ukvarjati, vedo, kaj bodo povedali. Pravi zgodovinarji k temu drugače pristopamo. Zelo dejavni ste v celjskem zgodovinskem društvu, objavljate v reviji Zgodovina za vse, veliko pišete ... Vse to počnem toliko, kot mi dopušča čas. V zadnjem času morda pišem malo manj, kot sem sprva. A všeč mi je, da sem bil dobro sprejet v tem celjskem zgodovinarskem »ferajnu«. Ko izpostavljam to društvo, naj povem, da je morda celo malo premalo prepoznavno v lokalnem okolju. Dejansko je delovanje tega društva prineslo velike premike tudi v delovanju celotnega slovenskega zgodovinopisja. To so zasluge revije, ki ste jo omenili. Glavni urednik je dr. Janez Cvirn, sam sem že dve leti sodelavec in tehnični urednik. Ta revija je naredila ogromen premik v smislu obravnavanja zgodovine na nek drug način. Še vedno je znanstvena, a skozi pripovedovanje zgodb gre pri njej za vrnitev k pripovednosti - nara-tivnosti - namesto pogosto dolgočasne faktografije. Na nek način se tako vračamo k Herodotu, ki je dejal, da je zgodovina pripovedovanje zgodb. Pozitivistično zgodovinopisje in politična zgodovina, ki se je uveljavila od 19. stoletja naprej, sta žal preglasila te zgodbe. Žal so jih imeli za trivialne. Poglejte le moj primer. Pred petnajstimi leti zagotovo ne bi mogel doktorirati iz teme o zgodovini smučanja na Slovenskem. Tudi v stroki je torej prevladalo spoznanje, da zgodovino pišejo življenjske zgodbe ljudi . Na vsak način. Zgodovina smo ljudje, ki oblikujemo naš svet in ustvarjamo podobo sedanjosti, s tem pa, kasneje, tudi poglede na preteklost. Prevzeli ste vodenje pomembnega zavoda. Kako ste sedli v to sedlo? Zgodovinski arhiv Celje je javni zavod, a ni vezan na financiranje lokalne skupnosti. Dejavnost v celoti financira ministrstvo za kulturo. Več je bilo poskusov centralizacije arhivske službe, a so se ponesrečili. Zamisel, da bi bili vsi regionalni arhivi zgolj enote državnega arhiva, se ni uresničila. Načeloma smo tako še vedno javni zavod. O sedlu pa takole. Na nek način se še vedno trudim, da bi se vživel v novo vlogo. Nikoli nisem, povsem iskreno povedano, pričakoval ali želel, da bi že tako mlad sedel v takšno sedlo. A pretehtala sta splet okoliščin in dober premislek, da je to priložnost, kjer bom lahko z delom dokazoval, da se da stvari pomakniti še naprej. Sprejel sem izziv. Zgodovinski arhiv Celje pokriva štirinajst upravnih enot, vključno s Posavjem in z Zasavjem, nekoliko drugače kot je bila nekdanja Celjska regija. Ob prevzemu funkcije ste izpostavili lokalnost in odprtost. Na kakšen način se lahko arhiv še bolj odpre uporabnikom v lokalni skupnosti? Morda je že ta pogovor priložnost, da pokažemo želje, da arhiv še bolj odpremo. V javnosti še velja občutek, da smo arhivi ustanove, ki hočemo kaj prikriti, skriti. A to ni res. Delovati moramo v zakonskih okvirih, a smo odprti. Nekako je veljalo, da vsaj dokler so določeni ljudje živi ne obljavlja-te dokumentov, ki bi jih lahko obremenjevali. Torej, da pustite zgodovini, da dogodke ovrednosti po ustreznem času, ki mine od dogodkov. Spet moram izpostaviti zakonske okvire. Povsem jasno je, da nekdo ne more pogledati dokumentov, s katerimi bi lahko drugemu škodil. Vsakdo, ki pride v arhiv, mora povedati, za kaj določene dokumente rabi. Če bo kdo povedal, da rabi dokumente za to, da bo koga žalil ali iskal kaj o njem, je jasno, da prevladajo še drugi zakoni, ne zgolj zakon o zgodovinskih arhivih - zakon o varstvu osebnih podatkov, na primer - in še drugi. Vedno bolj smo pod nadzorom in vedno bolj moramo biti skrbni, ko se odločamo, katere podatke posredovati javnosti. Kdo o tem odloča, kdo ima končno besedo? Načeloma vsaka stranka, ki kaj potrebuje, v svoji vlogi pove, za kaj potrebuje prav te dokumente, in se že s tem obveže, da bo spoštovala tudi ostale zakone in ravnala v skladu s predpisi. Potem vloge proučimo in omogočimo dostop v čitalnico, ki je vselej odprta, znotraj uradnih ur arhiva seveda. Sicer pa je ogromno našega dela posvečenega reševanju vlog v upravnih postopkih. Tam dilem ni, saj je ogromno vlog iz upravnih enot, s sodišč in zadevajo različne postopke. Če še naprej drezam v zdaj še vedno politično aktualno temo - je bil referendum o arhivskih gradivih in njihovi dostopnosti sploh potreben? Menim, da ne. Ob tem referendumu o noveli zakona se sploh ni toliko pozornosti dajalo stroki in njenim stališčem. Stroko so preprosto izvzeli iz tega, da bi povedala, kaj s strokovnega vidika misli o tem. Ta referendum je bil preveč spolitiziran in uporabljen za politična obračunavanja in politične boje. Ni šlo za zadeve na način, kot so ga hoteli predstaviti. Zagovarjate odprtost, lokalnost, sodelovanje z ostalimi javnimi zavodi v občini. Kakšne niti boste pletli za še večje sodelovanje v prihodnje? V zadnjih letih je to namreč prineslo marsikaj bolj celovitega pri obravnavanju posameznih tem. Vlogo arhiva vidim v nadaljevanju sodelovanja in v odprtosti za sodelovanje. Tega nam sicer sploh ne bi bilo treba početi, a v zadnjih letih so izkušnje odlične. Česa večjega še ne morem napovedati, a več skupnih projektov je že zastavljenih. Veliko se dogaja kar na dnevni ravni, ko smo vedno drug drugemu v pomoč. Razstave so dober primer takšnega sodelovanja. Pri temah, ki jih obravnavajo, združimo gradiva iz različnih ustanov in že to je napredek glede na prejšnje čase. Kaj pa arhiv, mladi in izobraževanje? Ste odprti tudi za to sodelovanje? Že v mandatu mag. Bojana Cvelfarja, ki je veliko naredil za odprtost arhiva in sodelovanje celjskih kulturnih javnih zavodov, smo na tem področju veliko naredili. Prav je, da povem, da je Cvelfar v zadnjih desetih letih pomaknil arhiv v smislu odprtosti daleč naprej. Vsako leto imamo ogromno skupin iz različnih okolij, tudi iz cele Slovenije, ne zgolj iz lokalnega okolja. Čeprav naše zaposlene in njihovo dnevno strokovno delo kar obremenjuje, vztrajamo. Imamo program delavnic, s katerimi predstavljamo cehovske pravice. Imamo vodene oglede arhiva, kjer si pod nadzorom lahko ogledajo tudi zaprte, depojske dele arhiva. Pokažemo tudi film o svojem delu ... Te akcije zadevajo otroke od prvega triletja do srednješolcev. Kaj pa Mladi in Celje, raziskovalci? Ko kaj potrebujejo, kaj morajo storiti, da jim dovolite vstop? Nič posebnega. Mentor mora vzpostaviti stik in uskladimo se ob konkretnih primerih. Ko vidimo, na katerem področju je izkazano raziskovalo zanimanje, pogledamo v naše depoje in fonde ter povemo, kaj jim lahko damo na razpolago. Koliko arhivov je prosto dostopnih na svetovnem spletu? Z vsakim dnem več. Regionalni arhivi smo vključeni v projekt SIRAnet, ki je prosto dostopen za vse uporabnike spleta. Naš arhiv je na tem portalu objavil vse podatke o tem, kakšno gradivo hranimo. Že to, da je na spletu objavljeno, kaj hranimo in kaj lahko pri nas zainteresirani dobijo na vpogled, je velik napredek. V arhivistiki imamo dve osnovni kategoriji - fonde in zbirke. O tem najdete že vse podatke na omenjenem portalu - kaj se v okviru fondov hrani. Delamo pa še na tem, da predstavimo tudi nižje ravni - serije, združene dokumente, včasih gremo tudi do dokumenta samega. Tako povemo, kaj hranimo, in dostopnost do teh dokumentov je pri nas zagotovljena v naši čitalnici. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA KRONIKA « tm «f ► S?» ¡1 Lam a Danes v garaži, jutri že v Rusiji Za tatvine vozil so odgovorne dobro organizirane in tudi nevarne kriminalne združbe Na Celjskem v šestih mesecih izgine povprečno 30 avtomobilov srednjega in visokega cenovnega razreda, letos so jih neznanci ukradli že 34. Dnevno v Sloveniji ukradejo dve vozili. Za primerjavo: v Italiji na dan prijavijo iskanje kar 800 avtomobilov! Številka ukradenih vozil je v Sloveniji torej zanemarljiva, imajo pa ti primeri z Italijo vendarle skupno točko: za večino teh kaznivih dejanj so odgovorne dobro organizirane in tudi nevarne kriminalne združbe. Raziskanost kraj vozil je na našem območju od 10-20-odstotna, kar pomeni, da je relativno nizka in tudi, da so kriminalci vešči vsega, dobro premišljeni in v koraku s tehnologijo. Odkleniti avtomobil je danes za storilca, ki svoj podvig vnaprej načrtuje, mala malica. Za odklepanje vrat potrebuje le nekaj minut, nato še nekaj minut za zagon vozila tudi z računalniškimi programi, v kolikor pred tem ne ukrade ključev. Še preden se lastnik avtomobila zave, da je ostal brez njega, je vozilo že v drugi državi ali razstavljeno v kose v kakšni delavnici ... Zdi se, da sodobna elektronika, vgrajena v avtomobile, včasih računalniško spretnemu storilcu celo olajša delo, a to še ne pomeni, da gredo v neznano samo dražji avtomobili. Na Celjskem ponavadi kradejo tudi vozila, stara od pet do petnajst let. V dobro organiziranih združbah je pomembna komunikacija med storilci. »Ni nujno, da so storilci iz Slovenije,« nam razlaga kriminalist Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje Stanislav Brglez. Obstajajo tudi primeri, ko tujci v našo državo le sporočijo, »kaj potrebujejo«, nato se začne akcija. Kriminalci lahko na spletu izvedo vse o »tarči«: kje stanuje, kakšen avtomobil vozi, kje ga parkira, kaj počne ... Tudi takšno zbiranje podatkov jim olajša delo, saj oškodovanca ne spremljajo dlje časa, da bi vedeli vse o njem. Na podlagi teh informacij sestavijo načrt tatvine. Ki jim ponavadi tudi uspe. Čeprav se vrstijo tudi dogodki, ko storilci ob vlomu v hišo lastnike vozil omamijo, da lahko svoje delo opravijo v miru, tovrstnega primera na Celjskem še ni bilo. Ko so na območju Velenja pred dnevi enemu premožnejših Slovencev odpeljali dva avtomobila visokega cenovnega razreda, so to storili, ko je lastnik spal. Policisti so prepričani, da je bilo to kaznivo dejanje vnaprej zelo natančno načrtovano. Storilci v vozili niso vlomili, ampak so ju odpeljali s Še vedno učinkovito zaščito vozil predstavljajo alarm ali videonadzor parkirišča, drog za volanski obroč. Obstaja še možnost skritega gumba, s katerim se prekine elektrika v vozilu. Vozilo je treba parkirati na osvetljenem prostoru, saj vse to otežuje ali tudi prepreči namere storilcev. Učinkovit je predvsem alarm, ki je zelo glasen. »Morda bo res za soseda moteč, vendar tat takšnega vozila zagotovo ne bo ukradel,« pravi Brglez. Na Celjskem se pojavljajo še priložnostne tatvine. Zgodilo se je že, da vozniki ključe pozabijo v ključavnici volana ali vrat, kar izkoristijo nepridipravi, ki se z vozilom odpeljejo in ga kje pustijo. ključi, ki so jih predhodno našli ob vlomu v hišo. Hop čez mejo Vozila, ki jih odpeljejo člani organiziranih kriminalnih skupin, pogosto končajo v državah nekdanje Jugoslavije, vse pogosteje na območju Rusije, celo na Bližnjem vzhodu, razlaga Brglez. V katero smer so se odpeljali z ukradenim avtomobilom, policija lahko ugotovi s pomočjo videonadzora slovenskih cest. V Sloveniji ukradena vozila se v tujini največkrat uporabljajo za vožnjo, torej ne gredo v »dele«. Kriminalci ponaredijo dokumente, identifikacijske številke in podobno. To bi v državah Evropske unije, kjer je sistem evidence vozil bolje dodelan, težko naredili, zato se raje odločijo za prevoz vozil v druge države. Toda kako je mogoče, da se storilec »kar tako« odpelje čez mejo? Lastniki vozil ponavadi kraje ne opazijo takoj, vmes mine čas, ki ga tatovi spretno izkoristijo za pot. Šengenska meja pa je zdaj bolj odprta, torej se storilec popolnoma brez skrbi odpelje v drugo državo. Ostale meje lahko prevozi skrivaj ali morda celo s pomočjo kakšnega mejnega uradnika. Danes je možno vse. Tatvine so različne, tako se je že zgodilo, da so avtomobil kar naložili na drugo vozilo in odpeljali. »Med storilci se pojavljajo takšni, ki se ukvarjajo še z drugimi V uredništvu Novega tednika menimo, da bi morala policija še bolj sodelovati z lokalno skupnostjo, saj sta njeno delo oziroma uspešnost preiskav pogosto odvisna od sodelovanja ljudi na območju, kjer policija deluje. Največ takšnega dobrega odnosa občan - policist je ravno v manjših občinah, kar se kaže v večji preiskanosti kaznivih dejanj in večjem zaupanju v policijo. V poletnih številkah časopisa vam bomo zato predstavili vse policijske postaje, ki delujejo na Celjskem. kaznivimi dejanji s področja premoženjske kriminalitete,« pojasni Brglez. So pa tatovi lahko nevarni. Če bi se moški, ki so mu na Velenjskem odpeljali dva avtomobila, zbudil in se tatovom zoperstavil, bi zagotovo prišlo do fizičnega obračunavanja, če ne do česa hujšega. V kose Naš sogovornik še pojasni, da se na Celjskem dogajajo še tatvine vozil, ki jih kriminalci razstavijo, dele pa prodajo. »Iskanja rabljenih delov je v Sloveniji veliko. Največ je tatvin volkswagnov in renaultov, in sicer zato, ker je teh vozil pri nas pač največ. Torej je tudi povpraševanja po rabljenih delih teh vozil veliko,« pojasnjuje Brglez. Storilci ukrade- Kriminalist v Sektorju kriminalistične policije PU Celje Stanislav Brglez na vozila dodobro oskubijo, saj gredo v promet vsi deli. Na Celjskem se vsake toliko časa pojavi kakšna skupina, ki se ukvarja s takšnimi tatvinami in prodajo rabljenih delov. Nekateri gredo tako daleč, da identifikacijske označbe av- Policije različnih držav med seboj sodelujejo. Tudi preko Interpola, Europola in šengenskega informacijskega sistema. Če bi na primer ruski policisti ustavili ukradeno vozilo in posumili, da je nekaj narobe, bi o tem obvestili določene države. Tako bi se v preiskavo vključila Slovenija, če bi se izkazalo, da je avtomobil v Rusijo prišel iz naše države. Po določenih postopkih, preverjanjih in stroških za oškodovanca bi mu vozilo vrnili. Tudi to se je na Celjskem že zgodilo. tomobilov, poškodovanih in uničenih v prometnih nesrečah, prenesejo na ukradena vozila. Ni skrivnost, da se kar nekaj kosov ukradenih vozil najde tudi pri uradnih popra-vljavcih vozil in pri avtome-hanikih, ki delo opravljajo na črno. Danes pač vsak gleda na to, da bo svoje vozilo popravil po nizki ceni, zato se je bolje ozreti na črni trg in poiskati ugodno možnost. Je pa vprašanje, koliko delov, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, imajo slovenski vozniki že vgrajenih v svojih avtomobilih . SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Pribor za vlome v avtomobile Na gasilski olimpijadi z maskoto Letovanje ob Kolpi Mladi iz PGD Braslovče smo se 20. julija z mentorji odpravili na šestdnevno letovanje v Belo krajino. V kampu Primostek pri Metliki smo postavili tabor in se namestili, v velikem skupnem šotoru pa smo kuhali, jedli in se družili. Izdelali smo si tablice, s katerimi smo označili svoje šotore. Dobili smo tudi spominske majice, ki smo jih naslednji dan oblekli in se tako »enotni« odpravili na gasilsko olimpijado v Kočevje. Tisti dan je bilo ravno tekmovanje in mi smo glasno navijali za vse tekmovalce, a predvsem za svoje. Obiskali smo gasilce v Metliki, za prijazen sprejem se jim še posebej zahvaljujemo, in slovenski gasilski muzej. Vsak dan smo našli čas za družabne in druge igre, zadnji dan pa smo organizirali tekmovanje v športnih igrah. Zvečer smo si ogledali kakšen film ali igrali odbojko. Vozili smo se tudi s kanuji po reki Kolpi. Izdelovali smo zapestnice prijateljstva. Veseli smo bili, da smo vsi domov prispeli živi in zdravi in da smo imeli vsaj štiri dni lepo in toplo vreme. Veseli pa smo tudi, ker smo se vseh pet dni odlično razumeli in smo še bolj trdno spletli naša prijateljstva. Obljubili smo si, da gremo drugo leto spet. SABINA SORČAN, PGD Braslovče Savinjski čebelarji na Gorenjskem Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec je tudi letos za svoje člane organizirala tradicionalno strokovno ekskurzijo - tokrat na Gorenjsko. Obiskali so Žirovnico in Čebelarsko društvo Kranjska čebela. Ogledali so si znamenitosti kraja in obiskali znameniti Janšev čebelnjak v Breznici, kjer je bil doma Anton Janša, ki je bil v času cesarice Marije Terezije prvi pravi učitelj čebelarstva. Tokrat je bil glavni cilj ekskurzije ogled velikega čebelarstva Antona in Boštjana Noča. Skupaj čebelarita z več kot tristo AŽ-panji, kar je v Sloveniji že prava redkost. Boštjan je sedanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Svoje znanje in delo s čebelami je prepričljivo dokazal v popoldanskem delu ekskurzije, ko so obiskali plemenilno postajo Kranjska čebela v Završnici. Na tem kraju poteka vzreja čebeljih matic kranjske sivke, ki je druga najbolj razširjena pasma čebel na svetu. Čebelarji Spodnje Savinjske doline so si pod strokovnim vodstvom vodnice Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica z zanimanjem ogledali tudi rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna. Uživali so tudi v vožnji z lojtrnikoma, ki so ju vlekli lipicanci. TT Čebelarji Spodnje Savinjske doline pred čebelnjakom Antona Janše v Breznici pri Honu Ali razumete albansko? V našem lokalnem okolju živi veliko pripadnikov drugih narodnosti, med njimi tudi tisti, ki prihajajo iz Republike Kosovo. Ti imajo zaradi velikih razlik med albanskim in slovenskim jezikom - poleg ostalih ovir - pri razumevanju in vključevanju v slovensko okolje največ težav. Ženske so še v posebej težkem položaju: soočajo se z ovirami glede prevoza, s prevladujočo tradicijo, ki narekuje, da se jim ni treba izobraževati. Želijo si postati bolj samostojne, neodvisne, se družiti. V Celju sicer obstaja Albansko kulturno društvo (Besa), dejavno na področju kulture, ki pa žal nima stalnih prostorov za svojo dejavnost. V UPI - ljudski univerzi Žalec smo se zato odločili pripraviti in izvesti poseben program, ki bo njihove težave vsaj malo omilil in jim približal »novo« državo, v kateri prebivajo, ter jim omogočil, da bodo v njej znali aktivneje delovati in živeti ter uresničevati svoje pravice in obveznosti. Programa, ki ga je financiralo ministrstvo za šolstvo in šport, se je udeležilo 14 udeležencev, večinoma ženske. Udeleženke so se strinjale, da se v Sloveniji počutijo dobro, da so sprejete, vendar imajo nekoliko manjvreden občutek zaradi neznanja jezika. Kot prednost programa so navedle to, da so lahko prišle v stik s slovensko govorečimi ljudmi, da so v novem okolju spoznale druge ljudi in se med seboj družile na nekoliko drugačen način, kot so vajene. Pri klepetu o podobnostih in razlikah med dvema državama pa so ugotovile, da se ljudje v Sloveniji ne družijo toliko med seboj in da družinske vezi niso tako močne kot na Kosovu. MIHAELA ANCLIN F, .V- Prt« NOVI TEDNIK BRALCI POROČEVALCI 19 Pod staro lipo je pesem zvenela Niz prireditev v okviru praznika Občine Bistrica ob Sotli se je končal z 9. srečanjem ljudskih pevcev pod staro lipo. Pod slovenskim simbolom se je zvrstilo devetdeset nastopajočih, ki so številno občinstvo pri domačiji Žuraj na Križanem Vrhu navdušili s pestrim izborom pesmi. Na tej lokaciji prireditev pripravljajo že vrsto let. V senci mogočne lipe, ki se po neurju pred leti spet lepo razrašča, pa se je zvrstilo že lepo število skupin od blizu in daleč. Tokratno srečanje je začela godba Orlica, ki jo vodi letošnji častni občan Franci Černelč, sicer tudi vsakoletni organizator in voditelj srečanja. Program so obogatile naslednje skupine: brat in sestre Narat, KD Ljudski pevci Sromlje, Pleteršnikovi ljudski pevci Pišece, domači skupini Fantje z vrhov in Sosede, Mi štirje iz Kozjega, Pilštanjski gospodarji, Etno skupina Nojek, Solzice iz Radeč, Dečki iz Zipke (Kumrovec), Ljudske pevke Žejno, Bizeljski ljudski pevci, Ljudski pevci s Prevorja, Veseli prijatelji Majšperk in citrarka Špela z Bohorja. Na domačiji Žuraj je pesem odmevala še vse do sončnega zahoda, saj so organizatorji po uradnem delu poskrbeli še za suha grla in lačne želodce. MAJDA REZEC Razgibano društveno VB I ■ ■ življenje Društvo diabetikov Celje, ki ga vodi Slavko Brus, je zelo razgibano, vedno se kaj dogaja. Imamo telovadbo, plavanje, predavanja, pohode v bližnje hribe, pri čemer je poskrbljeno tudi za športno-rekreativno okrevanje. V marcu smo bili na okrevanju v Rogaški Slatini v Hotelu Sava. Vse je bilo odlično organizirano. Mlada animator-ka Snežana nas je popeljala na izletniške točke. Učila nas je celo peči kruh. Bilo je res lepo in tudi naplesali smo se. Gospod Brus nas je v juniju popeljal v Makarsko. Vreme in vzdušje sta bila čudovita, za rekreacijo je bilo odlično poskrbljeno v spremstvu animatorke Vesne. Bili smo tudi na pikniku ob reki Neretvi, kjer smo se vozili s čolni po delti ter uživali ob čudoviti postrežbi pečenega mesa, zelenjave in domače kapljice. Predsednika Brusa moram pohvaliti za čudovito organizacijo in lep dopust. FANI KLOKOČOVNIK Etno skupina Nojek Pestro v Vojniku Na zadnji spomladanski dan smo se že tradicionalno zbrali v Vojniku na igrišču, da počastimo praznik KS Vojnik. Ni nas skrbelo za vreme, saj nam je Občina Vojnik dala na razpolago igrišče, pokrito s šotorom, ki nam na srečo ni služil za dežne kaplje, ampak za prijetno senco pred žgočim soncem. Prvi gost, ki nas je prišel pozdravit, je bil župan Beno Podergajs. Na odru pa je bil že pred 11. uro pripravljen naš glasbenik iz Cerknice Stojan Šparemblek, ki je do večera neumorno pel in igral. Prav posebej sta se potrudila zakonca Kukuruzovič, ki sta nam pripravila res bogato in poučno zeliščno razstavo. Takoj ko smo se zbrali, nas je kot vedno pozdravila predsednica MDDl Dragica Mirnik in nam zaželela lep dan ob druženju, kramlja- nju in lepih trenutkih. Čisto posebno presenečenje nam je pričaral čarovnik Andrej Zeme. Vsesplošna radovednost in začudenje sta naraščala iz minute v minuto, kam izginjajo stvari in kako se pojavijo nazaj. Vsi smo vedeli, da je bilo cel teden pestro v Vojniku in naš član Zdenko Vren-ko, ki skoraj cel teden ni zatisnil očesa, se je zelo potrudil in tudi tokrat pripravil odličen srnjakov golaž - kuhanje in peko res obvlada. Naši trebuščki so bili polni, da smo lahko zaplesali na širnem igrišču. Med nas je prišlo tudi nekaj prav posebnih gostov, ki so nas prišli pozdravit. Že omenjeni župan, predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat, tajnica KS Vojnik, predstavnica Občine Štore Alenka Obrul ter kolektiv agencije Svet potovanj, ki so naši predsednici prinesli čudovit šopek. Za našo varnost je poskrbel Peter Školnik, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Najlepše se v imenu vseh članov iskreno zahvaljujemo Pivovarni Laško, ki je poskrbela za naša suha grla. Hvala tudi Elektro Vera Lilija in Občini Vojnik za vsestransko pomoč. Prav iskrena zahvala tudi našim članicam, saj so spet napekle veliko domačega peciva. Res so ure kar prehitro minevale in spet je zadišalo izpod šotora, kjer sta Zdenko Vrenko in Karli Kasesnik spekla dobrote z žara. Igrišče v Vojniku smo zapustili prijetno utrujeni in radostno razpoloženi. Kmalu na snidenje v Logarski dolini, kjer se bomo udeležili vseslovenskega tradicionalnega srečanja delovnih invalidov! BRIGITA PINTAR ŽIVLJENJE S PSOm Uvajanje mladička v družino Prihod mladička v družino je eno najlepših doživetij. Vaša zahtevnost, ki ste jo uporabili pri izbiri primernega psa, naj se zdaj spremeni v razumevajočo potrpežljivost in tako naj ostane ves čas. Zavedati se morate, da je vedenje vašega psa v največji in odločilni meri odvisno od vas. Vaša dolžnost je, da ga vodite in usmerjate, in njegova dolžnost je, da vam sledi. Želeli ga boste voditi tako, da ne bo prihajalo do prepovedanega vedenja in da se bo z vami kljub temu prijetno počutil in si želel vaše bližine. Kako to doseči, pa se mora vsak skrbnik naučiti. Pes bo želel prihajati k vam, leno stvar mu ponudite takrat, če se mu bodo pri vas dogajale ko bo po vašem prepričanju stvari, ki si jih želi. Pomislite ravnal ustrezno. Oborožite se torej, česa si vaš pes želi. Že- s priboljški, to je lahko njegova hrana ali kakšna še bolj dišeča dobrota. Obožuje tudi igračko, ki naj bo v začetku privezana na vrvico. Igrajte se nežno in kratko, vedno tako, da igračka beži stran od psa. Igro prekinite, ko je pes najbolj zainteresiran zanjo, tako si jo bo naslednjič še bolj želel. Na varnem prostoru mu pustite svobodo in ga opazujte. Ne vabite ga in ne kličite ga, počakajte, da po lastni želji pride k vam ali vas vsaj pogleda, in ga zato nagradite z majhnim priboljškom. Vedno, ko poišče stik z vami, naj bo nagrajen. Ni napaka, če celoten dnevni obrok dobi iz vaše roke, košček za koščkom. Tako boste dosegli, da mu bo v vaši neposredni bližini prijetno in se bo kljub temu, da bo brez fizične omejitve, želel zadrževati čim bližje vas. Vi bodite vedno prijetni za psa, okolica pa je, kakršna je - ne- ISCEMO DOM LUKSA (Samica mešanka, stara 4,5 leta, odvzeta v občini Celje, srednje rasti.) Vsi našteti, prijazni kužki iščejo skrbnega gospodarja. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si ASTOR (Samec mešanec, star 2 leti, najden v Šmartnem ob Paki, srednje rasti). DELOVNI ČAS pon.- pet. 7,-19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 ^ gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ predvidljiva, včasih je prijetna, včasih ne. Nagrado mu lahko ponudite tudi za vsa druga želena vedenja: ko vas pogleda, ko se umiri, ko sede, ko obleži na svojem prostoru ... Psa čim prej navadite na povodec. Pri sprehodih naj takoj spozna, da mora brezpogojno upoštevati vaše odločitve. Vedno ste vi tisti, ki izbira smer in tempo gibanja. Odločajte se hitreje kot pes, naj se zaveda, da je on tisti, ki mora slediti, vi pa ste tisti, ki določate, kam in kako hitro boste šli. Med hojo mu ne posvečajte preveč pozornosti, ne glejte ga, samo hodite po svoje. Naj vas raje opazuje pes, da bo lahko pravočasno zaznal spremembo smeri in bo zato bolje sledil. Gotovo ste že opazovali kakšno družino pri nakupovanju v trgovskem centru. Mama nakupovalka hiti od trgovine do trgovine, od police do police in zlaga stvari v voziček. Prezaposlena je, da bi pazila na ostale družinske člane in jih vpraševala, kam si želijo. Družinski člani nimajo časa gledati po trgovinah niti po proizvodih - prezaposleni so namreč z eno edino skrbjo, in sicer da mame v silni gneči ne izgubijo, zato jo ves čas spremljajo z očmi in se ji trudijo biti čim bliže. Vodnik psa mora postati takšna »mama nakupovalka« in mora voditi na takšen način. Na sprehodu pozitivno vodenje pomeni, da ste bolj aktivni od psa, da ga vedno prehitite s svojo pobudo in mu sporočite: »Ja, tu bova hodila.« Ne dajte mu časa, da se on domisli kakšne neumnosti, na katero boste morali odgovoriti z »ne«. Na sprehodih boste tako krepili svojo avtoriteto z lastno aktivnostjo. Ko boste na varnem kraju, pa boste z nagrajevanjem krepili željo psa po tem, da je v vaši bližini. Sestavite si seznam prepovedanega vedenja (ne sme gristi povodca ali ljudi, ne sme na določena mesta v hiši, ne sme pobirati hrane in odpadkov v naravi, ne sme gristi ali uničevati stvari, ne sme izsiljevati, ne sme skakati na ljudi .). Vedno dosledno prepovedujte in preprečujte vsa prepovedana vedenja. Psa čim prej začnite voditi na najrazličnejše kraje, vozite ga z avtom in ga spoznajte s čim več ljudmi in živalmi. Do petega meseca je naivno zaupljiv in zaradi tega se najlažje sprijazni z živo in neživo naravo, ki ga obdaja. Ko prvič dobi prijetne izkušnje, ga drugič ne bo več strah. Če se starejši pes sreča z okoliščino, ki je ni navajen, je včasih treba precej truda in pomoči, da premaga strah, s katerim je vedno povezano nepredvidljivo vedenje. Če psu omogočimo opravljanje potrebe dovolj pogosto, bo hitro postal čist. Dovolj pogosto pa je v začetku lahko zelo pogosto, zmerimo čas med enim in drugim opravljanjem potrebe in dodajmo nekaj varnosti. Na sprehodu ostanimo, dokler ne opravi potrebe. Vzemimo si čas za uživanje in opazovanje. Vsak gib je nova slika, vsako dejanje nov film. Čas hitro mineva in naš pes hitro odrašča, zato se nikar ne pozabimo naužiti te igrivosti in živahnosti. DUŠAN LOBE (dusan.lobe@gmail.com) Kinološko društvo Celje http://kinoloskodrustvo-celje.si TERAPEVT SVETUJE Kako pa kaj snaha in tašča? Lahko bi napisala cel kup šal o taščah. A če nam je prav ali ne, ko najdemo osebo, s katero želimo preživeti preostanek življenja, dobimo z njo »paketek«, ki je lahko za nas nekaj najlepšega ali pa nočna mora, za katero upamo, da bo minila. Taščo, ki nam je lahko v pomoč in podporo ali pa iz našega raja naredi pekel. Pravilo, da je dobra tašča tista, ki ne more do vas v copatih, ni nastalo zaradi zlobe nekaterih, vendar je resnično. Res je, da niso vse tašče nemogoče in da so nekatere pravi božji dar, a te so prej redkost kot pravilo. Tašča ni »zlobna«, ker je to v njeni naravi, ampak je predvsem pazljiva in pozorna na svoj zaklad. Res je, da otrok ne rodiš zase, a vsakomur, ki pride mimo, ga ne daš. Tisti, ki bo odpeljal ta zaklad, bo moral dokazati, da ga je vreden. Vsakdo želi svojemu otroku najboljše in ravno zaradi te težnje in želje, da bi dobil najbolj še in bil predvsem srečen, pride do pretirane previdnosti. Spor in napetost med snaho in taščo je najlažje zgladiti, če se obe zavedata svoje vloge in si že na začetku postavita meje, nista preveč trmasti in bitko obdržita zase. Tašča se mora zavedati, da je sin s to žensko, ker jo ima rad, in da se nima pravice vmešavati v njun odnos, predvsem pa ne v snahino življenje, ve- denje, kuharske sposobnosti, navade in lastnosti. Takšno kot je, jo je njen otrok sprejel in takšno ima rad. Prav tako ne sme snaha posegati v življenje tašče. Naj bo še tako grozna, sitna, nadležna in nemogoča, je navsezadnje mati njenega ljubljenega. Izsiljevanje partnerja, naj izbira med njo in mamo, je žal ne bo privedlo daleč, saj bo moški to spretno izkoristil pri naslednjem sporu. Če je le možno, je najbolje, da s taščo sede za mizo in ji jasno postavi meje, pove svoje mnenje, pri čemer je dobro, da skušata najti kompromis. Navsezadnje želita obe srečo in dobro za istega človeka. In nobena ni kriva bolj ali manj, vsaka je v odnos prinesla svoje in skupaj sta ustvarili to vzdušje. Taščo, ki bo definitivno prinesla težave, lahko prepoznate že v začetku, ko se preveč vtika v vaš odnos, vsepovsod je zraven, vedno mora obveljati njena, vaš moški bolj ceni njeno mnenje kot vaše, njo postavlja pred vas in njej ustreže v vsem. Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka Od takšne tašče je bolje zbeža-ti, ker bo upanje, da bo drugače, ko boste živeli daleč stran in ko boste poročeni, ostalo zgolj upanje in bo slej kot prej načelo vaš odnos in vodilo k ločitvi. Snaha, ki je ne želite, je ženska, ki že na začetku želi ukazovati, ponižuje, zahteva, da je po njenem, in drastično spreminja stvari. Ne spoštuje nikogar, če ni po njenem, izsiljuje, spletkari in veliko laže. Dostikrat se zgodi, da »tašča zmaj« prisili mladenko v boj in pri tem noče priznati, da je sama ustvarila takšno vzdušje, pri čemer snaha nima prav nič pri temu, le odzvala se je in bo, če ji boste dovolili, popolna snaha. Boj med taščo in snaho je bitka, ki se vije že stoletja in prav tako bo v prihodnosti. Prenehata ga lahko sami, ko se začneta vesti odgovorno, odraslo in brez obsojanj. Navsezadnje obe stremita k istemu cilju, k sreči in harmoniji. HITRO NAROČITE NOVI TEDNIK Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ S 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rTT777r> tudi letnik2011 AW»1;I jlVs prilogo TV-OKNO! J' ^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. MMM Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Najboljša hrana za dojenčka Ob svetovnem tednu dojenja ponovna opozorila o najboljšem, kar lahko mamica da otroku 10 korakov do uspešnega dojenja 1. zdravstvenim delavcem in širši javnosti morajo biti dostopna pisna navodila o dojenju, 2. zdravstveno osebje se mora izobraziti, kako uresničiti ta navodila, 3. vse nosečnice je treba poučiti o prednostih dojenja in pravilnih postopkih, 4. vsi naj pomagajo materam, da začnejo dojiti v prvih 30 minutah po porodu, 5. materam je treba pokazati, kako dojiti, in jih naučiti, kako obdržati mleko, tudi če so ločene od svojega novorojenca, 6. novorojenci naj bodo izključno dojeni in naj ne prejemajo drugih tekočin ali hrane, razen če to ni potrebno iz medicinskih razlogov, 7. omogočiti je treba 24-urno sobivanje matere in novorojenca ( »rooming-in«), 8. spodbujati je treba dojenje na zahtevo novorojenca, 9. dojeni otroci ne potrebujejo dud in cucljev, 10. treba je ustanavljati skupine za podporo dojenja in z njimi seznanjati matere ob odhodu iz porodnišnic. Ta teden obeležujemo svetovni teden dojenja. V Evropi ga bomo bolj obširno obeležili še v oktobru, saj je avgust čas počitnic in zato ni toliko aktivnosti. A kljub temu tudi ta teden v porodnišnicah opozarjajo na pomen dojenja, ki je za novorojenčka in dojenčka najboljša možna prehrana. V zadnjih letih opažajo, da je žensk, ki dojijo ali si vsaj želijo dojiti, več. Še vedno pa morda manjka malo več psihološke podpore mladim mamicam, ki jih najbolj od vsega pestita premalo sa-mozaupanja in negotovost. Materino mleko je za otroka najboljša hrana pravi specialistka pediatrije Sanja Trajkovic iz celjske porodnišnice, sicer tudi mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo: »Nekaj, kar pride od mame, ne more biti slabo. Nobena tovarna tega ne more narediti.« Tudi zato Trajkoviceva poudarja, da se je dobro za dojenje potruditi. Žensk, ki resnično ne morejo dojiti, včasih so ti razlogi tudi zdravstveni, je namreč malo, govorimo o le treh odstotkih. Pri nekaterih je mleka sicer manj, v tem primeru lahko mame dodajajo. Glede dodatkov oziroma dodajanja mleka pa Trajkoviceva svetuje, da si ga lahko mama sama izbrizgava in otroku dodaja svojega. Če tega ni dovolj, naj skuša dobiti mleko kakšne druge mamice, ki ga ima dovolj. V svetu je to že postala praksa, saj imajo celo banke z materinim mlekom. Pri nas tega žal nimamo, je pa bilo včasih več primerov, da so matere, ki so imele dovolj mleka, tega (pro)dajale tudi drugim mamicam. Šele na koncu, če res ni druge možnosti, naj bi dodali industrijsko, adaptirano mleko. Vedno več doječih mamic Nekaj let ali celo desetletij je bilo dojenje v zatonu, potem pa so ugotovili, da je naravno in od mame vendarle najboljše. Da je vedno več doječih mamic, opaža tudi Trajkoviceva: »Prihajam iz okolja, ki je finančno slabše, in tam je tradicija dojenja bolj razvita. Mlade ženske so danes kar nagnjene k doje- nju. Zavedajo se, kaj to pomeni za otroka, in se jim zdi tudi bolj enostavno. To je nekaj, kar je vedno zraven na dosegu roke, vedno toplo, vedno sterilno in je najbolj poceni.« Podobno opaža tudi dipl. med. sestra, prav tako mednarodna pooblaščena svetovalka za laktacijo, Cvetka Skale, ki dela v celjski porodnišnici, vodi pa tudi skupino za pod- poro dojenja. Skaletova se spominja, da se je razvoj ponovnega vračanja dojenja začel z uvajanjem novorojenčku prijaznih porodnišnic. Gre za naziv, ki ga podeljuje Unicef in ki ga ima od leta 1998 tudi celjska porodnišnica. Od takrat mora upoštevati deset korakov do uspešnega dojenja. Eden od korakov je tudi ustanavljanje skupin za podporo dojenja. S temi skupinami in z večjim osveščanjem pa je tudi vse več doječih mamic. Težave, težave ... Večkrat lahko slišimo pritožbe mamic, da pa vendarle niso mogle dojiti in da so imele velike težave. Skaletova ob tem pravi, da je zanimivo, da se največkrat slišijo zgodbe tistih, ki imajo težave, pozitivnih izkušenj, ki jih je veliko več, pa kot da jih javnost noče slišati. Sicer pa je vzrokov za težave, kot pravi Skaletova, več in so različni. Poglavitna vzroka sta po njenem mnenju negotovost mamic in premajhno samoza-upanje: »In tudi to, da včasih mama v nekem trenutku ne ve, kje bi dobila osebo, ki bi ji povedala nekaj bodrilnih be- sed in ji pomagala prebroditi težavo. Konkretne težave, kot so boleče bradavice, zastojne dojke, sčasoma izzvenijo. Bolj je potrebna psihološka pomoč, psihična podpora, podpora, ki materi krepi samozavest.« Sicer Skaletova pri svojem delu opaža, da so partnerji vedno bolje pripravljeni na dojenje, o katerem govorijo sicer tudi v šoli za starše. Da je podpora partnerja pomembna, kažejo tudi raziskave, saj tiste matere, ki imajo ob sebi partnerje, ki podpirajo dojenje, dlje in uspešneje dojijo. Ob tem zahtevna okolica ni nepomembna, opozarja Skaletova: »Vsi vidijo eno mamico, ki bo brez težav otroka pristavila, otrok se bo najedel, potem bo pa spal. Ampak v realnem življenju je tega zelo malo.« Še vedno je veliko odvisno prav od mamic. Novorojenček je tisti, ki spremeni ritem družine in ima največ potreb, čeprav so precej lahko zadovoljive. Skaletova ob tem priznava: »Ampak včasih je tisto, kar je lahko zadovoljivo, v bistvu najtežje. Prej ko mama sprejme svojega otroka, se prepusti njegovemu ritmu, prej bo za njo enostavno. Da torej doji tako, ko si otrok želi, in takrat, ko si otrok želi. A to je zelo različno. Lahko je 12-krat na dan, čez dva dni pa samo 8-krat na dan. Ritma, urnika dojenja ni. Pomembna pa je seveda tudi / \ \ - r | r / i i Cvetka Skale vztrajnost in to, da verjameš sam vase.« Večkrat smo slišali, da če je porodnišnica novorojenčkom prijazna, da ni nujno, da je tudi mamicam. Otrok je namreč z mamo ves čas, kar je seveda precej naporno. Skaletova na take komentarje odgovarja: »Če je porodnišnica prijazna novorojenčku, je vsekakor prijazna tudi mami. S tem, ko zagotavlja mami 24-urno sobivanje z njenim otrokom, je to zagotovo najbolj prijazno. Se pa zgodi, da so mamice utrujene. Takrat se individualno dogovarjamo, kako pomagati.« ŠPELA KURALT Foto: GrupA 8-12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si V^_Dr. Pirrurt d j.o.. jtetogava 29, Maribor_ A Skupina za podporo dojenja deluje v Celju že od leta 1998. Mamice z otroki in tudi nosečnice se dobijo vsak prvi četrtek v mesecu ob 16. uri v prostorih Projektne pisarne Celje, zdravo mesto. Letos je skupina zelo obiskana, kar verjetno kaže, da je izmenjava praktičnih izkušenj med mamicami bolj pomembna, kot tisto, kar povedo strokovni sodelavci. Starostna meja, do kdaj naj bi mame dojile svoje otroke, ni določena. Pediatri svetujejo vsaj do prvega leta, še bolje do drugega. Torek, 2. avgust: Luna bo še vedno v znamenju device, Sonce v levu, zato si bosta energiji nasprotovali. Po eni strani boste želeli narediti veliko in tvegati, po drugi strani vas bodo skrbi obremenjevale in stali boste na enem in istem mestu. Rešitev bo v potrpežljivosti, saj se bodo že v popoldanskih urah sprostile napetosti, ki jih bodo prinašali aspekti z Luno. Sreda, 3. avgust: Merkur se bo ob 5.51 postavil v retrogradno gibanje, kar je bilo občutiti v smislu težavne energije že zadnja dva dni. Merkur bo močneje vplival na dvojčke in device, prinašal bo nenavadne okoliščine, težave bodo dobile nove razsežnosti. V tem času ne začenjajte ničesar na novo, ampak se ukvarjajte z zadevami, ki so povezane s preteklostjo in jih je potrebno spreminjati. Vpliv bo trajal do 27. avgusta. Mars bo ob 10.23 vstopil v znamenje raka, v katerem bo močno izpostavil intuitivno plat narave, čas pa ne bo tako ugoden za akcije. Zaradi blokad in težav se bodo lahko pojavile težave z želodcem in s prebavo. Luna bo ob 12.05 vstopila v znamenje tehtnice. Po 12. uri bo v napetem kvadratu z Marsom, zato se ne jezite, ne rinite v težave in delujte preventivno. Istočasno bo tudi Mars v trigonu z Neptunom prinašal zamegljeno moč presoje. V večernih urah bo Luna v opoziciji z Uranom in v kvadratu s Plutonom. Ker gre za težavnejša aspekta, bodite pazljivi. Četrtek, 4. avgust: V jutranjih urah bosta Sonce in Luna v prijetnem sekstilu prinašala dobro energijo. Malce kasneje se bo sicer Luna srečala s Saturnom, kar velja za napet aspekt, vendar hujšega ne bo, povečana bo neodločnost. Saturn se bo pomikal po drugi dekadi tehtnice, zato boste tehtnice te dekade močneje izpostavljene njegovemu vplivu. Obrnite življenje v pravo smer in recite ne vsemu, kar vas obremenjuje. Petek, 5. avgust: Neptun bo zaradi retrogradnega gibanja ponovno vstopil v znamenje vodnarja. Direktno v gibanje bo prešel 10. novembra, ponovno pa bo vstopil v ribi v začetku februarja 2012. Venera bo v zgodnjih jutranjih urah v napetem kvadratu z Jupitrom, zato večjih, pomembnejših odločitev glede financ in čustev ne sprejemajte. Sonce in Saturn bosta v sekstilu, zato se bo lahko kakšna uradna zadeva odlično razrešila, zaradi retro- gradnega Merkurja bo lahko zadeva vezana na preteklost. Luna bo v trigonu z Neptunom prinašala optimizem in dobro voljo, ob 13.58 pa bo vstopila v znamenje škorpijona. Tvorila bo dva prijetna aspekta z Merkurjem in Marsom in poskrbela za dinamiko dogodkov. Sobota, 6. avgust: Luna bo v nočnih urah v opoziciji z Jupitrom. Zaradi prisotnosti škorpijona in bika bo močno Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si povečana strast, v negativnem smislu lahko povzroča nasilje in razgrete duhove. Luna bo v jutranjih urah v kvadratu z Venero, ki bo v znamenju leva, zato bodite previdni v medsebojnih odnosih. Nedelja, 7 avgust: Dan boste lahko izkoristili za prijetna opravila in druženje z ljudmi, ki so vam blizu. Zadovoljni boste in srečni, ne glede na to, da je pred vami še mnogo nerazrešenih zadev. Luna bo v popoldanskih urah v kvadratu z Neptunom, zato bo moč presoje zmanjšana, optimizem bo večji, lahko neosnovan. Luna bo ob 17.22 vstopila v znamenje strelca, v katerem bo močno izrazila ognjeno energijo in prodornost bo velika, nikar ne bodite zaletavi pod tem vplivom., še posebej zato, ker bo kasneje Luna v kvadratu z Merkurjem. Malo pred polnočjo se bodo napete energije sprostile, Luna bo v prijetnem trigonu z Uranom. Ponedeljek, 8. avgust: V nočnih urah bo Venera v prijetnem sekstilu s Saturnom. Nasprotja se bodo razblinila in namesto njih se bo prebila prodorna energija. Merkur bo ob 11.47 vstopil v znamenje leva, v katerem bo izpostavil ognjeno stran narave in moč prodornosti postavil na pravo mesto. Preteklost bo tista, ki se bo z vso silovitostjo dogodkov prebujala, prebujala pa se tudi potreba po urejanju nekaterih zadev. Retrograden Merkur bo v opoziciji s Saturnom, lahko se bodo pojavile kakšne nenavadne novice, povezane s preteklostjo. Pod tem vplivom ne ukrepajte, počakajte, da mine. Luna bo v popoldanskih urah v dobrem aspektu z Venero, zato bosta umirjena energija in dobro počutje prevladala nad nervozo in strahom pred spremembami. V večernih urah bosta Sonce in Luna v prijetnem trigonu, zato si obetajte dobre okoliščine. Astrologinji GORDANA in DOLORES UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA DELO V PROIZVODNJI - M/Ž; PRIPRAVA SUROVIN, TEHTANJE, MEŠANJE, POLNJENJE PEČI, IZPUST TALINE IZ PEČI, SEJANJE, PAKIRANJE, ZLAGANJE VREČ. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.8.2011; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.8.2011; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKAR, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.8.2011; GO ING, PROJEKTIRANJE, IZVAJANJE, INŽENIRING, D.O.O., OPEKARNIŠKA CESTA 8 B, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA PREPROSTA DELA - M/Ž; KOŠNJA TRAVE, ČIŠČENJE OKOLICE PARKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.8.2011; KOŠAR GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN OSTALE STORITVE D.O.O., OBRTNA CESTA 16, 3000 CELJE ČISTILKA POSLOVNO TRGOVSKIH OBJEKTOV - M/Ž; ČIŠČENJE TRGOVINE V TRGOVSKEM CENTRU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.8.2011; MODRI VAL, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 53, 1235 RADOMLJE NEZNAN NAZIV VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.8.2011; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE STRUGAR BRUSILEC VALJEV - M/Ž; BRUSI VALJE IN KOLUTE NA PODLAGI DELOVNIH NALOGOV, OPRAVLJA IZDELAVO UTOROV NA VALJIH IN KOLUTIH, IZVAJA BALANSIRANJE VALJEV, RAZTOVARJA, PAKIRA IN NATOVARJA IZDELKE (VALJE IN KOLUTE), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.8.2011; ELASTOMERI, GUMIRA-NI VALJI IN KOLUTI, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 4, 3000 CELJE AVTOLIČAR LAKIRANJE KOSOV POŠIŠTVA - M/Ž; LKIRANJE KOSOV POHIŠTVA - PREDALI, VRATA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.8.2011; MAGLES KOVINSKA IN LESNA GALANTERIJA TEODOR BRANCE S.P., ARCLIN 33, 3211 ŠKOFJA VAS TESAR TESAR, ZIDAR - M/Ž; BETONIRAJE, POSTAVLJANJE OPAŽOV, TESARSKA DELA, KROVSKA DELA, FASADE ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.8.2011; COMEKS GRADNJE, GRADBENO PODJETJE D.O.O., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE VOZNIK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOŽNJA TOVORNJAKA PO SLOVENIJI. PREVOZI GRADBENEGA MATERIALA, (RAZSUTI TOVOR), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 6.8.2011; STORITVE Z LAHKO IN TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO HROVAT KLEMEN HROVAT S.P., PRO-ŽINSKA VAS 73, 3220 ŠTORE PRODAJALEC PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž; PRODAJA MALIH ŽIVALI, HRANE IN OPREME ZA MALE ŽIVALI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.8.2011; ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; SAMOSTOJNA STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.8.2011; FOŠT PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KEBELJ 20, 2317 OPLOTNICA STROJNI TEHNIK VODJA SKUPINE - M/Ž; ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V SKUPINI, TALJENJE FRIT, MLETJE NA MLINIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.8.2011; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK PRODAJALEC - SVETOVALEC - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE PRI PRODAJI MEDICINSKO-TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2011; INN TRGOVINA D.O.O., LAVA 7, 3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST - M/Ž; RAZISKAVA TUJEGA IN DOMAČEGA TRŽIŠČA V SMISLU PRIDOBIVANJA NOVIH POSLOV, VZDRŽEVANJE STIKOV Z OBSTOJEČIMI POSLOVNIMI PARTNERJI, SKRB ZA IZBOLJŠANJE KOMERCIALNIH POGOJEV, PRIPRAVLJANJE PONUDB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.8.2011; ENGROTUŠ PODJETJE ZA TRGOVINO, D.D., CESTA V TRNOVLJE 10 A, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, POMOČ IN SAMOSTOJNO DELO S STRANKAMI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, PRIPRAVA VLOG ZA SODIŠČE., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.8.2011; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST VODJA PROGRAMA V NABAVI - PIJAČ - M/Ž; UPRAVLJANJE BLAGOVNE SKUPINE PIJAČ V SKLADU Z ZASTAVLJENIMI CILJI PODJETJA, PRIDOBIVANJE PONUDB IN ISKANJE NOVIH POTENCIALNIH DOBAVITELJEV, POGAJANJA Z DOBAVITELJI, SAMOSTOJNO SKLEPANJE POGODB ... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.8.2011; ENGROTUŠ PODJETJE ZA TRGOVINO, D.D., CESTA V TRNOVLJE 10 A, 3000 CELJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA PODRUŽNICE V BUDIMPEŠTI - M/Ž; UPRAVLJANJE IN KOORDINACIJA DEL IN NALOG ZAPOSLENIH S PODROČJA PRODAJE IN MARKETINGA, NEDOLOČEN ČAS, 6.8.2011; EMA D.O.O - OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE UE LAŠKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - VOŽNJE SO ZNOTRAJ SLOVENIJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.8.2011; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO KUHAR - PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEK APIC, PRIPRAVA HITRE HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.8.2011; GOSTINSTVO IN PRODAJA VOZIL ANDREJ RAUTAR, S.P., NAD MLINŠČICO 16, 1433 RADEČE ELEKTROMONTER SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV. NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A,3270 LAŠKO SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.8.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJIČI" ORODJAR ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.8.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA - M/Ž; ELEKTRO-INŠTALACISJKA DELA, MONTAŽA, DOLOČEN ČAS, 28.8.2011; EM ELEKTRO BREČKO MONTAŽA, STORITVE D.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 6, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.8.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE ODREZOVANJE ODKOVKOV - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA OBREZOVANJE ODKOVKOV, TOPLO OBREZOVANJE IN PREBIJANJE ODKOVKOV, KALIBRIRANJE, DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA IN DE-MONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.8.2011; MA-ROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE ue Šentjur pri celj~ KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - DELOVNO MESTO JE: GORIČICA 18, ŠENTJUR - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL V PROIZVODNJI IN MONTAŽI KOVINSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.8.2011; JAG INOKS DESIGN IN KLJUČAVNIČARSTVO, JAROSLAV GRAJŽL S.P., LOPATA 24 D, 3000 CELJE ue Šmarje pri jelsAh~ KLJUČAVNIČAR SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.10.2011; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA AVTOLIČAR - M/Ž; PRIPRAVA IN LAKIRANJE VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2011; AVTOKLEPARSTVO IN LIČARSTVO KRAJNC D.O.O., PREDEL 6, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH NATAKAR NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2011; TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV ŽELJKA TUŠEK FENDRE S.P., POLJE PRI BISTRICI 10, 3256 BISTRICA OB SOTLI NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, TOČENJE PIJAČ V TOČILNICI, SPREJEM GOSTOV OB VSTOPU V JEDILNICO, PRIPRAVA POGRINJKOV, DESERVIRA-NJE, UREJANJE DELOVNEGA PROSTORA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.8.2011; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK KUHAR KUHAR M/Ž - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI IN IZDAJA JEDI, UREJANJE BIFEJSKE MIZE, SKLADIŠČENJE ŽIVIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.8.2011; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK ORGANIZATOR POSLOVANJA V GOSTINSTVU (VSŠ) VODJA STREŽBE - M/Ž; PRIPRAVA POGOJEV DELA, LOGIČNO ORGANIZIRANJE DELA V STREŽBI, SKRB ZA STROŠKE DELA, RACIONALNA PORABA MATERIALA, NADZOR DELA V STREŽBI, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIŠKI SISTEM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.8.2011; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24,3254 PODČETRTEK ORGANIZATOR POSLOVANJA V GOSTINSTVU (VSŠ) VODJA KUHINJE - M/Ž; PRIPRAVA POGOJEV DELA, ORGANIZIRANJE, USMERJANJE IN SPREMLJANJE DELA V KUHINJI, SKRB ZA STROŠKE DELA, RACIONALNA PORABA MATERIALA, SPREMLJANJE REZULTATOV, PRIPRAVA RECEPTUR IN MENUJEV, ZAGOTAVLJANJE IZVAJANJA NOTRANJEGA NADZORA SKLADNO S HACCP SISTEMOM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.8.2011; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK UE VELENJE ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINSTALATER - M/Ž; ELEKTROINSTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.8.2011; POKIR STORITVENO PODJETJE D.O.O., TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NATAKAR-ICA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.8.2011; BAR "ŠTRUMF" BERNARDA HARNIK S.P., PODGORSKA CESTA 1, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA POMOČNIK AKUSTIKA ZA SLUŠNE APARATE - VELENJE - M/Ž; POMOČ PRI PRODAJI SLUŠNIH APARATOV, VNOS PODATKOV V PC, KONTAKTIRANJE S STRANKAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.8.2011; NEUROTH SLUŠNI APARATI D.O.O., TBILISIJSKA ULICA 59, 1000 LJUBLJANA KUHAR KUHAR - M/Ž; KUHARSKA SAMOSTOJNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 6.8.2011; GELCA, GOSTINSTVO, D.O.O., CANKARJEVA CESTA 22 A, 3325 ŠOŠTANJ ELEKTROTEHNIK ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTRO MONTER STROJEV IN NAPRAV. SESTAVLJALEC ELEKTRO OMARIC ZA VN, SN TER NN, NEDOLOČEN ČAS, 18.8.2011; NA-KOV & NAKOV ELEKTRO STORITVE, PETER NAKOV S.P., JENKOVA CESTA 31^3320 VELENJE KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST I - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE LASTNIH IZDELKOV NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.8.2011; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA RAČUNOVODSTVO (VS) RAČUNOVODJA - M/Ž; PREVERJANJE PRAVILNOSTI RAČUNOV IN DRUGIH DOKUMENTOV VODENJE GLAVNE KNJIGE IN POMOŽNIH KNJIG, USKLAJEVANJE S PODJETJI V SKUPINI TER KUPCI IN DOBAVITELJI, PRIPRAVA POROČIL ZA DDV, PRIPRAVA POROČIL ZA BANKO SLOVENIJE IN STATISTIČNI URAD SODELOVANJE PRI MESEČNEM INTERNEM POROČANJU, IZDELAVA PERIODIČNIH, ZAKLJUČNIH RAČUNOV IN DAVČNIH OBRAČUNOV IPD. DOLOČEN ČAS, 36 MESECEV, 12.8.2011; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA RAZVOJNIK KONSTRUKTER - M/Ž; DELOVNE NALOGE ZAJEMAJO POMOČ VODJI RAZVOJA IN KONSTRUKCIJE PRI ORGANIZIRANJU IN VODENJU DELA V ORGANIZACIJSKI ENOTI SNOVANJE RAZVOJ, NAČRTOVANJE, KONCIPIRANJE, SNOVANJE NOVIH IZDELKOV IN PRIPADAJOČE TEHNOLOGIJE, IZDELAVO SPREMNE DOKUMENTACIJE, ODPRAVO KONSTRUKCIJSKIH IN TEHNOLOŠKIH POMANJKLJIVOSTI V PROIZVODNJI ... DELO ZAJEMA PRIPRAVO IN IZDELAVO TEHNOLOŠKIH IN KONTROLNIH POSTOPKOV ZA PROIZVODNJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.8.2011; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.8.2011; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70,3312 PREBOLD PRIPRAVA HITRE HRANE - M/Ž; PRIPRAVA HITRE HRANE, KEBAPA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.8.2011; ALDEKS, TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE D.O.O., RIMSKA CESTA 105, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ORODJAR ORODJAR - M/Ž; OBNOVA IN VZDRŽEVANJE ORODIJ ZA SERIJSKO PROIZVODNJO BRIZGANJA PLASTIČNIH MAS, PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE, ZAMENJAVA IZTROŠENIH ORODIJ, NASTAVLJANJE IN KONTROLA ORODJA MED DELOVANJEM STROJA, NEDOLOČEN ČAS, 3.8.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12,3312 PREBOLD ORODJAR - M/Ž; OBNOVA IN VZDRŽEVANJE ORODIJ ZA SERIJSKO PROIZVODNJO BRIZGANJA PLASTIČNIH MAS, PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE, ZAMENJAVA IZTROŠENIH ORODIJ, NASTAVLJANJE IN KONTROLA ORODJA MED DELOVANJEM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.8.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12,3312 PREBOLD AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.8.2011; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LO-ŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NASTAVLJALEC STROJEV - M/Ž; MENJAVA IN NASTAVITVE ORODIJ NA STROJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 3.8.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD NASTAVLJALEC STROJEV - M/Ž; MENJAVA IN NASTAVITVE ORODIJ NA STROJIH ZA BRIZGANJE PLASTIKE, NEDOLOČEN ČAS, 3.8.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD ELEKTRIKAR ELEKTRONIK POMOŽNI DELAVEC (DELO V NEMČIJI) - M/Ž; VSA ELEKTROMONTERSKA DELA - MONTAŽA VTIČNIC, VLEKA KABLOV ... , DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 5.8.2011; DAT - CON DRUŽBA ZA STORITVE, PROIZVODNJO, SERVIS IN TRGOVINO D.O.O., POLZELA 136 A,3313 POLZELA EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA TRŽENJE BARV, LAKOV, POTROŠNIH MATERIALOV IN ORODJA ZA MIZARJE, OSKRBOVANJE OBSTOJEČIH STRANK, ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, PRIPRAVO PONUDB IN POGODB, PRIPRAVO NAROČIL ZA DOBAVITELJE V TUJINI IPD., DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 8.8.2011; SPEKTER PODJETJE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO, D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME APPLE TER OSTALIH PROIZVAJALCEV HP/DELL/LENOVO/IBM - M/Ž; PRODAJA V TRGOVINI, PRODAJA PRI STRANKAH (PODJETJIH), ADMINISTRACIJA, NAROČANJE ROBE, IZDA JA RAČUNOV, IZDAJA ROBE, POROČANJE RAČUNOVODSTVU, PLAČEVANJE RAČUNOV, PREJEMANJE RAČUNOV, POŠTA, POZNAVANJE RAČUNALNIKOV, OFFICE ORODIJ, TER OSNOVE RAČUNOVODSTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.8.2011; SISTEMKO GREGOR ZDOLŠEK S.P RAČUNALNIŠKE STORITVE, BEVKOVA ULICA 5, 3310 ŽALEC VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA KONSTRUKTER - M/Ž; DELO V KONSTRUKCIJI IN PRIPRAVI DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.8.2011; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE237, 3301 PETROVČE INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT - M/Ž; PROJEKTIRANJE, PRIPRAVA DELA IN RISANJE NAČRTOV, NEDOLOČEN ČAS, 11.8.2011; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZA-BUKOVICA 143 A, 3301 PETROVČE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE TEHNOLOG ZA BRIZGANJE PLASTIKE - M/Ž; PREIZKUŠANJE IN UVAJANJE NOVIH ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE V PROIZVODNJO, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV V PROIZOVDNJO BRIZGANJA PLASTIKE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 3.8.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) "TEHNOLOG BRIZGANJA PLASTIKE - M/Ž; PREIZKUŠANJE IN UVAJANJE NOVIH ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE V PROIZVODNJO, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV V PROIZVODNJO BRIZGANJA PLASTIKE", NEDOLOČEN ČAS, 3.8.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD VODNIK TOREK, 2. 8. 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 17.00 Solčava, farovški hlev Urice solčavskih pravljic za otroke 20.30 Titov trg Velenje Mladinski simfonični orkester iz Aucklanda (Nova Zelandija) koncert ČETRTEK, 4. 8. 8.00 do 16.00 Podčetrtek Četrtkov sejem v Podčetrtku 9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec Otroške počitniške ustvarjalnice 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Poletni kino za otroke 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice bralne urice bo vodila Bernarda Lukanc 19.00 Solčava, farovški hlev Zaključek otroških delavnic in predstava 20.00 Solčava, farovški hlev Solčavsko skozi čas igrana predstavitev KINO 9.30 do 13.00 Solčava, farovški hlev Otroška delavnica za izdelavo lutk iz papirja 10.00 (in 16.00) Travnik pri Domu kultuire Velenje Risba poletje na travniku -ustvarjalnice 20.00 Ljubno_ Podnajemnik komedija, KUD Ivan Cankar 21.00 Ljubno_ Dokumentarni film o Flosarskem balu TOREK, 2. 8. 18.00 Mestni park Joga v parku SREDA, 3. 8. SREDA, 3. 8. 9.30 do 13.30 Solčava, farovški hlev Otroška glasbena delavnica 10.00 Ljubno_ Slikam s prijatelji - Šerbela Rupnik likovna delavnica na vrtu 10.00 Knjižnica Velenje Čaramo s čarodejem Francem 13.30 Center Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko bo vodila Bernarda Lukanc 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalne in zabavne dogodivščine za šolarje ustvarjanje iz naravnih, materialov, družabne igre 18.00 Mestna plaža Minutka za zdravje merjenje maščob, wellness, analiza telesa ter popoldanska telovadba 19.00 Mestna plaža Potopisno predavanje ČETRTEK, 4. 8. 19.30 Knjižnična kavarna Sekou Kouyate Experience besedno-glasbeni večeri pred kavarno 20.30 Stari grad Celje_ Večer ljudskih in zimzelenih melodij slovenski Veronikin večer s Prifarskimi muzikanti Spored 2. 8. in 3. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kung Fu Panda 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.40 Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh., 3D 16.00 Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 15.15, 17.50 Transformerji 3 - znanstveno fantastična akcija, 3D 20.30 Transformerji 3 - znanstveno fantastična akcija 19.00 Pingvini gospoda Popperja - komedija 17.00, 19.10, 21.20 Cukrček 2 - komedija 15.50, 18.15, 20.40 Izvorna koda - akcijski triler 20.20 Harry Potter in svetinje smrti 2 - domišljijska pustolovščina 3D 18.35, 21.25 Harry Potter in svetinje smrti 2 - domišljijska pustolovščina 17.10, 20.00 Svet oceanov - dokumentarni film 3D 16.20 Prvi maščevalec - akcija 18.30, 21.10 Kako se znebiti šefa - romantična komedija 16.10, 18.20, 20.30 SREDA in ČETRTEK 21.00 Na morje- drama TO NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 23 ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi MILAN SERUGA iz Pečovnika 55 a, Celje Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, še posebej PGD Zagrad - Pečovnik in ostalim gasilskim društvom za izraze sožalja ter slovo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku g. Marjanu za pogrebni obred in ge. Zinki za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Njegovi žalujoči: Dragica, Milan, Gregor in Nuša 2958 Je čas, ki da in čas, ki vzame in pravijo je čas, ki celi rane. V SPOMIN 30. julija je minilo 13 let, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat MARJAN BOHORČ (1946 - 1998) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi STROJI PRODAM KUPIM PRODAM ODDAM PRODAM ORIGINALNI sprednji pogon za traktor Zetor 3511, prodam. Telefon 031 701836. 2892 ORIGINALNI sprednji pogon za traktor Zetor 5211, 6211 ter ostale rabljene dele, ugodno prodam. Telefon 051 458-249. 2892 KOSILNICO Bucher, z novim motorjem, prodam za 1000 EUR. Zraven dam še železna kolesa in star motor. Telefon 041 505-716. 2951 KOSILNICO bcs 127, gorivo bencin in petrolej, lepo ohranjena, prodam za 900 EUR. Telefon 041 505-716. 2951 KOSILNICO bcs 1,27 acme in mala kolesa za bcs, prodam. Telefon 041 550-466.2941 Prodamo 2 stanovanjski enoti na Ljubeč-ni. Telefon: 031/634-300, Verteks d.o.o., Kocbekova cesta 30 a, 3202 Ljubečna ZIDANI Most, stanovanje, 56 m2, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 568-080. 2978 ODDAM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, ter ostale priključke, lahko so tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130. p POSEST RIMSKE Toplice, oddam ali prodam stanovanje v pritličju več stanovanjske hiše. Dobra lokacija. Telefon 041 764-642. 28 9 4 STANOVANJE v Celju, Malgajeva, 85 m2, z balkonom, delno opremljeno, s klimo, internetom in kabelsko TV, oddam. Telefon 041 242-801. 2985 OPREMLJENO stanovanje oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329450. 2896 SVETINA, Javornik. Prodam bivalni vikend, primeren za dva upokojenca. Cena 68.000 EUR. Telefon 041 847-093. 2757 PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 550 m2. Informacije po telefonu 041 652-194. 2875 HITRI KREDITI Iii upolmj«>-maftiil£nH040 37 33 37e PRODAM PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 140 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. Š 292 TELICO, težko 340 kg, prodam. Cena 610 EUR. Telefon (03) 5796-188. 2915 BIKCA ali teličko brez številke (ls) prodam. Telefon 031 559-820. l 245 BIKCA, starega šest mesecev prodam. Telefon (03) 5738-041. l 244 PSIČKE bernardince, stare sedem tednov, prodam. Kličite na telefon 031 544-653. Š 321 TELIČKO simentalko, staro štiri mesece, prašiče od 20 do 60 kg, prodam. Telefon 041 797-052. Š 323 TELIČKO simentalko, pred telitvijo, prodam. Telefon 051 646-127. Š 322 TELIČKO 150 kg, simentalko, prodam. Telefon 051 807-131. Š 318 TELIČKO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5724-539. 2979 BIKCA simentalca, zelo lepega, starega 5 mesecev, prodam. Cena 630 EUR. Telefon 041 513-508. 2980 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 509-687. 2952 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, tehta 160 kg, prodam. Telefon (03) 5777397 ali 041 815-089. 2984 POSLOVNI prostor v Celju, na Hudinji, vsi informacijski priključki, vhod iz ulice, možna mirna obrt, oddamo. Telefon 040 209-590. 2893 PROSTOR, primeren za skladišče, cca 200 m2, oddam v najem. Telefon 041 222341. Š 320 SKLADIŠČE, priročno delavnico ali podobno, v okolici Celja in mali poslovni prostor, cca 7 m2, v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2974 STANOVANJE CELJE, Otok. Prodamo opremljeno enosob-no stanovanje. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432, Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n PRODAM ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje V SPOMIN Minila so 4 leta bolečine in žalosti ob izgubi drage žene in mamice SUVADE ŠKOBERNE (24. 8. 1958 - 30. 7. 2007) Hvala vsem, ki obiskujete njen prezgodnji grob, ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči mož Zvone TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam. Telefon 5730-932. 2982 ŽREBICO, hladnokrvno, a kontrola, brejo, s papirji, prodam. Telefon 041 654-729. Š 319 ZAJCE, nemške orjake, samce in samice, ugodno prodam. Telefon 031 880-878. 29 53 BIKCA simentalca, 120 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145. 2988 KUPIM VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 261 SUHE in debele krave in telice kupim. Telefon 041 653-286. Š 28 PRODAM VINO mešano, belo in rdeče, ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514, 031 584-414. 2986 JEČMEN, v vrečah, prodam. Telefon 031 317-714. 2959 OSTALO ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža MAKSA STRELCA iz Spodnje Rečice pri Laškem (11. 2. 1931 -18. 7. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Stanku Domanjku za opravljen obred, g. Jančiju Krašovcu za molitev, cerkvenim pevcem, g. Matjažu Piklu za ganljive poslovilne besede, Komunali Laško, Moškemu pevskemu zboru Laško in glasbeniku za odigrano pesem slovesa. Hvala vsem praporščakom in rudarski častni straži. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo. BREJO telico, v 8. mesecu in suha bukova drva, prodam. Telefon (03) 5739-452. 2983 BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA, brezova metrska drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 307 LEPA drva, na kratko žagana (33 cm), prodam. Telefon 051 803-280. 2970 OVES in metrska mešana drva, prodam. Telefon 041 271-038. 2960 KUPIM ULEŽAN hlevski gnoj kupim. Telefon 070 277-559. 2898 ZAPOSLITEV IŠČEM delo. Razna dela v gradbeništvu, polaganje robnikov, tlakovcev, izkopi, ... Telefon 051 255-481. Š 319 Zaposlimo skladiščnika VDOVEC želi spoznati gospo, staro do 70 let, iz okolice Celja. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: TI IN JAZ. 2935, 2936 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold Pogoj je srednja poklicna izobrazba. Lokacija dela: Ljubljana-Črnuče. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Kovintrade d.d. Celje, Mariborska 7, 3000 Celje, kadrovska služba. Rok za prijavo je 5 dni. y/jfoiy vsak torek ^ ' v Novem tedniku _ _ ^vi %Rekreacija ^ Rolate, plezate, plavate, hodite v hribe... kaj pravzaprav naredite za svoje telo, in s tem seveda tudi dušo? V rubriki Rekreacija vam že od junija letos nudimo različne nasvete, objavljamo reportaže o rekreativnih dogodkih, koledar rekreativnih prireditev na Celjskem in vas vabimo, da nam različne oblike rekreacije predstavite tudi vi Rekreirajmo skupaj! POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n INŠTRUKCIJE iz matematike, fizike, mehanike, statike ali statistike, za vse stopnje. Petka, Peter Košir s.p., Telefon 031 616-970. n Pišite nam na: tednik@nt-rc.si www.radiocelje.com ■ 2950 L 242 Z^M^Wt IV-t-t t V In odjezdila sta sreči naproti Zjiis. U>wt LV-6-C t V »Bilo je sanjsko. Natančno tako, kot sva si želela,« ob spominu na poroko povesta novoporočena zakonca Sonja in Primož Kranjc. V dnevu, ki sta ga dolgo načrtovala, so se združile vse njune pretekle poti, skupna hoja in sanje za prihodnost. Sonja, takrat še Nučeva, in Primož sta se zbližala kar v službi. Oba sta namreč zaposlena v podjetju Tajfun na Planini. Bolj kot sta se družila, bolj sta ugotavljala, da si življenja drug brez drugega ne znata več predstavljati. Ko je Sonja lani oktobra praznovala rojstni dan, jo je Primož presenetil s prstanom. Ni bil navadno darilo, saj je spraševal isto kot njegove oči: »Boš moja za vedno?« V poročni dan sta vključila vse, kar jima največ pomeni, in zato zelena barvna nit ni bila posebno presenečenje. Narava je tista, kjer se oba najbolje počutita. In če jo odkrivata na konjskih hrbtih, je še toliko lepše. Na poročni dan se je Primož v spremstvu svatov in muzikantov iz skupine Crescendo odpravil na domačijo Nučevih v Podvine. Jasno, da svoje izvoljenke ni dobil na prvo žogo. Ko pa mu je lepotica v zelenem le padla v objem, je bilo veselje toliko večje. Civilni del poroke sta opravila v grajski kašči na Planinskem gradu. Vmes so ju sicer zadržali šrangarji, a ker so dovolili, da jim je nevesta pobegnila, so se bili prisiljeni bolj na hitro pogoditi. Pravijo, da je 90 odstotkov življenjske sreče ali nesreče odvisne od tega, ali najdemo pravega partnerja Tomosovih »štirk« ne ljubijo le Američani Pred dnevi so nekateri osrednji mediji poročali o velikem poslu za Tomosove »štirke« čez lužo. Naš zvesti bralec Marjan Jelenc pa nam sporoča, da imamo ljubitelje tudi pri nas. V začetku julija so se s prijatelji dobili v vasi Javornik nad Štorami. Pot jih je vodila z Javornika na Svetino do Šentruperta, v Malo Brezo, Jurklošter, na Planino pri Sevnici in Bohor nad Sevnico ter nazaj na Planino, v Dobje, Kalobje, čez Vodruž nazaj v Javornik in dan so končali s pojedino bograča. Uh, je bilo naporno. Boste krenili po njihovi poti? Prevozili so približno 80 km in to z motorji, med katerimi so tudi takšni, ki so stari že krepko čez trideset let. v življenju. Sonja in Primož sta vsekakor na konju. In to tudi dobesedno. Na grad sta namreč prijezdila. Spremljali pa so ju najboljši prijatelji, brez katerih, kot sta dejala, ta dan nikoli ne bi uspel, tako kot je. StO Korenčkova roka, pardon noga? V uredništvu Novega tednika nas je obiskala Zlatka Sitar s Ponikve s prav nenavadnim korenčkom. Okončino je korenček »pridelal« v rastlinjaku, kjer je, po besedah naše bralke, več mesecev mirno rasel, si čez zimo spočil in v toplih poletnih mesecih pokukal na plano. Ni kaj, narava nas vedno znova preseneča ... Foto: Sherpa FOTO TEDNA Foto: GrupA Veni, Vidi, Vici Št. 60 - 2. avgust 2011