Veselimo se
ŠUUNČI
CAPINA
OVCI/
CEMT6K
KERCASZOMOR
VESTNIKOV MESEČNIK
SANATORJI &UKONJA
^ANJ0
\A%'TO
TeRniMAL FOŠTA
ZEUEZMI««* Postaja
HODOŠ HODOŠ L s
Vino je kulturna pijača, ljudje pa se ga nekulturno peP napijejo.
četrtek, . marca, 1996 12. številka
Pred letom ! dni ni bilo se nič, potem je prišla prva številka Pena!
Ukrajinke za naše fante
Bui tregr
škovo
torej star eno leto.
TRASA GORIČKE ŽELEZNICE




adnje pripombe zainteresirane javnosti bo v ponedeljek dopoldne sprejema! pooblaščeni predstavnik sveta evropske koordinacije za
V ponedeljek zvečer se bosta sestala Vrhovni svet evropske koordinacije za promet in slovenska vlada.
Izbrala bosta projekt goričkega dela trase vzhodne železnice, in to izmed petih ponudb uglednih J
svetovnih projektantskih organizacij. Iz zaupnih sicer zelo dobro obveščenih virov pri slovenski vladi w	. ---------------_____
nam ie nsnelo dobiti osnovno skico variante, ki ima zdaleč največ možnosti za izbor. Nosilca projekta informator promet, ki bo od 10.00 do 11.00 gost na Murskem ni hotel imenovati. Objavljamo del iz obsežne dokumentacije, iz katerega je razviden potek trase od Stanjevec valu. 1 elefon (069) 32313.
do madžarske meje s predvidenimi spremljajočimi objekti, ki bodo v celoti spremenili podobo doline Krke.
VESTNIK 42
SE ZUPANI
MEDSEBOJNO Pl
(natančneje
marca 1996) pa je njena
sam
rosviti
SO ^(NEM|)H <HA>
Tek kad sasvim gola pozira jspred fotoaparata, osječai
tute Pe" tute
UKIJA gOBEDlIJA
Ponos in zadovoljstvo v redakciji Pena (večinoma je ta tako ali tako moška) sta neizmerna. Mojster Lipe, ki fotografira le lepe, je prav za nas mesečnik takole ovekovečil 23-letno Rosvito Mir iz Grabonoša. Rosvita je krasila naslovnico Pena julija 95, dobrega pol leta za tem
\kosarku!
Zadeva sicer Še ni dokazana, zato jo obelodanjamo v rubriki Tute. Vsekakor pa je v Pomurju iz dneva dan več indicov za nečedne posle nekaterih najpomembnejših občinskih mož. jj Tako smo zaznamovali trenutek, ko lendavski župan g. Kocon najverjetnene podkupuje moravskotopliškega g. 9 Cipota. Papirnata vrečka je polna daril, po podrobnejši lil fotomultianalizi pa smo ugotovili, da je mogoče tudi 9 obratno (da g. Cipot »obdaruje« g. Kocona). Iz ne najbolj ■ zanesljivih virov nam je uspelo izbrskati, da naj bi bila 9 predmet medsebojnega obdarovanja kupčija obeh občin v zvezi z Bukovnico. Vsak župan ima s tem naseljem svoje 9 račune, gotovo pa bomo kaj več lahko zvedeli samo na 9 '■ način kot poskušamo v Penu - z neusmiljenim razkrin- ! kavanjem vseh domnevnih nepravilnosti! O perfidnosti 9 početja uglednih mož pričajo obrazi udeležencev skrivnost- 9 ne predaje, saj prav noben ni zaskrbljen, kaj šele, da bi se bal roke pravice. Sklepamo lahko, da je vpleten tudi župan 9; občine Cankova - Tišina, g.Flegar, ki ga vidite skrajno levo $ in se tudi smehlja. »Kako dolgo še, gospodje župani?« se upravičeno sprašuje obmurska javnost.	Fotografija: juza 9
fotografija že na naslovnici priloge zagrebškega Globusa, ki se ji reče TV Best. Poleg naslovnice je v Bestu Še intervju z Rosvito, v katere ime se je prikradel nemi h (ha) in se ji reče Rosvitha. Ker v Zagrebu verjetno še niso slišali za Grabonoš, posebej ker naselje ni na slovensko-hrvaški meji, seje odločila, da bo spremenila tudi kraj bivanja - ta je zdaj Gornja Radgona. Za nepoučene še prevod naslova intervjuja: »Šele ko popolnoma gola poziram pred foto-
l ^9 m, aparatom, se po-■9;	čutim popolnoma
■h	j99	izpolnjeno!« Veki	d9Br	liko izpolnjenosti
9	želimo. Rosvitha!
JU«««1	1
Jasam prvo Slovenka koja\ se potpuno^ gola slikala io < novine i na \ to som vrlo ponosno!
VR&Vli
PrMe	rttfiel* um u kofcm Ml traiKi	M« i« i lako i* po***” ■
Uj wojin> drekom koHje tcikopnhvaltoS « po novit., ">•> «J*«U r«9<>lkenu ali na »«<«	*• »*««	1■ *«> P™ P“l »**♦[’
lu	u	k naklada » : 'o*11 ’	«• nckoJ.ko ".nula iv, w ,<	a),, »vi kup,h novine , n.ojlm Morfija™
SEkUPUJEJO?

VESTNIK 43
PES BOBI NI
POMLADNO
BRHKA
a*-
trgovci (120)
Fotografija: Lipe
—
STRAST
SNEG JE SKOPNEL, ZIMSKE ZALOGE PA (ŠE) NE!
OZDRAV POMLADI
tute pen tute
ZA RAZVOJ OBRTI
Avtor rubrike Lipe slika le lepe ne popušča -tokrat piše o letu ’95. Od takrat je namreč na Obrtni zbornici v Soboti sekretarka Marija Rogan. Zapisal je še, da ima sekretarka ob odgovornem delu tudi pregled nad razvojem obrti v nekdanji soboški občini. Za zdaj vodijo gostinci (205) pred avtoprevozniki (170) in
• • - I pa moški vidite v tem žogobrcu' Po tej fotogafljl boste laže razumele, tja hod.™ d= k; dS dovoli navdihov za družinsko življenje. Jezno zakonsko družico je vtem primeru zamenjal SXX	* S'*"	“ K' * (pravijo da je e«. ™lo tudi naše, goričke gore
glavni (osrednj) neJI„Xn.-ji ul nkornj v Ita poteptanega vas to spominja na usodo zakonskih M neprizanesljivo	s”eg; reprezentanta Grego Zidana. Vsi. ki st- v zakonskih
^nogometaša Manbo.a	■. zm^alka) prizor pa je z negorletnega
Zaradi varnosti prizadetih bi morali tole fotografijo Čimbolj zamaskirati pa tudi pisati o njej ne smemo kaj dosti. Vojska je pač resna reč, tega smo se naučili še v prejšnjih Časih. In resna kot je, bi gotovo le s težavo prenesla naslednje besedilo k fotografiji: Vzorno založena vojaška omarica.
Fotografija: ACI
UTRUJEN
V Penu smo zelo veseli, da je iz dneva v dan več takih, ki bi radi sodelovali z nami. Tokrat objavljamo A prispevek našega novega sodelavca, ki se & razume tako na fotoaparate kot na pisanje (če ste tudi vi med njimi, pošljite kaj podobnega). Najbližji so mu motivi iz narave, poudarek pri njegovih fotografijah je simbioza (skladno sožitje) med človekom in živaljo. Pred sabo imate zgleden primer, ki je vrh vsega še I aktualen, saj lepo ponazarja letni čas, ki se je šele pravkar začel. Ljudje sicer radi potarnamo, da K smo spomladi utrujeni, za kužo Bobija pa očitno velja prav nasprotno. Naj le! R	Fotografija: Aleš Cipot
Nekdanji
I JR W JOŽE KOCIPER’ J nj V javnosti ni
hHro ne bo	.<£’„m. W jih ze
odklenkalo z	prostem-	.
zamenjujejo tis	fotografija: juza
Tu ie še drugi zgled iz poglavja Nogomet nas uči družinskega življenja. Gospe in gospodične imate pred sabo še en dokaz, da so možje na nogotekmah zaradi analiziranja lastnega obnašanja v družinski skupnosti in projiciranja nogometnih dogodkov prav tja (torej v družino). Fotografija ponazarja nasprotno od prejšnje - tako v žogobrcu kot v družini je možna tudi strast, ljubezen brez zavor! Posebej, če dosežeš gol (v nogometu) ali ti Šef zviša plačo (v družini). Strelec zadetka je nooometaš Beltinec Srečko Ilič, ljubljeni pa njegov (klubski) predsednik Viktor Ketler. Kot je razvidno iz obrazov zraven stoječih, jima strasti skoraj noben ne zavida - morda pa je tako tudi z vašimi sosedi ki se kar topijo od veselja, ko opazujejo skladje v vaši družini!	Fotografija; juza


marec 96
pen
VESTNIK 44
TRŽNO OBNAŠANJE ZAHTEVA PROSTE
Po mnogih stečajih v pomurskih podjetjih bi bil čas, da ugotovimo, da zanje ni bila kriva nesposobnost tedanjih direktorjev, ampak številni botri, ki so postavljali in odstavljali, kot se jim je zljubilo
Zgodba, o kateri pripovedujemo tokrat, bi lahko imela več različnih izhodišč. Odvisno pač od tega, s katerega konca se je lotiš. Ako bi razmišljal o podjetjih, tozdih, ozdih, pozdih, ki so v Pomurju propadli, z vidika ljudi, ki so v njih pošteno delali, potem pa nič krivi izgubili delo, moraš pri tem hočeš nočeš izliti precejšnjo količino žolča. In jeze na tiste, ki so krivi.
KAKO ČIM CENEJE KUPITI PODJETJE?
Na ravni gostilniških diskusij je reč nekoliko drugačna. Tam ugibamo, kdo se je s tem. da je »zavertival« firmo, okoristil. Nekoč smo pač pri direktorjih takih firm videli predvsem vile, počitniške hiše, drage avtomobile in drage ljubice. V nam bližnjih časih pa imamo mnoge menedžerje firm, ki jim gre zelo slabo, na sumu, da se trudijo
Ivo Tivadar: Nesposoben za družbeni sektor, zdaj pa ...
Emil Zelko: Iz Panonije v POMEKS, zdaj kupuje -AGRO
zbiti njihovo ceno na čim nižjo možno raven. Da bi jih odkrito ali prikrito potem lahko čim bolj poceni kupili ali, če vam je beseda bolj všeč, olastninili.
Tisti, ki se ukvarjajo s kazenskimi pregoni, morajo za te vrste sume imeti v rokah otipljive in dokazljive argumente. Označiti nekoga, da namenoma dela družbeno škodo, da bi si na ta način poceni prigrabil veliko premoženje, ni preprosta obtožba. Po sodobnem pravnem načelu, da je bolje sto krivih oprostiti kot enega nedolžnega obsoditi, seveda organi pregona in kaznovanja potrebujejo najprej indice, da gre za elemente kaznivega dejanja. Potem jim je treba predložiti trdne dokaze, da lahko nekoga obtožijo. In še bolj trdne, da ga lahko tudi obsodijo.
KURJI TATOVI PRED STROGIMI SODNIKI
Ko znani vaški nepridiprav ukrade kokoš in ga vaški policaj zasači pri delu ter odvede pred sodnika, ga ni problem tudi obsoditi. Kuro drži revež še v roki, v vasi tako ali tako vedo, da se ga tuja lastnina rada prime, pa tudi, zapit kot je. se niti preveč ne brani. Ko pa se, če se, pred modrim sodnim obličjem pojavijo
veliki lopovi, ovrateni s kravatami, podprti z enim, dvema advokatoma, številnimi papirji, zapletenim kombiniranim sistemom zakonodaje iz predpreteklih, preteklih in sedanjih časov, jim je resnično težko dokazati, da so kradli, poneverjali ali kako drugače delovali v škodo družbenega premoženja. Ker je tako, se tudi sodniki raje odločajo, da ne drezajo tja, kjer se praktično ne da dokazati, da je nekdo firmo namerno poslal »na kant«, da je v tem času na njegovih prstih ostalo veliko denarja, da je pri uvoznih ali izvoznih poslih jemal provizije, da se je skratka nezakonito okoriščal. Vse prevečkrat se jim je namreč zgodilo, da so se, sodniki in tožilci namreč, lotili posla, postavili na zatožno klop katerega od menedžerjev, na koncu pa so ga oprostili z znamenito formulacijo »zaradi pomanjkanja dokazov«.
Bog pomagaj! Ko pa menedžer ne drži v rokah kure, od katere se še cedi ukradena kri, kot vaški kurji tat.
PARTIJSKE DIREKTIVE
In če o problemu razmišljam kot dolgoletni novinar, ki je redno zahajal v sleherno pomursko podjetje - spremljal sem njihove vzpone in padce, spoznaval direktorje, predsednike delavskih svetov, težke socialne zgodbe zaposlenih in hkrati spoznaval tudi spolitizirani nadzorni sistem nekdanje družbene ureditve, ko so poslovanja kontrolirali v SDK, ko so o gospodarjenju razpravljali na občinskih izvršnih svetih, v občinskih partijskih komitejih, v sindikatu in SZDL, v gospodarski zbornici, ko so dajali soglasja za naložbe na osnovi elaboratov, ki so bili pisani tako, da so soglasja, z njimi pa krediti, morala priti: ko so ukazovali s partijskimi in državnimi direktivami, kaj in koliko česa mora firma proizvesti, po kakšni ceni mora to prodajati, koliko ljudi mora zaposliti, če hoče biti družbeno uspešna; ko se spomnim tudi, da so bile mnoge pomurske firme takrat distributer blaga, ki ga na nekdanjem jugoslovanskem trgu nikoli ni bilo dovoij, ne pa tržni proizvajalec, in da se ga zato nikoli niso naučile res prodajati v razmerah tržne konkurence - potem ne morem biti tako strog razsodnik, kot znajo zdaj biti nekateri, ki zlasti iz političnih interesov nenehno opletajo z udbo-mafijo, ki da je obvladovala in še obvladuje velik del dosedanjega družbenega premoženja in povprek obtožujejo.
Ni bilo Čudno, da je bil ob prej naštetih razmerah prehod na tržno gospodarstvo šok in da je bil še večji šok ukinitev velikodušnega, nekritičnega in ogromnega jugoslovanskega trga. Sok, ki tistih, ki so bili v starem sistemu preveč razvajeni, na noben način ni več mogel priklicati od mrtvih. Stroja, ki je navajen voziti s potnim rezervoarjem goriva, po gladkih in ravnih cestah, isti šoferji ne morejo preprosto navaditi na to, da cest ni več, da je potrebna vožnja čez ovire, da se je pojavilo še in še ovinkov, da mora šofer na črpalki gorivo pošteno plačati, za to pa bi moral prej tovor, ki ga ima naloženega, nekomu prodati, in to izbirčnim kupcem, ki imajo isti hip pred sabo na tone istovrstnega, kakovostnejšega in cenejšega blaga. Prevedeno: gre za slovo od Jugoslavije in za Dober dan, Evropa!
Da je Pomurje zamudilo veliko vlakov, da ni znalo izkoristiti svojih, joj, kako grozno se sliši, primerjalnih prednosti, da je zapacalo kup strokovnjakov. ki so pred nekaj desetletji prišli z univerz, potem pa so jih nesposobni in neizobraženi politični direktorji držali daleč od stroke in poslovnih odločitev, je po vsem prej zapisanem več kot jasno Posledice tega čutijo tisoči relativno mladih ljudi in njihovih družin. Podjetja so zlasti v začetku devetdesetih let odhajala v stečaj kot po tekočem
traku in je ostala praktično edina prava industrija prav stečajna praksa, ničesar se ni dalo doseči in narediti, postali smo tudi pokrajina mladih upokojencev in kar nekaj časa je potrebnega, da se v pokrajini začne postopek regeneracije. Postopek, v katerem bodo odmrli ostanki neuspešne in nesposobne preteklosti in bodo na površje priplavali novi, mladi, šolani, podjetni in ambiciozni ljudje Ker jih prej, kot se lahko dokažejo, čaka breme odplačevanja preteklih dolgov, je praksa stečajnih postopkov vendarle edina, ki čisti polja za nova preoravanja in sejanja. Kajpada si pri tem ne smemo domišljati, da je novodobna politika imuna na vmešavanja v to, kdo bo vodil »paradne konje gospodarstva«. Denar je vpleten, tega pa tudi politika krvavo potrebuje. Kdor bo imel svoje ljudi tam, kjer je denar, bo lahko na ta ali oni način prišel do njega.
NEKAJ VELIČASTNIH
Vse doslej napisano pa pade v vodo ob fenomenu nekaterih nekdanjih direktorjev v realsocialističnem sistemu, ki so neslavno odšli iz podjetij, ki so jih neuspešno vodili, potem pa v svojih zasebnih firmah z bolj ali manj sorodnimi dejavnostmi vzcveteli kot feniksi in sodijo danes med najuspešnejše podjetnike ne le v teh krajih, ampak v tem delu Evrope nasploh.
Sodni proces proti nekdanjemu direktorju soboške Jeklotehne Martinu Žižku ima že dolgo brado. Očitali so mu »družbeno koristne malverzacije« Dejanja torej, na katerih danes sloni vse podjetništvo. V času, ko še ni bilo ne faksov ne mobitelov, je Žižek kupoval in prodajal, podjetje pa je služilo na cenovnih razlikah. Ko so ga zaprli, so pretrgali verigo in seveda so mnogi posli propadli, Jeklotehna pa je ostala gola in bosa. Žižek je odprl diskont Dab, prvi šel v agresivno reklamo, sredi krajev, kjer je radenska sinonim za vodo, je prodajal jamničko, ker je bila cenejša, in bil uspešen. Zelo uspešen.
Potem Dragan Salavec. Po-murkina Mesna industrija nikoli ni bila pretirano uspešna. Pač žrtev takratnega planskega gospodarjenja in političnega usmerjanja kmetijskega gospodarstva. Spomnimo se še. kako so njega in še dvanajst Članov najožjega vodstva vrgli iz kolektiva in kako še bolj neuspešni kot trinajsterica so bili nasledniki. In kaj je ostalo po vsem skupaj?. Salavec je skupaj z nekdanjim vodstvom Mesne industrije ustanovil 13 M, ki je zelo uspešno zasebno podjetje.
Ali Emil Zelko. nekdanji dolgoletni direktor Panonije. Pa ni šlo in so ga zamenjevali. Ko so se ga končno znebili, je bilo s Panonijo hitro konec. In tudi z vsem, kar so poskušali po njej. Njegova sedanja zasebna firma Pomeks se ukvarja s trženjem kmetijske mehanizacije. Še enkrat se zgodba ponovi. Zelko je zelo uspešen. Tako zelo, da vse kaže, da bo počasi odkupil, kar je od Panagre še ostalo. In po zgledu nekaterih drugih izkušenj nekako voham, da se tudi to splača.
Kdo se še spomni, da je bil nekoč direktor Platane mizarski sin Jože Šavel Po Številnih stavkah tam je moral zapustiti podjetje. Kaj je od njega ostalo, vidimo, Šavel pa se v Mursko Soboto, potem ko je svoje znanje prodajal Ljubljančanom in v njihovem imenu uspešno deloval v daljni Avstraliji, vrača skozi velika vrata. Kaj bo Jože Šavel gradil v središču Murske Sobote, je zaenkrat še zavito v skrivnost, da pa gre za ambiciozen in velik projekt, vedo povedati mnogi, ki so se z njim na ta ali oni način že srečali
Tudi Stanko Polanič je takratni Konstruktor Pomurje moral za-
Pomurka v stečaju, Salavec uspešen v 13 M
pustiti. Pod političnim pritiskom in zaradi domnevne manjše manipulacije s stanovanjem. Odšel je iz Murske Sobote, bil vodja predstavništva Jeklotehne v Budimpešti, vodil številne projekte na Madžarskem, ustanovil zasebno podjetje, z njim uspešno nastopa doma in v tujini, v Mariboru, Murski Soboti. Budimpešti uspešno posluje že kar nekaj projektov, ki jih je Intering gradil za trg. Projekt turističnega naselja v Moravskih Toplicah bo krona njegovih podjetniških podvigov.
V Ljutomeru je moral na neslaven način Tehnostroj zapustiti dolgoletni direktor Ivo Tivadar Kako simptomatično. Ko je podjetje zašlo v težave, so takratni politiki hitro ugotovili, da med drugim direktorjeve sposobnosti ne dosegajo potreb in da ga je zato treba zamenjati Je potrebno tudi v tem primeru posebej povedati, da je. tudi Tivadar danes uspešen podjetnik, njegovi najbolj tržno uspešni proizvodi pa se gibljejo na področju, na katerem je bi! menda kot direktor Tehnostroja tako zelo neuspešen.
Bodi dovolj naštevanja! Morda pa je za prihodnje rodove vse skupaj dovolj poučno. Če bi omenjenim in mnogim drugim podjetnikom pustili tržno obnašanje, ko so jih z zakonodajo in politiko, direktivami in zamenjavami ovirali v podjetjih, ki so jim direktorovali, bi imela morda današnja podoba pomurskega gospodarstva povsem drugačen videz, kot ga ima sedaj. Tega jim niso pustili, s trmo so se pozneje samodokazali, nam pa zdaj ostaja, da enakih napak ne ponavljamo tudi v novih časih. Od direktorjev sicer moramo zahtevati spoštovanje zakonodaje, pri poslovnih odločitvah, tržnem obnašanju, stimuliranju sodelavcev in drugem pa bi jim morali pustiti proste roke. Komur tudi v takem ozračju in ob takih pooblastilih ne bo uspelo, bo pač moral iti. Nemogoče pa je človeka postaviti za direktorja, mu naprtiti šop takšnih in drugačnih nadzornikov, postavljalcev ukazov, zdraharjev, mu praktično zvezati roke, ko pa firma v takih razmerah zaide v težave, od njega zahtevati čudežne rešitve. Ker takih rešitev ni, so morali ti vodilni podjetniki oditi. Praksa pa je dokazala, da tudi njihovi nasledniki nemogočega niso mogli narediti. Od tega, ali smo v deželi slovenski, zlasti v njenem obmurskem delu, sposobni odgovoriti temu izzivu, je v mnogočem odvisna tudi nadaljnja usoda teh krajev. Zlasti usoda nove mlade generacije, njenih zaposlitvenih možnosti, možnosti strokovnega razvoja in obstoja.
MARJAN DORA
VESTNIK 4S
Pe"
marec 96
no je kulturna pijača, ljudje pa se nekulturno napijejo
Bil je navaden ponedeljek, ko smo se štirje: dipl. inž. Ernest Novak, svetnik Martin Žižek, šofer in fotograf Albert Abraham in jaz stlačili v petko in se odpravili na popotovanje po vinskih cestah, ki povezujejo pomurske gostilne. Naša naloga je bila, da izvemo, kakšno vino točijo naši gostilničarji in od česa lahko dobiš tisto simpatično žival, ki jo na drugo jutro po
mijavka še vsaj dopoldne in
nekaj narobe. Kakšna je torej
točijo pomurski gostilničarji
ki si želijo nesmrtnosti?
Vino PtC
vinogradnikov Goričko v Diani
zbiralo vzorce vin za ocenjevanje,
pijančevanju najdeš neposredno nad svojo glavo in ki ti potem neusmiljeno _	'V' M '
te opominja, da si prejšnji večer naredil	W	1
ruštvo Ki ’
Diani	gB*** k
?vanie. iter in 9EIL '
Ker je prav tisti dan Društvo
smo najprej tam naročili liter in
slatino. »Kakšnega?« nas vpraša »kelnarca«. »Odprtega, odprtega in štiri kozarce,« naročimo. Zanimivo, ko v gostilni naročiš liter in slatino je kot beli dan jasno, da misliš liter vina in nič drugega. »Kelnarca« postreže. »Korektno,« prikima Erni Novak, največji prekmurski enolog. Ker je g. Žižek ugotovil, da bo danes še zanimivo, se pridruži naši ekspediciji in odpeljemo se proti Titanu, gostilni, ki jo poznajo vsi, ki so si pridobili vsaj osnovno znanje o gostilnah. Liter vina naročimo najprej brez Ernija, ki raje nekaj minut počaka v avtomobilu, za kamuflažo, in kasneje vstopi z zapiralcem steklenic. Tako počnemo v vseh gostilnah.
Zanima nas tudi, kaj v Gostilni Horvat - Lovenjak točijo gostom. » Vino je korektno in suho,« hitro ocenijo naši poznavalci. Ste se kdaj vprašali, kaj je to suho vino? Nekateri bi se najbolj strinjali s tem, da to pomeni, da bolj ga piješ, bolj suha usta imaš. Strokovnjaki pa so mnenja, da so suha vina tista, v katerih je skoraj ves sladkor prevrel v alkohol, vsebujejo pa manj kot 4 grame sladkorja na liter, sladka in desertna vina pa več kot 50 gramov sladkorja na liter.
Nasa naslednja postaja je gostilna Pri Emili. Med tem ko kakšnih sedem minut čakamo, da se v naših kozarcih zasveti rumena tekočina, ugotovimo, da je vino zelo tesno povezano s hrano. Naročimo še sir in »trajtar«. Kot v vsaki sodobni gostilni, imajo tudi v tej oboje, ampak kaj bomo s tisto drugo rečjo, šefu res ni bilo jasno. Sir so nam postregli z bučnim oljem in česnom.
Odločimo se, da bomo zapustili Soboto in poskusili tudi pri Zvončku. Zaprto. Torej, bistro Dona. Naša komisija sklene, da je vino korektno, pregledala pa je tudi gostilno. Ugotovila je, da je točilna miza kovinska, in zato so vsem gostilnam toplo priporočali, da
enu
Z Društvom vinogradnikov Goričko smo na pen postavili vina nekaterih pomurskih gostiln in ugotavljali, kaj nam točijo.
In ko zapuščamo Prekmurje in se peljemo proti prleški strani, se v zraku pojavijo .bele snežinke, upamo, da zadnje letos. Najprej je Bobnjar, kjer poleg vina namesto »trajtara« zaprosimo še za »trahter«. V gostilni Kasač nam je gospa Nada Hanžekovič postregla z domačimi klobasami in nas popeljala v vinsko klet, ki je namenjena tudi dobrim družbam. Ob sodih sem se spomnila vinogradnika Janija Žilavca, ki je nekoč rekel, da mu gre najbolj na živce, če mu kdo trka na sode »češ, koliko vina je še notri«. To kaznivo dejanje je primerjal s tem, da tudi na obisku ne gledaš v tuje bančne knjižice. Torej, ne trkajte po sodih, tudi za to ne, ker vino potrebuje svoj mir. Ustavili smo se še v Borečih pri Zorku, kjer nam ni uspelo priklicati šefa gostilne, postregel nam je sin, ki nas je nekoliko nezaupljivo gledal in poslušal, kaj želimo, potem pa vseeno prinesel »trahter« in pretočil vino.
V zaboju smo imeli samo še eno prazno in napolnili smo jo z vinom iz hotela Zvezda. Tu se je naše potovanje končalo, ocenjevanje pa še ni bilo končano. Zbrane vzorce vina smo predali pod drobnogled še veččlanski strokovni komisiji.
S pomočjo »trajtarja« in prijazne »kelnarce« iz gostilne Šiftar smo vino pretočili v naše steklenice, oprane s soboško vodo.
Ali ste vedeli, da »šankiranje« lahko povzroči revmo? Na posnetku gostilna Dona.
marmorne in kovinske »sanke« zamenjajo ali obložijo z lesom, kajti pri večurnem »šankiranju« je velika možnost komolčarjev in »šankistov«, da dobijo revmo. Torej, gostilničarji, če nočete revmatičnih gostov ...
Na poti proti Moravskim Toplicam stoji že nekaj desetletij gostilna Šinjor in greh bi bil, če se ne bi ustavili tudi v njej. Gostilna je prazna, človek bi pomislil, da ljudje pri nas ne hodijo v gostilne. Toda bil je pač ponedeljek in nismo izbrali najprimernejšega dneva za obhode po gostilnah. V začetku tedna je namreč vedno mirno, bolj proti petku gre, bolj se gostilna polni, v petek in soboto doseže vrhunec in potem v nedeljo in ponedeljek doživi frekventnost spet padec. To se ponavlja, odkar obstajajo gostilne.
Naslednja postaja je Hotel Termal, kjer nam v prazni, lepo opremjenio restavraciji postrežejo z vinom, ki je »termalno toplo«. »20 stopinj« izmeri g. Erni. Idealna temperaturo belega vina pa je 10 stopinj Celzija, pri tej temperaturi sta okus in vonj ravno dovolj intenzivna. Rdeča vina serviramo pri sobni temperaturi, to ne pomeni 30 stopinj, ampak »romunsko temperaturo sobe« - 18 do 20 stopinj Celzija. Člani ekspedicije takoj ugotovijo, da mora biti vino mrzlo, ženska pa vroča. Ce smo že tu, preverimo kakovost vina
"	H pri Šiftarjevih, kjer nam mlada
I natakarica postreže z dobrim vinom l v primernih kozarcih.
V Hotelu Termal smo poskušali termalno toplo vino.
V kleti bistroja Kasač v Veržeju nismo smeli trkati na sode.
Gostilničar gostu: No, kakšno se vam zdi naše vino?
Gost: No, pili smo tudi boljšega.
Gostilničar: Ja, samo ne pri nas.
GOSTILNA	OCENA
Gostilna Sijarto	17.12
Bistro Kasač	17.08
Gostilna Pri Emili	16.96
Gostilna Horvat - Lovenjak	16.90
Hotel Diana	16.66
Bisro M	16.60
Okrep. Boža Šiftar	16.52
Zvezda, hotel	16.50
Hotel Termal	16.44
Holec. bife	16.36
Titan	16.28
Cipot Agromarket	16.24
Gostilna Bobnjar	16.16
K rotundi	16.08
Olaj Gančani	15.92
Zorko	15.70
Dona Bistro	15.66
Kuhar, gostišče	15.66
Šinjor	14.98
Društvo vinogradnikov Goričkega je ocenjevalo vzorce vina gostiln, ki smo jih vzeli 11. in 12. marca. Nobeno vino ni bilo izločeno iz prodaje, kajti najnižja ocena za točenje v gostilnah mora biti vsaj 14,01. vsa so imela več. Vina, ki so imela nad 16,01 točke, bodo dobila priznanje, nad 18,01 pa diplome. Uradno oceno za vino pa lahko da pristojna ustanova, nam najbližji je Kmetijski zavod Maribor. Vina stanejo v gostilnah od 600 do 800 tolarjev. Pri ocenjevanju so ugotovili, da kakovost vin v gostilnah narašča, to pa še ne pomeni, da se je s tem dvignila kultura pitja. Ljudje se ga še vedno znajo »nekulturno natankati«.
Aleksandra Nana Rituper
Fotografija: Albert Abraham
marec 96 11 ■ ■
inPe"view
VESTNIK 40
Pri obstoječi politični konstelaciji je vsa zunanja promocija države na športnikih in estra di. Športniki. Primož Peterka, Urška Hrovat, Marika Kardinar, mogoče tudi predanovsko moštvo, ki igra hokej na travi in je postalo državni prvak, če bodo fantje na evropskem prvenstvu dobri. Estrada. Če bo Regina prišla v Ženevi skoz, bo to že nekaj, če bo dobra v Oslu, bo še več.
»Zato, ker je Regina kraljica!«
ZADNJA VEST PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE PEN-a
IZVEDELI SMO, DA SE JE NAŠA REGINA UVRSTILA V FINALNO TEKMOVANJE ZA EVROSONG. KI BO MAJA V OSLU.
Vprašanje: Zakaj Regina. Če pa ste Irena?
Regina: »Zato, ker je regina kraljica! Ko sem bila majhna, sem hotela postati princesa. Za pusta sem bila vedno princesa. Krona je morala biti čimbolj prava, imela sem tudi diademe. Bila sem prepričana, da bom našla kakega princa. In sem ga. sicer nima 'von , lahko pa bi se pisal Kogoy in bi imel
Aleksander Aleks Kogoj ima tak studio za glasovno snemanje, da vprašanje, če je še tak v Sloveniji, niti ne zveni preveč prilizovalsko Dva taka bosta še gotovo, pravi.
Regina, ptička kraljička poznate?
»Ne, kakšen je?«
Živahen.
Malo spominja nanjo: droben in kraljiček po vzdevku, ki ga je. tako pravi legenda, dobil iz podobne želje po veličini kakor ona. Želel je leteti najvišje Regina zdaj leti najvišje med slovenskimi estradnimi umetniki. Asociacija bi lahko šla tukaj še dalje, še višje. Francoski šansonjerki Edith Piaf so rekli »pariški vrabček«. Nepozabna je imela nekaj v glasu, nekaj od boga ali ptic ali koga dodanega.
Dodajate kaj svojemu glasu, nekaj kar bi ga naredilo bolj hrepenečega?
»Aaaaah. kje pa. To se ti ne obnese. Ne zmoreš več. Če je barva glasu od pesmi do pesmi drugačna, je to zaradi pesmi Pri rokovski skladbi te odnese, pri mehki si bolj mehak.«
Kaj je prekmurskega v vašem petju?
•Vse! Saj, če imaš korenine tam, mladost od tam, potem je to v tebi.«
Kakšne pesmi pojete pri pomivanju posode?
•Težko vprašanje. Ne pojem, ker ropota pomivalni stroj. Pojem pa, ko sem sama. Takrat navadno vadim svoje pesmi.«
Med na taka nje m pijače v preddverju moževega studia nam potem razlaga, kako je kaj dobro ali slabo za grlo. Vroč čaj, pravi, je slab, ohlajen pa najboljši. Sploh pa ni asketska
»Mogoče niti nisem povsem muzični tip Pomemebnejše mi je vse to skupaj, prihod na oder, nastop pred kamero, vsa ta igra, celotna medijska predstava. To je čar igre!«
Vseeno pa od ambicioznosti pred nastopom ne spite?
»Hvala bogu sem to fazo dala skozi, hvala bogu, da je tako. Ko se enkrat pomiriš sam s sabo, je to krasen občutek. Na tekmovanju za evrosong se mi je fučkalo, dobesedno, mislila sem, da bo zmagala Marta Zore.«
Po nastopu pa ste spali?
»Ne. to pa ne Tudi pred poroko sem spala, po njej pa ne!«
Nekaj je, kar komad naredi evrosongovski. Sta ga delala na tak način?
Aleks: »Seveda, celo na dolžino moraš paziti. Odpadejo kaka posebna izživljanja, biti morajo pompozna sredstva bobni, činele Paziti moraš, da ne postaneš dolgočasen. Ko pride do prvega refrena, mora poslušalec to občutiti, mora si želeti, da bi pesem slišal dalje, da bi mu bilo žal. če bi mu kasetofon tedaj ustavili Evrosong se piše za najširši krog poslušalcev, najrazličnejših starosti in take je najtežje zadovoljiti.«
Nekaj ste izjavljali, da vas doma ignorirajo?
Regina: »Celo onesposobiti naju skušajo! Saj to je noro, delati proti svojemu narodu. Kopajo, da bi to najino pesem pokazali kot ponaredek.«
Aleks: »Pesmi, neka nemška ali švicarska, ne vem točno, in ta najina, nimata čisto nič skupnega Ampak to so izjavili, ljudi pa zdaj to vznemirja. Pisec v Slovenskih novicah je imel v rokah izjavo ustanove za zaščito avtorskih pravic, ki je zanikala, da bi bila najina pesem ponaredek, pa je kljub temu pisal, da je plagiat.«
Irena Pupa Kogoj Jalšovec z zdaj uveljavljenim umetniškim imenom Regina Sobočanka. Ne spominja se, od kdaj je Pupa. »od tako daleč, tako majhna sem bila«.
Kot Pupo. ki pojejo je Sobota najprej poznala. Z rdečkastimi lasmi Pupa in Rudi, ko je pela v duetu z Rudijem. Po nebesnem znamenju rak Zatorej nima na sebi nič tistega, kar se pripisuje ženskam z rdečimi, rumenimi lasmi, ki jim ljudstvo pravi »žute mravle« “Ah, kje pa!« Možu Aleksu še ni spekla gibanice, dodole pa mu je že skuhala
»Prvi nastop! Doma, v dnevni sobi, pa ne kar tako Vsak, ki je prišel k nam, je bil žrtev! Tudi očetovi poslovni prijatelji Ko so bili že bolj po domače, sem prišla, zvezda! Bila sem tudi sama svoja povezovalka. Blefirala sem, da so mislili, da govorim najmanj pet jezikov, $ francoščino vključno.

** 1
l - , ■
Na glasbeni sem se učila klavir, v osnovni šoli sem nastopala v kvartetu, vodil nas je Tomaž Kuhar. Oblečeni smo bili v folklorne noše. Naše ljudske pesmi so tako lepe!«
V dijaških letih je bila »rokerica« »Igrala sem baskitaro. Imeli smo tako slabo ozvočenje in sem se morala tako dreti!«
Želel bi, da bi se redakcija za to številko Pena končevala po petku, 22 marCa -	ŠTEFAN SMEJ
Vsak je naredil kar je mogel.
Peterkov stric se je peljal ribit s kolesom, čeprav so ga vabili, naj gre z njimi z avtom, samo zato, da je lahko ob vsakem obpotnem nabožnem znamenju zamrmra! »Hvaljen Jezus« in dodal, »daj mi. da bo danes ščuka« - zdoma pa je šel pred zoro, ker ni želel srečati melinčke ženičke, ki je vsako jutro drncljala v farno cerkev k maši.
Ivan je napisa! tisto svojo zarotitveno formulo, kije nihče ni razumel niti sam ne, malo iz grških, ma/o ciriličnih in ostalo iz latiničnih pismenk, napisal jo je na odtrgan rob časopisnega papirja in ga potisnil v prsni žep na srajci.
Karči si je oblekel staro vetrovko, znošeno in pomazano, ob vseh tistih novih, ki so mu jih prijatelji iz branže podarjali, vedoč za njegovo nagnjenje do ribičije, ker je bil prepričan, da mu prinaša srečo - zadnjič je preveril, najprej je imel oblečeno neko drugo in ni nič ujel ko pa je hlastno navlekel staro, se je plovec začel gugati.
'Franc je sicer ime! svoj talisman, a ga tokrat ni imel s sabo, kar pa se mu ni zdelo posebej usodno, ker je bi!prvič na ribolovu za temi vodami, k vsemu pa še prvič s to druščino in vese, da je to najboljše izhodišče - tisoče zgodb ga potrjuje: da namreč največ in največje ribe ujamejo podcenjevani novinci.
Četudi kratek opis prizorišča spoprijema bo odmik od vzdušja. Kajti pripovedovati o mirnem dihanju rečnega rokava, o zelenkasti vodi, ki je počasi tekla proti Muri, o stari vrbi, ki je poleglo rastla čez rokav, tako da se je skoraj vedno namakala in so ji iz zmehčanega starega debla poganjale vejice, ki niso vedele, če naj bodo koreninice, zato so se spremenile v nekakšne resice - to je najbolj daljno nasprotje bojevito odločnega obnašanja ribiške druščine.
Niso bili take volje, da bi jih od nagona po lovu in tekmovanju odvračala lepota rokava, ki se mu pravi Ustje - ker se je takrat še v širokem ustju izlival v reko in je daleč navzgor po njem migotalo rečno valovanje.
Palice so stiskali trdo kot krepela pred renčečimi psi.
»Ne vem. če ni pri tebi zraven,« so s stisnjenimi glasovi pripovedovali drug drugemu. Pazili so bolj na plovce drugih kakor na svoje, ker so se vsak posamič bali, da bi kateremu drugemu riba prijela prej ko njemu.
Kako to preprečiti? Tako, da paziš na sosedov plovec in ko vidiš, da mu ga riba premika, izrečeš gornji ali podoben stavek, kije v resnici zakletveni obrazec. Primerno je tudi, če ga blekneš kar tako, ker to onega vznemiri in zmede, nemalokrat celo do te mere, da sunkovito zategne in si morebitno ribo odpodi.
Če je zadeva zašla že tako daleč, da je po vseh znakih sodeč pri njegovi vabi res riba, potem ob zarotitvenem stavku pošlješ navzdol po njegovi vrvici zlo željo, do gobca ribe, ki se neumno mota na nepravem kraju in ji zasikaš: »Si nora, ne vidiš mojega trnka!« Zgoraj je to videti kot škileč pogled in suho požiranje
sline, ki mu včasih sledijo drobni mehurčki ob sosedovem plovcu. To je od sikanja pod vodo.
•Fantje, mi france danes ne bomo videli,« je z narejeno ravnodušnostjo reke! Peterkov stric. Pomeni: vi je ne boste, jaz jo hočem in jo bom, potrebno vas je samo narediti potrte in naveličane.
•Meni cukaaa ... hop, imaaam jo!« Karči je uje!majhno ribo, patrona, kot so rekli, za vabo za ščuko, ki pa so ji ljubkovalno rekli franca.
Največji nežnosti ribičev na živo vabo sledi neizogibna trdota: ribici patronu pazljivo, kot da bi šlo za roke, ki jih poganja najmehkješe srce na svetu,	’	\
izderejo trnek iz gobca, potem pa ji v	I
hrbet zapičijo trojček in jo vržejo	/
nazaj v vodo, da bi nanjo ujeli / ščuko.	z*
Način so imenovali /	’	/
•kopanje«. Patrona K
f koplješ, da bi prišla franca in mu skratila boleče plavanje. Krutost 'pa kljub temu ostane? Vprašajte raje, katerega ribiča, ki je kdaj kopal ki je torej lovi! ščuke na živo vabo, ne boli hrbet? Mislite, da je kak, ki ga ne trga v križu! Tam v vodi niso splavali samo patroni in čakali na ščuki n Šavs, skupaj z njimi so se kopali, viseč na kavljih svoje vesti tudi ribiči!
Po kaki uri je Karčijevega patrona ščuka popadla, vrvica se je napela, zletela je podolžpo rokavu. Karči je zapel Vrvica je zdaj pisala počez proti drugemu bregu.
»Eh, izgubil si jo, pod panj ti je odplavala!«
•Gor je še, čutim jo!«
»Bolj tja v oni smeri vleči, tako ... da. Kaj nisem prej rekel, fantje, da je tam ščuka, tam, kjer mu je prijela!«
»Hočešreči, da je tvoja?«
»Malo jo še puščaj, ne spra vljaj je še ven,«je sveto val Peterko v stric.
»Podmetalke nima nihče? Breg je tukaj strm, do! ne bom mogel, tako visoko dvigniti pa je tudi ne upam « Karčijev glas mu je trese! kolena.
fvan: »Veš kaj, bliže jo potegni! Tako, da! Zdaj daj palico meni, Franc pridi sem, vlezi se in se nagni dol Karči ti mu sedi na nogah, da se ne zvrne!«
Zapeta ščuka v vodije plavala v čedalje krajšem cikcaku, kakor ji ga je določal Ivan, ki je držat palico, Franc je ležal čez rob brega in se stegoval proti vodi, Karči mu je sedel na na nogah takoj pod zadnjico. Peterkov stric se ni vtikal
Ivan je potegnil franco do Francevih rok. ščuki n pogled je bi! seveda srep in zaničujoč. Franc je ni pograbi! za škrgami, ampak jo je popade/, kot da bi zagrabil za drog, ščuka se mu je izvijala in da se mu ne bi izmuznila, se je napel in jo pognal za hrbet.
Karči je pozneje trdil, da se je hote! izogniti ščuki in da ni pozabil Franca. Pa ne bo držalo, saj bi se lahko tudi samo skloni! ali odmaknil, ne pa da je sunkovito vstal s Francevih nog in si stisni! franco na prsi.
Franc se je zaril v mulj nekako do uhljev, čepra v je imel roke stegnjene predse. Takšen razmehčan mulj ima sesalno moč poljuba. Cmooook Ko pa te ne sesa več, te prilepi vase, zato so ga trije požrtvovalni prijatelji sezuli do bosega, ko sega za noge vlekli ven. Sklepajoč po tem. kako globoko v nosnice je ime! črno in kako dolgo se je usekoval. se mu je res lahko zdelo, da izginja v

notranjost zemlje. Ponikni! bi Še globje, če Peterkov stric ne bi reke/, naj ga primejo za pas.
• Ta ščuka je bila menda začarana,« je pozneje rekel Franc. Na pobledelem čelu se
' mu je srebrnkasto svetlika! posušen mulj, kakor da bi prišel od pepetjenja na pepelnično sredo.
STEFAN SMEJ. ilustracija- ENDRE GONTER

p^n
marec 96
VESTNIK 47
So Viktorija, Ana in Kristina zadovoljne s svojimi možmi?
krajinke za naše fante
Je lendavski Gradbenik dobro zaslužil na gradbiščih v črnomorskem mestu Odesa v nekdanji sovjetski republiki, zdaj samostojni Ukrajini? To nas v tem pisanju ne zanima! Nekaj pa je res: nekateri Gradbenikovi delavci v več mesecih oziroma celo letih bivanja na terenu niso le zidali, ometavali in tesarili, ampak so oči »vrgli tudi na kako deklino«. V mestu, kjer živi okrog 800.000 ljudi, je babnic menda na pretek. Eden od »naših«, čigar imena pa nikakor ne smem izdati, se mi je takole »opravičeval«: »Brž ko smo vstopili v kak lokal in naročili .rundo’, so se pridružile domačinke. V primerjavi z osebnimi dohodki, kakršne imajo tam, so bile naše plače .bogovske'. Če pa je v lokalu igrala glasba za ples, si moral na plesišče, če si hotel ali ne, kajti ponavadi je bilo tako, da so vabile dame. Če ne bi šel, bi bila to (po tamkajšnjih običajih) huda žalitev.«
Viktorija prava Odraričanka
Ekonomski tehnik Ivan Marič iz Odranec, zaposlen pri lendavskem Gradbeniku, je v Ukrajino menda prvič sel 1993, leta in v Odesi je spozna! komajda 17-Ietno Viktorijo Kumina, ki je takrat še obiskovala trgovsko šolo. Vnela seje seveda ljubezen in mlado Ukrajinko je še istega leta pripeljal domov »na obisk«. Pozneje je Viktorja kot Ivanovo dekle prihajala v Slovenijo štirikrat letno, po 13. juniju 1994. leta pa jo je pripeljal že kot zakonsko ženo. Omenjenega dne sta se v Odesi civilno poročila. Spodobi se, da se Odrančan oženi še cerkveno, in 8. oktobra 1994. leta ju poročil odranski župnik Lojze Kozar mlajši. Ni bilo treba nobenega »prekrščevanja« in tako je Viktorija lahko Še naprej pravoslavka.
»Kako ste reagirali, ko ste zvedeli, da bo sin vzel za ženo nedomače dekle?« sem povprašal Elizabeto Marič.
»V njegovo odločitev se nisem vmešavala, saj je dovolj star in razumen. Tu in tam me je kdo ošvrknil, češ ali si doma ni mogel najti dekleta, pa sem ga zavrnila, rekoč, da imajo tudi tujke dve nogi in dve roki.«
»Mladoženčeva« mama oziroma snahina »mamca« (tako jo ogovarja) je še povedala, da so Viktorijo sprejeli na dom, kot da bi prišla hči. Tudi oče oziroma tast Ivan je nadvse zadovoljen s snaho iz Ukrajine.	_
»Je bilo veliko solza, ko si ,za vedno zapuščala starše, prijateljice ...? sem pobaral Viktorijo.
»Le zakaj bi jokala? Nisem šla prvič z doma! In v dobro mesto sem se poročila!«
Ja, Viktorija je kar srečna v novem domu, ki ga ima v novi hiši v Odrancih. Presenetilo me je njeno znanje slovenskega jezika. Knjižno slovenščino govori bolje kot marsikateri Slovenec, odličen pa je tudi njen prekmurski (markovski) dialekt. Prava Odrančanka! In ker se je tako (hitro) prilagodila novemu okolju, jo je to sprejelo za svojo. Ni tujka, ampak prava domačinka, ki s sosedi rada poklepeta, z njimi spije kavico, hodi na obiske k sorodnikom. V juniju bo opravljala izpit iz slovenskega jezika in predvidoma še letos bo postala.slovenska državljanka. Tedaj se bo morda tudi zaposlila.
Mišo Sijarič iz
v Ukrajini le dobro zasluži), anrpak si je našel tudi Prijateljico Ano in se z njo Poročil.
Ana je rada[ Bogme, tudTT
V dobri družbkin rada se lepo oblači.
Ljubezen ne pozna meja. In prav je tako, saj je dobro, da se slovanska kri malo pomeša. Minili so pač časi, ko fantje niso šli dlje kot do sosedove Micke. Pa vendarle me je zanimalo (in najbrž tudi vas, sicer zdaj tega ne bi brali), kako so se tujke vključile v življenje v naših krajih. Jih je okolje sprejelo? So Viktorija, Ana in Kristina zadovoljne s svojimi možmi? Z vsemi tremi sem se pogovorajal med odsotnosjo njihovih izvoljencev!
» .. Če še ne bo treba paziti na otroka,« jg povedala na koncu krajšega kramljanja.
Mišo se je »zatreskal« v Ano
Trditev mojega znanca, da si v Ukrajini ni težko najti dekleta, je potrdil tudi Mišo Sijarič izTrimlinov. Kot gradbeni delovodja je tudi on dlje časa delal v Odesi in tam spoznal gospodinjo Rusinjo Ano.
>Kako in kje sta se srečala?«
»Skupaj s prijateljico sem bila v neki restavraciji. Spoznala sva se 1992. leta. Poročila sva se in leta 1994 sem prišla v Slovenijo in tu ostala.«
Ano sem poskušal malo »sprovocirati«; vprašal sem jo. ali ji ni žal, da je zapustila veliko ukrajinsko mesto in prišla živet k nam na podeželje. Vžgalo je.
Kristina Štefanec se veliko ukvarja s svojo hčerkico Doris, veliko pa jo videvamo tudi v moževi optiki.


Le kakšen moški bi bil, če se ne bi zaljubil v lepotičko Kristino.

||	I Tale slika sicer
I ni poročna, /	ampak z
J SK drugega veselega
T1*	druženja.
»Včasih se mi res toži po prvotnem kraju bivanja, saj je Odesa veliko industrijsko mesto. Pomislim tudi na to, kaj se dogaja z mojim stanovanjem, ki sem ga oddala nekima mladima zakoncema, ki nanj ne pazita ravno preveč. Pa me otožnost čez čas mine. Vsekakor pa potem, ko v hiši nisem več sama, ampak se z dela vrne Mišo, ki je zdaj zaposlen v lendavski Ingri.«
Ana je stara 45 let in dokaj postavna ženska. Mišo je dobro izbral, ko je drugič izbiral. Ana slovenski jezik razume, govori ga pa ne. Odlično pa govori hrvaško in angleško. Ko je mož na delu, največ časa, vsekakor pa v tem dolgem zimskem obdobju, prebije v hiši v novem naselju vTrimlinih. To pa jo nekoliko »ubija«, saj je rada v dobri družbi. Pa Še ena »nerodnost« je: rada se lepo oblači! In če se tako oblečena pojavi na ulici, denimo v Lendavi ali Murski Soboti, ga ni moškega, ki je ne bi pogledal. To ji godi. Mišo pa sploh ni ljubosumen, čeprav ve, da ima žensko, ki bi jo imel rad še kdo.
Ob obisku je pokazala dragocen krzneni plašč, drugače pa je bila kar po domače oblečena.
Kaj delate čez dan?«
»Kuham, pospravljam, berem ruske knjige in slovensko žensko revijo Lady.«
»Tukaj vidim šopek rož,«	_
»Mišo mi jih je prinesel za dan žena. Pri nas, v Ukrajini, je dan žena še vedno velik praznik.«
Ana je povedala, da ji mož, ki je nekoliko starejši od nje, ni obljubljal gradov v oblakih. Tako bo treba rlovo hišo Še opremiti, urediti fasado in tako naprej. Sama pa se bo potrudila navezati stike z bližnjimi sosedi, kajti za zdaj jih ima šele s tistimi, katerih hiša je četrta v ulici. Všeč ji je prekmurska pokrajina. Z možem hudi nabirat gobe, in tudi namakat trnek. Mišo je ujel postavno ribo!
Ukrajinka Viktorija se je kot 17-letnica zaljubila v Odran-čana Ivana. Civilno sta se poročila v
in tast Ivan Marič imata snaho iz daljne Ukrajine tako rada, kot da bi bila njuna hči.
Rada rešuje slovenske križanke
V lendavskem koncu je sicer veliko govoric o grad-benikovcih in Ukrajinkah, ki da so jih pripeljali domov, dejansko pa gre za pretiravanja: samo Odrančan in Trimlinčan sta se poročila. Kaj pa mlada žena lendavskega optika Jožeta Štefaneca, utegne kdo vprašati. Ja, tudi 25-letna Kristina Keresmanje Ukrajinka, ki pa je mladi mož ni šel iskat tja dol k Črnemu morju, ampak seje ljubezen vnela v Lendavi, kamor je bila prišla s turističnim vizumom iz svojega rojstnega kraja Užgarod,
»Oh, kako hitro teče čas! Tri leta in pol so minila od takrat. Najina hčerka Doris je stara že leto in pol. Z Jožetom sva se poročila 24. aprila 1993. leta v Lendavi, ko sem bila v visoki nosečnosti, zato nimam kakih posebnih poročnih fotografij. Zelo sem srečna, ker imam tako dobrega moža. Popeljal me je po vsej Sloveniji in tako sem spoznala vse naravne in druge lepote, na primer Bled, Kranjsko Goro ... Naj se malo pohvalim: Ko sem bila v bolnici in kramljala z nekaterimi bolnicami ter povedala, kje vse po Sloveniji sem bila, so se mi nekatere potožile, da dlje kot do Maribora ali Ljubljane niso hodile. Bila sva seveda tudi na morju. Meni je zelo lepo tudi v Čardi v Lendavskih Goricah.«
Oh, razgovorila se je ta lepotička Kristina. Govorila je v lepi knjižni slovenščini, kar je za tujko (zdaj seveda ni več tujka!), ki živi v Lendavi, kjer je babilon jezikoven dialektov, nenavadno. Pohvalil sem jo. Pokazala mi je veliko križanko, ki jo je skoraj v celoti rešila brez pripomočkov. Rada bere slovenske revije in časopise. Na koledarju si je z debelim krogom označila datum izida našega lista, da bija ne prezrla reportaže. Vestnik oziroma Pen bo poslala v Ukrajino, da jo bodo lahko videli v časopisu. Kristina razume tudi veliko madžarščine, saj njena babica in dedek, ki seveda živita v Ukrajini, govorita ta jezik.
»Zaenkrat Še nimam slovenskega državljanstva. Upam pa, da ga bom prej ali slej dobila. Kar hitro sem se vključila v tukajšnje življenje in - delo. Kot član družine možu pomagam v trgovini. Najpogosteje seveda pri delu s strankami. Tudi pri zdravniških pregledih oči zaradi izdelave očal sem zraven,« je povedala Kristina.
Da je res tako, sem se prepričal dan prej, kajti takrat se zaradi množice strank ni bilo mogoče pogovarjati. Naslednji dan, nekaj minut pred zapiralnim časom, ni bilo gneče. Ko sem prišel na obisk, sem se seveda predstavil in povedal namen obiska in pisanja.
»Vse vem!« je dahnila Kristina. In potem sva kramljala o tem, o čemer ste pravkar brali.
* * *
Iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo! Iskal sem in našel dve Ukrajinki in eno Rusinjo. Nobene tujke niso več, ampak naše domačinke. Vsekakor pa skrbne in zveste žene, ki imajo dobre može. Ne vem pa, kaj bi utegnila biti narobe z nekaterimi drugimi našimi dedci, za katere sem pozneje zvedel, da so si prav tako pripeljali tujke, a so se čez čas vrnile domov. Bi morda vedel vzrok kateri od naših bralcev?	ŠTEFAN L. SOBOČA N
marec 96
Pe"
, v	VESTNIK ES
reportaža
GAUDEAMUS IGITUR
Pravzaprav je kar značilno za »odštekano« Penovo redakcijo, da je poslala pisat reportažo o letošnjih maturantskih plesih prav človeka, ki je del tiste povojne generacije (vojno si izberite sami!), ki je edina ostala brez tovrstnega zaznamovanja enega pomembnih človekovih mejnikov. Matura naj bi to vsekakor bila. Čeprva smo jo (večinoma) uspešno opravili, nam ni bilo dano, da bi neko soboto zv ?čer povabili starše, sorodnike in prijatelje, da bi videli, kaj lepega nas je naučil takratni plesni mojster g. Martinec. Vadili namreč smo, uradno plesali pa nikoli. Ne zato, ker bi se preveč spotikali, ampak je bilo to prav leto, ko je umrl tovariš Tito. In ker je to takrat še pomenilo neizmerno žalost po vsej državi, so bile odpovedane vse zabavne prireditve, vključno z maturantskimi plesi.
Tako sem bil torej namesto leta 1980 na maturantskem plesu 16 let pozneje. Bolje pozno kot nikoli! S fotomojstrom nisva bila dovolj pražnje opravljena, zato sva sedla kar na konec Dianine kavarne. Tako sva marsikaj videla, marsičesa pa tudi ne. Bilo je okrog 450 gostov, ki so jih povabili dijaki soboške trgovske šole (razredi 3g, 3h in 3i) na Čelu z ravnateljem Štefanom Harkaiem. Bilje plesni mojster Boštjan Komaricki in bila je Avantura (igrali in peli so), bile so maturantke z maturanti, bile so ekskluzivne in manj ekskluzivne obleke, bilo je namizno obilje, pa nekaj starševskih solza ob (lepem) programu in bilo je dovolj poprogramske sprostitve, na primer z bananami.
DIANA NI ZVIŠALA CEN
Večina pomurskih maturantskih plesov je letos v soboškem hotelu Diana. Od februarja do maja se jih je (bo) zvrstilo devetnajst, med šolami pa so praktično vse soboške, rakičanske, lendavske in celo nekaj mariborskih. Tu in tam je kakšna tovrstna prireditev tudi v radenskem Radinu, kjer pa zavoljo potreb stalnih hotelskih gostov to dejavnost iz leta v leto bolj opuščajo.
Pen ne bi bil Pen, če ne bi zvedeli, da se letos vrsta staršev pritožuje, češ da hotel Diana izkorišča svoj tako rekoč monopolni položaj in je pošteno zasolil (popopral?) storitve slovesnih petkovih oziroma sobotnih večerov (noči). Direktorica Helena Pintarič: »Diana cen ne spreminja. Zaračunavamo 27 mark na osebo, pri čemer ponujamo večerjo, glasbo pa seveda tudi prostor in primerno postrežbo. Za maturantski ples mora delati ena izmena kuharjev oziroma natakarjev, to pa je približno 20 ljudi. Res pa je, da šole ravnajo različno. Tako se nekatere odločajo za pogodbo z nami (kot na primer
Helena Pintarič, direktorica hotela Diana: »Če je nujno, poskrbimo tudi za goste, ki potrebujejo pomoč. Do doma jih lahko prepeljemo $ kombijem, lahko pa tudi prespijo v našem hotelu.*
tisto soboto, ko sem bil sam na plesu), druge pa sodelujejo s plesnimi mojstri. Ti jim ponudijo celovito organizacijo maturantskega plesa, vključno z našimi storitvami. Ob teh dodajo še izdelavo vabil, fotografij, videokaset, nageljne in seveda plesne vaje. To seveda stane veliko več - od 45 do 50 mark. Starši tega ne ločijo, ampak mislijo, da so cene naših storitev tako spremenljive, da smo toliko dražji *
40 MARK ZA VSE STORITVE
Plesni mojstri so torej v zadnjih letih očitno postali več kot zgolj to - dva od treh, ki se pojavljajo v Diani, se namreč ukvarjata s tako imenovanim popolnim inženiringom. Po domače to pomeni, da učiteljem, učencem in staršem ob pripravi plesa praktično ni potrebno skrbeti za nič, če so seveda tak način oganizacije pripravljeni plačati. Seveda je potrebno seči v žep malce globlje, prej omenjenih 27 mark za večerjo in glasbo se spremeni v 40 do 50 mark na osebo - tudi za povabljene, ne samo za maturante!
Eden plesnih učiteljev je Saša Županek - Športnik iz Murske Sobote. Pri izvedbi maturantskih plesov je sedmo leto. Že v začetku je ponujal celostno organizacijo, pa je niso sprejeli. Sele ko je podobno ravnal konkurent iz Maribora, se šole odločajo za tak način. »Mislim, da moje cene niso pretirane,« pravi Županek, »za 16 do 18 plesnih vaj zaračunam 30 mark. Če pa se šola odloči za celostno ponudbo - tu mislim na vsakega gosta omizja, ne samo plesalce - je cena 40 mark. Za ta denar ob plesnih vajah pripravim praktično vse, kar je potrebno: vsaka
Branko Časar sestavlja solato. Včasih jo je mešal, vsekakor pa je šef Dianine kuhinje med uspešnejšimi v svojem poslu. To dokazuje njegov jesenski nastop na kuharski olimpiadi v Nemčiji.
plesalka dobi po dva co til Iona in suhi šopek, plesalci dobijo po dva metuljčka, izdelam vabila, organiziram prodajo vstopnic, sodelujem pri razporeditvi omizij, v ceni je seveda tudi večerja z glasbo in še vrsta storitev, vseh praktično ni mogoče našteti. Odgovarjam praktično za vse v zvezi z maturantskim plesom, dela je ogromno. Posebej, ker vse opravim sam. Razmišljam
celo, da take ponudbe v naslednjih letih ne bi več prodaj enostavno te stane preveč živcev. Nekorektno pa se mi zdi, so v Diani »tuji« plesni mojstri bolj spoštovani od »domačih«, pa jim vsaj ponujajo ugodnejše pogoje. Kljub vsemu mislim, sem po kakovosti dela med najuspešnejšimi plesnimi učitelji
OD MESNIH IN SLADKIH
Plesni učitelj Saša Županek - Športnik v nenavadn položaju — zgodilo se je na eni od maturantskih »bm Gre za prireditev, ki bo letos že sedmič, zgodila pa se 24. maja. Na >brndžo« je vabljena vsa maturants generacija, med drugim pa se gredo tudi igre, ki pokaŽ barvo spodnjic plesnega mojstra.
Ljudje z obeh bregov Mure smo znani po tem, da nočemo lačni ali žejni, in to velja tudi za rajanja maturantov in njihcS bližnjih. Zato sem se napotil v hotelsko kuhinjo, kjer je »poveljevi sam slovenski reprezentant, ki nas bo septembra zastopal -kuharski olimpiadi v Nemčiji. Šef Dianine kuhinje, Branko Čas »Za predjed - domači narezek - smo porabili okrog 45 kilogram
Vodja strežbe Karel Kutoš je v poslu že 31. leto. Šefovsh pa mu ni zlezlo pod kožo, vsaj ne tako zelo, da tudi si ne bi stregel ■ gostje bi brez izjeme najraje dobili najbs sveže in najbolj vroče ...
‘eh mesnih izdelkov. Potem bodo gostje zaužili govejo juho CoIMm svinjsko ribico Fankfurt, puranji file z gobami, kr< impirjeve princem ■ in sortiran korenček na maslu. Dodali bomo sestavljeno sol^o< (nekdaj se ji je reklo mešana - op. p ), za sladico pa bo čokolad' f rolada s kavo Diana. Vse to pripravlja pet kuharjev in pet pomožni delavcev, gostje pa bodo to noč snedli okrog 115 kilogramov mes
■n—iwni'i ii "p
Pen
marec 96
Težko bi rekel, kdo so najboljši pivci, vsekakor pa je kmetijska šola med najuspešnejšimi. Maturantske plese imajo tudi mariborske srednje šole in značilno je, da smo Prekmurci oziroma Prleki v pivskem smislu v zanesljivem vodstvu.
Se običajni »maturantski« delavnik natakarjev: začnemo ob šestih zvečer, dva sta za točilno mizo, sedem jih streže, pomagam pa tudi sam. Delamo do jutra. I tja do sedmih ali osmih. Največ gostov letos je bilo 530, lani pa na enem od' plesov kar 610. V kavarni je ob koncih tedna ogromno prireditev, zasedeni so vsi petki in sobote v marcu in aprilu.«
Bojan Peček (na MP prvič) Jure Zauneker (bil že nekajkrat)
... TEKOČIM OPOJNOSTIM
strežbe v izmeni Karel Kutoš je Diani zvest že od leta 1965 in sami lahko .'' 'I^Žno izračunate, kolikokrat več je bil na maturantskem plesu od pišočega. A v vseh u et'h na tovrstnih prireditvah m bilo negativne izkušnje, kakšnih hujših incidentov: - Maturantski ples je posebna slovesnost za starše in šolarje, tako da ni večjih težav. Če je F akšen, ki pregloboko pogleda v kozarec, ga »oskrbi« njegova družba, tako da naše L	ni potrebno.
večini plesov najraje pijejo odprto vino, ki smo ga tokrat pripeljali s Koga, in sicer f 0 do 400 litrov. Prodamo okrog 40 vinskih buteljk in precej brezalkoholnih napitkov.
PO VSEH NAPORIH ŠE NA
JUTRANJO KISLO JUHO
Zgodaj zjutraj se »odrasli« običajno poslovijo, maturanti pa se sami odpravijo na kislo juho v sosednji hotel v mestu (koliko jih že premore Sobota?) Zgodi se, da jim jo plača plesni mojster, večinoma pa je to kar njihova interna zadeva. Maturantskega plesa je s tem konec, biznis pa teče svojo pot. Gaudeamus igitur -veselimo se torej (kaj nam pa drugega sploh ostane?)!
V Diani se bodo maturantski plesi vrstili vse do konca maja. In kako so si maturantsko pogačo razdelili plesni mojstri? Šestkrat jih pripravlja Boštjan Komaricki, osemkrat Saša Županek in petkrat mariborski konkurent Rudi Kocbek.	j
marec 96
p®" dijaška
stran
VESTNIK ■

Pozdravljeni prijatelji športa
odboikaši Sc zmerom
(inEA iWE ■ 5RA VMA
Kakšna je ta scena, kakšen je ta folk? Pohlepna .e ta scena in neumen je ta folk!
Prekmurska scena je večja kot zgleda Zmeraj več je tega dreka m odvečnega goveda.
'Mislijo da nihče ne Steka njihovega dreka. > In center, m center nam smrdi, ker na desno se nagiba Zdaj že vsak politiko dela.
potikov je zdaj na tej sceni preveč Ti so dobri, saj delajo dobro. to da delajo še ne pomeni da so dobri Kaj pa Markoja in Novak, mislimo Novaka in Markoja, vsi že zmerom vemo, da oba sta čudaka, a čudež na dobrotnike čaka.
Kdo je sploh za to, da politiki so pri nas? Mi bi rekli, da jih ne potrebujemo, saj vse skupaj n izvezr a scena Za tako sceno, kjer bi Človek lahko bruhnil, mi besede tri imamo, ZABLODILI STE. HVALA'
Ta konec tedna bo spel živahno na športnih terenih Prekmurja Nogometni lajiki se bodo znova podih fio njivah. Zakaj pa tekajo tako vztrajno, pa še nismo odkriti Najsigabodi o nogometu dovolj In že srno pn rokometu, kjer lahko rečemo kol rečejo naši vremenoslovc " Megla se bo še naprej zadrževala po nižinah. “ Seveda bo to škodovalo prekmurskim strelcem, ki bodo Še naprej Streljan z glavo v zid Najsigabodi dovolj o rokometu m strelstvu. Pa na hitro prehitinro košarko in smo že pn odbojki, kjer naši
. ftA	AH
z. imam	*
5.	■■■ ;i TVSTiA
^'ZA/MO IM	"
P, S. l.asinioli oseb » besedilu s nslimi iz stvarnosti so zgolj slučajni!
IMAMO .* r 5HO 2AAVEN
AVTORJI
p.
Vsem se bomo zamerili, ampak recnica boli, na prekmurski politični sceni prav vse smrdi. Končno zdaj je čas. da kdo pove resnico pravo, nekdo ki ima jajca in misli s svojo glavo Vse so sama znanstva, vse so same veze Grozno je radio odjsret, non stop LDS-SDSS-SNS-ZELENI kvartet. Pozsonec, Farkaš. Bavčar, dajte severovzhodu nov zalet.
Dobra je kar cela scena, lahk naštevali bi cd Lendave pa do Gorice. Glavni od njih je Kučan.	=
nanj vsi plujejo, kot da nagnusni je bombon.
V Murski se reče, da drugačni so ljudje, Kučan, Gerenčer odlični muzikantje, ko igrajo, ženskam vse se cedi. Ostala scena zdaj brezvezna, konkurence itak ni.
Obal pa zmeraj neke spremembe omenja, najbrž nase je ponosen, z ženo zdaj prepeva Farkaš se mu je pridružil.
Geza ma idejo kot vedno, kot star pregovor pravi, ni za osla ed Medic. Duban. Bratuša vsi govorijo psovke, se opazi, da so plačani zalo.
Svoja najboljša leta so imeli že pred 20 leti, l f^TM. e še zmeraj so vsi na sceni.
s, im i Sem
JU $ert
.imjias verjetno niste mč zamudili Besedo pa sedaj predajam kolegu Kolegu >jw>nm novinar "Ne bom veliko govoril, ampak iahko povem le to. do če ne tu obstajale sanje naših igralcev, bi šport lokaj v PiJkmmju za -nuno izumrl
Ljudje jim pravijo prekmurskega oaroda smvW v
T^SA	M
& . Hi k
SAN At.1 MAN M KA MAJO
servirajo na napačno stran igrišča. Naši pmg-poogaši pa še zmeraj sanjajo o končnici državnega prvenstva, velik konkurent lemu športu, ki je pn nas malo manj |»znan. pa je hokej »a trav;
k /ho^o.	pa 4h>wcLo\, tcAe
dd	j	Uc ^>ec
.nvOtA^M. Jn fnutA^da. AA
v UtsAw	^z Audi
dri / £ , /kote zoo-ttiJe rc.


VESTNIK 51
Nekoč so DlESKA(li),
OB 800-LETNICI PRVE PISNE OMEMBE LENARŠKE CERKVE - SV. LENART JE ZAVETNIK POLJEDELCEV IN JETNIKOV - LETA 1196 SE LENART V SLOV.
GORICAH PRVIČ OMENJA KOT LAST SPANHE1MOV -KAKO SO VLIVALI PRVI
LENARŠKI ZVON?
ROPOTANJE S »SVETIMI DESKAMI«
Zvon je omenjen že v svetem pismu in ga uporabljajo primitivne in visokorazvite civilizacije za magične, kultne ter opozorilne namene. Od osmega stoletja so zvonovi večinoma bronasti. Prve zvonove so imeli na naših tleh samostani, ki so se menda
naveličali ropotanja s »svetimi deskami«. Te ' deske so bile predhodnice zvonov v večini * Q naših prvotnih cerkva Kakšne so bile videti.	. Sh
ni natančno znano, saj niso ohranjene, ker f so jih zdelali črvi. Prav tako so sprva
uporabljal) »svete deske" tudi pri Lenartu. Konec petnajstega stoletja pa so začeli zbirati med prebivalstvom denar, krom in baker. Premožnejše ženske so prispevale tudi zlat in srebrn nakit.
In to naj bi bila osnova za zvon Precej pa je dodal še grof iz bližnjega Hrastovca.
ZVONOLIVARJEVA
SVOBODA
V gradu Hrastovec je takrat živel , na dosmrtno ječo obsojeni zvonar. , i
Grof mu na prošnjo Lenarčanov ?
dovoli vliti prvi zvon za vaško cerkev. Obljubil mu je celo znižanje kazni, če bo delo dobro opravil. Iz ' na pomoč mlad
Pe"
marec 96
/ >
trbei nlačati«
na je vlekla ustnice na ozko, nekajkrat je ponovila, da ima kopalnico in je z drobnimi požirki pila rogato pivo; mlajši od obeh moških je imel motno srep pogled in ves čas ga je malo imelo, da bi se sprl z mano ali se morda celo zlasal, odvisno od tega, koliko starčka bo odžulil vase, iz steklenice, ki sta si jo podajala s starejšim; starejši je nihal med filozofijo in otožnostjo, med starešinstvom in domoljubljem, po eni strani bi moral kot najstarejši braniti in povzdigovati svoj stan, torej bi jim moral pogovor dobro plačati, še preden bi se začel, po drugi strani pa ga je mehčalo najino skupno prekmursko poreklo.
mariborske livarne zvonov je prišel

gotski vhod v lenarško cerkev je bil namenjen izključno hrastovškim grofom, Zaščitnikom cerkve. Fotografija: J. Zauneker enega za poroditi, ga bomo po svojem imenu klicali ' Bog z vami."
Lenarški zvonik je izjemno zanimiv. Od spodaj navzgor vidimo njegov gotski del s strelno lino. Najvišji del pa je baročen. In v najstarejšem delu je nekoč visel opisani zvon.
in krepak vajenec. Najprej sta izdelala model in zvarila potrebno zlitino. In zdaj da prebrisani jetnik vajencu peščeno uro ter mu naroči, da naj takrat, ko bo pesek spolzel na dno časomera, odpre pipo in spusti pripravljeno žarečo zlitino v kalup. In tako je bilo storjeno. Obsojenec je medtem pobegnil na zlato svobodo in nihče ga ni nikoli več videl.
Ta zvon je imel tako čist in jasen zven, da se ga je slišalo celo na Hrvaško, vendar so ga leta 1532 Turki poškodovali. Na zvonu so bila vlita imena ključarjev in drugih cerkvenih dobrotnikov in na njem je bil upodobljen grb hrastovške plemiške družine, ki je bila zaščitnica lenarške cerkve. Imela je celo fsvoj z grbom okrašen cerkveni vhod.
Zanimiv je bil iSh tudi napis z druge strani zvona: vidimo, - da je mlada žena no-’	seča in bi
imela
Za opisovanje dneva ni potrebno mešati barv, od betonsko sive do pasje vlažne, z zaplatami poscanega snega na senčni strani stavb in pod grmovjem. Dovolj je reči, da to leto do srede marca tudi še sredi nedeljskega dneva ljubljanski klošarji niso zapuščali pasaž, podhodov in čakalnic. Tile trije so bili tam pod Maximarketom.
Ona je rekla, da ji je ime Rosita, mlajši se je predstavil za Darija, starejši bi bi! zadovoljen z imenom Gregor
Prejšnji dan jim je moralo nekje na gosto hoditi, »Glej, takole bi mu včeraj naredil,« je Darijo postavil dlani, kakor da bi jih stiskal okrog vratu, in s palcema sočasno krenil navznoter.
»Ali pa ne, vedno se najde kdo pametnejši," je rekla Rosita. Torej ni šlo za fizični spoprijem, marveč za intelektualno pomerjanje, palca, krcnjena navznoter, pomenita intelektulano dotolče nje!
Mene pa je kar naprej nekaj lovil za zavihke, me obračal k sebi in - mi ponujal za pijačo.
»Lejko si muva nekaj po prekmursko gučiva,« je spregučai Gregor. »Iz klošarov se tii vsakši norca dela, v Parizi pa si tak,« z nogo je pomendral po talku, »če nisi s klošarji dober«.
Z globoko v žepe potisnjenimi rokami je malo zaokrožil okrog podstavka, na katerem so sedeli. »Poznam vse klošarje v Parizu in Berlinu. Inači pa je svet povsod isti, če se hitro pelješ mimo telegrafskih soh, postanejo goste kak na plouti late!«
Gregor pameten, Rosita pa lepa in negovana. »Kopalnico imam, za oči pa mi napišite, da so zelene, danes morda tudi malo bolj krvave.«
»Meni pa malo na plavo vlečejo," je rekel
»Inači pa je svet povsod isti, če se hitro pelješ mimo telegrafskih soh, postanejo goste kak na plouti late.«
»Ja, kam. na stopnice ali pa na ulico?«
»On je predsednik vseh Slovencev, lahko bi vas rfašei!«
»On je predsednik tistih zgoraj, pa še to ne vseh, naš tukaj spodaj pa ni! Ampak če je res Prekmurec, Prekmurci nismo slabi ljudje. Jaz ga niican samo teiko, ka man komi pijsati, nej trbej, ka mi odgovori. Pisao san njemi, ka bi lejko za rejveže na cesti tiidi kaj napravo «
»Viš, papeži bi tudi lejko pisal.«
»Znaš, ka ti povem, tou ti poven, ka za rejveže pejnez nega, za njega pa sou «
Darij zdaj že nekaj časa ni nastopil, povrhu seje Rosita mimo njega zatopila v rogato pivo in konice čevljev. »Lahko še jaz nekaj povem. Da ne bi bilo kaj kontra napisano Ker potem bom jaz tožil.«
»Gregor, ka praviš na tou dugo zimo?«
»Ka pravim, ka bi čim prle mijnola. Pa Še tou pravin, ka bi saki samo reportaže od klošarov pijsal, plačal pa ne bi nihče nikaj Veš, kaj so Novice naredile. Mojega prijatelja, ki je že 60 let star, so vlekli v Dravlje, ga s polivinilom pokrili in ga slikali. Čez oči pa so mu dali Črn trak. Samo za tri deci vina so mu dali...«
Svoboda je pa tudi nekaj vredna, jim pravim, kakor kak pisateljček brez domišljije, ali
GENERAL MAISTER JE
Zvonove naših cerkva so goltale prva in druga svetovna vojna. Tako je bilo tudi z 'enarškimi. In vedno znova je bilo potrebno vlivati nove. In ob takšnih priložnostih je bilo svečano dvigovanje zvonov v cerkevne stolpe. Ob neki takšni priložnosti je dal napisati na slavolok pri Lenartu osvoboditelj Maribora Seneral in pesnik Rudolf Maister Vojanov:
’ prednik šel je v bojni grom. Ti groma ।
nas in dom. In tvoj domači mladi glas Eden najznamenitejših zvonov na varuje trs in klas."	svetu je car zvonov v moskovskem
FRANČEK ŠTEFANEC Kremlju.
danes ZVON(ijo)
mladi supermen. »Zame napiši, da so moji privatniki, jaz sem še vedno pri njih, tako kakor je ona,« pomigne na Rosito, »pri meni «
Gregor: »Mene pa ni nič sram, naj vidijo moje tetice in strijčeki, Kučanu sem že pisal, v prekmurščini.«
»Kaj vam je odgovorih«
gospodinja pri nedeljskem filozofiranju.
»Svoboda. Moja svoboda je deset let ceste. Pa moja sramota tudi. Svobodo trbej plačati.«
Dal sem jim za tri litre vina. Gregor me le poljubil.
ŠTEFAN SMEJ
Fotografija: VALENTINA
VESTNIK 52
Pe" polkaregerep
upina
Č » hočete biti akualni, si morate ta čas umisliti ali kakšen duet ali ločitev. Tako se je obetavna dance skupina 4 Fun po izidu svoje prve plošče 4 fun 4 you odločila, da bo šla po poti Pop Designa in Vilija Resnika. In namesto ene skupine z dance-floor glasbo imamo sedaj kar dve. 4 Fun
ostaja še naprej aktivna s svojo pevko Karmen. Drugo polovico pa je zmešala Deja Mušič in nastala je skupina GIMME 5, v kateri sodelujejo še D. J. Buči, Dr. Grabnar in Roman Jug. Po akademskih naslovih sodeč bi morala biti torej glasba na doktorski ravni. Ritem mladosti je prva pesem, ki so jo Gimme 5 že predstavili in jo bodo s pomočjo pirotehnike ter specialnih svetlobnih učinkov še predstavljali po diskotekah. Tako gredo vsi s polno paro naprej, Deja se je že izkazala v rapanju, sedaj pa se bo menda še vpisala v plesno šolo, da se bo naučila še brake danca.


Cilji: V prihodnje želimo tudi posneti kaseto in CD, s katero bi uspešno kronali plodno 10-letno delovanje, obenem pa bi se radi zahvalili vsem organizatorjem, s katerimi smo in bomo uspešno sodelovali tudi v prihodnje.
Želje: Na koncu bi se radi posebej zahvalili našim zvestim poslušalcem - publiki, ki nas v večjem številu spremlja iz kraja v kraj, in prav ona je tisti faktor, ki nam daje voljo in moč za delo v prihodnje. •
Če si zaželite to okusno morsko jed, vam odslej ni treba več v ribjo res
tavracijo. Kalamari pridejo k vam kar sami, le najeti jih morate. Trije člani primorske skupine se namreč radi odzovejo vabilom, tako da so
trenutno že zelo znani kot zabavnjaki na različnih prireditvah. Popularnost jim je zrasla še bolj, ko so pred kratkim izdali še kaseto. Torej, če vam zadiši jo Kalamari, ne pojdite ponje v ribarnico, ampak raje v trgovino s kasetami. Pa še eno prednost imajo - ne smrdijo in ni jih treba čistiti.
Kratko in jedrnato
Po velikem boju med dvema organizatorjema podelitve priznanj, zlate note in zlatega petelina, je slednji zmagal. Najbrž je imel ostrejše kremplje od note. Tako se bodo slovenski glasbeniki 20. aprila na Celjskem glasbenem sejmu lahko potegovali za kokodakajočimi priznanji, kjer bo tudi slavnostna podelitev le-teh. Gledalci si bodo nominirance lahko ogledali že prej, in sicer v seriji oddaj na TV Slovenija.
Da se v svetu slovenske glasbe dogajajo zelo čudne stvari, ne dokazuje samo boj med noto in petelinom. Sedaj se je razvnela vojna tudi pri festivalu Melodij morja in sonca. Pojavila sta se namreč dva organizatorja; prvi si prizadeva, da bi bil festival v portoroškem avditoriju, drugi pa v Piranu. Menda sta si v lase skočila tudi že župana. Tudi tokrat pa bodo glasbeniki najbrž potegnili kratko.
Cefur na turneji po Sloveniji. Magnifico se je $ svojo spremljevalno skupino The Pissmakers v
- Smo skupina HAPPY END iz Prekmurja z 10-letno glasbeno potjo širom po Sloveniji.
- Letos maja praznujemo 10. obletnico obstoja in delovanja.
- Skupina je dolgo delovala v nespremenjeni zasedbi, lansko leto pa smo pomladili naše vrste ter uvedli bogato in novo instrumentalno ponudbo ter povabili k sodelovanju pevca Nado in Sašo Miloša.
- Skupina je takoj dobila nov stil, prepoznavni znak, s katerim razveseljuje mlado in staro povsod tam, kamor smo povabljeni.
- Skupino odlikujejo odličen naravni zvok, profesionalni pristop, prijaznost, ugodna cena nastopa, kar je v današnjem času izrednega pomena, saj je moto skupine: »Dobra volja, špas, veselje v vsako prekmursko vas.« Kontaktni telefon: (069) 44 181 Marjan, 51 022 Bojan, 70 038 Branko
marcu odpravil na promocijske nastope, in tako bo 26. marca prispel tudi v murskosoboški kino.
Utrinek je naslov nove plošče skupine Kontra-band, pri kateri je sodeloval tudi Jože Kramberger in prispeval svoj skrivnostni ciganski temperament, na katerega je opozoril že lansko leto, ko so ga imenovali za igralca leta. Skupina Kontraband je nov izdelek že predstavila v Ljubljani in moramo povedati, da so bili vsi obiskovalci promocije zares impresionirani. Upamo, da se bodo predstavili tudi drugod po Sloveniji.
Po navalu Cefurjev prihaja k nam še Mustafa, to je namreč najnovejše delo Brandija in Korada. Pesmi so na Radiu Slovenija že prepovedali, kot druge poprej, zato se je Brendi odločil, da bo za predvajanje na Radiu Slovenija plača). Vendar pa so tudi ta predlog zavrnili, kar dokazuje, da denar vendarle ni vs^. Kljub temu pa je zelo zanimivo, da se kaseta spet prodaja kot vroče žemlje. Vzroki tega fenomena še niso pojasnjeni.
Najvecji j slovenskih
pevec?
Je nedvomno Werner, saj mu nihče ne more oporekati njegovih 200 cm, kijih meri v višino. To ima seveda svoje prednosti pa tudi pomanjkljivosti. Werner je namreč še vedno samski in še vedno išče dekle, ki mu je doraslo.
Pravzaprav mu to naj ne bi bil prevelik problem, saj njegove pesmi nenehno pihajo na dušo dekletom, tako na prvi kaseti z naslovom Valentinovo kot tudi na najnovejši Simpatija, na kateri boste našli tudi istoimensko skladbo v duetu s Simono Weiss.
Kaj pomenijo tile dvojni w-ji v njunih imenih, smo povprašali kar Simoninega moža Gorana, ki pravi, da je med Simono in VVemerjem pač simpatija, naprej p? samo modro molči.
rrn ne sel lal
K 52
VESTNIK 53
penigmatika
marec 96
VERIŽNA KRIŽANKA
NAVODILO: Pri verižni križanki so opisi za vodoravne besede podani v običajnem vrstnem redu, za navpične pa po stolpcih od leve proti desni. Za lažje reševanje je nekaj črk že vpisanih na prava mesta. V lik razporedite 30 črnih polj.
a i, e i, 3
3 3 ii
J 1 i
i j
i
| VODORAVNO |		R								D			—	
- hrvaška pevka Lisac - gumica za brisanje - napad z roko				R										
- pristaniško mesto na Siciliji - spodnji del roke - moško ime														Ž
- moralne/ - izbrizganje moškega semena -	kemijski simbol za lantan -	kemijski simbol za radij -	kar je tipično za kaj -	del Kočevskega višavja														
									1*			R		
-	iz debla izdolben čoln -	povečevalno steklo -	odvodni kanal za odpadne vode -	drevesni zajedalec “ mesec ~ restavracija, kjer strežejo v avtomobile mednarodno policijsko združenje -	nekdanji smučarski skakalec Lotrič -	poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času “ nit (pomanjš.) -	nizozemski nogometni trener De Moss ~ prvi mitološki letalec ~ hrvaško moško ime, Ino -	de) teniške tekme, set -	zač. imena in priimka slov, igralca Končarja - rimski cesar v letih 282-283 ~ rimsko mitološko podzemlje -	tverna plošča ~ površinska mera ~ avt. oznaka Sarajeva						V								
										B				
			N											
											C			
								A						
														
													K	
tovorni avtomobil	A													
NAVPIČNO
-	vrh vulkana
-	bolnica za določeno medicinsko panogo
-	policijska gonja za osumljenimi osebami
-	žival, ki ima lupino
-	preprosto, mirno življenje
-	kdor daruje kak večji (umetniški) dar
-	koruzi podobna kulturna rastlina
-	egipčanski bog sonca
-	kratica za krajevno skupnost
-	hip
-	preprost plug
-	izraelska luka
-	travnik, trata
-	umetnost (lat.)
-	oseba iz Mahabharate
-	avstrijska poročevalska agencija
-	gora nad Sentansko dolino
-	papeževa okrožnica
-	zač. imena in priimka slov, književnika Udoviča
-	bikov glas
-	uvodni članek
-	končni del tv-programa
-	kemijski simbol za berilij
-	vrsta vrbe
-	hkraten strel iz več pušk ali topov
-	težnja izključiti duhovščino od necerkvenih zadev
-	Perzija
-	jama, v kateri se koplje ruda ali premog
-	avt. oznaka Reke
-	Penova lepotica
-	nekdanji nogometaš Elsner
-	kemijski simbol za aktinij
-	delavec na žagi
-	srbski politik in vojni zločinec Željko Ražnjatovič
Avtor: Stefan Hajdinjak
Veseli me, ko opažam, da je moje pisanje mnogim zanimivo branje. Se bolj pa seveda, ko zmeraj znova spoznavam, da v resnici veliko bolj zaupate skrivnostni simbolni govorici kart kot bi se to nepoučenemu zdelo na prvi pogled.
Papilot C
govori pa tudi o vaši otroškosti. da ne rečem nedolžnosti, kar seveda napoveduje osebnostni razvoj in
zasotovo tudi predrugačen pogled na postopače ob M M M JI	točilni mizi, kot jim sami
pravite. Sicer pa: dokler ste z njimi le za točilno mizo, ste vami.
polaga karte samo za
odgovor tokrat postavim na glavo in vam že takoj rečem, da vam bo. O tem navsezadnje priča naravnost sijajni niz kup, ki vam obetajo čustvena razmerja v naslednjem zaporedju:
1. Nezadovoljstvo, ki se ga vse bolj zavedate, vas bo primoralo v dejanja. V zvezi, ki se vam obeta, boste imeli,
VPRAŠANJA, KI SE PONAVLJAJO
Mnogim vašim vprašanjem M tudi skupno spraševanje o «su, ki ga živimo. Praviloma Se vam namreč zdi vsaj v nGčem čuden, poseben, dru-S^čen, da ne rečem kaotičen, opažate porast kriminala, ^ndalizma in drugega slabega vedenja. Opozarjate na Porast števila prometnih Nesreč in virusnih bolezni. Mnogi to celo povezujete z d°lgo zimo in iščete v tem nekakšno simboliko. Toda ker so vsa ta vprašanja tako 2e|o splošna, je seveda tak tudi odgovor. Še najbližje smo ,I1L>, če se obrnerg^) k moji Napovedi za leto 1996, ki Sovori predvsem o poten-Clalni popolnosti, ki pa se ^hka izpridi in je zato v tem obdobju nadvse v ospredju Proces preizkušnje med dob-rirn in zlim.
V tem času se torej nagibajo tako k pozitivnemu kot negativnemu in znotraj de-^®tja, ki ga živimo, vsekakor lQbko nujno pričakujemo
odločilne zasuke. Z drugimi besedami povedano; dogodki in silnice iz leta 1996 nas bodo v mnogočem usmerjali vse do leta 2000. Tak oporn nin pa seveda ni majhna stvar in resnično kliče k povečani zbranosti ter odgovornosti do sebe in drugih.
Sicer pa namenimo tokrat vendarle nekaj več prostora osebnim vprašanjem, ki jih pač ne Želimo in tudi ne moremo pestiti brez odgovora.
E. N., KI GA SKRBI RAZLIKA V LETIH
Dobivate se z žensko, ki je Šest let starejša od vas. Je poročena in ima otroka. Sami ste poročeni šele poldugo leto in nimate otrok. Zbližalo vaju je skupno pisarniško delo. Zdi se vam. da vajina zveza ni le nekaj prehodnega. In prav se vam zdi. Toda, kaj še pravijo karte? V prvi vrsti je tu pet najsti veliki arkan, tj. hudič v
povezavi z dobrimi meči m
slabimi dinarji. Hudiča torej morava tokrat nujno razumeti kol bitje s preohlapnimi okovi -zveze, v katero ste se zapletli, bi se zlahla osvobodili, če bi le imeli dovolj volje in razuma. Čeprav se vam zdi najverjetneje drugače, ste prav vi tisti, ki ga ta zveza dobesedno obseda in sili k vnovičnim vrnitvam. Zato boste ob njenem koncu neprimerno bolj prizadeti in šele vaše takratno malodušje bo res ogrozilo vaš zakon. Skratka, ste oseba, ki jo razmerje, ki ga opisujete, resnično lahko prizadene. Iz kart pa je tudi razvidno, da se vaša skrita partnerka v usodnih trenutkih nikakor ne bi odločila za vas, kajti veže jo možev družbeni status, ki je najverjetneje neprimerno višji od vašega.
M. Z., KI JO SKRBI ZALJUBLJIVOST
Zaposleni ste kot točajka v manjšem lokalu s pretežno stalnimi gosti. Opažate svoje
P™ le kr.jtko rečeno, Vestnikova mesečna priloga m m tud, sicer avezo z naravnim mednim'ciklusom Ustanovljen je bil. da bi. v skladu z imenom n asociecja.nl, učinkoval kot časopisni pen (malo) in penenntnei iprodiraled ter bil poln fotograf kakor se za
fdbluhl .p-kJn
klala ga Podjelieza mio r mi ra nje. kal-rega direktonca je Irm-Bcnk., odgovor™ urednik matičnega casopLa je JanHVotek. urednik Pena so Bojan Petek, .loieRitup,-(Abraham) in Šlelan Smej Oblikuje ga Fndre GSm?r za folograh/e skrbita 1Nat.£ ^re Zauncker lektorici Ni ženka Emri Računalniško ga oblikuje Robert J Kovač Za Pen m
posebne naročnine1
simputije do postopačev ob točilni mizi, kot jim sami pravite. Vznemirjajo vas celo njihova alkoholna stanja, ker da imajo takrat za vas neki poseben Šarm, ki ga ne veste opisati. Zaradi tega ste večkrat zbegani, zato že razmišljate, da bi menjali poklic in zaposlitev. Karte pa vam vendarle svetujejo, da se ne prenaglite. Ste namreč ženska v soju XIV. velikega arkana tj. sonca, ki vam zagotavlja notranjo moč in tudi osebno srečo. Spre-
Š. K., KI JO SKRBI
SAMOTARSTVO
Pravite, da ste že od malega nekako zase. Le stežka navežete znanstva in prijateljstva. V prostem času predvsem berete in poslušate glasbo. Vaša okolica pa je nadvse zaskrbljena, ker ste pri tridesetih še zmeraj samski. Skrbi vas, ali vam bo uspelo ustvariti družino. In ker to očitno skrbi tudi vas, naj
kljub svoji drugačni naravi, celo pobudo.
2.	Kar precej Časa boste potrebovali, da boste v prijateljski zvezi, ki jo boste vzpostavili, prepoznali ljubezen in prihodnjega zvestega partnerja.
3.	Zvezo bo še poglabljalo skupno ukvarjanje z določenimi duhovnimi vsebinami. Morda bo to ljubezen do knjig, morda do glasbe ali nečesa povsem tretjega. Zagotovo pa bo obema v veliko zadovoljstvo.
marec 96
P®"
VESTNIK 54
noče vec
haron
tone
Najbolje plačana televizijska voditeljica
Tako pravi 42-letna Američanka, ki že 10 let vodi svoj ® za katerega prejema 1 .onorarje, ki so samo nekoliko manjši od bajnih zaslužkov Stevena Spielberga. Prejela je že deset nagrad EMMY. kar se v zgodovini HooJlywooda še ni zgodilo. Punca, oprostite, gospa srednjih let mora imeti čvrsto voljo, saj drugače pred leti ne bi mogla shujšati z 98 na 68 kg.
Pa poglejmo, kako je razporejen njen delovni dan:
5.30: Bujenje, tek do 4 km oddaljenega fitnes centra, telovadba.
7.00: Prihod v studio, kjer snema svoje oddaje. Najprej zajtrk: sveže pecivo, mango ali kakšno
drugo južno sadje. Potem priprava na snemanje: med ličenjem jo producent spoznava
Z gosti, ki bodo sodelovali v oddaji, nato pripravlja vprašanja.
9 00: Začetek snemanja s publiko v studiu. Vmes 40 min. odmora, ki ga preživi sama v svoji sobi
11 00 Producent jo pripravljaza snemanje druge oddaje Spremeniti mora videz (šminka oblačila, frizura itd j
12 00 Začetek snemanja druge oddaje z novo publiko in novimi gosti
14	.00: Spet počitek, tokrat v barčku v isti stavbi - po navadi s svojo
biti
simbol seksa
Verjetno vam je ostala v drugačnem spominu, kot je na tejle sliki izpred kakšnega meseca.
S filmom Prvinski nagon, predvsem pa s prizorom v njem, ko je svojemu zasliševalcu (igral ga je Michael Duglas) med zaslišanjem pokazala mednožje, je postala slavna in kljub štirim letom, ki so minila od takrat, njena slava ne bledi. Postala je karakterna igralka in režiserji se kar pulijo za njo. Je zelo inteligentna in samostojna ženska. »Punca ima jajca kot Mike Tyson,« se je o njej pohvalno izrazil producent Robert Evans. Tudi režiser Martin Scorseze ne skopari s pohvalami: »Ko se pojavi na filmskem platnu, ima publika oči le še zanjo - in ona se tega zaveda.« Potem ni čudno, da dobiva od posnetega filma po 7 milijonov dolarjev.
na svetu
tajnico, kjer ima tudi kosilo.
15	.00: Delo v svoji pisarni in pogovor s številnimi sodelavci.

17	.30: Telovadba, tek in odhod domov
19 00: Prihod domov, nizkokalorična večerja, ogled posnetkov z dopoldanskega snemanja.
22.00: Priprava na snemanje za naslednji dan.
24.00: Spanje!
Ob koncih tedna ne dela
Preživi jih z nekdanjim poklicnim košarkarjem Stedmanom Grahamom, s katerim pa ni poročena Bogme, verjetno bi tudi ti, spoštovani bralec, za take denarce, kot jih dobi, opravljal tako naporno delo.
»Skrivnost mojega uspeha je samo dobra razporeditev časa!«
NCDA TE
IB ZJtEbAVE&A- /CS&L1A- / NASTAJA	A ikEHl/JA-, in kO'
V	sp-tota ( S£ Klil rtOjjAr
PEL.TLETATO SE im poJi POTMi AEPCTE t TEaMLAČVOST'	VE.E.W>le-r
?cn£ne>Mo ta	Iabieati ne a taksuhi
jži>ELiu l<a	MATKJo
O5EBPD5T EETOŠMlj ’ POtJIAbRO POIETM icDSTljgi IKI t^l^U^TeUlD’ 1 PORABI HATE&AlA-' • BISERČUj
2.0 RA^Sf £ESEMi' ?O Jc&EHf T&U^AtVAH;-PA ?0hEMi'( ^A Bolo PsrsTA-'4L< SIEtiERMi	feBfEi'
Sc PuretapA HE&CA J>OBR.£GA-
OLtusA SAHOkRcTIČpoSTt-G-E ŠAHi NG anoBEHo, p^^M-piHo RAsčEtu RCiiNE&A STfcDUOV^ARA.-
Elizabeth je fotomodel Giannija Versaceja in vse bolj tudi filmska igralka. Pravijo, da tako kot igra, tudi živi Ne verno, če ste videli kakšen njen film, toda če igra v taksnih filmih, kot se ji je pred nedavnim v resnici zgodilo v Keniji, so to verjetno grozljivke.
Po napornem snemanju, kjer naj bi kot fotomodel propagirala nove kopalke, in še napornejšem večeru, si je številna družba zaželela malo zabave. Usedli so se v avtomobile in se odpeljali v savano. Sproščena družba je daleč opazovala levjo družino, le Elizabeth si je zaželela, da bi si velike mačke orfe-dala od blizu Tojse-' veda levinji ni bilo všeč in že se je pripravila
N
g
ve, kaj bi ostalo od lepega fotomodela, če priseben šofer levinje ' ne bi ustrelil. Seveda so morali plačati veliko kazen, saj so v tistem . ■ t predelu živali zaščitene, toda samo da so ' rešili Elizabeth, ki se je ob tistem dogodku verjetno streznila. Morda si je ravno zaradi vsega tega zaželela mirne podeželske hišice.
>»
I« ti
P S ti s s H v n k i
P i k s ti h h ti B h s s r d r
V S I« k i b z k
s v p
JON
GRACE
m*!-"? ;
DUNAJSKEM
OPERNEM PLESU
Kljub eminentnim gostom, ki jih je na tej skorajda že razvpiti prireditvi prej preveč kot premalo, je Gra-ce vzbudila posebno pozornost. Posebej še, ker je prišla s soprogom -
*
b b
d
S1
z z \ v
svojim nekdanjim telesnim stražarjem Attilo Altaj unbayem. S postavnim Turkom se je poročila letos na karnevalu v Riu. V nekem zasebnem stanovanju sta pred petdesetimi gosti rekla da, se malo pozabavala, nato pa odšla v fitnes studio, da se malo spotita.
Na Dunaju sta se menda lepo obnašala in celo zaplesala dunajski valček.
z r s t z
VESTNIK 55	B^ A, BV	—■ - -
—	marec 96
Ljubljana, AMBASADE XII
PENREUTER: Čeprav je do kozmokronološkega prehoda v pomlad le Še nekaj dni, zgodnji znanilci pomladi še letajo daleč nad toplimi morji. Kljub temu pa nekatera srca že močneje utripljejo.
Tako smo v poznozimskem večeru ujeli na vrtu Ambasade Branka Somna, pisatelja in kinofana, in Milana Vincetiča, neuničljivega verzifikatorja erosa. Sedela sta v zložljivih lovskih stolčkih, ki so njun nepogrešljivi spremljevalec, ter se opajala v prijetnem pomenku. Kot se za mehke in penmurske duše spodobi, sta razglabljala o zadevah umetnosti. Poskušala sta razumeti Proporce ženskega koraka, ki se tre ob toplo kožuhovino njihovih bogatih plaščev. Branko ni 'n ni mogel spraviti v svoj scenaristični ka-der nesorazmerne višine žen-
skih pet, reducirane obilnosti minic in pretirane dolžine razpetih kožuhov. Mi-lan mu je zadevo poskušal naslikati s preprosto pesniško metaforo, kjer so se kožuhaste lepotice v trenutku prelevile v demonske svečenice, ki s svojih žametnih divanov napovedujejo pomlad. Silna čustva, ki so se v trenutku prelila k njunih src po bližnjih pločnikih, tako da so mimo capajoče device razdraženo Zrle v sivo nebo in se budile nad hudičem, ki je znova zmočil ulice in njihov korak prepojil s srbečim hladom moških pogledov, so počasi odtekala v vrčkih črnega piva.Naša pogumna znanilca pomladi sta me prosila, naj bralce in simpatizerje Ambasade opozorim, da to njuno sicer hrabro početje ni povsem v skladu z neizprosno logiko večernih temperatur, da pa se jima lahko pridružijo Pred Ambasado vsi tisti, ki se čutijo poklicane za umetnost in svobodno ljubezen.
Torej zapojmo z Milanom in Brankom: Ne čakaj na maj, ne čakaj pomladi...
Vilmoš Panonski, Kalman Penovski
Od 28. marca do 25. aprila
N
OVEN
(21. HI. - 20. IV.)
_ e lotevajte se poslov, ki jih niste dovolj vešči in bi ili odvisni od tuje pomoči. Srečanje z drugače govorečim °° nekaj prineslo. 16. april bo pomemben. Če bo kazalo, °a je treba načrtovano pot preložiti, ne razmišljajte, ampak storite tako. Ne trošite energije, da bi prepričali okolico.
BIK
(21. IV.-21. V.)
času je mogoča romantika. Ob polnem
o dolgem času je mogoča romantika. Ob polnem Mesecu se bo postavilo resno vprašanje. Morali boste biti toabri. če ne celo predrzni. Spremembe na vidiku, vendar ne povsem po vaši želji. Ženska je na vaši strani, moški ne 23, ne proti. Previdni bodite ob delu z različnim orodjem ali e|ektriko.
VOJC
(22. V.-21. VI.)
“ rva polovica meseca verjetno ne bo najlepša v vašem ^Ijenju. Morda se boste s kom celo sprli in vam bo pozneje ŽQ|- To obdobje morate vsekakor preživeti izredno previdno. v ljubezni lahko pričakujete spremembe na bolje. Uživajte v«liko sadja ali kako drugače poskrbite za vitamine._
RAK
^^^Podite pripravljeni na obdobje.......
Začelo zapletati Ob nekem torku se bo ustavilo in prevesilo na bolje Do tistega torka ne smete izgubiti glave. Po drugi ^ani bo vaše strasti razpihovala Venera, kar bo sicer za vašo dušo prijetno, celoten položaj pa bo še bolj zapletlo. 2a zdravje kritičen drugi teden v mesecu.
Velika pridobitev
za Mursko Soboto
Lepa je naša prekmurska ravnina, še posebno miren, zasanjan svet ob reki Muri. Nekaj posebno lepega je očarljiv pogled spomladi po širokih poljih, kjer je bogastvo vseh mogočih zelenih kultur. Bogato cvetoča akacija ni samo vabljiva za čebelji rod, ampak je z dišečo omamo pravi raj za počitek utrujene duše in srce. Zalibog pa je človek do vseh teh naravnih zakladov preveč gluh in brezbrižen Tudi to bi lahko ponudili turistom, ki prihajajo v naše kraje.
Veliko turistov se mudi v naši lepi prekmurski prestolnici, in ko zaidejo na soboške ulice, imajo občutek da so nekje na dnu velikega krožnika. Iz Murske Sobote ni mogoče videti njej najbližjih hribov Vaneče in Goričkega, kje neki še posebno lepa prostrana okoliška polja. Da bi bilo vse to mogoče in da bi ustregli domačinom, predvsem pa številnim turistom, ki jih je v našem mestu vsak dan več, so prišli pravi ljudje do pravih zamisli. Sedli so za skupno mizo in sklenili, da bodo zgradili v industrijski coni mesta na vrhu žitnega silosa podjetja 1NTES lepo stekleno restavracijo z raz gledom. To je najvišja stavba v mestu Murska Sobota in s te višine se bo ponudil čudovit in
enkraten pogled po celotnem Pomurju, vse tja do Pohorja, Boča, hrvaških gora in do zasneženih avstrijskih gora, visokih prek 2000 metrov. Gostinski lokal bo dosegljiv z električnim dvigalom. Mislimo, da bo malo takih, ki si tega enkratnega užitka ne bi hoteli privoščiti. Da pa bo celoten betonski kolos pridobil nov, lepši arhitektonski videz, so sklenili, da bodo v prvi fazi zahodno stran fasade betonske stavbe, to je proti mestu, obložili z novimi in dekorativnimi fasadnimi ploščami. Tako bo ta objekt postal prava arhitektonska znamenitost Murske Sobote in celotnega Pomurja. Za take smele in drzne načrte in seveda tudi za realizacijo tako zanimivega projekta lahko, in smo tudi dolžni vsem iskreno čestitati, in to z željo, da bi ga čim prej tudi realizirali.	. V
HOROSKOPOV
Pripravlja: Agencija Hogod
_________________________________Ji I
M
LEV
(23. Vil. - 22. VIII.)
ožna sklenitev posla ali ljubezen z osebo, s katero
ste nekoč nekaj že imeli. Finančne probleme boste dobro rešili, če boste dovolj previdni in preudarni. Sredina meseca bo kritična za zdravje pa tudi primerna za obnovitev stikov
s sorodniki, kar bo pozneje prineslo obojestransko korist. Dvoboj se bo končal s kompromisom.
DEVICA
(23. VIII. - 22. IX.)
’b neki priložnosti boste zelo težko ohranili trezno
glavo, toda to bo takrat zelo pomembno. Spremembe na finančnem področju pričakujte v drugi dekadi. Saturn vas
podpira pri novih zamislih, zato jim dajte krila. V ljubezni vse po starem, vendar to ne pomeni spanja. Ko boste naleteli na problem in potem rekli, da vas je nekaj potegnilo vanj, vedite, da ste tja sami silili’
TEHTNICA
(23. IX.-22. X.)
* rihodnji teden bo’ precej umirjen, v naslednjem, če se le malo potrudite, boste končali krizo in začeli biti uspešni. Prihaja čas, ko bodo sanje začele postajati resničnost. Predvsem v zadnji dekadi si ne dovolite naivnosti, da ne bi česa pokvarili. Okrog 12. v mesecu je primeren čas za pospravljanja
stanovanja ali pisarne.
(22. VI. - 22. VII.)
■udobje, ko se bo vse po vrsti
SKORPION
(23. X.-21. XI.)
e boste ob pravem trenutku na pravem mestu, vam tokrat priložnost ne more uiti. Določene stvari boste morali
ponoviti. Malo več pozornosti posvetite jutrom, ker se zbujate preveč nejevoljni. S hrano in pijačo ne pretiravajte. Zadeva, ki jo že dolgo premlevate v mislih, bo počasi postala zreta. Pričakuje ali išče vas obrtnik.
N
STRELEC
(22.XI. -21. XII.)
eka oseba pričakuje naklonjenost, vi pa kot da je
sploh ne vidite. Zanimivo je, da ste pravzaprav v enakem odnosu z neko tretjo osebo. Problem razrešite in odprl se vam bo nov, lepši svet. Druga polovica meseca vam bo po finančni plati naklonjena. S sodelavci boste v dobrih odnosih, če ne še kaj več. _________
KOZOROG
(22. XII. - 20.1.)
^Tsi ljudje niso tako slabi, kot mislite, in tudi tako dobri ne. V drugi polovici tretjega tedna bo to spoznanje še kako pomembno. Takrat bo tudi dobro vedeti, da se z glavo ne da riniti skozi zid. Okrog 10. aprila ugoden čas za finančne posle. Po tem datumu blažji upad energije. Nenadno srečanje ima lahko daljnosežne posledice.
VODNAR
(21. L - 19. II.)
lesteli boste v bučni družbi, nato vas bo bolela glava, na koncu pa boste ugotovili, da vse skupaj ni bilo nič. Ali morda vseeno?! Po 17. se bo verjetno marsikaj obrnilo, morda bo tudi kaj zaškripalo. Realno pričakujete, vendar če ne boste vložili lastnega deleža, ne pričakujte preveč. Nekdo čaka vaše pismo ali sporočilo.
(20. II. - 20. III.)
red vami je obdobje lepega. Zdravie se popravlja. Imejte nekoliko manj načrtov. Lažje jih boste uresničili in zadovoljnejši boste. Na daljšo pot se odpravljajte proti koncu meseca. Počasi bo treba poravnati stari dolg. V nekem dtugem kraju se pogovarjajo o vas. Nekaj vam ni jasno, vam pa bo, če boste odprli album s starimi slikami.
— zadnja
P 0 Ilova akcija
Ko stoji fant pred njo..
Jožef Rituper, fotografiral: Jure Zauneker
A tel. ।
Sl pomisli, da bi lahko tokrat akcija . propadla. Čeprav smo ves I mesec intenzivno razmišljali, n na kak način bi jo izpeljali, si nismo izmislili nič pametnega. Potem pa še dodatna smola! Na sam dan akcije, 19. marca, je bil Stef (kot tudi marsikateri bralec) tako prehlajen, da je moral domov »v krpe«. In tako smo se sami (Bojan in Jure) podali v neznano, da vidimo, kaj se dogaja po svetu na Jožefovo. K temu dodajmo, da je vzporedno z našo akcijo potekala še ena, ravno tako pomembna; policijska, imenovana Natakar^ taksi prosim. Avto smo pustili doma. Se tole: naslov akcije ni pomemben. Ce boste tole, kar ta hip berete, prebrali do konca, vam bo že
jasno, za kaj gre. Ampak res ni pomembno.
ahko tud/ po
VSAK DAN
Torej, stopili smo v »life«. Lep sončen dan, kakršnega letos še ni bilo. Toda mesto je bilo porazno prazno. Verjetno je v Diani živahneje. Pozdravili so nas zdolgočaseni natakarji, da smo se kar obrnili in se znašli na avtobusni postaji, kjer je bilo še bolj pusto (slika 1). Nekaj časa smo postopali po postaji in si vmes ogledali reklamo za poseben aranžma (slika 2), ki nas je spomnil na minljivost življenja in na to, da vseeno obstaja nekdo, ki bo o nas razmišljal tudi takrat, ko nas ne bo več. Turobno, res turobno pri tako lepem vremenu, potem pa še slika 3, in to ravno v trenutku, ko sem hotel vprašati, če je morda kdo žejen.
Ni nam preostalo drugega, kot da zapustimo to mesto.
Spakirali smo se na prvi avtobus in vprašali kondukterja, kam potujemo. Proti Lendavi je šel avtobus, mi pa smo rekli, da gremo v Rakičan. Sprevodnik je bil tako prijazen (slika 4), da smo se odločili kar za Beltince in nato izstopili v Odrancih.
Nikjer žive duše (slika 5). Kaj zdaj?! Dilema: ali gremo v knjižnico ali v gostilno. Vsi trije smo bili za knjižnico, kjer se človek lahko največ nauči. Nesreča nikoli ne počiva. V Odrancih ni knjižnice in tako smo morali hočeš nočeš v gostilno.
Tam, v Orhideji, pa prijetno presenečenje. Vesela družba (slika 6) je pela tako ubrano, da si nismo mogli naročiti kokte. Prvo rundo smo plačali, druga je prispela že brez našega naročila, tretjo je plačal šef. Gostilna stoji ob glavni prometni žili, ki povezuje Dolgo vas z notranjostjo Slovenije. Notri sicer rahlo preglasna, vendar še vedno ubrana pesem, zunaj pa reka »šleperjev«, avtobusov in razne druge pločevine. »Avtobusi zunaj vozijo tako brezosebno mimo gostilne, v njej je pa tako prijetno življenje,« je zavdihnil Bojan. Ta globoka misel me je tako presunila, da sem, ne da bi se tega zavedal, pokimal natakarici.
Petje je bilo še vedno ubrano, vendar so se pevci ob mizi že razdelili v dve skupini: ena je pela Oj mladost ti moja, druga pa Snočkar je edna prav luštna nouč bijla. Še dobro, da ni bilo kakšnega potresa ali druge naravne katastrofe, ker bi bilo potem nevzdržno in bi se na koncu še zapili. Hitro smo popili, kajti še pred mrakom smo se morali ustaviti na začetku Bettinec. Ko smo se peljali z avtobusom, je namreč Bojan v krošnji neke slive videl registrsko tablico, in to smo morali obvezno poslikati (slika 7), ker bo drugače kdo rekel, da smo imeli privide ali, bogne-daj, bili vinjeni.
Iz Odranec nas je pripeljal v Beltince dobrodušen šofer. Vetrobransko steklo je bilo tako blatno, da se mi še zdaj zdi, da je vozil na slepo. Toda pripeljal nas je brezhibno. Do Zvezde smo potem prišli peš in ob brizgancu sklenili, da se bomo peljali z avtobusom, ki je i seeno malce cenejši od taksija. Kot kaže slika 8, avtobus ni bil nabito poln. Pravzaprav je bil prazen. Za samo 150 tolarjev tako gosposka vožnja! Imel si čas razmišljati o današnjem dnevu. Kako poln je bil, kako lep in kako dobro volje so bili ljudje!
V’ Soboti me je Bojan dregnil, da sem se zbudil, čeprav bi se najraje peljal, peljat...


nuiliiii
OČI JE SPET PIJAN