t/vemaa GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXV ŠTEVILKA OKTOBER 1983 Ob rob k novi snežni verigi z deljenim obročem V pretekli številki našega glasila nismo zaman napovedovali razgibane jeseni, ki nam resnično iz tedna v teden prinaša nove novice. Ton dogajanj v širšem slovenskem prostoru seveda daje ali naj bi nam dajala osma seja najvišjega partijskega organa v republiki iz prvih dni oktobra. V široko paleto problemov, ki jih je zajela, seveda ni težko uvrstiti naše delovne organizacije, ki pa, upajmo, tudi sama, brez posebnega opozarjanja, ve, kaj ji je storiti, če hoče obstati in preživeti sedanje in bodoče zaposlene. Težnja po dobrem poslovanju, kot prvem pogoju vsakršne delitve, najbrž ne bi smela biti sporna pri kateremkoli delavcu naše delovne organizacije. Očitno pa take idealne situacije ni, zato je široko zastavljena pobuda, kot jo predstavlja omenjena seja, skoraj nujno potrebna. Vprašanje je le, koliko bodo te pobude dejansko vplivne, kar bo gotovo v veliki meri odvisno od dejavnosti komunistov v osnovnih organizacijah, nenazadnje pa seveda od izvedljivosti in realnosti pobud in ugotovitev samih. Zlasti s cenami najbrž ne bo mogoče priti na kraj tako, da bi osnovne organizacije, sindikat ali zbori delavcev zavestno pritiskali na zniževanje lastnih cen in odstavljali poslovodne organe, ki teh interesov ne bi imeli. Do odstavitev bi seveda utegnilo priti, vendar le v primeru »pravilnega« ravnanja. Na ta problem se navezujejo tudi tradicionalne trditve o nasprotujočih si interesih poslovodnih oz. vodilnih delavcev in drugih delavcev nasploh. Različne vloge, ki jih določajo delovna mesta, sicer povzročajo individualne konflikte, škodljivo za sposobnost podjetja pa je to spreobračati v razredne interese. Za osnovne organizacije zveze komunistov so nakazani problemi torej velik izziv. Ali je na naše komercialiste vplival dolgoročni program gospodarske stabilizacije, je težko reči, vendar so kljub temu uspeli dobiti važna izvozna naročila za Iran in še nekatere druge dežele, kar bo nedvomno odločilno vplivalo na izpolnitev izvoznega plana 1983. Obveznosti proizvodnje se bodo s tem nujno nadpovprečno povečale, čeprav bi si marsikdo želel enakomernejše razporeditve preko leta. Vse skupaj potegne in bo potegnilo za sabo več nadurnega in nočnega dela, to pa bo spet povečalo možnost nesreč pri delu in vplivalo na zdravje. Izogniti pa se danes temu očitno ne bo mogoče, zato bo ves čas potrebno iskati pametna ravnotežja. Spodbudne vesti o povečani proizvodnji prihajajo iz večih delov naše tovarne, zlasti to velja za TIO, kar bo poleg prednosti, ki jih ta situacija prinaša nam samim, mogoče oceniti tudi za družbeno naravnano. Sicer pa se bodo s proizvodnimi rezultati ukvarjali posebni članki v tem glasilu. Pričakujemo lahko torej (ob tem pisanju še nimamo podatkov) uspešnejše poslovne rezultate ob periodičnem obračunu. Poleg »stabilizacijskih« dogodkov se v tako veliki tovarni, kot je naša, dogaja še mnogo, morda le navidezno manj pomembnih stvari, ki jih preprosto ni mogoče zajeti v celoti. Seznam inovacijskih predlogov priča o živahni dejavnosti na tem področju, pri čemer pa na nek način ostaja v ozadju verjetno mnogo obsežnejše strokovno delo, ki se ga navadno ne priznava za inovacijsko. Zaključen je postopek benifikacije, ki je zajel nenavadno veliko število delavcev. O vtisih ob tem dogodku je težko na kratko govoriti, zato več o tem v posebnem članku. Relativno odmeven dogodek je in bo tudi še v novembru prilagoditev ocenitev naših delovnih mest s katalogom tipičnih del, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet. Ob tem se mnogoteremu križanju interesov, morda predvsem statusne narave, gotovo ne bo dalo povsem izogniti. Upajmo le, da bo smoter — ustreznejša in bolj stimulativna razmerja — dosežen. Nenazadnje je treba omeniti, da so svoj mesec — oktober — dočakali tudi gasilci, ki bodo (bomo) v novembru, mesecu boja proti alkoholizmu, morali nekoliko počivati, da bo boj proti alkoholu ob koncu leta uspešnejši. Skoda je le, ker vsa ta dogajanja spremljajo tudi neprijetne sence. Privatizacija družbene lastnine, v raznovrstnih oblikah, presega normalne okvire, kar vzbuja nejevoljo pri drugih, predvsem tistih, ki teh priložnosti nimajo. Uradno dovoljene drobne usluge za osebne potrebe očitno niso dovolj. V principu koristne kooperacije spremljajo neustrezne kalkulacije in na njih temelječe napačne odločitve tistih, ki sklepajo pogodbe. Podrobnejše razglabljanje o teh stvareh na tem mestu niti ni primerno, omemba naj le opozori na pojave, ki utegnejo razvrednotiti pozitivna prizadevanja. Ne bi posebej poudarjali, kako pomemben je odziv posameznih delovm-h sredin- v stremljenjih za čim boljše doseganje usmeritev in nalog, ki so v naši družbi opredeljene kot prednostne, in tiste, ki nas bodo po poti stabilizacije pripeljale do trajnejših rešitev in do boljšega ekonomskega položaja. Proizvodnja za izvoz in proizvodnja zahtevnejših izdelkov v ustrezni kakovosti sta v tem trenutku prav gotovo naši osnovni nalogi. Čeprav so zahteve zelo enostavne na prvi pogled, pa njihovo uresničevanje ni niti lahko niti preprosto. Za to so potrebni ogromni napori, veliko znanja in predvsem vztrajnosti in kar moramo posebej poudariti, ne samo povečan obseg dela in pridnost, predvsem nove zamisli, novi proizvodi in njihova hitra realizacija, so pogosto tiste kritične točke, na katerih se »izpit« naredi ali se pade. V današnjem hudem konkurenčnem boju proizvajalcev so te naloge težke in ne gredo lahko od rok. Kljub temu, da smo kritični do lastnega dela, kar je prav, pa pogosto hitro in brez ustrezne pozornosti bežimo preko uspešnega dela in izjemnih delovnih rezultatov sodelavcev, ki s svojimi stvaritvami izstopajo, ki z delom, inventivnostjo in sposobnostjo prispevajo več, v svoji notranjosti pa ostajajo tihi in skromni. Če kdaj, potem je sedanji čas tisti, ko moramo tem ljudem posvetiti več pozornosti, ko moramo tudi javno priznati, da deleži in prispevki vseh, ki so- delujemo pri ustvarjanju nove vrednosti, objektivno niso enaki, čeprav bi rezultate dela najraje kar enakomerno podelili med seboj. Vemo, da so snežne verige za osebna vozila v našem proizvodnem programu tisti proizvod, pri katerem smo v zadnjem času narediii ogromen napredek, in proizvod, s katerim se tako po izvirnosti rešitev in po kakovosti, enakovredno borimo z ostalo konkurenco izven naših meja. Ker je to izdelek — lahko rečemo široke potrošnje, je razumljivo zelo občutljiv na nihanja na trgu, obenem pa mora ustrezati številnim zahtevam, ki jim — če inženirstvo izvzamemo, pravimo tudi »modne muhe«. Zelo dobro je poznana v Evropi in tudi preko njenih meja naša veriga »Rival«, ki je s hitro in enkratno montažo brez premikanja avtomobila zasenčila marsikateri proizvod konkurence. Napredek je šel dalje. Verige z obročem so postale v Evropi tisto, čemur se lahko reče »muha sedanjega časa«. Tuji proizvajalec, ki se je potrudil — s propagando seveda, vplivati na oblikovanje mišljenja pri kupcih, je svojo izvirno rešitev verige z obročem zaščitil s patentom. Ko so se naši sodelavci iz komerciale vrnili z obiskov pri zahodnih kupcih, je bilo že jasno — tujemu trgu moramo ponuditi ekvivalentno verigo, ki mora imeti obroč, vendar mora izvedba obiti patent in biti po možnosti še boljša. Ker je bilo časa malo, nalog pa ogromno, je steklo organizi- rano delo. Od odločitve »za« in sprejema naročila v lanskem oktobru, ko so aktivnosti stekle, do začetka montaže verig v letošnjem septembru, je nastala nova veriga, ki jo imenujemo »snežna veriga z deljenim obročem«. V tem času je bilo opravljeno veliko dela — od oblikovanja osnovne zamisli, izdelave prototipa, ki je dokazal izvirnost in obšel prijavljen patent ter ponudil še boljšo rešitev, izdelave vzorcev in izvedbe testiranja za TiiV oznako, do priprave celotne proizvodnje s postopki, orodjem in delovnimi pripravami in organiziranja vseh zunanjih kooperantov, ki tudi sodelujejo pri tem proizvodu. Resnično veliko in obsežno delo, ki je omogočilo, da izvršujemo naloge, o katerih smo govorili v uvodu. Proizvod v celoti je nekaj, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Razumljivo, da se za tem skriva v ozadju pridno delo številnih posameznikov in skupin, ki so sodelovali pri realizaciji naloge, pa moramo kljub vsemu priznati, da gre največji delež zaslug avtorju zamisli in glavnemu koordinatorju in recimo kar po domače »motorju« aktivnosti tov. Jerneju Razpetu in njegovemu najtesnejšemu sodelavcu iz Verigarne tov. Cirilu Jemcu. Teh uspehov, ki so nastali z zavzetim delom, ob velikih skrbeh in tudi neprespanih nočeh, ob stalnem pritisku časa, se iskreno veselimo, saj so dokaz sposobnosti in moči naših sodelavcev. G. Melink Proizvodni rezultati I. — IX. 1983 in proizvodnja v septembru vrednostno dosežen 15 %. V Vzdrževanju je proizvodnja manjša od načrtovane za 21 odst. Plan ni dosežen pri eksterni proizvodnji, pri izdelavi osnovnih sredstev ter pri velikih popravilih. V obdobju od januarja do septembra smo dosegli naslednje rezultate: proizvedenih je bilo skupno 16.611 ton izdelkov, od tega je eksterne proizvodnje 9.471 ton, interne pa 7.140 ton. Eksterna proizvodnja predstavlja 57 odst. skupne proizvodnje, medtem ko je bil v istem obdobju lanskega leta delež eksterne proizvodnje 59 %. V primerjavi s planom je bila skupna količinska proizvodnja za 1 odst. nižja od načrtovane, eksterna za 4 odst. nižja, interna proizvodnja pa je višja od planirane za 3 odst. V odnosu na enako obdobje lani je skupna količinska proizvodnja za 2 odst. višja, interna proizvodnja je za 6 odst. višja, eksterna proizvodnja pa je za 1 odst. nižja. Vrednostno smo v devetih mesecih letošnjega leta proizvedli za 1.942 milij. din, od tega je vrednost eksterne proizvodnje 1.308 milijonov, to pa predstavlja 67 odst. skupne vrednostne proizvodnje. V primerjavi s planskimi obveznostmi je skupna vrednostna proizvodnja za 5 odst. višja od planirane, prav tako eksterna proizvodnja, interna pa je za 4 odstotke višja od planirane. Količinsko in vrednostno doseganje plana (izraženo v indeksih) po trgih in tozdih je razvidno iz naslednje tabele: in Vzdrževanja. Največje preseganje je v Orodjarni in Vija-karni. V Vijakarni je proizvodni plan količinsko v kg dosežen 106 odst., v kosih pa 101 odst. Izpad proizvodnje je pri kovinskih vijakih zaradi pomanjkanja kapacitet pri lesnih vijakih 0 3,6—4,0 in pri krovnih vijakih zaradi tekočih okvar strojev. Odprema je dosežena 111 odst., od proizvodnje pa je višja za 5 odst. V Verigami plan količinsko in vrednostno ni dosežen. Zaradi cinkanja je izpad proizvodnje pri ročno varjenih metrskih verigah in strojno varjenih metrskih verigah do 0 4,5, zaradi pomanjkanja kapacitet pa pri ročno varjenih metrskih verigah 0 9,0—11,0. Del proizvodnje je ostal v nedovršeni proizvodnji. Odprema je dosežena 111 odst. V Sidrnih verigah je vrednostno presežen plan eksterne in interne proizvodnje, količinska eksterna proizvodnja pa je za 14 odst. nižja od planirane. Zaradi tekočih okvar strojev in pomanjkanja kapacitet je izpad proizvodnje pri topo varjenih verigah 0 13—20, pri odgorev-no varjenih verigah 0 21—37 in nad 0 37. Odprema je 10 % višja od planirane. Proizvodnja januar—september 1983 Indeks plan = 100 TOZD Količinsko (v kg) Vrednostno (v din) ekster. inter. skupaj ekster. inter. skupaj Vijakarna 100 — 100 112 7000 113 Verigama 96 629 98 95 134 95 Sidrne verige 87 105 100 130 112 119 Kovačnica 109 65 98 107 75 98 Orodjarna — — — 209 101 106 Vzdrževanje — — — 28 99 98 TIO — — — 83 — 83 DO Veriga 96 103 99 105 104 105 Za proizvodne rezultate v septembru pa velja naslednje: Skupna in eksterna količinska proizvodnja sta pod planirano, presežen pa je plan interne količinske proizvodnje. Plan eksterne količinske proizvodnje so presegli samo v Vijakarni in Kovačnici, plan vrednostne proizvodnje pa so presegli vsi tozdi, razen Verigarne V Kovačnici je količinsko in vrednostno plan eksterne proizvodnje presežen, slabše pa je doseganje plana interne proizvodnje. Pomembnejši izpad proizvodnje je pri dvoverižnih transporterjih zaradi pomanjkanja visokodpornih verig iz internega trga. Odprema je dosežena 104 odst. TIO je v septembru dosegel ugodne proizvodne rezultate, saj je plan presežen za 7 odst. Zaradi pomanjkanja materiala je določen izpad proizvodnje pri pnevmatskih cilindrih, zaradi pomanjkanja kapacitet pa pri pnevmatskih razvodnikih. Odprema je večja od planirane za 82 %. Orodjarna je dosegla ugodne rezultate. Proizvodni plan je Vrednostni in količinski podatki o proizvodnji za posamezne tozde so razvidni iz naslednjih tabel: Količnska proizvodnja za september v tonah Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. TOZD plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 1 244 258 106 — 2 — 244 260 107 Verigama 395 317 80 2 397 317 80 Sidrne verige 306 262 86 715 766 107 1021 1028 101 Kovačnica 151 163 108 51 17 33 202 180 89 DO VERIGA 1096 1000 91 766 785 102 1864 1785 96 Vrednostna proizvodnja za september v 000 din Eksterna proizv. Interna proizv. Skupna proizv. TOZD plan dosež. ind. plan dosež. ind. plan dosež. ind. Vijakarna 27.631 34.128 124 6 761 12683 27.637 34.889 126 Verigama 42.465 37.194 88 1.634 1.469 90 44.099 38.663 83 Sidr. verige 23.954 25.417 106 35.350 40.770 115 59.304 66.187 112 Kovačnica 25.911 30.910 119 9.510 3.392 36 35.451 34.302 97 Orodjarna 417 703 169 8.851 13.349 151 9.268 14.052 152 Vzdrževanje 203 8 4 12.141 9.799 81 12.344 9.807 79 TIO 17.981 19.155 107 — 145 — 17.981 19.300 107 DO Veriga 138.562 147.515 106 67.522 69.685 103 206.084 217.200 105 M. V. Izvajanje SaS o združitvi sredstev v TOZD TIO V času obravnave samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v TIO 2, kot smo poimenovali drugi del izgradnje pogojev za razvoj programa pnevmatike in hidravlike v naši delovni organizaciji, je prav, da si pogledamo realizacijo prvega sporazuma. Že ob sami priključitvi Tovarne industrijske opreme k Verigi Lesce v letu 1976 smo se zavedali, da je program pnevmatike in hidravlike zanimiv in perspektiven, niso pa bili dani pogoji za njen razvoj. V prvi vrsti so bili ovira neprimerni prostori, pa tudi oprema je bila zaostala. V letih pred priključitvijo TIO ni imel možnosti investiranja, ker po takratnih predpisih to ni bilo možno v primeru pomanjkanja trajnih virov sredstev. Elaborat o ekonomski upravičenosti pripojitve TIO k Verigi je zajemal osnovno zamisel, da k skupnim ciljem prispeva TIO svoj program skupaj z razvojem, Veriga pa omogoči proizvodnjo v normalnih delovnih pogojih. Tako smo se s Samoupravnim sporazumom o r,družitvi sredstev za investiranje v TOZD TIO, sprejetim 26. 6. 1978, domenili, da ostali TOZD v DO Veriga Lesce združijo potrebna sredstva za financiranje investicije. Ta je zajela izgradnjo proizvodne hale, nakup opreme in dopolnila obratna sredstva. Skupna predračunska vrednost je po takratni vrednosti znašala 43,397.000 dinarjev. Posamezen TOZD naj bi prispeval svojo udeležbo v razmerju ustvarjene amortizacije, vlaganje naj bi obsegalo zagotovitev lastne udeležbe v času investiranja, kasneje pa odplačilo anuitet od kreditov, s katerimi smo investicijo financirali. Vsem pa nam je poznano, da sama izvedba investicije ni potekala tako, kot je bilo prvotno mišljeno. Prišlo je do nekaterih sprememb pri sami izvedbi, kar je podaljšalo roke izgradnje, prisotne pa so bile tudi podražitve in dodatna dela. Tako smo uspeli zgraditi proizvodne prostore, za nakup opreme pa je zmanjkalo denarja. Po preselitvi iz Lipc so se težave šele pričele. Obseg proizvodnje nikakor ni zadoščal za kritje močno povečanih stroškov. S tem, da so se pogoji dela bistveno izboljšali, so porastli tudi stroški amortizacije, kurjave, razsvetljave, predvsem pa so porastle obresti. Porast proizvodnje, predviden s prvotnim investicijskim programom, ni bil dosežen. Eden od bistvenih razlogov pa je bil tudi zastoj pri samem razvoju. Pogoste kadrovske menjave gotovo niso koristile. Morda smo se prehitro zanašali na lastne sile in v manjši meri koristili storitve razvojnega oddelka v okviru Iskre. Tako se v TOZD TIO že več obdobij srečujemo z negativnim rezultatom. Ena glavnih nalog sanacijskega programa je nakup proizvodne opreme, ki bi omogočila proizvodnjo v večjem obsegu. V ta namen je bil izdelan investicijski program, ki se je delno začel izvajati že v letu 1982, ko smo kupili NC stružnico in uvozili stružne avtomate iz Češke. Za financiranje investicijskega programa so potrebna sredstva, ki jih TOZD TIO sam ne more zagotavljati. Pri tej naložbi sodeluje Interna banka SŽ z deležem 20 milijonov din, pri nakupu čeških avtomatov smo koristili blagovni kredit, pri opremi iz Prvomajske pa prav tako delni kredit. Ostala sredstva bodo zagotovljena iz lastnih investicijskih sredstev v obdobju treh let. Na začetku sem omenila prvi sporazum. Pa poglejmo, v kakšni meri je realiziran. Sama investicija je bila v pretežni meri financirana iz bančnih kreditov, lastni delež pa je bil zagotovljen iz sredstev Interne banke SŽ. Tako so ostali TOZD nastopili kot sovlagatelji šele pri vračanju anuitet. Naložbe so bile naslednje: (v 000 din) Sovlagatelj 1980 1981 1982 Vijakarna 1059 1840 1350 Verigama 1912 2607 1851 Sidrne verige 2063 2083 2537 Kovačnica 723 1334 892 Orodjarna 405 390 538 Vzdrževanje 578 438 526 1KUPAJ : 6.740 8.692 7.696 Kot določa SaS, smo naložbe vsako leto realizirali z isto stopnjo kot osnovna sredstva v TOZD TIO. Tako je stanje naložb trenutno naslednje: večji obseg proizvodnje in večji dohodek. Na raznih nivojih pogosto razpravljamo o problemih TOZD TIO. Prisotne so števil- (v 000 din) Sovlagtelj Naložba Revalori- zacija Skupaj Vijakarna 4.250 2.181 6.431 Verigama 6.370 3.665 10.035 Sidrne verige 6.683 3.677 10.360 Kovačnica 2.949 1.518 4.467 Orodjarna 1.334 714 2.048 Vzdrževanje 1.542 974 2.516 SKUPAJ: 23.128 12.729 35.857 Iz kreditov, koriščenih pri prvi investiciji, izhaja odplačilo anuitet vse do leta 1987. Takrat bodo sredstva v celoti vrnjena zunanjim kreditodajal-cem. Glede na razmere ocenjujemo, da bo pomoč ostalih TOZD potrebna še v letu 1983 in 1984, nato pa bo TOZD TIO sam vračal zunanje anuitete. Seveda pa bo moral že v letu 1985 začeti vračati naložbe ostalim TOZD. Da bo pa to zmogel, je nujno čimhitrejše realizirati investicijski program TIO 2, ki bo omogočil znatno ne kritike, ki letijo na delavce v TOZD TIO. Pa se vprašajmo, ali smo v ostalih TOZD in DSSS res vse naredili, da bi se razmere izboljšale? Pogosto se jezimo nad obnašanjem posameznikov, ki res ne delajo vedno tako, kot to zahtevajo organizacijski predpisi. Ali ni tuli v ostalih sredinah takih primerov: Naloga nas vseh je, da ugotovimo nepravilnosti in skupno ukrepamo, predvsem enako za vse kršitelje. Le tako bomo dosegli željene cilje. Marjana Kozamernik Benifikacija je V sredo 12. oktobra nas je obiskala komisija SPIZ za beneficirano delovno dobo in pregledala upravičenost predlogov delovnih nalog naše DO, ki smo jih posredovali za be-nifikacijo. Rezultat je za delavce dokaj ugoden, saj so ugotovili upravičenost bonifikacije na naslednjih delih: — ročno in strojno kovanje; — stiskanje v Kovačnici; — obrezovanje — broče; — podajanje; — skupine Cime, Esad, Schlatter, MRP III; — žarenje izdelkov; — kaljenje; — vse vrste ročnega varjenja; — vsa dela (razen delovodje) v stari galvaniki. Povečana zavarovalna doba se šteje na vseh delih, razen v galvaniki, od 15. 6. 1945 dalje, ne glede na čas trajanja zaposlitve. V galvaniki pa šteje benificirana zavarovalna doba od vključitve Verige v Slovenske železarne. Komisija ni priznala predloga za povečanje zavarovalne dobe v varilnici Vzdrževanja ter varilcev v Kovačnici in Sidrnih verigah, ker to ni delo pri električnem in avtogenem varjenju v vročih obratih v železarni in neželezni industriji. Kako so sprejeli delavci to novost, smo se pogovarjali s tremi delavci, ki jih novost prizadene. To so Janez Zupan, verižni kovač in Nada Muhič ter Alojzija Zavratnik — ročni varilki. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: Ali menite, da je vaše delo upravičeno do benifikacije? Zupan: Mislim, da je ročno kovanje od nekdaj eno najtežjih del v Verigi. Delo je ročno, prav nič mehanizirano, tehnologija dela je muzejska. Delaš ob prepihu, z ene strani ogenj in zareč material, z druge strani mrzel veter prepiha. Na tem delu delam 23 let in že občutim razliko med svojimi močmi nekoč in danes. Ce bi bil tempo dela tudi danes takšen, kot pred petnajstimi in dvajsetimi leti, bi moral to delo pustiti. To pa se ne dogaja le z mano, pač pa z vsemi verižnimi kovači, saj v zadnjih petindvajsetih letih nihče ni dočakal starostne upokojitve s tega dela. Povečana participacija v zdravstvu Gorenjsko zdravstvo je v težkem finančnem položaju. Ob prebiranju skupščinskega gradiva lahko spoznamo, kako nepredvidljivo in čudno se obnaša delovno ljudstvo, saj npr. v Tržiču noče biti natanko toliko bolno kot v Škofji Loki. In da bi temu napravili konec, je predlagana povečana participacija, pa odprava plačane boleznine materam za prve tri dni nege otroka in še nekaj drugih bolj ali manj bistroumnih ukrepov. Kaj to pomeni? To pomeni, da je biti bolan in se zdraviti luksus posamez, nika v humani socialistični družbi. Morda to pomeni, da zdravniki več ne ločijo bolnega od zdravega. Povsem jasno pa je, da je delovno ljudstvo povsem pokvarjeno, saj ni bolno toliko kot so mu naročili planerji. Ali pa planerjev ne ubogajo zdravniki, ki odobravajo bolniški stalež zdravim. Kdo bi razvozljal to kolobocijo, pri kateri človek ne ve, kaj je vzrok in kaj posledica. Vemo le eno, da je skrajna posledica povišana participacija. Skratka ploščino trikotnika med planerji, zdravstvom in ljudstvom bodo plačali bolniki. Ti bodo lahko hodili delat zato, da se bodo lahko zdravili. Za finančno zdravo družinsko življenje priporočam splav, ki stane le 500 din, kajti privilegij bolnega otroka je sprejemljiv le za neupravičeno bogate-Z otroki je še posebej križ, saj je med tistimi do 2 let starosti res veliko simulantov. Po drugi strani pa je odprava bolniške za prve dni nege nedvoumen ukrep za zdravje in čilost naroda, kajti naravna selekcija je res najbolj pravična (vse, kar ni zdravo, naj odmre). Humanost gorenjske družbe po novem dobro ilustrira naslednji banalni primer neplaniranega vnetja ušes. Snažilko, ki pogosto dela v prepihu, začno boleti ušesa. Gre k zdravniku in plača za prvi kurativni pregled 100 dinarjev. Zdravnik ji predpiše zdravila iz I. skupine, ki sicer ne škodujejo, koristijo pa tudi ne, za katere plača razvajenka 90 din. Ker zdravila ne pomagajo, gre drugi dan zopet k zdravniku, kjer plača 50 din. Zdravnik uvidi, da je stvar resna, zato napoti razvajenko k specialistu, kjer pa bo revica lahko prišla na vrsto šele čez teden dni. Zopet se vrne k zdravniku, kjer plača 50 din, le-ta pa ji predpiše močnejša zdravila iz II. skupine, za katere plača v lekarni 100 din ob srečni okoliščini, da je zdravila dobila. Ker se je zadeva dokončno razbolela in bolečine zdravila ne preženejo, gre naša razvajenka sredi noči k specialistu po pomoč. Potem, ko plača 250 din, jo specialist ozmerja, kje je toliko časa hodila, da je vse zastarano in ji da injekcijo proti bolečinam ter jo naslednji dan ponovno naroči. Razvajenka naslednji dan odšteje 70 din, zadovoljna pride do specialista, ki se namrdne ob terapiji splošnega zdravnika in predpiše nova zdravila, prejšnja pa ji prepove jemati. Z obvestilom leče-čemu zdravniku naša popotnica pride v splošno ambulanto, kjer plača 50 din, zdravnik pa ji po specialistovem navodilu napravi recept za zdravila, za katera plača v lekarni 100 din. Bolečine v ušesih pojenjajo, a glej smolo — pojavi se granulom. Zenska bi ne bila ženska, če ne bi oddivjala k zobozdravniku, kjer za svojo naglico plača 100 din. Ker za zdravljenje lahko pride na vrsto šele čez tri mesece gre reva domov in čaka, da bo granulom minil. Ta pa se ne da, tako aa ženšče že naslednji dan milo prosi zobozdravnika za puljenje, ki je menda še zastonj. Rezultat — manj ko treh zob in katera ženska ne da veliko na lepoto? In presledek v dominah vpliva na lepoto, zato si naša nesrečnica omisli mostiček, za katerega plača 6.000 din. Zadeva je zaključena brez enega samega dneva bolniške, našo razvajenko pa je stala 6.960 din. Od mesečne plače ji ne ostane za še eno takšno avanturo, zato si natlači v ušesa vato, pokrije toplo ruto in gre veselo na delo, ob katerem premišljuje o pomenu besede socialistična humanost. Franc Cop Muhič — Zavratnik: Smatrava, da je benifikacija ročnega varjenja upravičena. Težko delo na ročnem varjenju dokazuje tudi pogosta invalidnost, oziroma invalidska upokojitev, saj ne pomnimo starostne upokojitve na tem delu. Tudi nam, ki še delamo na teh delih, vsem po vrsti odpoveduje hrbtenica, roke in oči, kajti delo je enolično in monotono, vseh osem ur pa delavec bulji v žareče člene. Kaj bi storili, če vaše delo ne bi bilo benificirano? Zupan: Kot sem že povedal, je več kot triindvajsetletno delo ročnega kovanja že načelo moje moči. Benifikacija sedaj omogoča, da bom čez dobrih 10 let upokojen, in mogoče bom ta čas že zdržal, če pa bi to delo ne bilo benificirano, bi bilo potrebno misliti na drugo delo, kajti 17—18 let, kolikor bi mi manjkalo do upokojitve, zagotovo z delom ne bi šlo. Muhič — Zavratnik: Drugega bi nam ne preostalo, kot da delamo do konca, dokler bi nam pač zdravje tako delo dopuščalo. Ali menite, da bi bila stvar lahko urejena že prej in kdo je kriv, da ni? Zupan: Mislim, da se je benifikacija vlekla predolgo in da bi bilo lahko vse že rešeno. Pri nas je problem v tem, ker so se vodilni pogosto menjali in nihče stvari ni izpeljal do kraja. Muhič — Zavratnik: O benifikaciji se je govorilo že vrsto let in bi bilo lahko že zdavnaj urejeno. Da temu ni tako, so predvsem krivi kadrovska služba, socialna delavka, obratni zdravnik, kot predpostavljeni v tozdu. Sedaj smo izredno veseli, da je benifikacija realizirana in bi radi vedeli, čigavo delo je to. Takšno je torej mnenje prizadetih. Njihovo stališče o benifikaciji, predvsem o tem, kdaj bi že lahko bila, so enotna v tem, da že davno. Pa vendar temu ni tako in je šele letošnji sklep za kovačnice to omogočil. Seveda pa je povsem drugo vprašanje to, kdo je ljudi v Verigi prepričal o možnostih benifikacije, koliko je za stvar naredil in koliko se v zadevo razume. O tem pa kdaj drugič. F. C. Inovacije v Verigi Varna uporaba bremenskih verig Smo delovna organizacija, ki je največji proizvajalec sredstev za prenašanje in privezovanje bremen v Jugoslaviji. Prav ta sredstva smo postavili tudi kot eno izmed prioritet v razvojnem programu Verige. Brez dvoma pa so to sredstva, ki zaslužijo posebno pozornost od varstva pri delu. Kot proizvajalec bi torej morali tudi po tej plati vedeti več in tudi oblikovati in posredovati uporabnikom navodila o varnem načinu dela. Prav to in pa seveda tudi želja po večji prodaji naših izdelkov je bilo vodilo, da smo že pred leti organizirali številna predavanja po vsej Jugoslaviji o varni uporabi, vzdrževanju in kontroli bremenskih verig. Predstavnika komerciale in SVD sta prepotovala domala vso Jugoslavijo. Obiskala sta večje število največjih kupcev, oziroma potrošnikov bremenskih verig. Treba je reči, da so predavanja skoraj povsod naletela na ugoden sprejem. Predavanja sta običajno pričela s kratkim orisom zgodovine uporabe verig s poudarkom na uporabi verig kot sredstva za privezovanje in prenos bremen. V ta zgodovinski razvoj sta vključila tudi razvoj naše delovne organizacije. Predavanje sta popestrila s slikami in diapozitivi, kjer so bili prikazani praktični primeri pravilne in nepravilne uporabe verig. Povsod sta razdelila seveda tudi prospekte naših bremenskih verig in knjižico z navodili o vami uporabi verig. Marsikje so skupno z udeleženci predavanj ugotovili, da je na mnogih mestih varstvo delavcev ogroženo prav zaradi nepravilne uporabe ali nepravilno izbranih bremenskih verig. Treba pa je reči, da se tudi na tem področju stanje zboljšuje. Precej so k temu pripomogli ostrejši predpisi in energičnejši pristop ljudi, ki skrbijo za varstvo pri delu. No, tudi pri nas smo zadnja leta na tem področju nekaj naredili. Poleg verig smo trgu ponudili opremljene jeklene vrvi, ki so v nekaterih primerih pri-ročnejše od verig. Predvsem pa jih lahko lažje in hitreje izdelamo. Prav rok izdelave je pri bremenskih verigah mnogokrat predolg. Večkrat je potrebno hitro ukrepati. Ce pride iz kakršnihkoli razlogov do po- škodbe verig, je potrebno hitro izdelati nove. To pa pri privez-nicah, kot imenujemo opremljene jeklene vrvi, naredimo mnogo lažje in hitreje kot pri bremenskih verigah. Velik napredek pa pomenijo visokoodporne bremenske verige. Ena izmed bistvenih prednosti teh verig je predvsem precej manjša teža verig. Prav teža bremenskih verig in pa v mnogih primerih pri do in več-stremenskih verigah ogromni obesni členi, mnogokrat pomenijo prej nevarnost kot pa varnost za uporabnika. Trenutno sicer manjša teža visokoodpor-nih bremenskih verig še ni tako očitna, ker smo sposobni ponuditi šele verige premera 9 mm. Bolj bo to očitno pri večjih premerih verig 13, 16, 18 itd. Manjša teža pa je samo ena izmed prednosti visokoodpornih verig. Ne gre zanemariti tudi možnosti krajšanja verig, širše uporabnosti in ne nazadnje tudi lažjo izdelavo in montažo verig v naši delovni organizaciji. Želeti je le, da bi kompletni, precej širok program visokoodpornih bremenskih verig tudi čimprej lahko ponudili trgu. To je v interesu Verige kot proizvajalca in tudi uporabnikov sredstev za privezovanje in prenos bremen. Franci Vovk Ì. Primerjava stroškov — kalkulacij utopno hladno . 'J ' kovan stiskan m e ÌL> material 149 49 % prihranka materiala pri hladnem stiskanju rezanje 100 stroški toplotne energije 763 stiskanje 422 termična obdelava 100 tehnološki izmet 400 materialni stroški v ceni 100 Indeksi kažejo izreden prihranek v energiji, materialu in produktivnosti v korist hladnega preoblikovanja. V tretjem trimesečju leta 1933 je služba za inovacije prejela naslednje predloge: 1. Predlog št. 33/83, Rogač Miro in Jelenc Dušan iz Vzdrževanja: Izboljšava na rami za prenos verige pri varilni skupini MRP III. 2. Predlog št, 34/83, Rogač Miro, Murn Franc, Logar Boris in Avdič Said, vsi iz Vzdrževanja: Predelava na krmiljenju žage Gemetti (pnevmatsko in električno). 3. Predlog št. 35/83, Rogač Miro, Veren Bela, Palhartinger Boris, Jelenc Dušan in Beravs Brane, vsi iz Vzdrževanja: Predelava krmiljenja hidravlične stiskalke pri Schlatter skupini (elektro in hidravlično). 4. Predlog št. 36/83, Rogač Miro, Dobre Jože in Jug Iztok iz Vzdrževanja ter Žnidar Gregor iz Sidrnih verig: Predelava krmiljenja pri varilnem stroju Esab. 5. Predlog št. 37/83, inž. Hanžič Darko — tehnolog kvalitete: Hladno stiskanje drsnega obroča 19 X 35. 6. Predlog št. 38/83, Potočnik Franc — projektant in Kovač Boris, Arh Tine in Prtnač Tine iz Vzdrževanja: Zamenjava ignitronov s tiristorji pri varilnih strojih za varjenje verig. 7. Predlog št. 39/83, Selan Emil iz Orodjarne: Vpenjalna priprava za rezkanje posnetih robov za 45°. 8. Predlog št. 40/83, Trivič Miroslav iz Kovačnice: Vodenje utopov z eno ali več simetrično vgrajenih krogel pri padalnih kladivih. 9. Predlog št. 41/83, inž. Hanžič Darko — tehnolog kvalitete: Nova izvedba (cenejša) nadomestnega obroča 012X45 (zaščitna veriga). 10. Predlog št. 42/83, Rems Vitomir iz Vzdrževanja: Inovacija na sklopki Škarij »RSM« v Sidrnih verigah. 11. Predlog št. 43/83, Krni-čar Darko iz Kovačnice: Nov način izdelave vrvnih locnjev C 24 — 50 na rezkalnem stroju. II. Vpliv na mehanske lastnosti izdelka Utopno kovanje na natezno trdnost, mejo elastičnosti in mejo proporcionalnosti ne vpliva veliko. Drugače pa je pri udarni žilavosti, kontrakciji in raztezku. Te karakteristike vzdolž vlaken s povečano stopnjo kovanja naraščajo predvsem v območju 2,5—3,5 stopnje kovanja. Prečno na vlakna s povečano stopnjo kovanja te karakteristike (udarna žilavost, kon-trakcija in raztezek) padajo. Trdnost po utopnem kovanju je 650—670 Nmm'2. Pri hladnem preoblikovanju gradimo tehnologijo od zadnje operacije proti prvi. Osnova nam mora biti trdnost končne- 12. Predlog št. 44/83, Tomažič Marjan iz Kovačnice: Nov način izdelave matic za sorni-ke G 6 — oblika C na stružnici. 13. Predlog št. 45/83, Tomažič Marjam in Beguš Karel iz Kovačnice: Nov način izdelave stremen škopcev po DIN 82101 od 2 do 16 t. 14. Predlog št. 48/83, Kovačič Ivan iz Kovačnice: Prebijanje namesto vrtanje sornikov za škopce DIN 82101 od 0,4 do 5 t velikosti. V omenjenem obdobju je strokovna komisija za obravnavanje inovacijskih predlogov, pripravila naslednje predloge za komisije za delovna razmerja po tozdih: 1. seja — 9. 9. 1983 1.1. Predlog št. 32/83. Realizacija predloga se prepusti Kovačnici, ki v zvezi s tem pospeši akcijo za izdelavo primernega orodja. 1.2. Predlog št. 33/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo za oba predlagatelja. 1.3. Predlog št. 34/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo za vse štiri predlagatelje. 1.4. Predlog št. 35/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo za vseh pet predlagateljev. 1.5. Predlog št. 36/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo za vse štiri predlagatelje. 2. seja — 16. 9. 1983 2.1. Predlog št. 31/83. Komisija predlaga, da se izdela en par izdelka in naredi preizkus na terenu, nakar se bo vodstvo tozda lažje odločilo, ali izdelati izdelek po predlogu ali ne. 2.2. Predlog št. 37/83. Komisija predlaga vodstvu tozda, če smatra izdelek na osnovi realne kalkulacije za ustreznega, naj pristopi k izdevali izdelka po postopku hladne predelave. 2.3. Predlog št. 27/83. Predlog je za enkratno posebno na- ga izdelka. Trdnost hladno deformiranega materiala se poveča bolj, čim večja je stopnja predelave, istočasno pa se zmanjša razteznost. Trdota, meja plastičnosti in elastičnosti se povečajo, medtem ko se kon-trakcija in udarna žilavost zmanjšajo. III. Termična obdelava obeh tehnologij Odkovek (ta tip) normaliziramo z žarjenjem, s prekrista-lizacijo jekla v avstenitno področje in ohlajanjem na zraku z namenom, da bi dobili v izdelku enakomerno velikost zrn, drobnejša kristalna zrna in s tem boljše mehanske lastnosti. Za hladno preoblikovan material je značilno, da utrditev, ki nastopa, lahko z žarjenjem popolnoma odpravimo, pogoj domestilo za vse tri predlagatelje. 2.4. Predlog št. 30/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo za oba predlagatelja. 2.5. Predlog št. 7/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo. 2.6. Predlog št. 15/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo za oba predlagatelja. 2.7. Predlog št. 26/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo za oba predlagatelja. 2.8. Predlog št. 28/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo. 2.9. Predlog št. 29/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo za vse tri predlagatelje. 2.10. Predlog št. 39/83. Predlog je za enkratno posebno nadomestilo. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno odločale o naslednjih predlogih: 1. TIO 1.1. Predlog št. 3/83, dipl. inž. Marjanovič Pavel iz RGESA: Rotacijski cilinder za odpiranje vrat avtobusa. Komisija je sprejela sklep, da se izdela prototip in preizkusi izdelek, šele nato se bo predlog dokončno obravnaval. 1.2. Predlog št. 4/83, inž. Fa-ladore Vinko iz ROES A: Po-dajna enota in pozicionirni cilinder. Komisija je sprejela sklep, da se izdela prototip in preizkusi izdelek, šele nato se bo predlog dokončno obravnaval. 1.3. Predog št. 6/83, Pogačar Branko iz Orodjarne in Burgar Marjan iz konstrukcije orodij : Manjša poraba utopnega jekla pri orodju za prosti liv. Za predlog je komisija odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila v višini 6.000 din vsakemu predlagatelju, skupaj 12.000 din. 1.4. Predlog št. 20/83, inž. Faladore Vinko iz ROESA: za to je, da prekoračimo temperaturo rekristalizacije. Pod temperaturo rekristalizacije ostane utrditev pri šarjenju hladno deformiranega materiala ohranjena. IV. Prihranek pri orodju Drago utopno in obreziino orodje tu nadomesti preprosto krivilno in tlačno orodje (za ta tip izdelka). V. Zaključek Lahko pa se pri hladnem upogibanju kljub navidezni enostavnosti, pojavijo določene težave. Te je potrebno spremljati v 0 seriji. Vsekakor pa je bodočnost pri plastičnem preoblikovanju kovin v obdelavi brez prisotnosti vedno dražje toplotne energije. Darko Hanžič Primerjava utopnega in hladnega preoblikovanja za določen kovaški izdelek Družbena prehrana je pomemben dejavnik varstva pri delu Razvodnik za avtobusna vrata, ki ga bomo s patentom zaščitili. Komisija je sprejela sklep, da mora predlagatelj čimprej izdelati vso potrebno dokumentacijo, da bi se izdelek patentiral. Izdelati se mora prototip in preizkusiti izdelek, šele nato se bo predlog dokončno obravnaval. 1.5. Predlog št. 15/83, Kunstelj Janko in inž. Lapuh Janez iz TIO: Izboljšano tesnenje na izpušnem ventilu PRDS 20. Komisija je sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu za tov. Kunstelj Janka v višini 5,600 din (70 %) in tov. inž. Lapuh Janezu 2.400 din (30 %), skupaj 8.000 din. 2. Kovačnica 2.1. Predlog št. 8/83, Pogorelec Jože iz ROESA: Izboljšanje delovanja kovaške linije IV. Komisija je sprejela sklep o zavrnitvi predloga zaradi tega, ker se po sedanjem stanju ne da realizirati. 2.2. Predlog št. 19/83, inž. Hanžič Darko iz SKK: Hladno stiskanje sornikov za škopce DIN 82101 1 in 1,61. Komisija je sprejela sklep, da tečejo pravice predlagatelja od 4. 5. 1983 in je upravičen do PN 3 leta. 2.3. Predlog št. 25/83, inž. Hanžič Darko iz SKK: Stiskanje spojnih členov iz obroča (nevarjen). Komisija je sprejela sklep o zavrnitvi predloga, ker se ne da izdelati orodje za stiskanje po predlogu predlagatelja. 3. Verigama 3.1. Predlog št. 21/83, Bernard Zlatko iz Verigarne: Izboljšava na avtomatski liniji cinkanja z bobni. Za predlog je komisija odobrila izplačilo posebnega nadomestila v vrednosti 2.500 din. 3.2. Predlog št. 41/82, Košir Franc iz Verigarne: Skrajševanje podaljška za zaščitno verigo. Komisija je sprejela sklep, da se izplača predlagatelju na osnovi 26. čl. pravilnika 60 % akontacija na osnovi predvidenega enoletnega prihranka, kar znese 13.200 din. 4. Vijakarna 4.1. Predlog št. 12/83, Milosavljevič Slavko iz Vijakarne in Larisi Janko, Kokalj Janez in Moličnik Rajko iz Vzdrževanja: Predelava valjčnega stroja 13 — 01 iz ročnega na avtomatsko delovanje. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila Larisiju 4.000 din (40 %), Milosavljeviču 4.000 (40 %), Kokalju 1.000 din (10 %) in Moličniku 1.000 din (10 %), skupaj 10.000 din. 4.2. Predlog št. 13/83, Larisi Janko iz Vzdrževanja in Kos Zdravko iz Vijakarne: Predelava in izboljšava delovanja valjčnih avtomatov 13—17, 18 in 19. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila Larisiju 14.000 din (70 %) in Kosu 6.000 din (30 %), skupaj 20.000 din. 4.3. Predlog št. 44/82, Dežman Franc iz Vijakarne in Frelih Franc iz Orodjarne: Izdelava jeder za stiskanje valjanih vijakov, sestavljena iz ohišja jedra in reducirne votlice. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila Dežmanu 12.000 din (50 %) in Frelihu 12.000 din (50 %), skupaj 24.000 din. 5. Sidrne verige 5.1. Predlog št. 22/83, Rems Vitomir, Veren Bela in Jelenc Dušan, vsi iz Vzdrževanja: Rekonstrukcija stroja za stiskanje mostičkov do 0 23 mm. Komisija je sprejela sklep o izplačilu enkratnega posebnega nadomestila Remsu 6.000 din (1/3), Verenu 6.000 din (1/3) in Jelencu 6.000 din (1/3), skupaj 18.000 din. 6. Vzdrževanje 6.1. Predlog št. 23/83, Dragan Nikolaj, Jelenc Dušan in Kneževič Dane iz Vzdrževanja: Izboljšano tesnenje na pralnem stroju v Vzdrževanju. Komisija je odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila Draganu 1.000 din (50 %), Jelencu 500 din (25 %) in Kneže-viču 500 din (25 %), skupaj 2.000 din. 6.2. Predlog št. 1/83, Cijan Vladimir in Beravs Jakob ter še 13 predlagateljev iz Vzdrževanja: Popravilo akumulatorjev za viličarje. Komisija je sprejela sklep o enkratnem posebnem nadomestilu za vsakega od predlagateljev po 200 din, skupaj 3.000 din. 7. Orodjarna 7.1. Predlog št. 28/83, Pogačnik Franc iz Vzdrževanja: Predelava lamelne elektromagnetne sklopke pri rezkalnem stroju PGVZ 400. Za predlog je komisija odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila v znesku 4.000 din. 7.2. Predlog št. 29/83, Janša Jože in Kunšič Matija iz Vzdrževanja in Praprotnik Janez iz Orodjarne: Izboljšava na ravninskem brusilnem stroju Zoc-ka. Za predlog je komisija odobrila izplačilo enkratnega posebnega nadomestila Janši 3.000 din (50 %), Kunšiču 1.500 din (25 %) in Praprotniku 1.500 din (25 %), skupaj 6.000 din. 7.3. Predlog št. 39/83, Selan Emil iz Orodjarne: Vpenjalna priprava za rezkanje posnetih robov za 45°. Za predlog je komisija odobrila izplačilo posebnega nadomestila v vrednosti 4.000 din. Na koncu bi želel obvestiti člane kolektiva, da bo 18. 10. 1983 v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici (Šlandrov dom) seminar, namenjen obravnavanju problemov organiziranja in razvoja inventivne dejavnosti v OZD. Seminar organizira republiški odbor sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije. O tem, kaj je bilo rečenega na seminarju, bom poročal v naslednji številki našega glasih- Albin Lampe Osnovni namen prehrane med delom je nadoknaditi delavcu porabljeno energijo med delom po treh do štirih urah dela in je nujen pogoj za normalno odvijanje proizvodnje. Delavcu želimo zagotoviti raznovrstno, po hranilni in energetski vrednosti ustrezno, higiensko neoporečno in sorazmerno ceneno hrano. Zelo važen pogoj pri planiranju obrokov je težavnost dela v DO. Poznamo štiri skupine dela : potrebe po Kcal. 1. lahko delo (delavci opravljajo delo sede) do 625 Kcal, 2. srednje težko delo (delavci delajo stoje) do 800 Kcal, 3. težko delo (opravljajo zaposleni s težko fizično obremenitvijo — monterji, zidarji, mizarji, kuharji, čistilci itd.) do 950 Kcal, 4. zelo težko delo (delo kovačev, stavbnih delavcev, gozdnih del itd.) do 1125 Kcal. Topel obrok naj bi bil udeležen v celodnevni prehrani 20 do 25 %. V našem obratu družbene prehrane vsebujejo obroki od 800—1300 Kcal. Preveč kalorične malice za določeno težavnost dela, sodijo v drugo skrajnost, organi za prebavo so preobremenjeni, nastopi utrujenost, poveča se nevarnost za nesreče pri delu, najbolj pa pade delovna storilnost. Poglejmo, kako se oblikuje cena toplega obroka. Po družbenem dogovoru se lahko nameni za prehrano med delom v letu 1983 največ 10 odst. povprečnega OD v SRS v letu 1982, to je 1400 din na mesec za delavca v materialni proiz- vodnji, za delavce v DSSS in na podobnih delih v tozdih pa največ 900 din na mesec iz sklada skupne porabe. Dnevno lahko porabimo za prvo skupino 60, za drugo pa samo 39 din. Primer kumulativnega poslovnega poročila poslovanja okrepčevalnice od 1. 1. do 31. 7. 1983. Povprečna dnevna cena obroka: din 1. Osnovni material po zahtevkih 42,25 2. Režijski material 13,58 3. Vkalkulirani dohodek 14,42 4. Izredni izdatki 2,37 5. Izredni dohodki 0,01 Skupaj porabljena sredstva 72,61 Realizacija 9,03 Pokrivanje TOZD 63,58 1. Osnovni material po zahtevkih predstavljajo predvsem živila. 2. Režijski material predstavljajo stroški za porabljeno energijo, vodarina, odvoz smeti, pranje perila, redni pregledi sanitarne inšpekcije, amortizacija, nabava osnovnega in drobnega inventarja itd. 3. Vkalkulirani dohodek so osebni dohodki zaposlenih v okrepčevalnici in dajatve, ki bremene OD. 4. Izredni stroški, ki bremene topli obrok so sredstva, ki jih dobe izplačana delavci v naši DO, ki so na podlagi zdravniškega potrdila upravičeni do dietne prehrane. Te zaradi velikega števila različnih diet ne moremo pripravljati. Kot je razvidno okrepčevalnica posluje podobno in po vseh zakonitostih TOZD, le brez akumulacije. Dovoljena sredstva za regresiranje obrokov med delom so večja v primerjavi s preteklim letom za delavce v materialni proizvodnji za 16 odst., za delavce v DSSS pa samo 12 odstotkov, kar pa je v primerjavi z rastjo vseh vrst stroškov nerealno, saj so se samo cene živil povišale od 40—50 %. ZAHVALE Ob upokojitvi se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Verigarne za praktična darila in izrečene čestitke. Obenem jim želim še mnogo delovnih uspehov. Francka piemelj Ob upokojitvi se vsem sodelavcem iz Verigarne, posebno pa najožjim sodelavkam, iskreno zahvaljujem za lepo darilo. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov. Katarina Beznik Ob upokojitvi se vsem sodelavkam in sodelavcem iz Vijakarne najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo. Vsem skupaj pa želim še mnogo delovnih uspehov, osebne sreče, posebno pa zdravja. Francka Kragič Zgodovina okrepčevalnice Okrepčevalnica je bila ustanovljena z udarniškim delom zaposlenih leta 1960. Prostore za delo je dobila v bivšem proizvodnem obratu lužami in ži-covleku. Dnevno so pripravili od 400 do 500 obrokov, ki pa so bili skromnejši kot so zadnja leta, malica je bila dvakrat na teden brez mesa. Ob pogledu nazaj nam postane razumljivo, zakaj so potrebne stalne adaptacije okrepčevalnice, saj je biia projektirana za pripravo 400 do 500 obrokov. Pregled števila izdanih obrokov od leta 1975—1982: 1975 povprečno dnevno izdanih obrokov 771 1978 povprečno dnevno izdanih obrokov 901 1982 povprečno dnevno izdanih obrokov 1003 Leta 1982 je redno prihajalo na malico nad 85 odst. zaposlenih v DO. Upoštevali smo bolniško odstotnost in dopuste. S katerimi problemi se srečujemo? Objekt je ostal isti kot ob otvoritvi leta 1960, število izdanih obrokov pa se je podvojilo. Kadar je na jedilniku popularna malica izdamo dnevno celo 1200 obrokov. Število izdanih obrokov je kapacitete okrepčevalnice enostavno preraslo. Zaradi neustreznih prostorov nam je sanitarni inšpektorat izdal priporočilo za nujno povečanje nekaterih oddelkov. Neustrezni so: prostor za obdelavo svežega mesa in rib, oddelek za čiščenje in obdelavo zelenjave, skladiščni prostori, najbolj problematične pa so nladilniške kapacitete ter nekateri pomožni prostori. Potrebno bo obnoviti tudi strop v jedilnici, ki je postal nevaren zaradi prepojenosti z vlago. Zadnja adaptacija pred štirimi leti nam je stare zidove napolnila do absurda, omogočila je le, da lahko termična obdelava živil dohaja povečano število izdanih obrokov. V bližnji prihodnosti želimo uvesti dva ali več različnih obrokov. Sistem je povezan z organizacijo prednaročil obrokov in dosledna disciplina pri izvajanj u. Vsak drug način sodi v anarhijo in bistveno višjo ceno obroka. Prvi pogoj pa je tudi ureditev prej navedenega. Želimo, da bi pri snovanju, izboru in kvaliteti obrokov sodelovali tudi delavci iz tozdov, služba varstva pri delu in zdravstvena služba. Samo tako bomo dosegli večje razumevanje problemov, s katerimi se srečujemo delavci v obratu družbene prehrane, hkrati pa bodo stroškovno realne želje sodelavcev prišle hitreje na krožnik. Peter Kocjančič Transport v Tovarni verig Lesce — včeraj, danes, jutri Vsaka proizvodna dejavnost potrebuje poleg neposrednega proizvodnega dela tudi opravljanje posebnih stranskih opravil, ki s samim proizvajanjem nimajo neposredne povezave, so pa nujne in za gospodarno delo celo zelo pomembne. Takšna dejavnost je tudi transport. Transportna dejavnost naj bo tako urejena, da zadošča zahtevam proizvodnje v pogledu tehnoloških pogojev, vendar v takem materialnem obsegu, ki še prinaša najbolj gospodarne rešitve. Zato pri vlaganjih v transportno dejavnost ne gre pretiravati niti ne pretirano varčevati. Dolgoletno opazovanje razvoja transportne dejavnosti v naši tovarni kaže zanimivo sliko. Včasih skoraj popolnoma ročno transportno delo pri osnovnem materialu in pri izdelkih, se je z leti spremenilo in se danes opravlja večinoma z viličarji in dvigali. Nastale spremembe so nastale kot nujna posledica povečanja gospodarnosti proizvajanja, znatnega povečanja količin in tudi spremembe sestave proizvodnje z vpeljavo drugačnih izdelkov. Pri tem je značilnih nekaj mejnih dogodkov v razvoju tovarne, ki so bistveno vplivali tudi na razvoj transporta. Bežen pregled delovanja Tovarne verig Lesce za leta nazaj — količina proizvodnje in število zaposlenih nam pokaže naslednjo sliko: leto proiz- vodnja (t) zapo- sleni 1947 1358 230 1948 1928 310 1949 2891 405 1950 2793 410 1952 2756 427 1954 4475 634 1956 5572 839 1958 5445 845 1960 7184 874 1962 6915 864 1965 10457 1086 1970 11544 1069 Pred vojno in takoj po njej je bila kovačnica osnovni glavni obrat proizvodnje Tovarne verig Lesce. V njej so bili združeni vsi oddelki za izdelavo raznovrstnih izdelkov: kovaški izdelki, kmečko poljedelsko orodje, kovane verige, varjene verige, žeblji itd. Potreben material je bil v glavnem paličasto železo in žica. Oblika in. teža sta določala način transporta. Paličasto železo v dolžini 4 do 6 m so delavci transporterji prenašali v zvezih nekaj palic na ramenih v skladišče ali v obrat. Teža zveza je bila približno 80 kg. Tudi žica se je prenašala ročno, navita v kolobarjih je tehtala 70 kg. V kovačnici je delovala samo ena večja peč za gretje izdelkov — kovaška pol-plinska peč Ruppman. Kurjena je bila s kovaškim premogom, ki smo ga letno porabili nekaj sto ton. Z rampe so ga transportni delavci ročno premetali v jamski vagonček, nato pa po tiru prepeljali do deponije pri stari kotlarni, ki je bila v kleti stavbe, kjer je danes osebje za računalniško knjiženje podatkov. Prvi mejnik napredka, obenem pa tudi povečanje transportnih težav, zaznamujemo z izgradnjo vijačne (prene-šena iz Metalne Maribor), nove verigarne in lužarne z žicovle-kom (1947, 1948, 1949). Tedaj se je pojavilo tudi prvo mehanizirano transportno sredstvo: enotirni žerjavni maček za potrebe transporta v lužami. Ves ostali transport je še vedno ostal ročen. Tako so na primer v vijačni vso proizvodnjo (polizdelkov in izdelkov) ca. 200 ton mesečno, transportirali ročno v lesenih zabojčkih, z volumnom približno 15 dm3 in z nosilnostjo 35 kg. Od stroja do stroja so prepelja-vali s prirejenim vozičkom za prevoz moke (rodi). Transportni delavec je naložil po 6 zabojčkov na voziček, ca. 200 kg in moral je biti kar precej spreten in ročen, da je to zmogel. Njegova dnevna norma je bila nekaj deset ton prepeljanega tovora. Obseg dela je po petdesetem letu dosegel tak obseg, povečale pa so se tudi razdalje, da smo za transportiranje kolobarjev žice nabavili elek-irovoziček Rade Končar (elek-trokaro), ki nam še danes, po tridesetih letih, dobro služi. Precejšen skok v proizvodnji in s tem tudi pri transportnih delih sta nam povzročila nabava Heenan strojev za izdelavo varjenih verig 0 12 do 19 mm (jeseni 1954) in pričetek izdelave sidrnih verig srednjih dimenzij. Pričeli smo jih izdelovati na izposojenem stroju Cime, leta 1956, ki smo si ga izposodili v Litostroju. Prva sidrna veriga, ki smo jo napravili, je bila 0 47 mm. Za uspešno in lažjo izdelavo sidrnih verig smo sami sestavili skupino strojev z dvema prepletajočima konzol-nima dvigaloma, podobno kot jo ima MRP skupina. Obenem je kovačnica nabavila tudi prvi 1500 kg viličar, saj so tovori že začeli presegati normalne pogoje težaškega dela. Naslednji mejnik v razvoju je bila likvidacija polplinske kovaške peči v kovačnici, ki smo jo zamenjali z dvema TAM pečema — kurjenima s srednjim kurilnim oljem. S to spremembo smo se znebili skrajno umazanega dela in nabave nekaj sto ton kovaškega premoga in seveda tudi s tem zvezanega transportnega dela. Naslednji pomembni mejnik v razvoju je bila gradnja novega obrata sidrnih verig 1. 1960. Ta gradnja je prinesla s seboj kopico posebnih transportnih problemov. Premeri paličnega materiala so poskočili na 0 125 mm, teža zveza palic pa na 5 t. Tudi izdelek — en vozel verige — je dosegel težo preko 51. Za prevoz in dviganje smo nabavili zato viličar nosilnosti 5 t. Za notranji transport pa smo sami uredili vlačilce. Vzporedno smo tudi v drugih obratih za razna dela namestili nekaj žerjavov mačkov in prirejenih dvigal za olajšanje dela. Z leti se je pokazalo, da so viličarji pravzaprav zelo uporabljivo transportno pomagalo in se z njim delo zelo olajša. Povzročili pa so tudi osnovno tehnološko spremembo trans-portiranja. Njihove zmogljivosti prenašanja in dviganja večjih tovorov je naravnost terjala vpeljavo že znanega paletne-ga sistema. V to tehnološko spremembo smo na široko stopili v vseh obratih in pri vseh delih. Pri tem smo morali napraviti kar malo revolucijo pri delu z žico. Izginili so kolobarji žice po 70 kg, prešli smo na svitke po 1000 kg. Seveda smo zato morali preurediti žicovlek in urediti odvijalna mesta pri strojih v vijačni in verigami. Gospodarnost dosežena s to tehnološko spremembo, je ogromna. Z nadaljnjim razvojem tovarne, ki je stalno zahteval tudi dvig proizvodnje in dvig gospodarnosti, se je število viličarjev stalno dvigalo; obenem so se pojavljala tudi specialna transportna sredstva: tekoči trakovi (kovačnica), kovejerji (montaža verig), povečalo se je število dvigal (žicovlek). Skratka vse delo transporta se je mehaniziralo. Tako imamo danes v obratovanju 35 viličarjev, ki letno prepeljejo vso proizvodnjo v internem transportu deset in večkrat, istočasno s povečanjem števila gibljivih transportnih sredstev pa je bilo zgrajeno tudi relativno celovito omrežje stabilnih transportnih sredsLev: cevovodi za vodovodno omrežje, za toplo vodo, zrak in pline, kanalizacija, telefonija in elektrika s pripadajočimi priključki za uporabnike. Danes, ko se oziramo nazaj, lahko rečemo, da smo pri sami transportni dejavnosti napravili zelo veliko. Žal pa nam je zaradi skromnih materialnih možnosti popolnoma zastal napredek pri dejavnosti, ki je s transportom zelo tesno povezana — to je celotna skladiščna dejavnost. Tu nismo uspeli ničesar napraviti, čeravno je bil pred 15 leti že napravljen poskus, da se Občinski sindikalni svet Radovljica je v letošnjem septembru izdal katalog tipičnih del in nalog za naše občine. Kaj je to? To je primerjalni dokument, ki navaja, kakšna naj bi bila razmerja med »plačami« na posameznih delih. Ta dokument ureja najbolj bistveno vprašanje sedanje situacije na področju nagrajevanja. Gre za to, da je v dokumentu opredeljeno, koliko naj bi delavec pri nekem delu zaslužil, če normalno dela, ne glede na to, v kateri OZD je zaposlen. Popolna anarhija na tem področju je namreč pripeljala do tega, da je dandanes važnejša »firma«, v kateri delaš, kot pa delo, ki ga opravljaš. Dokument pa postavlja okvire, v kakršnih naj bi se osebni dohodki posameznih tipičnih poklicev (rečeno poenostavljeno) sukali. To je prvi tak dokument v Sloveniji in lahko rečemo, da je z njim zadet žebelj na glavo. Sindikati so se kljub vsem obljubam doslej sukali okoli te problematike kot maček okoli vrele kaše, to pa je tisto, kar združeno delo potrebuje. Sedaj, ko imamo ta dokument, dejansko lahko presodimo, ali je OD posameznika ustrezen ali ne, kajti osnovni princip dokumenta je v tem, da za približno enako de- prične še to področje ustrezno razvijati. Materialni pogoji v bližnji prihodnosti bodo odločilno vplivali, kaj bomo v stanju napraviti. Približno se že ve, da bo morala biti skladiščna dejavnost vsa temeljito mehanizirana in urejena na računalniško vodenje. Vzporedno s tem bodo potrebna tudi bolj prilagojena transportna sredstva. Raziskati -je tudi področja, kjer še palet-ni sistem ni do kraja vpeljan Vzporedno s tem so potrebna tudi raziskovanja pri razvoju embalaže, za oddelke, kjer to še nimajo urejeno. Tehnološki razvoj vseh vej proizvodnega procesa se stalno nadaljuje in to zmeraj bolj hitro. Zato nas uspehi ne smejo uspavati, stalno moramo spremljati dogajanja in uvajati novosti, kjer se to le da. Janko Kapus lo dobi delavec približno enako plačilo, ne glede na to, kje je zaposlen. Razlike med dvema rezkalcema v različnih OZD lahko izvirajo iz osebne uspešnosti, različnih delovnih pogojev in uspešnosti OZD, pa nič drugega. In kaj sedaj, ko ta dokument imamo? Sedaj je naša naloga, da pregledamo OD naših zaposlenih in uravnamo tudi naše osnove — zahtevnost dela — po tem dokumentu. Prvi koraki so bili že narejeni. Osnovne ocene delokrogov so prirejene (v osnutku) občinskem dokumentu. To pa v grobem pomeni povečanje osnov v proizvodnji, toda ne na vseh delih in praktično nikakršnih sprememb v administraciji. V naslednjih dneh bodo materiali posredovani v obravnavo DS in DPO, pri čemer je treba vedeti, da ne gre za povišanje OD, pač pa za prilagajanje dogovorjenim razmerjem in da se tistim, ki za ocenami v občinskem katalogu ne zaostajajo, ne bo povečala osnovna ocena delokrogov, vsem tistim, ki zaostajajo pa se bo ocena povišala. To pa pomeni povečanje v proizvodnji, ne pa v administraciji! Ali bomo to izpeljali pa je sedaj odvisno izključno od nas. F. C. Izdan je katalog tipičnih delovnih nalog v občini Radovljica Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: Orodjarna: Crv Franci, Vogrinec Drago, Kralj Janko, Kralj Drago TIO: Tomič Slavko, Gričar Majda, Pogačar Mario, Beljan Irena, Vene Boris, Kosi Drago Vzdrževanje: Dežman Janez, Gorenc Boris, Dolžan Aleš Verigama: Potočnik Marjan, Kosmač Darja, Kobal Tomaž, Grim šičar Sašo, Kranjc Janja, Saruga Marta, Polajnar Igoi, Vaupotič Rafko Sidrne verige: Tošič Gregor, Prešeren Bojan, Prešeren Robert Vijakarna: Bogič Ivica, Pejič Ivo, Gašperin Florjan Kovačnica : Cad Andrej, Grgič Luka, Humar Gašper Komercialni sektor: Šmid Janez Prišli iz JLA: Orodjarna : Debevc Marko Vzdrževanje : Gašperšič Iztok, Mandelj Janko, Kopasič Anton, Dežman Tomaž TIO: Medič Salih, Urevc Igor, Ba-gar Branko, Jug Ludvik Kovačnica : Jesenovec Marko Prenehali z delom: Sidrne verige: Cajkovec Vlado, Ozebek Konrad Kovačnica : Andrejčič Zvonko Verigama: Plemelj Francka, Miskič Esad TIO: Legat Janez, Pogačnik Milan Poročili so se: Ljubojevič Raco iz Sidrnih verig Debevc Marko iz Orodjarne Rodili so se: Avdič Zijadu iz Sidrnih verig — hči Derviša Zupan Izidorju iz Sidrnih verig — hči Erika Krivec Milanu iz Sidrnih verig in Krivec Heleni iz Splošnega sektorja —■ sin Anže Kapidžič Jusufu iz Sidrnih verig — sin Jasmin Osenčič Sašu iz Vzdrževanja — sin Aleš Jakovljevič Marku iz Vija-karne — sin Damir Pušavec Francu iz Tehničnega sektorja — sin Rok Kneževič Olgi iz Kovačnice in Kneževič Danetu — sin Dejan Kadrovska služba Invalidsko upokojena Tovarišica Francka Kragič se je zaposlila v naši delovni organizaciji 30. 5. 1955 kot strojna delavka na stružnih avtomatih. S svojo prizadevnostjo pri delu je opravljala delo strojne delavke na valjčnih strojih in nato delo tehtalke vse do upokojitve. Vseskozi je bila družbenopolitično aktivna. Bila je član delavskega sveta, član IO sindikata, drugo mandatno obdobje pa je delegat v delegaciji združenega dela. Za svoje delo je prejela priznanje ob 50-letnici obstoja podjetja in leta 1980 priznanje ob dnevu žena. Za opravljeno delo se ji naj-iskreneje zahvaljujemo in želimo, da ji bolezen, zaradi katere je bila predčasno upokojena, ne bi več načenjala že tako rahlega zdravja. Sodelavci TOZD Vijakarne PREVENTIVNI UKREPI ZA VARSTVO PRED POŽAROM Prijave požara in ukrepi ob nastanku požara. Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost za požar ali kdo opazi požar, mora nevarnost odstraniti, oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase ali za druge. Ce sam tega ne more storiti, mora takoj obvestiti vratarja ali poveljnika gasilske enote na interni telefon 218 ali 287. Kaj mora prijavitelj povedati? — KJE GORI (povedati mora točne podatke o kraju požara) — KAJ GORI (povedati mora podatke o objektu, oziroma materialu, ki gori) — ALI SO V NEVARNOSTI ČLOVEŠKA ŽIVLJENJA — OBSEG POŽARA — KDO SPOROČA (ime in priimek). V primeru požara, ki ga delavci v delovni organizaciji •— obratu na mestu nastanka ne morejo pogasiti s priročnimi gasilnimi napravimi, so nadaljnji ukrepi naslednji: 1. V primeru požara manjšega obsega: — poveljnik na podlagi ocene da nalog vratarju za notranji alarm z zvonenjem, in sicer dvakrat s presledkom. 2. V primeru večjega požara ali elementarne nesreče: — poveljnik gasilske enote aii druga odgovorna oseba sporoči vratarju, da vključi glavno sireno po navodilu, ki so v vratarnici in v posameznih tozdih- SVD Gasilci so tekmovali V okviru pripravna 10. kongres slovenskih gasilcev je Gasilska zveza Slovenije organizirala kongresno tekmovanje gasilcev vseh kategorij v Gornji Radgoni. IGD Veriga Lesce je imela pravico nastopiti z dvema ekipama glede na dosežene rezultate na občinskem in področnem tekmovanju. 17. septembra smo na tem tekmovanju tudi nastopili z dvema ekipama v kategoriji industrijskih gasilskih društev. Člani do 30 let so postali slovenski prvaki, za kar so prejeli zlato plaketo in kristalni pokal — darilo steklarne Hrastnik. Člani nad 30 let so osvojili 6. mesto in srebrno tekmovalno značko. S tem nastopom so dokazali, da znajo spretno ravnati z gasilnim orodjem in da so dobro izurjeni. K doseženemu uspehu jim vodstvo društva iskreno čestita. Ciril Ažman Mali nogomet Prvo septembrsko soboto smo izkoristili za prvenstvo Verige v malem nogometu. Turnirja se je udeležilo pet ekip. Svojega sodelovanja nista prijavili Vijakarna in Orodjarna. Na žalost se kasneje na igrišču ni pojavila tudi ekipa skupnih služb, čeprav je bila prvotno prijavljena. Tekmovanje sta skupaj pripravili komisija za šport in mladinska organizacija. Potekalo je na igriščih pri OŠ Lesce in na plani pod Lescami. Vse je kazalo, da bo to kvalitetna športno rekreacijska prireditev, ki bo potekala v prijateljskem, športnem duhu in tako je tudi bilo vse do finalne tekme med moštvoma Verigar- ne in Vzdrževanja. Tu je prišlo do nekaj hude krvi in celo do nekaj udarcev, kar ne sodi na tako prireditev. Seveda bo treba ukrepati1 proti nekaterim igralcem, da bi v bodoče preprečili podobne scene, ki zmanjšajo vrednost in namen prireditve. Končni vrstni red : 1. Vzdrževanje 2. Verigama 3. Kovačnica 4. TIO 5. Sidrne verige Za 3. mesto: Kovačnica : TIO 5:3 Za 1. mesto: Vzdrževanje : Verigama 3 : 2 Vinko Bogataj ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Jožeta Horvata se iskreno zahvaljujem sodelavcem Kovačnice in DO Veriga za izrečena sožalja in podarjeni venec. Posebna hvala pa sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Martin z družino Oktober Oktober je prav gotovo najbolj zanimiv in tudi najbolj delaven mesec. Vrtičkarji imajo največ dela, prav tako kmetovalci, vinogradniki, pa tudi v gospodinjstvih nabavljamo ozimnico. V delovnih organizacijah je ta mesec čas inventure, društva pregledujejo, kaj so že opravila in kaj je še potrebno postoriti, da bodo zastavljeni cilji doseženi. Skratka to je mesec, ki se močno razlikuje od svojih »kolegov«. Tudi gasilci smo za svoj mesec doiočili oktober, ki ga imenujemo že kar mesec varstva pred požari. Prav zato smo se v nedeljo zjutraj zbrali pred našim domom. Treba je bilo urediti dom, pregledati osebno in skupno opremo. Za mlade gasilce, ki so v tem letu opravili izpit za izprašane gasilce je bilo potrebno določiti njihova mesta v naših vrstah. Ob taki priliki predsednik hoče povedati najbolj pomembne zadeve, želi posredovati čim več informacij za boljšo uspešnost, za kar je potreben zbor. Ker smo na pol vojaško organizirani, je jutranji zbor pomenil za vse navzoče, da se je treba postaviti v dve vrsti in stati mirno vse do povelja, na mestu voljno. Predsednik nam je posredoval najbolj nujne in aktualne zadeve in pozorno smo ga poslušali. Nihče pa ni vedel, da bo prav v tem času izbruhnil požar v žicovleku. Vratar Drago je ves zasopihan pritekel in komaj dovolj razločno povedal, da se s peskalne naprave vali dim. Sreča, kakšno naključje, bili smo skoraj zbrani. Nekateri najbolj zagnani so hoteli kar skočiti, toda to ne gre. Drugim je bilo na obrazu lahko razbrati zaskrbljenost, mogoče preplah, postali so nemirni in tihi. Vsi so pričakovali prve odločitve. Ta zbeganost je nekatere spremljala vse do samega kraja požara. Ko pa se je začela odvijati akcija in prvi klopčič cevi razvijati, je napetost popustila. Šlo je kot bi že enkrat prej imeli trening. Le nekaj pičlih minut in iz kombiniranega vozila je pritekla prvi »hitra voda«. Prvi napad se je hitro opremil z dihalnimi aparati in rohitel v notranjost obrata, od koder se je valil gost dim. Nekoliko kasneje sta že delovali obe brizgalni s petimi izlivi in skupina z notranjim napadom z uporabo CO2 2 X 30. S tem je bil namišljeni požar, ki je bil na treh krajih podtaknjen, v 25 minutah po-gašen in vaja presenečenja končana. Koliko nas je presenetilo ali ne, to vemo najbolje sami. Pridobljeno znanje na vsaki kakršnikoli vaji se da vedno koristno uporabiti. Na povelja pospravi se prične drugo dejanje. Obesiti je treba mokre cevi, očistiti motorke, vozili opremiti z novim orodjem in kompletno orodišče vzorno urediti. Zatem smo zopet v zboru in predsednik lahko nadaljuje z nedokončanim poročilom. Anton Nežmah Program kina Radovljica Sestavil M.D. kreativnost diskutantkđ perqamSki kralj Italija n tka denarna enota driska karlovac Verica Lesce tenilki igralec (rtarko) svetovanje trdnjava V Španiji klel ka za Even škotsko moško > krilo Smučarko Zavadlav mesi o ob Uralu Pripomba zbadljivka vrsta minerala otipavanje Fr. pesnik rom. rodu ( Tristan) oklešcek evropsko. držova(ElE) polocj denarja mesto v Epiru. danski oiok \ Zemlje • pisni pojem Zorman Ivo Ženska, ki tali kovino skrajnost naiiv Etiopskih kneiov igralka Uielsen dal. m. ime ameriška -tlim. narrata Josip Vidmar poreden malček Adam bohorič Karlovac velikan grški otok zensko ime Janez mrena eden od danskih otokov Jasnic izraz žalosli poškodba velika mors, žival deska kra'j '»1 indijskega epa trans pl a -tacija Ljudska republika jadra n&U> otok geometrijski pojem ovčje meso Kranj nemšk» pesnik prvak skrušenka 0 Flaherty olika, dostojnost Umetnost Uat.) , 1 Anion Košir sž VE El CA Si VER'CA Izžrebani reševalci križanke iz prejšnje številke: za prvo nagrado — Fister Lovro (Verigama) za drugo nagrado — Žbogar Stanka (DSSS) in Maltar Jože (Vijakarna) za tretjo nagrado — Kolman Ana (DSSS) in Vidic Miha (Verigama) Bolivija ’83 Po več ur smo včasih vozili od naselja do naselja, ne da bi vmes srečali živo dušo. Srečevali smo le modra jezera, ob katerih so se pasle črede divjih lam. Sopi trav so se pozibavali, veter je vrtinčil rdeče meglice iz prahu in v zenitu je žarela rdeča krogla. Kakšna kulisa za snemanje vesterna! Skozi zaprta okna se je v avtobus po malem kadilo, tako da smo kar težko dihali. Dodatno pa nam je sapo zapirala še vratolomna vožnja po ozki cesti nad strmimi prepadi in skoraj na vsakem ovinku železen križ, ki je opozarjal na norost ali nespretnost šoferja. Pri vožnji čez mostove sem raje kar mižal. Bili so ozki, brez zaščitnih ograj in šofer je pri kakšnem moral večkrat zapeljati vzvratno da ga je zvozil. Po 42 urah vožnje, neprespani, prašni in lačni stojimo nad majhno dolino. Pod nami je najbolj znamenito mesto stare Amerike. Pred mojimi očmi so oživeli veliki trenutki indijanske zgodovine. Tu je bila nekoč prestolnica mogočnega inkovskega cesarstva, največjega v zgodovini Indijancev. Sredi indijanske revščine na koncu dolinice na višini 3500 m, ki bi bila v Alpah zakopana v večni led in sneg, stoji danes mesto z rdečimi strehami, ki valovijo v popoldanskem soncu. Legenda pravi, da so ustanovitelji tega mesta prišli z otoka na jezeru Titicaca. Sončni bog jim je dal na pot zlato vejico in jim rekel, naj se ustavijo tam, kjer bo pognala korenine. In v tej dolini se je zgodil čudež, vejica je pognala natanko tam, kjer je pozneje stala prestolnica Inkov — popek sveta ali Cuzko. Sem se nekoč romali inkovski knezi, da se poklonijo svojim bogovom, tu so nekoč stali mogočni templji, okrašeni s čistim zlatom in srebrom. Mesto je bilo utrjeno z ogromnimi utrdbami, zgrajeni-fni iz velikih granitnih blokov, ki so fantastično obdelani, saj med stiki med posameznimi bloki ni prostora niti za noževo rezilo. Kako so te ogromne kose kamenja pripeljali iz 35 km oddaljenih kamnolomov, je skrivnost še danes, saj so bili Inki primitivno ljudstvo, ki ni poznalo ne pisave, kolesa in škripca. Ko bi poznali vsaj konja. Leta 1533 so Španci mesto požgali in popolnoma porušili. Na starih temeljih je zrasel današnji Cuzko, turistična Meka Peruja. Na tisoče bogatih Američanov in Evropejcev vsako leto obišče to legendo. Če hočeš spoznati ljudi in utrip nekega kraja, moraš na tržnico ali v cerkev. Na prvi se drenjaš med množico ljudi, vpijoči branjevci ponujajo na kupe sadja in zelenjave, nepridipravi, ki jih tod ni malo, pa te mimogrede olajšajo za uro ali denarnico ali pa ti celo razrežejo nahrbtnik. Cerkve so polne pobožnih Indijancev. Indijanec je nepismen, brati ne zna, zato vedno nekaj išče in išče. V njegovi izbi je vse tako pusto, tu pa gore sveče, oltarji se svetijo in orgle tako prijetno odmevajo. V cerkvi je tudi on človek, na cesti je samo nesrečno bitje, ki ne ve niti kje in kdaj se je rodil. Naslednji dan se z vlakom odpeljemo v 120 km oddaljeni Machu Picchu, zadnje pribežališče Inkov, danes eden največjih spomenikov Južne Amerike. Naš vlak se je najprej pognal na Altipiano 4000 m visoko. Moram povedati, da te višine nismo dosegli v enem zamahu, ampak v več naletih. Predstavljajte si železnico iz Most do Valvazorjevega doma. Najprej je šel vlak normalno naprej, nato se je ustavil in šel ritensko na višjo polico. Nato še je zopet ustavil in šel spet normalno na višjo polico. Ta manever je ponavljal, dokler ni prišel ena najvišjo polico. Medtem je kretničar stalno prestavljal kretnice, skakal z vlaka na progo in z roko in nogo premikal naprave. Drveli smo čez travnate poljane, mimo začudenih obrazov Indijancev in se počasi spustili v divjo zeleno dolino inkovske svete reke Urum-bambe. (Nadaljevanje sledi) od 10.11. do 7.12.1983 KJE SE BOMO LJUBILI zah.-nemški barv. zab. film 10. in 16. 11. ob 20. uri, 13. 11. ob 18. uri PRODAJALKA VIJOLIC španski barvni film 11. in 13. 11. ob 20. uri TAJMS SKVER amer. barvni film 12. 11. ob 18. uri, 14. 11. ob 20. uri KASKADER amer. barv. pust. film 12. in 15. 11. ob 20. uri NINOCKA amer. zab. film 17. in 22. 11. ob 20. uri RESNIČNE ZGODBE 6. del zahodnonemški barvni film 18., 20. in 23. 11. ob 20. uri RAZBOJNIKI ZA VSE CASE angl. barv. pusolov. film 19 11. ob 18. uri, 21. 11. ob 20. uri KATAKLIZMA OB 15,30 japonski barvni film 19. 11. ob 20. uri, 20. 11. ob 18. uri PRIHAJA NINDŽA amer. barv. pust. film 24. in 26. 11. ob 20. uri, 27. 11. ob 18. uri ZAKAJ STE ME OBSODILI ŽIVETI amer. barvni film 25. in 28. 11. ob 20. uri ŽELEZNI ŠAMPION amer. zabavni film 26. 11. ob 18. uri BITKA MED ZVEZDAMI amer. barv. fantastični film 27. in 30. 11. ob 20. uri, 29. 11. ob 18. uri KO SE BLIŽA KONEC amer. barvni film 28. 11. ob 18. uri STRUP IN MED ang'1. barvni film 29. 11. ob 20. uri, 30. 11. ob 18. uri DIRKA KONOBAL amer. barv. pust. film 1., 4. in 7. 12. ob 20. uri SMRT GOSPODA GOLUŽE jug. barvni film 2. in 6. 12. ob 20. uri ČUDEŽNI MOJSTER KUNG FU-a hongkonški barv. film 3. 12. ob 18. uri, 5. 12. ob 20. uri SAMO ZA TVOJE OCl amer. barv. pust. film 2. in 4. 12. ob 18. uri, 3. 12. ob 20. uri VAS JE Z6MHLA TA HAWPovfiLNA MRZLICA ? S*JBCSTE COSILI LE PÀA Vil NO HOP.AHO RA2DE • L,rl 'N NE HODITE DVAKRAT KVRSTC. ■ / ON M LAHKO PRIVOŠČI TOlIKO j VOŽENJ S TAKO VELIKIM AVTO-) / MCKIL 0Mf SAJ JE BIL VEDNO ič-, PRVIH VRSTAH. KO JE ČAKAL ) NA bENC/N. / VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana.