Delovne manifestacije kovinarjev Slovenije in Jugoslavije
Njihove roke oblikujejo svet
Kako vzneseno je nekoč v svoji pesmi vzkliKnil proletarski pesnik in pisatelj Tone Cufar: »Mi nove dobe smo kovači«. Bila je to pesem delavcev, ki tudi danes ni izgubila svo-je vrednosti in prav ta je kot moto prežemala ves potek Ietošnjih delovnih manifestacij ko-vinarjev Slovenije in Jugoslavije, ki so bile v času od 3. do 5. in od 10. do 12. oktobra v Ljubljani, njih organizator in goslitelj pa jc bil »Litostroj«.
Na 14. srečanju kovinarjev Jugoslavije, ki se je pričelo 10. oktobra, so se slovenski ko-vinarji že dalj časa zelo resno pripravljali v okviru občinskih in regionalnih tekmovanj, na katerih je sodelovalo blizu 5.000 delavcev ko-vinarjev, okoli 800 strokovnjakov iz raznih družbenopolitičnih organizacij in delavcev iz raznih društev ter strokovnih organizacij. Na izbirnih tekmovanjih je bilo za republiško tekmovanje uvrščenih 210 tekmovalcev kovi-narjev, ti pa so se ponovno pomerili v znanju za uvrstitev v ekipo, ki je zastopala sloven-ske barve na zveznem tekmovanju. Med 22 najboljših kovinarjev Slovenije se je na re-publiškem tekmovanju v času od 3. do 5. ok-tobra uvrstilo tudi 6 tekmovalcev iz Šiške.
Republiško tekraovanje IV. srečanje kovi-narjev Slovenije je odprl predsednik organi-zacijskega odbora Srečko Mlinarič, ki je v pozdravnem govoru poudaril, da pomeni takš-na oblika delovnih tekmovanj pregled teore-tične in praktične usposobljenosti kovinarjev za opravljanje vsakodnevnih zahtev in nalog na delovnih mestih, predstavlja pa tudi, je dejal, manifestacijo širšega družbenega pome-na, saj pomembno opozarja na mesto in po-ložaj delavca v združenem delu, ki ga vsak dan z delom ponovno potrjuje.
Slavnostni govornik na atvoritvi republiš-kega tekmovanja je bil predsednik ZSS Ljub-ljana Jože Marolt. V sv.ojem govoru je pod-črtal še posebno velik pomeu letošnjih tek-movanj, češ da v tem času usmerjamo vse na-še sile v boj za večjo produktivnost, za večji 4ohodek in kvalitetnejše gospodarjenje. De-jal je, da bijemo eno najtežjih bitk za' eko-nomsko stabilizacijo našega gospodarstva. Te-žave, s katerimi se danes spopadamo, so veli-ke in so posledica ne dovolj usklajenega raz-voja, hotenj, večjih od možnosti in ne dovolj zavzetega dela v nekaterih okoljih ter končno tjidi posledica stanja v svetovnem gospodar-stvu. Med drugim je spregovoril tudi o politi-ki cen, ki nerazumno rastejo, o upadanju re-alne vrednosti osebnih dohodkov.
»V Zvezi komunistov, posebej pa še v sin-(iikatih, smo v zadnjih dneh temeljito ocenje-vali gospotlarsko-politične razmere in rezulta- . te uresničevanja politike ekonomske stabiliza-c-ije. Sprejeli smo stališča, v katerih terjamo enakomerno porazdelitev bremen. Jasno smo-se dogovorili, da ne morejo vse teže nositi le »sebni dohodki in da je treba tudi na vseh drugih področjih nujno vgraditi več stabiliza-cijskega duha«, je med drugim dejal Jože Ma-rolt.
" Srečanje kovinarjev Slovenije je obsegalo 1udi posvetovanje o nadaljnjem razvoju pro-izvodno-delovnih tekmovanj. Ob koncu raz-p*rave so bili izoblikovani in sprejeti tudi kon-kretni zaključki, ki bodo prispevali, da bodo p'ostala bodoča tekmovanja ena od pomembnih družbenopolitičnih in strokovnih nalog.
. Pet dni po zaključku republiškega tekmo-vanja, to je 10. oktobra, na dan, ki so si ga jugoslovanski kovinarji izbrali ža svoj praz-nik, dan, ko se je mladi kovinar Josip Broz p.red sederadesetimi leti včlanil v sindikat ko-vinarskih delavcev Hrvaške in Slavonije, so se zbrali najboljši kovinarji iz vse Jugoslavije za 14. zvezno tekmovanje, ki je bilo program-sko še slovesnejše in bogatejše.
Takoj dopoldne po sprejemu udeležencev tekmovanja in spremljevalcev je bila v ljub-ljanskem    domu    sindikatov    razširjena    seja
»Upravičeno in s ponosom ste si ta dan izbrali za praznik vseh kovinarjev Titove Jugo-slavije. Tovariš Tito je vedno s ponosom go-voril o lem, da je prav med kovinarji začel so-delovati v organiziranem sindikalnem in de-lavskem gibanju«, je dejal v uvodu govora. V nadaljevanju se je dotaknil nedavne seje CK ZKJ, na kateri je predsedstvo CK odprto spre-govorilo o gospodarskih in političnih razrae-rah. Poudaril je, da smo z referatom Stevana Doronjskega in z razpravo, v kateri so sode-lovali člani CK, dobili bogato gradivo, ki no-vembrske sklepe CK ZKJ uvršča kot skupni dogovor za poglabljanje aktivnosti komuni-stov in vseh delovnih ljudi za gospodarsko stabilizacijo. »To je Titov način dela. On je vedno znal skupaj s političnim vodstvom na-stopiti javno in odkrito,  da !bi delovni ljudje
in organiziran delavski razred tako ohrabreni odločilno posegli v razmere in vplivali na kr-čenje novih poti v razvoju socialistične samo-upravne družbe in pri premagovanju težav in slabosti«, je podčrtal.
»Doslej smo vse preizkušnje in težave us-pešno prebrodili, čeprav današnje težave niso primerljive z nekaterimi obdobji v našem raz-voju, ko smo gradili čvrste življenjske, gosps-darske in  družbene temelje«.
»Danes vse bolj spoznavamo, da je obdob-je ekstenzivnega razvoja za nami. Naše pr3-izvode bomo morali proizvajati ceneje in j:h opleraenititi z vse več kvalificiranega dela, z domačo tehnologijo in znanstveno-tehničnirai spoznanji. Sedanje probleme in neskladja v razvoju bo Ireba premagati postopno.« Po nja-govih besedah se je CK ZKJ odločno oprecn-lil, da je. treba na investicijskem področju ni-rediti korenite spremembe. Odločno je treoa zmanjšati obseg investicijskih vlaganj in oi-ločno spremeniti način odločanja. Letna .vli-ganja v osnovna in obratna sredstva presegš-jo 40% družbenega proizvoda, od tega je č-3- ' trtina ali 9 do 11% zamrznjeno v zalogah, medtem ko v razvitem svetu uporabljajo v "a namen le 4 do 5 % družbenega proizvoda.
Naslednja dva dneva Srečanja kovinarjov sta bila prav tako pestro obarvana s progra-mom, od praktičnega dela tekmovanja, prika-za dejavnosti Zveze organizacij za tehnič;^o kulturo Slovenije, do nastopa literatov in spra-jema pri predsedniku Skupščine mesta Lju1)-Ijane, Marjanu Rožiču in predsedniku Mestn^-ga sveta Zveze sindikatov Jožetu Maroltu ra magistralu, do ogleda zanimivosti Ljubljane ,a ogleda izdelkov tekmovalcev. Najbolj' težV:o pričakovani trenutek in višek vznemirjencHti je pomenil za tekmovalce prav zaključni dal srečanja z razglasitvijo rezultatov in podel.t-vijo nagrad, ki je bil v nedeljo popoldne 12. oktobra. Na zaključni slovesrlosti je udeleže > ce nagovoril predsednik ZSJ Miran Potrč :n tekmovalcem čestital k doseženim rezultatoia. Izredno presenečenje z uvrstitvijo so nam p:i-pravili kovinarji iz Šiške, saj so med 12 dr_i-gouvrščenimi osvojili dve mesti in prav ta/.o dve mesti med 12, ki so dosegli prvo mes1 J. Eno od teh prvih mest v stroki livarjev-kaLi-parjev je tudi tokrat osvojil večkratni slove i-ski prvak v livarstvu Mirko Pirc, član kole-c-tiva »Litostroj«. Prebiti se na ta mesta m:d 176 najboljšimi kovinarji iz vse Jugoslavi e, ni lahko, zato so doseženi rezultati naših te<-movalcev lahko v ponos ne samo njim, ampat tudi vsera kovinarjem Šiške.
Ob tej priložnosti ne gre prezreti zelo iis-pele organizacije in izvedbe srečanj, ki jo je pripravil Izobraževalni center »Litostroja«. Brezhibno in ekspeditivno je svojo odgovorao nalogo prav tako opravil »Press center-Lit 3-stroj«, ki je ob svoji skromnj^kadrovski zasel-bi sproti spremljal vsa dogajanja in o vseh že dve-tri ure po zaključku tekmovanj vsak> dnevno izdal bilten.                       Ivan Osolnik
Foto: Franc Rozmaa