lETO XIV., ŠTEV. 239
SLOVENSKI
Lzđoja i'u.'tupiituO'Zaluzuteliii poletje 3¿UL »¡S&à tisk« / Uirektur: Rodi J an haba / Odgovorni urednik: Sergej VoSnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23>i>26 / Uprava: Ljubljana, Čopova •lica 50-111., telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva niica 6, telefon 21-896, za ljnDljanske naročnike 20-463. za zunanje 2*-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račnn Narodne banke 60I-»T«-1'* Mesečna naročnina 200 din
Cena lč (Ed
Nikoli ! Odgovor naše vlade:
Po vsej naši domovini je vzvalovalo:	Velika Britanija
in Združene države so ustvarile novi »mali Rapallo«, poteptale etnična in moralna načela, sklenile protizakonito predati Italiji cono »A« tržaškega ozemlja.
Morda, celo zelo verjetno je, da je ob tej eklatantni kršitvi mirovne pogn.lbe zrasel ugled obeh velesil v očeh italijanskih fašistov, monarhistov in nazadnjaštva sploh, vendar v očeh poštenega, miroljubnega in naprednega sveta je prav gotovo padel. A koliko je padel pri našem ljudstvu, pri zavezniku, ki še nikoli nikogar ni izdalo, ki pa so ga že tolikokrat izdali, pa izpričujejo mogočne demonstracije, ki so zajele vsako mesto, sleherni kraj naše domovine.
Nepopisno je ogorčenje, ogromen je naš revolt proti angloameriškemu sklepu, ki na milost in nemilost prepušča slovenski in demokratični živelj Trsta sploh italijanskemu imperializmu. Mogočne so demonstracije proti njemu, demonstracije, ki ponovno potrjujejo, da ta samovoljen sklep ni prizadel samo enega jugoslovanskih narodov, marveč da je enako kot nas Slovence udaril tako Makedonce kot Srbe, Hrvate ali Črnogorce. V zadnjih težkih, upravičenega gneva polnih dneh, ko vseh 16 milijonov Jugoslovanov govori in misli samo o Trstu in izdajstvu nad majhno, socialistično državo, se je prav ob tem znova manifestirala v vsej moči tako nerazdružna medsebojna povezanost jugoslovanskih narodov, na eni, kot njihova povezanost z državnim vodstvom na drugi strani. Ta nezlomljiva strnjenost pa tudi govori. da se prav zaradi nje »mali Rapallo« ne bo mogel obdržati.
Vendar še o nečem govori tesna medsebojna povezanost naših narodov, še nekaj dokazujejo veličastne demonstracije: poželenja italijanskih imperialistov lahko segajo s cone »A« na jugoslovansko cono, odtod naprej na Reko, v Postojno, in še naprej proti Splitu, pa tja do Boke Kotorske. Angloameriški sklep je lahko delno ugodil tem apetitom in jih še povečal. Vendar ljudstvo Slovenskega in Hrvatskoga Primorja ne bo nikoli več doživelo italijanske okupacije, rimska soldateska ne bo nikdar več »širila kulture« po naših krajih. Glas Jugoslavije, ki ga v teh dneh lahko sliši ves svet, je temu porok!
In ne samo to: nepopisno ogorčenje, spontane demonstracije, ki jim je redko najti primera, kažejo trdno povezanost 16 milijonov Jugoslovanov s tržaškim ljudstvom, obenem pa izpričujejo našo moč in voljo, da najdemo način in sredstva za zavarovanje nacionalnih pravic in demokratičnih svoboščin našega življa v Trstu.
Če smo že včeraj zapisali naš odgovor na protizakonit sklep Velike Britanije in Združenih držav, potem ga lahko ob ugotovitvi, ki nam jo dajejo tako mogočne demonstracije vsega našega ljudstva, lahko samo še odločneje ponovimo: NIKOLI! Za nas še ni izpisano zadnje poglavje tržaške knjige.
ZAHTEVAMO, OA SE KREV1CEN IN NEVAREN SKLEP PREKLIČE
Sklep zahodnih sil pomeni koncesijo italijanskemu ekspanzionizmu. To dejanje zaostruje napetost med Jugoslavijo in Italijo. Fo tem enostranskem sklepu hi bilo še 63.000 Slovencev in Hrvatov prepuščeno na milost in nemilost Italiji
Beograd, 9. okt. (Tanjugb Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je sprejel danes popoldne ob 16.30 veleposlanika Velike Britanije sira Yvo Malleta in odpravnika poslov veleposlaništva ZDA g. Woodruffa Wallnerja in jima izročil protestno noto jugoslovanske vlade vladama Velike Britanije in ZDA. Dr. Aleš Bebler se je pomudil v razgovoru z angleškim veleposlanikom in ameriškim odpravnikom poslov tri četrt ure. Besedilo jugoslovanske note je naslednje:
»Vlada FLRJ ima čast sporočiti vladama ZDA in Združenega kraljestva v zvezi s sporočilom, ki sta ga poslali omenjeni vladi 8. oktobra naslednje:
Sklep vlad ZDA in Velike Britanije o ukinitvi angloameriške uprave v coni A STO in prepustitvi te nprave republiki Italiji pomeni enostransko kršitev mirovne pogodbe z Italijo iz leta 1947, in sicer v korist sili, ki je leta 1941 napravila agresijo proti Jugoslaviji in se vojskovala na strani sil osi.
Izročitev cone A Italiji je poleg tega tndi sama na sebi nepravično in nevarno dejanje. Je nepravična, ker izroča republiki Italiji ozemlje, ki je etnično mešano. Na njem živi po cenitvi zavezniške vojaške uprave iz leta 1950 poleg približno 239.000 prebivalcev italijanske narodnosti tudi okrog 63.000 Slovencev in Hrvatov. Pri tem je treba upoštevati, da prebivalci italijanskega rodu žive izključno v mestu Trstu in mestecu Miljah, vse ostalo ozemlje pa je popolnoma slovensko. Odstopa tega popolnoma slovenskega ozemlja ni mogoče prav z ničemer opravičiti. Slovenci v coni A so z ukrepom vlad ZDA in Velike Britanije izročeni Italiji na milost in nemilost, ker Italija s prevzemom cone A ne prevzema nobenih stvarnih obveznosti in ne daje nobenega poroštva za spoštovanje njihovih človečanskih in manjšinskih pravde. To je tem težje, ker se je tako prejšnja kot sedanja Italija odlikovala s tem, da je teptala pravice narodnih manjšin znotraj svojih meja.
Glede na to mora vsiljeno enostransko dejanje vlad ZDA in Združenega kraljestva vzbuditi globoko ogorčenje jugoslovanske javnosti.
Izročitev cone A Italiji je nepravično dejanje tndi s stališča gospodarskih interesov Trsta in njegovega zaledja. Trst je s tem odrezan od svojega naravnega zaledja, s tem pa so izpodkopani gospodarski temelji, na katerih je zgrajen. Obsojen je na gospodarsko propadanje, kakršno je že nekoč doživel med dvema
Srbski akademiki protestirajo
vojnama, njegovo zaledje — Jugoslavija, Avstrija in druge države pa bodo s tem utrpele občutno gospodarsko škodo.
Izročitev cone A STO Italiji pa je tudi nevarna. Dejansko je to enostransko dejanje v smislu delnega uresničenja tristranske izjave, s katero se jugoslovanska vlada ni in se nikoli ne bo strinjala. Ker zahodne države te izjave niso izrecno umaknile, se bo italijanska vlada nujno še naprej sklicevala nanjo. To dejanje pomeni koncesijo in favoriziranje italijanskih teženj po ozemeljski :kspnnziji, ki so v povojni Italiji čedalje bolj žive, posebno do Jugoslavije ter Balkana, in ki so se v doslej nevidenem obsegu pokazale med nedavno zunanjepolitično razpravo v italijanskem parlamentu, ko je predsednik vlade objavil kot smoter svoje zunanje politike obnovo nekdanjega italijanskega imperija. Kot je znano, so bili vselej jugoslovanski narodi neposredne žrtve takih teženj italijanskega imperializma.
V teh okoliščinah povzroča odstop cone A Italiji globoko zaskrbljenost jugoslovanskih narodov. Naši narodi vedo, da je ta velika koncesija italijanskemu ekspanzionizmu, izročitev mostišča na jugoslovanski obali Jadranskega morja temu ekspanzionizmu spodbuda za nove zahteve. Zato dejanje vlad 2D A in Velike Britanije ne vodi k smotru, ki ga proklamira, ne pelje k pomiritvi in k normalizaciji odnosov med Italijo in Jugoslavijo, marveč mnogo bolj k povečani napetosti med obema sosednjima državama, kar bo seveda negativno vplivalo tudi na splošnoevropske razmere. Jugoslavija nikakor ne more prevzeti odgovornosti za take posledice. Vlada FLRJ najodločneje izjavlja, da se nikakor ne more strinjati z nastalim položajem v coni A, niti se odreči svojih upravičenih zahtev na tem ozemlju. V tej zvezi zahteva jugoslovanska vlada, naj se ta sklep zahodnih držav ne uresniči. Iz gornjih razlogov vlada FLRJ odločno protestira proti sklepu vlad ZDA in Združenega kraljestva ter si pridržuje pravico, da bo uporabila ustrezna sredstva v skladu z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov, da bo zavarovala koristi Jugoslavije na Tržaškem ozemlju.«
Velike demonstradle v pgoslovanski coni STO
Slovenci, Hrvati in Italijani protestirajo strnjeni proti nameri Vel. Britanije in Amerike, da vrneta Trst in vso cono Л italijanskim, imperialistom ter zasužnjevale eni
Koper, 9. okt. Takoj, ko je delovno ljudstvo jugoslovanske cone tržaškega ozemlja zvedelo za samovoljni sklep zahodnih velesil o koncesiji požrešnemu italijanskemu imperializmu, se je zgrnilo na ulice in ogorčeno protestiralo proti temu sklepu. V Kopru, Izoli, Piranu in drugih krajih cone B so se sinoči zbrale po ulicah množice, ki so prepevale borbene pesmi ter vzklikale »Ne bomo pustili, da bi fašistični škorenj zopet teptal po naših krajih in coni A! Zahtevamo zadoščenje za naše žrtve! Kdor podpira italijanski imperializem, ni naš prijatelj!« S takimi in podobnimi gesli je ljudstvo tega ozemlja vso noč izražalo svoje silno ogorčenje nad nezaslišanim cinizmom zahodnih sil.
V Kopru so se sinoči kmalu po
21.	uri začeli zbirati meščani, ki
2000 ljudi, ki so sinoči demonstrirali proti nasilju zahodnih velesil. Po daljših demonstracijah po uli-
bene pesmi vzklikali proti Trstu. Iz pristanišča so odšli po starodavnih koprskih ulicah in se na Titovem trgu pridružili ostalim demonstrantom. Po starodavnih ulicah Kopra se je bilo težko pre-biit. Otroci, matere, žene, delavci, uslužbenci, vse je hitelo na trg, da dajo duška svojemu ogorčenju. Mestna godba iz Izole je
cah je bilo veliko protestno zbo- nenehno igrala borbene pesmi, med rovanje v gledališču Tartini, kjer katerimi je bilo slišati tudi zvoke sta množici spregovorila Plinio internacionale.
Tornassi in Franc Kralj-Petek. Delavci piranske ladjedelnice in Prav tako se je sinoči zbralo ¡z tovarna ribjih konzerv v Izoli prebivalstvo bujskega okraja v so se zbirali v gručah. Iz njihovih Bujah in Novem gradu ter dru- živih pogovorov je bilo slišati: gih manjših mestih ter odločno »Mi takih zaveznikov ne potrebu-
obsodilo sklep Amerike in Anglije. V Bujah se je zbralo nad 1000
jemo. Če že nočejo pošteno, naj nam puste, da se maščujemo za
ljudi, ki so po središču mesta pre- ySo prelito kri, za vse krivice, ki pevali borbene pesmi in vzkltsali so se in se še dogajajo. Vzklikanje v svojem globokem ogorčenju Se je bolj in bolj stopnjevalo. »Trsta ne damo! Dol z Italijan- Množica ni izražala samo ogor-skim imperializmom!« in podobna čenja nad sklepom vlad ZDA in gesla.	Velike Britanije, ampak se je tudi
Ob pol eni ponoči je bilo zatem spomnila požiganja vasi, mučenja protestno zborovanje. Demonstra- z ricinovim oljem in drugimi sred-
stvi ter na preganjanja, ki ga je skozi 10 let prenašalo to ljudstvo
Beograd, 9. okt. Clami Srbske akademije znanost;, sodelavci in uslužbenci so z ogorčenjem sprejeli vest o enostranski in nasilni odstopitvi cone A ter Trsta Italiji ter so izrazili svoje nezadovoljstvo na protestnem zborovanju in v pismu, ká so ga, poslali zveznem izvršnemu svetu. Na zborovanju je govoril predsednik Srbske akademije znanosti dr. Aleksander Belič, ki je zatem prebral protestno pismo, namenjeno zveznemu izvršnemu svetu, v katerem je med drugim rečeno:
»Naši narodi, ki So dati tolike žrtve za svobodo sveta in za svobodo svojih bratov v Trstu in v coni A, ne bodo dopustili,
izražali svoje ogorčenje proti skleda bi se nadaljevalo njihovo pu vlad Amerike in Anglije. Več suženjstvo. S temi novimi kri- tisoč demonstrantov je prepevalo
vicami se ne bemo nikdar sprijaznili ter bomo sterili vse, da se da našim narodom popolno zadoščenje na podlagi pravice in neposrednih interesov vseh narodov, ki so bili s to odločitvijo hudo prizadeti.«
Profesor tehnične visoke Sole dr. Djordje Baškovič je dejal,
cije so se nadaljevale vso noč.
V Kopru je bilo v zgodnjih ju-so po	ozkih	ulicah	vzklikajoč hi-	tranjih urah	vse bolj živahno,	pod fašističnim	suženjstvom. Bur-
teli	proti	Titovem	trgu,	kjer	so	Proti Titovem trgu so se zgrinja-	ja, ki je za	ta	čas v tem predelu
le množice,	ki so prihitele iz	nenavadna,	je	protestne vzklike
Izole, Pirana	in sosednjih krajev	ponesla čez	peneče valove morja
ter glasno izražale svoj gnus in ogorčenje nad takim izdajstvom.
Delo v tovarnah, podjetjih in usra-
borbene pesmi, vzklikalo maršalu Titu in Zvezi komunistov Jugoslavije. Na Titovem trgu je na zahtevo demonstrantov spregovoril sekretar okrajnega komiteja ZK v Kopru tovariš Julij Beltram, ki je med drugim poudaril: »Nismo verjeli, da bodo tisti, s katerimi smo se skupno borili
proti Trstu, kakor da bi hotela bodriti tržaško delovno ljudstvo in mu dati čutiti, da ni osamljeno.
novah je povsod počivalo. Trgo- Okrog pol enajstih sta spregovo-
da bodo naši narodi znali bra- proti fašizmu, sprejeli tak sklep niti svojo pravico z vsemi sred- mimo naše volje, mimo naših pra-stvi, ki so rta razpolago miro- vic. Kdor podpira naše sovražni-ljuibnim narodom, dia bodo znali ke, ni naš prijatelj! Jugoslovanski najti sredlstva in možnoeti, da nsurodi se niso borili za drobtine, bi se še -nadalje borili za avo- borili so te za to, kar ie naše in bodo svojih bratov, ki so bili naša nista le Koper in Škofje, na-s temi naj'novejšimi krivicami še je vse, kjer živi naše ljudstvo!«
vine so bile zaprte. Ljudstvo se je pripeljalo v Koper na kamionih, raz katerih so visele rdeče in državne zastave. Iz Izole se je vila povorka okrog 2000 ljudi, ki so ob 10. uri prihiteli na Titov
tg.	Podobne povorke so prišle tudi od drugod. Množica iz Pirana je napolnila kamoin in parnik
rila strnjeni množici tovariš dr. Stane Furlan v slovenščini in to-
Odlikovanje srbskih brigad
Beograd, 9. okt. Predsednik FLRJ odloča na podlagi ČL 71 tč. 6 ustavnega zakona, da se za dokazani množični he* roizem in posebne zasluge v boju proti ljudskim sovražnikom, za osvoboditev naše države
odlikujeta
z Redom za zasluge za narod I. stopnje IV. Srbska brigada, z Redom bratstva in enotnosti I. stopnje VIII. Srbska brigada.
Devetega oktobra 1953, v Beogradu. Predsednik republike Josip Broz - Tito 1. r.
Odredba vrhovnega povelinika oboroženih sil FLRJ
Na podlagi čl. 69 zakona o služenju v Jugoslovanski ljudski armadi, za zasluge, pridobljene v osvobodilni borbi in ljudski revolucij imenujem
125. pehotni polk za XIX. proletarsko brigado. Brigada bo slavila kot dan svojega formiranja 25. september, ko je bila leta 1943 formirana prva šumadinska brigada.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Vrhovni poveljnik oboroženih sil FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito.
hunca ob sprejetju resolucije, ki jo je množica poslala tovarišu Titu, v kateri med drugim pravi:
»Ne moremo mirno delati ob vesteh, da se namerava anglocme-riška vojaška uprava v T rstu
variš Mario Abram v italijanskem umakniti italijanski upravi in voj-
jeziku. Njune besede so neprestano prekinjali vzkliki: »Trst je naš, ne damo ga! Živela jugoslov. ljudska armada!« Slovenski vzkliki so se spajali z italijanskimi. Slovensko in italijansko delovno ljudstvo
»Vido«, ki se je pod težo demon- cone B je tudi ob tej priložnosti strantov s težavo prebijal skozi pokazalo svojo enotnost v borbi
prizadeti.
valove, razburkane od močne bur-je. Ogorčeni ljudje so kljub burji in valovom, ki so pluskali čez
za pravice, v borbi za potrditev naših upravičenih zahtev. Ogorčenje, ki se je vse bolj in bolj
Tudi v Piranu se je zbralo nad krov, vztrajali in prepevajoč bor- stopnjevalo, je prikipelo do vr-
ski. Kakšne velesile pa so to, da se umikajo pred izsiljevanjem najbolj umazanih politikantov in pred sabljanjem najbolj smešne vojske, kar jih pozna svet? Poleg tega so bili italijanski voditelji in ista vojska orodje največjih zločinov v komaj prestani vojni. Če se ne motimo, sta bili Amerika in Anglija takrat na strani protifašističnih sil, ki smo jih v skupni lNadaljevanje na 2. stranu
Trst - so danes vsi narodi Jugoslavije
Severovzhodna Slovenija protestira že vso noč in ves dan
Maribor, 9 okt. (telef.) Po
vseh okrajih severovzhodne Slovenije se je na mah dvignil v prebivalstvu val ogorčenja in protestov, čim se je zvedela vest o Trstu 2e od sinoči se po vseh mest h in krajih zbirajo ljudje. Vsi poudarjajo vročo ljubezen in neomajno zaupanje v tovariša Tita Delovni ko. lektivi v manjših podjetjih in vaščani s podeželja dvigajo svoj glas v vročo željo: »T to, s teboj smo bolj kot kdajkoli prej.«
Tudi v severovzhodni Sloveniji so postala v tej noči mesti, industrijska središča in vasi епз sama enotna fronta, strahovita pregrada ogorčenja proti trgovini z našo zemljo in našo krvjo. Tu na severu m vzhodu Slovenije od prvega do poslednjega ponavljamo tako, kakor je danes dejal v mariborskem radiu naš pisatelj tov Ingolič: »Ne dovolimo in ne bomo nikoli dovolili teptati človeških in naše pravice. Vsi stojimo za našim vodstvom, ki nas te že enkrat povedlo iz naj. večje stiske v najveličastnejšo zmago I* Prav tako odiočno tudi
vsi ponavljamo besede Vladka
Majhna, ki jih je izrekel na nočnem protestnem zborovanju na glavnem trgu v Mariboru: »Svoj g'as bomo dvigali tako dolgo, da bo zadoščeno pravi, ci!» In še ponavljamo besede Franca Simoniča. »Nismo sužnji in nikoli več ne bomo sužnji.» Ves Maribor prav tako ponavlja besede predsednika MLO tov. Miloša Ledineka z nočnega protesta: »Naš Maribor mora povedati bratom v Trstu, da jih ne pustimo prodati, moramo povedali tržaškemu pro. letariatu, da ga ne bomo pustili osamljenega v tej stiski!«
V Slov. Gradcu so danes zarana prikorakali pionirji in mladina na veliko protestno zborovanje oboroženi s koli, motikam in krampi ter vzklikali: »Tito, ukaži in vsi pojde. Гоо s teboj v Trst!« Taki prizori so Se pouavlajlj vsepovsod, kjer se je v hipu dvignilo vse ljudstvo. 2e od sinoči se vrste po vseh krajih dernon. strac je za demonstracijo Povsod narašča nepopisno ogorče, nje. Na tisoče ljudi je bilo vso noti na nogah. Zahripli in pre-mraženi ter neprespani vztrajajo v demonstracijah in v kriku, da ne odnehajo.
M ar. bor sporoča Trstu : „Z vami smo“
Nad 20.000 Mari borčanov vzklika
Titu in Trstu
Maribor. 9. okt. (ob 13 uri) Po obeh nočnih protestnih zborovanjih na Glavnem trgu. na katerem je več tisoč Mariborčanov ogorčeno obsodilo kupčijo s Trstom in našo zemljo, so vso noč vse do jutra vztrajale skupine demonstrantov. Se pred prvim svitom so se dvignile na ulice nove m nove skupine ljudi. v zgodnjih jutranjih urah
E a je vse ulice in trge Mari-ora preplavilo na tisoče mladine. ki jc ob neprestanem vzklikanju in prepevanju udarnih pesmi obhodila ves Maribor Proti poldnevu se je na Glavnem trgu pred starim rotovžem zbrala velika množica. Clan predsedstva glavnega odborá LMS tov Rudi Bregar je v svojem ognjevitem govoru in ob nepopisnem pritrjevanju mariborske mladine dejal, da mladina, združena z delovnim ljudstvom in pod vodstvom tovariša Tita, ne bo dopustila te krivice Če bo treba braniti naše pravice bo stala v prvih vrstah Tisočera m tisočera srca so vzklikala maršalu Titu in naši slavni armadi. Sekretarju za zunanje zadeve je mladina poslala pismo proti tržaški kupčiji.
Medtem *pa so se v jutranjih urah vrstila po mariborskih tovarnah, podjetjih in ustanovah protestna zborovanja delavcev in nameščencev. Posebno velika in ogorčena zborovanja so bila v vseh tekstilnih tovarnah, v Tovarni avtomobilov in tovarni »Franc Leskošek«. Iz Man bi v ra je odšlo danes na stotine protestnih resolucij v Beograd. v I.jubljano in OZN v New York.
Mariborski radio neprekinjeno prenaša protestne demonstracije iz Ljubljane in vseh predelov Slovenije. V mariborskem radiu so med drugim podali protestne izja-
prt-
Nad
dalo
vzklikajoč in prepevajoč hajah na glavni trg.
20.000	Mariborčanov je duška pravičnemu in poštenemu protestu, ki ga v naših srcih izziva tržaška kupčija. Nepregledni množici razvnetih ljudi je najprej govoril Vlad-ko Majhen, ki je postavljal vprašanje za vprašanjem: Ali bo mogla OZN iti mimo te tržaške kupčije? Kako je mogoče na tak način nagrajevati fašiste? Kje je^ tu pravica malih narodov? Ko se je vihar protesta polegel, je govoril predsednik mestnega sindikalnega sveta tovariš Franc Rant, ki je vprašal, ali Vel. Britanija in ZDA še nimata dovolj izkušenj o vrednosti italijanskega zavezništva? »Trdno smo stali in trdno bomo stali tudi v boju za svobodo tržaških bratov in naše zemlje.« Silne ovacije maršalu Titu so pretresale ves Glavni trg. V imenu žena. mater in deklet je nato govorila članica mestnega odbora SZDL tov Ančka Globačni-kova. »Nad našim ljudstvom se nikoli več ne bo ponovilo nasilje. Vsi Mariborčani kličemo hrabrim Tržačankam: v
boju niste same, nu vsi smo z vami! V boju vas bomo neomajno podpirali. Vedite, Trst smo mi vsi, iz naše in iz vaše krvi vre svoboda tudi za vas in za vaše otroke, ki se bodo lahko svobodno učili svojega materinskega jezika. Prav nobenega računa brez nas ne priznamo in ne bomo nikoli priznali.«
Govor tov. Globačnikove so udeleženci zborovanja prekinjali z neprestanim viharnim odobravanjem. Slednjič je bila z zborovanja poslana VIII. zasedanju Generalne skupščine OZN protestna resolucija.
V času. ko to poročamo, se po mariborskih ulicah demonstracije še nadaljujejo. Prav tako so demonstracije in protestna zborovanja tudi po vseh krajih mariborskega okoliškega okraja. ?.e zjutraj so bila večja protestna zborovanja v Slovenski Bistrici, Poljčanah. Rušah. Lenartu in drugod. Na Sladkem vrhu so v tovarni lepenke delavci ob desetih ostro obsodili kupčijo s Trstom in poslali protestno resolucijo V Maribor prihajalo ves dan z vseh strani okoliških okrajev protestne resolucije in pisma, ki jih pošiljajo delavci, zadružniki in kmetje.
Maribor, 9. okt. Na današnji seji obeh zborov MI.O Maribor so ljudski odborniki ostro protestirali proti sklepu o Trstu. Protestni govor je imel predsednik sveta za prosveto in kulturo tov. Tone Ferline V resoluciji obsojajo ljudski odborniki krivico in zagotavljajo svobodoljubnemu delovnemu ljudstvu v Trstu, da bo Maribor vedno z njimi v boju za svobodo, mir in demokracijo.
tOO.OOO	Ljubljanča
dviega svoj	egt as
Velika protestna zborovanja v delov nih kolektivih — Ljubljanske ulice so ves dan polne d emonstrantov — Na protestnem zborovanju v Unionu {/o voril'Vlado Krivic — 00.000 demonstrantov na Miklošičev i cesti — Govoril Tomo lirejc — D emonstracije v Ljub Ijani trajajo ves dati v pozno noč
Ljubljana. 9. oktobra. Več kot 24 ur so že ljubljanske ulice prenapolnjene s povorkami. deset in deset tisočev Ljubljančanov, ki dvigajo svoj glas proti krivici, ki grozi postati usodna za naše brate v Trstu in coni A ter za mir v tem delu Evrope. Ne samo sinoči in ponoči, ves današnji dan so se zbirali cle-•lovni kolektivi, da izrazijo svoie ogorčenje proti samovoljnemu sklepu vlad Velike Britanije iu ZDA. V Litostroju je zasedal delavski svet že pred šesto uro zjutraj. Pred osmo so se zbrali dijaki srednje ekonomske šole. Ob 9. uri so prekinili delo v tobačni tovarni. kier so se zbrali kolektivi Ilirije. Testenine in Vinoceta V kemični tovarni v Mostah je bil ob 9. zjutraj odprt partijski sestanek, na katerem so delavci protestirali proti vsakemu mešetarjenju z našo zemljo. Prav tako so ob 9 uri prekinili delo v tovarni kleja ier na množičnem sestanku protestirali proti sklepu anglo-ameriške diplomacije. Prav tako je bilo v delovnem kolektivu Prehrane, v pivovarni Union in
v slehernem podjetju ali ustanovi zavedne Ljubljane. Ob 9.30 so imeli uslužbenci MLO protestno zborovanje. Govoril je dr. Helij Modic. Z vseh teh zborovanj so pošiljali delovni ljudje protestne resolucije OZN, zveznemu iz-vrnšemu svetu in maršalu Titu.
Kmalu po 9. uri se je zgrnila Ljubljana na ulice. Zbrali so se pred Unionom. Niso mogli vsi v dvorano. Deset tisoči so ostali pred Unionom do Kongresnega trga. Zborovanje je otvoril sekretar mestnega komiteja ZKS tovariš Vlado Krivic, za njim je govorila zastopnica ljubljanskih žena, nato pa so se demonstranti zgrnili po vsej Miklošičevi cesti, kjer je več kot 60 000-glavi množici spregovoril član izvršnega sveta LRS Tomo Brejc. Tako tesno povezanost med govorniki in poslušalci ni bilo videti že dolgo Govorniki so govorili iž duše in srca ogorčenih ljubi jančanov.
Niti opoldne, ko bi pričakovali. da bodo ljudje pri kosilu, nisc ostale ljubljanske ulice mirne. Prav tako ne popoldne in ves večer. Ljub-
ljančani se zbirajo v posameznih predelih mesta, kjer stopajo pred množico posa-mezni državljani z zahtevami. da vladi ZDA in \elike Britanije takoj razveljavita svoj sklep o predaji Trsta Italiji, kjer izražajo zahtevo, da vlada FLRJ stori vse za zaščito nacionalnih pravic naših narodov, kjer zahtevajo od OZN. da odločno udari po samovolji Londona in Wash ingtona. Misli vsakega Ljubljančana so danes v Trstu pri naših bratih Slovencih in pri demokratičnih Tržačanih. ki so skupaj z nami tolkli italijanske fašiste, katerim pa danes grozi, da bi jih ti fašisti ponovno podjarmili.
Desetkrat in desetkrat je slovenska Ljubljana po vojni šla na ulice, da bi svet slišal njen glas in prisluhnil utripu njenega srca za naš Trst, nikoli pa Ljubljančani niso bili tako ogorčeni, užaljeni in glasni, kakor so včera j ir. danes. Nikoli ni bil Trst tako blizu T.jubljane. kakor je danes. Misli slehernega Ljubljančana so ves dan v Trstu in bodo tam tudi ostale tako dolgo, dokler v naših ljudeh ne bo zmagalo prepričanje, da je pravici zadoščeno.
Ooiiška protestira
Ptujčani vztrajajo:
„le «Hinclaamo, doUler ne prelélièejo krivične odločitve“
Ptuj. 9. okt. Ponoči so v Ptuju silno pretresljivo oznanili krivico, ki grozi Trstu. V hipu so zaživele vse ptujske ulice Na stotine in stotine 1 j udi se je zgrnilo na Kvedrov trg. kjer je bilo po 23 uri ponoči protestno zborovanje. Govoril je okrajni sekretar 7.KS Jože Tramšek in komandant mesta Ptuja. Iz Ptuja so že ponoči poslali prvo protestno resolucijo. Demonstracije so se nadaljevale
ve predstavniki ljudske obla- vso noč. zjutraj pa je preplesti. kulturni in prosvetni delavci ter drugi.
Maribor, 9 okt. ob 17. uri.
(Po telefonu) Dobri dve uri po mogočnem protestnem zborovanju so se jele znova zgrinjati na Glavnem trgu nepregledne množice delovnega ljudstva Iz tovarn in podjetij se je vsulo na tisoče delavcev in delavk. Iz vseh strani Maribora so ljudje z zastavami na čelu, godbami,
vila ulice zlasti mladina in člani ptujskih sindikalnih podružnic ter kmečko prebivalstvo iz bližnjih vasi. V obhodu po mestu so neprestano protestirali ter se končno okoli poldneva zbrali zopet na Kvedrovem trgu. kjer je govoril prof. Mirko Bračič. V svojem protestu poudarjajo Ptujčani, da bodo napravili prav vse kar bo odločil maršal Tito in izvršni svet FLRJ.
Velike demonstracije v jugoslovanski coni STO
Vztrajajo pa tudi na tem, da ne prenehajo z demonstracijami. dokler Angleži in Američani 'ne prekličejo svoje krivične odločitve. Danes popoldne ob 16. je bilo ponovno protestno zborovanje, s katerega so Ptujčani ponovno poslali protestne resolucije.
Kidričevo, 9. okt. Danes ob 9 je bilo v tovarni glinice in aluminija zbranih na protestnem zborovanju nad 900 delavcev. ki so v svoji resoluciji najodločneje obsodili sklep vlad ZDA in Velike Britanije. Na zborovanju so soglasno sklenili, da bodo na svojem delovnem mesto z vnemo in mislijo na Trst podvojili svoje delo.
Odločna protestna zborovanja so bila danes zjutraj v Majšperku, v tekstilni tovarni in tovarni »Tkanina«, dalje v Ormožu, Središču ob Dravi ter po mnogih krajih v Halozah in Slovenskih goricah.
Nova Gorica, 9. okt. Velike demonstracije, ki so se začele davj v Novi Gorici proti enostranski zahrbtni prekršitvi mirovne pogodbe, ki so jo zakrivili glede Trsta Velika Bri. iani.ia in ZDA, ne da bi vpra* šali za mnenje Jugoslavije in tržaškega ljudstva, so dosegle vrhunec popoldne med 15. in
17.	uro.
Goriškim demonstrantom so se namreč popoldne pridružili, ko so končali po vaseh zborovanja, vsi prebivalci Spodnje Vipavske, Grgarskega in drugih krajev. Iz Kanala in Brd je pripeljal demonstrante v Novo Gorico kar posebni vlak. Tako se je na Trgu Jožeta Srebrniča zbralo nad 10.000 demonstrantov s številnimi za. »tavami in transparenti, ki so odločno in enotno manifestirali svoje veliko ogorčenje.
Na govorniškem odru so na. »topali iz vrst demonstrantov bivši borci in borke, rezervni oficirji, delavci, učitelji, profesorji, upokojenci in drugi delovni ljudje. Zaključno besedo je imel tov. Milo Vižintin, sekretar okrajnega odbora SZDL, ki je med drugim dejal: »Primorsko ljudstvo je bilo nad četrt stoletja pod peto italiian. skega imperializma in-fašizma ter zelo dobro ve, kaj je vse pretrpelo in prestalo. Zato ne
bo nikdar dopustilo, da bi na
njegovo zemljo stopila ponovno tujčeva peta in ne bo trpelo zapostavljanja in preganjanja
80.000	Slovencev v Italiji«. Poudaril je tudi trikratno izdajstvo take imenovanih zaveznikov v škodo jugoslovanskih narodov, in sicer s tajnim londonskim paktom leta 1915, z barantanjem s slovensko zem. Ijo leta 1947 in s tem najno. vejšim brutalnim dejanjem, ki so ga zakrivili nad jugoslo. vansko zemljo.
Vsi govorniki, med njimi tudi dva tržaška rojaka, prof. Bidovec in delavec Frluga, so ostro obsodili to nezaslišano kurčijo v škodo jugoslovanskih narodov in tržaškega ljudstva.
Končno so soglasno sprejeli resolucijo, namenjeno izvršnemu svetu FLRJ, v kateri najodločneje zahtevajo, naj se takoj sestaneta Generalna skupščina OZN in Varnostni svet, ki naj odločno nastopata proti kršitvi mirovne pogodbe, ki
vzbuja v tem primeru italijanskim imperialistom nove pohlepe po ostajanju tujega ozemlja. Varnostni svet naj takoj ukrene vse potrebno, da bosta vladi ZDA in Velike Britanije preklicali svoj nepremišljeni sklep, ki lahko povzroči oborožen spopad v tem delu Evrope.
Na zborovanju sta nastopila tudi kvintet iz Bukovice s partizanskimi pesmimi ter godba na pihala tovarne pohištva iz Nove Gorice. Večja zborovanja so bila tudi v Šempetru, kjer se je zbralo nad 2000 ljudi, v Šempasu, Mirnu, Crnelcah, Braniku in drugod.
Kmetje so opustili delo na polju in prihajali na zborovanja, da izrečejo svoje ogorčenje in protest. Zahtevali so. naj se krivica popravi na vsak način, kakor tudi, da italijanske čete ne smejo vkorakati v Trst. Večje zborovanje bo jutri ponovno v Aidovščini za ves vipavski okoliš.
Nismo pozabili spomenikov italijanske krvoločnosti
(Nadaljevanje s t. strani) borbi tudi premagali. Danes p» taka bratovščina.
Oh koncu pravi resolucija: -Tovariš Tito, mi čakamo vašega po-Trelia! Pripravljeni smo na vse, samo na to ne, da bi v Trstu še kdai gledali karabinerje in kve-Sturine.*
Po protestnem zborovanju se množica ni razšla Nadaljevala je pohod po žlicah, demonstrirala in klicala do upravičenem zadoščenju za vse krivice Ob 15 uri se ie ponovno strnila na Titovem trgu, kjer je govoril tov. Julit Beltram.
B K.
*
Na popoldanskem >-rotest-nem zborovanju v Kopru se je zbralo več ljudi kakor dopoldne. 20 000 glava množica je bilo še bolj tesno strnjena in je dopolnjevala jzvalanjt. tov Beriromo s pripombami ki so bile en sam vzklik po pravici, po spoštovanju os-
novnih človečanskih načel jn nepopuščanju. Iz množice se je prebila do balkona sodne palače tovarišica Lojzka Plesničar in v imenu vseh žena pozvala angleške in ameriške žene. naj zahtevajo od svojih vlad, da se nemudoma prekliče neupravičen in izdajalski sklep Spomnila )ih je na to. da »o tudi one izgubile može, sinove in brate v pretekli fašistični vojni. Na popoldanskih demonstracijah je ogorčena množica poslala zveznemu izvršnemu svetu protestno resolucijo z zahte-vo: naj naša vlada čimprej odgovori na sklep in Izrazi zahtevo ln ogorčenje našega ljudstva.
Množice po koprskih ulicah še vedno vztrajno demonstrirajo in izjavljajo da se n bodo umaknile, dokler ne bo zadr ščeno našim upravičenim zahtevam.
Iz Mniomera:
kupčijo nu nas račun“
Ljutomer, 9. okt. Skoraj o> liko protestno zborovanje tu-olnoči je predsednik 01.0 di v Radgoni, kjer se je zbralo okoli 1000 ljudi. Kot drugod. so tudi tu na naši skrajni severni meji poslali OZN protestno resolucijo, maršalu Titu pa zagotovilo popolnega zaupanja v naše vodstvo.
Podobne demonstracije so danes po vsem ljutomerskem okraju, kjer podeželsko prebivalstvo z ogorčenjem obsoja krivico, ki nam grozi, z našega narodnega felesa odrezati naše ljudi in našo zemljo.	Gerželj
Bogo Verdev govoril številni množici, ki se je na trgu v Ljutomeru zbrala, da z ogorčenjem obsodi sklep zahodne diplomacije. Danes zarana so se protestne demonstracije v Ljutomeru nadaljevale V mesto so prišli demonstranti iz mnogih vasi bližnje okolice Na trgu se je zarana zbralo okoli dva tisoč ljudi, katerim je govoril Metod Gričar. Demonstranti so poslali brzojavke maršalu Titu. izvršnemu svetu Fl.RJ, izvršnemu svetu LRS ter protestno resolucijo OZN Demonstranti že ves dan vzklikajo Titu naši vojski in zagotavljajo našim tržaškim bratom- »Svojo kri damo za Trst!«
Danes dopoldne je bile ve-
dan/ Socialistične zveze in vsi volivci segajte po blokih volilnega sklada!
Sežana, 9. okt (po telefonu). Ob 10. dopoldne se je zbralo na prostranem sežanskem trgu vse prebivalstvo Sežane, ki ogorčeno protestira proti skle. pu angleške in ameriške dl. plomacije, da izroči Trst in vso cono A Italiji. Govorili so tov. Jež, Turk, Keber, tovarišica Zabričeva ln Stoka, kt »o v »vojih besedah naglasili krvave žrtve, ki jih je ta obmejni predei dal za svojo osvobodi* tev in tud) za zmage tistih, ki nam danes hočejo potisniti nož v hrbet. Prebivalstvo obmejne Sežane z ogorčenjem obsoja take odločitve in svečano ob. ljublja, da ne bo nikdar do. volilo, da bi s tem delom slo. venske zemlje še kdorkoli kup. čeval.
Na zborovanju sta bili spre. jeti dve resoluciji Prva pred* sedniku republike maršalu Tl. tu, o kateri pravijr med drugim:
Prebivalstvo najzahodnejšeea d«la Fl.RJ, mesta Sežane, ener. glčno in z vso ogorčenostio nro'esMra proti enostranskim ukrepom angloamertík'h diplomatov S to enostransko odločitvijo je ponovno prizadeto
slovensko ljudstvo, ki živi v coni A. Mi, ki smo živeli pod peto italijanskega imperializma več kot četrt stoletja, prav dobro vemo kaj pomeni itali* janski imperializem.
Drugo resolucijo eo prebivalci Sežane naslovili na Or. ganizacijo združenih narodov. V tej resoluciji je naglašeno, kako so italijanske fašistične tolpe skozi dolga leta okupacije ¡n v času narodnoosvobodilne borbe gospodarsko, etnično in .kulturno uničevale nas narod. Mi nismo pozabili sporne" nikov krvoločnosti, ki stoje v Via Ghega, Coroneu, Bazovici, Opčinah, kakor tudi nešteta taborišča po Italiji.
Opoldne »o demonstracije še trajale.	J. Zvan
OZN ne sme potrditi Globoko nas je zadela v srce vest, da sta se dogovorili vladi ZDA in Združen ega kraljestva, naj se cona A s Trstom prepusti republiki Italiji. Omenjeni vladi nista niti vprašali za mnenje niti obvestili Zveznega izvršnega sveta FLRJ o reševanju tako zvanega tržaškega vprašanja.
Ob samovoljni odločitvi brita r~ke in ameriške vlade glede usode Trsta in cone A najod ločneje protestirali in te odločitve nikdar ne bomo prizn ali. Skupaj z delovnimi množicami naše domovine trdno verujemo v zmago pravice, za katero se bomo sleherni čas borili.
Ko obsojamo napad na i nterse Jugoslavije in prebivalstva cone A, izražamo pr epričanje, da svetovna javnost v organizaciji Združenih naro dov in izven nje ne bo nikdar potrdila nasilnih odločitev, ki redno ogrožajo mir v tem delu Evrope ter mirno sožitja med Italijo in FLRJ.
V teh dneh se slovenski katoliški duhovniki kot zavedni državljani še trdneje povezujemo z našim državnim vodstvom in vsem delovnim ljudstvom ter izjavljamo: Svobodna moi-a biti vsa slov enska in jugoslovanska zemlja ob Jadranskem morju; poraž ena Italija ne sme na naš račun prejeti niti pedi te zem lje, ki je oškropljena s krvjo naših najboljših sinov in oč etov.
Cirilmetodijsko društva kat. duhovnikov LRS
Demonstraciji v Beogradu se nadaljujejo Beograd, 9. o-kt. Davi so se v Beogradu nadaljevale demonstracije prot; krivični odločitvi vlad ZDA in Velike Britanije, da se cona A in Trst izročita Italiji. Okoli 1000 demonstrantov, študentov, dijakov, delavcev in nameščencev, se je zbralo okoli 11. dopoldne pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so protestirali zaradi krivice, povzročene jugoslovanskim narodom. Organi Ljudske milice so vzdrževali red, pri čemer so jih podpirali gasilci, ki so 8 curki vode skušali doseči, da bt zadržali demonstrante. Po mestnih ulicah so se zbirale čim dalje večje množice mladine in srednješolcev, ki so prepevali jugoslovansko nacionalno himno in krepko protestirali.
Veliko število dijakov beograjske univerze, srednješolcev in drugih mladincev ter državljanov je kljub močnemu dežju odšlo v skupinah k angleškemu veleposlaništvu in italijanskemu poslaništvu, kjer so nadaljevali demonstracije. Demo-strantom, ki so večkrat skušali prodreti do poslopja italijanskega poslaništva in angleškega veleposlaništva, je Ljudska milica preprečila dohod ter je blokirala vse dohode iz stranskih ulic. Demonstracije so se nadaljevale po ulicah v bližini ameriškega in angleškega veleposlaništva ter italijanskega poslaništva.
Protestna zborovanja v Prekmurju
Murska Sobota, 9. okt. V zgodnjih jutranjih urah se je danes po vsem Prekmurju razširila vest o krivični odločitvi Anglo-američanov glede Trsta. V prvem hipu niso verjeli govoricam, šele, ko so slišali potrditev teh vesti po radiju, so se začeli pio vsem Prekmurju zbirati ljudje in odločno zahtevati, naj naša država te krivice ne dopusti. V Murski Soboti je dopoldne prenehalo vse delo in nad 4000 ljudi se je zbralo na Trgu zmage, kjer so zahtevali, da se krivica odločno prepreči. Beli rudarji iz Dolnje Lendave so prav tako zjutraj prenehali delati ter se skupaj z ostalim prebivalstvom Dolnje Lendave zbrali na velikem protestnem zborovanju. Pred več kot 3000 ljudmi je spregovoril y imenu belih rudarjev direktor podjetja »Nafta« inž. Ivo Klemenčič, o krivici, ki se hoče prizadejati tržaškim Slovencem, pa je govoril tržaški rojak NovoseL Protestnega zborovanja v Dolnji Lendavi so se udeležili tudi primorski kolonisti, ki že od druge svetovne vojne dalje žive v okolici Dolnje Lendave, kamor so se morali zateči pred italijanskim nasiljem iz svoje primorske domovine. Velika protestna zborovanja so bila danes tudi po prekmurskih vaških središčih, tako v Ве1ч tincih, Cankovi in drugod.
ODMEVI NA SKLEP VLAD 2DA IN VELIKE BRITANIJE O STO
Angleži in Američani so izdali ma ndat Združenih
narodov
GENERALNA SKUPŠČINA OZN
Razprava v političnem In pravnem odboru
Veljavnost sodišča Združenih narodov »a Libijo podaljšana do l. 1955
Poudarek demokratičnega tržaškega tiska: Dvajsetlet nih italijanskih šovinističnih in fašis tičnih zločinov ni mogoče pozabiti —Sedanja odločitev dveh zahodnih sil je še večja krivica kot tristranska deklaracija iz l. 1948
Trst, 9. okt. (Tanjug). Davi Je bil Trst popolnoma miren. Mesto je bilo v znamenju težke potrtosti, ki jo je povzročil sklep zahodnih sil o umiku čet iz cone A. Pozno ponoči in da. vi ni bilo nobenih važnejših dogodkov. Eden izmed največjih pomolov v središču mesta, tako imenovani pomol bersa. Ijerov, je še vedno popolnoma I razen, kar doslej skoraj ni. I oli ni bilo. Niti na enem tržaškem poslopju davi ni vise. la italijanska zastava.
V	svoji današnji številki je T-osvetil »Primorski dnevnik« vso prvo stran enostranskemu dejanju ZDA in Velike Britanije, ki daje celotno cono A in Trst italijanski upravi. List je priobčil izjavo podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja novinarjem in celotno besedilo protestne note. ki jo je vodja jugoslovanske delegacije Jože Zemljak v imenu jugoslovanske vlade ponoči izročil poveljniku an" gloameriške vojaške uprave generalu Wintertonu.
Časopis je objavil tudi Izjavo. k; jo je dal državni sekretar za zunanje zadeve in vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN Koča Popovič na to samovoljno odločitev vlad ZDA in Velike Britanije.
»Frimorski dnevnik« objavlja dolgo poročilo o upraviče" nem in ogorčenem protestu vseh jugoslovanskih narodov, ker so zahodne sile izročile brate, tržaške Slovence, na milost in nemilost naslednikom Mussolinijevih fašistov. List poroča tudi o ogorčenju in srdu ljudstva v jugoslovanski coni STO ter v celoti objavlja cazslas izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Objavlja tudi brzojavke, ki jih je izvršni odbor Osvobodilne fronte posl 1 vladi FLRJ in vladama Velike Britanije in ZDA, ter brzojavko predsedniku sedanjega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. »Zahtevamo uresničitev naših pravic«, je napisano z velikimi črkami v »Primorskem dnevniku«. nNe moremo pozabiti dvajsetletnih faš'stičn’h in predfašističnih !'?!:ianskih zločinov nad na-m>!«
V	posebnem poročilu opisuje časopis ozračje, ki je nastalo v Trstu po . samovoljni odločitvi zahodnih sil. rekoč, da je težaško prebivalstvo, zlasti slovensko, z ogorčenjem spre-
jelo to dejanje. »V večernih urah,« nadaljuje »F*rimorski dnevnik«, ko se je v mestu zvedelo za korak zahodnih sil, je zavladalo v Trstu mrtvilo, obrazi ljudi pa so izražali veliko zaskrbljenost. Bolj kot kdajkoli prej se je pokazalo, kako so Tržačani proti Italiji in kako se boje njene vrnitve v Trst, zavedajoč se po pet" indvajsetletnih izkušnjah, da pomeni vrnitev Italije novo zatiranje naprednih slojev, zlasti Slovencev, gospodarsko propadanje, povečanje revščine in brezposelnosti, zvišanje davkov itd.« — »Vsi so prepričani,« poudarja »Primorski dnevnik«, »da bo Jugoslavija stori* la vse, kar bo v njeni moči, da ne bo prišlo do izvedbe sklepa zahodnih sil.«
»Angleži in Američani so izdali mandat Združenih narodova, je napisano čez celo stran v glasilu tržaških neodvisnih krogov »Corriere di Trieste«. Poleg obširnega poročila svojega dopisnika iz Beograda o ogorčenju in spontanih protestih meščanov, ki so šli na ulice, da bi izrazili odločen odpor proti samovoljnemu in enostranskemu dejanju ZDA in Velike Britanije, objavlja ta časopis besedilo protestne note, ki jo je poslal vodja ju-
goslovanske delegacije v Trstu pooblaščeni minister Jože Zem" Ijak poveljniku angloameriške vojaške uprave generalu Win. tertonu.
»Jugoslavija bo storila vse, da bo zaščitila svoje interesea,
piše na prvi strani »Corriere di Trieste« in objavlja posebni uvodni članek, v katerem poudarja, da sta ameriški in britanski minister za zunanje zadeve Dulles in Eden prekršila mandat Združenih narodov in da je samovoljna odločitev zahodnih sil še večja krivica kot tristranska deklaracija iz leta 1948. »Morda menijo diplo. mati v ameriškem in britan" skem ministrstvu za zunanje zadeve, da lahko delajo s Tr_ stom in STO tako, kot so delali z Gibraltarjem, Suezom, Ciprom ali Hongkongom,« vprašuje »Corriere di Trieste«. »To pa ni isto.«
. Iz protesta proti samovoljni izročitvi cone A STO na milost in nemilost Italiji se niti en član jugoslovanske delega, cije ni odzval povabilu na po" slovilno večerjo ob odhodu enega izmed vojaških funkcionarjev angloameriške uprave. Pridružujoč se protestu, na večerjo niso šli tudi zastopniki demokratičnega slovenskega tiska v Trstu.
Tržaška neodvisna mladinska liga je objavila sporočilo, v ka. terem odločno protestira proti Izročitvi cone A Italiji. Mladi
tržaški lndependlsti imenujejo ta sklep »atentat na neodvis. nost«, rekoč, da je nesprejemljiv za vse meščane Trsta, ker je protizakonit. »Opozarjamo,« je rečeno v protestu, »da bo imelo izvajanje tega sklepa težke posledice za vse prebi" valstvo tega ozemlja, da ne go. vorimo o tem, kolikšna kršitev mirovne pogodbe je to deja, nje.«
New York, 9. okt. (UP). — V debati v posebnem političnem odboru o sprejemu novih članov sta zastopnika Burme m Kuo-mintanške Kitajske zahtevala sprejem Japonske v Organizacijo združenih narodov. Delegat Burme je izjavil, da bo njegova delegacija glasovala za sprejem 5 držav, ki ga podpirajo države sovjetskega bloka in devet drugih držav. KZer Japonska ni v predlagani skupini držav, je zastopnik Burme predlagal, da bi tudi Japonsko pr,pisali k državam, ki bi bile sprejete »en blocc.
Pravni odbo» Združenih narodov je sprejel resolucijo, po kateri se veljavnost sodišča Zdru-žea.h narodov za Libijo podaljša do 1955. Resolucija, ki sta jo predložili Argentina in Egipt, je bila sprejeta s 43 glasovi, šest delegacij se je vzdržalo. Sodišče za Libijo proučuje sedaj vprašanje italijanskih posesti v Libiji.
Zastopn.ki Kanade, Izraela in Norveške v ekonomsko socialnem odboru Združenih narodov so izjavili, da bodo njihove vlade povečale prispevek za razširjeni program tehnične pomoči
Češkoslovaška vlada že dolgo krši načela mednarodnega prava
Beograd, 9. okt. (Tanjug);
Jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi je izročilo češkoslovaškemu ministrstvu za zunanje zadeve noto, v kateri protesti, ra, ker češkoslovaške oblasti odklanjajo in zavlačujejo dovoljenje jugoslovanskemu veleposlaništvu, da bi njegovi zastopniki lahko obiskali obsojene jugoslovanske državljane v CSR, da bi se zanimali za zdravje in gospodarski položaj obsojanih ter morebitne potre, be, ki jih imajo, kar bi bilo v skladu z načeli mednarodnega prava.
To zahtevo je jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi poslalo že pred ve čleti, ko so začeli
ker se diplomatski predstavniki FLRJ že več* let zaman trudijo, da bi dobili po mednarodnem pravu dovoljene zveze z načeškosl ovaškem obsojenimi jugoslovanskimi državljani
Dve državi sta prekršili sporazum 21 držav
poudarjajo na Rutta ju ter opozarjajo, da bo to dalo Sov jetski zvezi povod za nove kršitve skl en jenih sporazumov, ker teptajo sporazume tudi zahodne sile
To ne bi le potrdilo položaja
Dunaj, 9. okt. (Tanjug). Ko
komentirajo angloameriško odločitev o izročitvi cone A STO Italiji, politični krogi na Dunaju zlasti omenjajo dve stvari, ki posebno zanimata Avstrijo. Prva je enostranost sklepa, za katerega se je zvedelo v trenutku, ko je bilo javno mnenje v največji napetosti in je pričakovalo demokratični način rešitve tega problema. V zadnji krizi glede Trsta je prišlo v avstrijski politični javnosti do izraza stališče proti plebiscitu, ker bi tak način zagotovil Italiji bogate sadove njene potuj-čevalne politike v teh krajih.
Odmev tudi v Rimu
Rim, 9. okt. (Tanjug). Italijanski uradni krogi in tisk ne morejo skriti neugodnega spre. jema, ki ga je doživel anglo-ameriški predlog za prepustitev cone A Italiji v Trstu. Čeprav js italijanska vlada vztrajala na tem, da se ji Trst nujno izroči, in je računala s precejš" njim nezadovoljstvom prebivalstva, vedoč da so narasle neodvisne sile v tem mestu, je bil odgovor Tržačanov, kakor je videti, vendarle tako presenetljivo neugoden, da so se vladni krogi v Rimu znašli v velik! neugodnosti. Kakor se je zvedelo, so glede na to pcs'ali navodila iredentističnim silam in uradnim italijanskim zastopnikom v Trstu, naj prihodnje dni skušajo umetno sprožiti in organizirati »izraze narodnega zadovoljstva«.
Tudi časopisi so se znašli v nezavidljivem položaju. Viden prostor na prvi strani so bili
Stavka prometnih delavcev v Guatemali
Guatemala City, 3. oktobra (AFP). Železniški delavci v Guatemalj so začeli sinoči splošno stavko. Zahtevajo zvišanje plač in revizijo kolektivne pogodbe. Predsednik republike polkovnik Jacobo Arbenz je sklical sejo vlade, ki bo nocoj sklenila rekvizicijo železnic, da bi zagotovila nemoten transport v državi. Sodišče za mezdne spore je pozvalo Guatemalsko družbo za električno energijo, ki je ameriška last, naj ugodi vsem zahtevam delavcev, ki od včeraj stavkajo, češ da je stavka upravičena. Sodišče je odločilo, da mora družba zvišati plače delavcev povprečno za 14*/o od 15. julija t. 1. dalje. Odkar se je začela stavka, je električna družba pod nadzorstvom komisarja, ki ga je imenovala guatemalska vlada. Zvedelo se je. da so guatemalske oblasti odločene prevzeti nadzorstvo še nad eno družbo, katere delavci stavkajo. Gre za ameriško družbo »Mednarodne železnice«. Zaradi stavke železničarjev je popolnoma zastal ves promet v Guatemali.
časopisi rezervirali za poročila o »navdušenju« Tržačanov,ker se vračajo »k materi domovi" ni«. Ta prostor pa so morali pozneje izpolniti s poročili o demonstracijah velikanskih množic v Beogradu. Navzlic vsem prizadevanjem, časopisi niso mogli skriti in iti mimo ugotovitve, da je bil protest jugoslovanskih narodov spon. tan in da je zajel »nepregledne množice(«. V poročilih iz Trsta, ki so zavzeli le majhen prostor, je moral celo vladni Tisk priznati, »da je prebival, stvo Trsta hladnokrvno sprejelo vesti o priključitvi Trsta Italiji« in da ni dalo »izraza navdušenju v kolektivnih ma" nifestacijah«. Niti v poznejših urah, piše vladni »MessaggL ero«, ko je že sleherni Tržačan vedel za to vest, ni bilo nobenih posebnih manifestacij.
Rim, 9. okt. (AFP). Danes se je sestala italijanska vlada, da bo slišala ekspoze ministr. skega predsednika in zunanjega ministra Pelle o tržaškem vprašanju. “
Pariz, 9. okt. (AFP). Uradni krogi v Parizu javljajo, da Je bila francoska vlada včeraj samo obveščena o sklepu britanske in ameriške vlade glede Trsta, da pa glede te odločitve ni bila prej konsultirana.
podobnega položaju na Južnem Tirolskem, temveč bi bili s tako rešitvijo tudj avstrijski gospodarski interesi v pristanišču kar najmanj zadovoljeni. Zaradi tega in ne glede na obljubo Pelle, da bodo avstrijski interesi v italijanskem Trstu varovani, je bil ta angloamerički korak sprejet z vznemirjenostjo.
Druga stvar je v zvezi s sklenitvijo avstrijske državne pogodbe. Tu namreč opozarjajo, da je sovjetska vlada večkrat povezovala neodvisnost Avstrije z rešitvijo tržaškega problema in z načelom, da se je treba držati sporazumno sklenjenih pogodb. Ce so mogle zahodne sile do zdaj opravičevati začasni položaj na STO s tem, da Moskva noče privoliti v predlagano osebo za guvernerja STO, je sedaj ta argument popolnoma odpadel. S tem, da so zahodne sile kratkomalo prekršile mirovno pogodbo z Italijo, je Sovjetska zveza dobila možnost za trditev, da se Zahod ne namerava držati veljavnega sporazuma. Ce bi se zdelo Moskvi Iz katerega koli vzroka potrebno, bo vzefla enostransko rešitev tržaškega vprašanja za povod, da bo še naprej zapletala vprašanje Avstrije, И je prav
tako kot Trst pod začasno okupacijo.
Na Dunaju tudi izražajo bojazen, da bi utegnila nasilna spremenitev položaja v Trstu povzročiti udarec Združenim narodom. Ce dve veliki sili svojevoljno spreminjata položaj, ki je bil ustvarjen po sporazumu 21 držav, ki so podpisale mirovno pogodbo z Italijo, potem to prav lahko omaja zaupanje malih držav v to svetovno organizacijo.
Nemiri v Guayanl
Georgetown, 9. okt. (AFP).
V britanski koloniji Guajani je bilo razglašeno obsedno stanje. Britansko ministrstvo za kolonije je v tej zvezi izdalo uradno poročilo, v katerem pravi, da je bila v Guajani ukinjena ustava. Britanska vlada je sprejela ta sklep zato, da bi preprečila »komunistično podtalno delovanje v sami via. di in nevarno krizo tako v jav. nem življenju kot v gospodarskih zadevah.«
Izjava veleposlanikov o Guayani
KARAKAS, 9. okt. (UP). Veleposlaniki Argentine, Ekvadorja in Kube v Venezueli so izrazili mnenje, da bi se morala Velika Britanija umakniti iz britanske Guyane, kjer je v zadnjih dneh velika napetost. Izjave treh veleposlanikov je priobčil vodilni venezuelski časopis »El Nacional«.
na Češkoslovaškem preganjati in zapirati jugoslovanske držav, ljaoe. Čeprav je češkoslovaško ministrstvo za zunanje zadeve 1952 ugodno odgovorilo na jugoslovansko zahtevo, praktično jugoslovanskim diplomatskim zastopnikom nikoli ni bilo mogoče obiskati obsojenih jugo. slovanskih državljanov.
Letos j« jugoslovansko veleposlaništvo večkrat posredova, lo pri češkoslovaških oblasteh. Pa vedno brez uspeha. V posebni noti jugoslovansko veleposlaništvo ponovno ugotavlja, da še vedno m dobilo ustreznega odgovora na svojo zahtevo in da sodi, da češkoslovaško ministrstvo za ziumanje zadeve namenoma zavlačuje jasen odgovor na upravičeno jugoslovansko zahtevo, kar še bolj povečuje zaskrbljenost jugoslovan-
Dr. Adenauer drugič izvoljen za kanclerja Zahodne Nemčije Bonn, 9. okt. (AFP). Dr. Konrad Adenauer je bil izvo. ljen za kanclerja zahodnonem" ške federalne države z 304 glasovi proti 148, medtem ko se je 14 poslancev Bundestaga glasovanja vzdržal«.
Predsednik francoske vlade o socialnih problemih Francije
PARIZ, 9. okt. (AFP). V debati o socialnih vprašanjih v francoski narodni skupščini je predsednik vlade Laniel izjavil, da je vlada dosegla znižanje indeksa življenjskih stroškov pri 213 potrebščinah. Ta indeks je padel od 145 na 141 v enem letu. Laniel je napovedal, da bo vlada v kratkem zvišala rodbinske doklade ter znižala nekatera komunalna bremena. Glede zaposlitve je Laniel dejal, da je vlada skušala dvigniti gospodarsko dejavnost s tem, da je povečala investicije. Francija bo dobila s povečano gradbeno podjetnostjo prihodnje leto 200.0C0 novih stanovanj.
Pariz, 9 .okt. (AFP). Francoska narodna skupščina je danes s 300 glasovi proti 247 zavrnila resolucijo, ki je obsodila vladno politiko. To resolucijo sta predložili sociali" stična stranka in komunistična partija po parlamentarni deba, ti o socialnih vprašanjih.
ske vlade za usodo obsojenih jugoslovanskih državljanov. Nota na koncu še enkrat zahteva, da se jugoslovanskemu odpravniku poslov Bošku Cakiču čim. prej àvoli obisk prt jug slovanskih obsojencih na Češkoslovaškem.
Jugoslavija bo vrnila Bolgariji letalo in pilota
Beograd, 9. okt. Agencija Tanjug je zvedela, da je jugoslovanska vlada sklenila, da bo bolgarsko letalo, s katerim se je pilot Stiljan Georgijev Ka-branski, poročnik bolgarskega vojašhega letalstva, 3. oktobra letos spustil na letališču v Skoplju, vrnila Bolgariji. Bol-gadski pilot se je v državnem sekretariatu za zunanje zadeve danes zahvalil jugoslovanski vladi in njenim organom za lepo ravnanje, Pa tudi zato, ker so mu dovolili, da se bo vrnil v BoLgarijo. Bolgarskemu veleposlaništvu v Beogradu je jugoslovanska vlada danes izročila tudi mladoletnega fanta Danca Nikolo va Fredova, ki je svojčas pribežal v Jugoslavijo. Sklep jugoslovanske vlade, da bo vrnila mladoletnega fanta njegovim staršem, je v skladu z načeli človečnosti ter z njeno politiko, po kateri je za vzgojo mladoletnega dečka najbolj koristno, če jo uživa v krogu svoje družine.
Protokolarni obisk sovjetskega veleposlanika
Beograd, 9. okt. (Tanjug). Veleposlanik ZSSR v FLRJ g. Vasilije Aleksejevič Valjkov je bil danes na protokolarnem obisku pri članu zveznega izvršnega sveta Rodoljubu Cola-koviču.
Odgovor zahodnih sil na Sovjetsko noto
LONDON, 9. okt. (AFP). V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve je bil danes drugi sestanek zastopnikov Francie. Velike Britanije in ZDA, ki pripravljajo odgovor zahodnih sil na sovjetsko noto z dne 28. septembra.
Maroko: iz življenja v medini
Japonska trgovinska delegacija v Pekingu
TOKIO, 9. okt. (AFP). V Pekingu so se začeli razgovori med japonsko trgovinsko misijo in kitajskimi oblastmi glede trgovinske zamenjave med tema državama. Japonsko misijo je povabila pekinška vlada.
Mednarodna tekstilna razstava v Bruslju. Po poročilu Mednarodnega sekretariata za volno bo od 24. junija do 11. julija 1955 v Bruslju velika mednarodna razstava tekstila. Razstavljeni bodo tekstilni stroji, sirovine in končni izdelki. Razstava bo pod pokroviteljstvom belgijske vlade ¿n belgijske tekstilne zveze.
Podobna razstava je bila leta 1951 v Lillu v Franoiji.
(Nadaljevanje)
Arabska četrt »medina« vsakega maroškega mesta je polna velikih razlik in nasprotij med srednjeveško in moderno dobo. V vsako maroško mesto je prihajalo vedno več delavcev iz arabskega kmečkega prebivalstva in ti ljudje so si tako, kakor prej v svojih domačih vaseh, za svoja prebivališča delali kolibice iz vejevja in ločja, ki jih ometavajo. tudi z ilovico. Te kolibe imenujejo »noala«, napravljene pa so tako, da jih lahko tudi prenašajo iz kraja v kraj. Iz vasi prihajajoči delavci pa so si delali svoje kolibe tudi iz desk ali iz bencinskih sodov (bidon) in so tako nastala cela naselja, katerim so Francozi dali ime »Bidonville«, (mesto sodov). Ko je francoska uprava videla taka naselja, se je prepričala, da ni dovolj, če planira lepe evropske mestne četrti, temveč da je treba storiti tudi nekaj za nastanitev arabskega delavskega prebivalstva.
Zato so v Casablanci že leta 1923 začeli na drugem koncu mesta graditi novo medino — novo arabsko četrt. Pri tem so upoštevali stare načine graditve arabskih hiš, novo arabsko četrt pa so gradili po urbanističnem načrtu, upoštevajoč predpise higiene. Tudi v novih medinah so ulice široke, v hišah pa so higienske naprave. Vsaka nova medina ima tudi
svojo trgovsko četrt (suk), značilna za kolonialno-orien-talsko pojmovanje pa je blizu središča nove medine »rezervirana četrt«, obdana г vseh strani z zidovjem kot trdnjava. To je četrt javnih hiš.
Najbednejše bivališče maroških delavcev
Nova medina pa kljub svoji razsežnosti ne more dati strehe vsemu arabskemu delavskemu prebivalstvu, ker je število teh delavcev vedno večje in ker so stanovanja v hišah nove medine za delavce predraga. Zato so v maroških mestih naselja »Bidonville« nujno in neogibno zlo. V splošnem se lahko reče, da nové medine ne ustrezajo življenjski ravni delavstva, ker v Maroku razen francoskih obrtniških in trgovskih zbornic in nekaterih stanovskih organizacij ni socialnega zavarovanja in sindi-
kalnih delavskih organizacij. Delovna sila je poceni in mora zato delavec živeti tako skromno in tudi tako prebivati kot nekdaj v svoji kmečki naselbini, iz katere se je zaradi dela in zaslužka preselil v mesto.
Takoj ko pride v medino, ima človek zelo mučne vtise. Zgodi se, da najprej sreča vrsto slepih starčkov-Arabcev, ki se držijo za roke ter tavajo po ulici, ustavljajoč se pred trgovinami. Prvi drži v roki posodico za miloščino, vsi pa momljajo neke verze v arabskem jeziku. To so obupno žalostni prizori. Francozi vsakemu tujcu zatrjujejo, da je slepota teh bednih ljudi posledica zanemarjenega traho-ma in nesnage, v kateri so živeli vse svoje žive dni. Proti trahomu in nesnagi se francoska oblast odločno bori in uspehi se vidijo v tem, da je med mlajšim prebivalstvom le malo slepcev. Med arabskim prebivalstvom je zaradi nehigienskega načina življenja in nesnage mnogo raznih bolezni, na prvem mestu pa je, kakor v vseh muslimanskih orientalskih deželah, sifilis, potem so razne kožne bolezni, povzročene od najrazličnejih parazitov v tem vročem in suhem podnebju. Najhujši paraziti so v nesnažni in okuženi vodi. To je neka vrsta enoceličarjev (protozojev), ki se vrivajo člo-
veku v telo ter povzročajo hude bolečine. V človeški organizem se ne vrivajo samo skozi usta, temveč tudi skozi znojnice, če ima človek noge ali roke v okuženi vodi. Zelo nadležna in tudi nevarna je vrsta malih muh, ki zlezejo človeku v usta, nos in ušesa. Dokler v vseh medinah ne bo odpravljena umazanija, ne more biti radikalne rešitve higienskih vprašanj in zboljšanja zdravstvenih razmer prebivalstva medin.
Trgovina v m edicij
10. oktober
Združenih narodov. V splošnj debati so vs ¿govorniki poudarili, da bi zmanjšanj program« tehnične pomoči imelo hude posledice za prizadete države. Vi tem smislu je delegat Kanade predložil načrt resolucije, kf zahteva, da ostane program tehnične pomoči za 1954 najmanj n* višini programa iz 1953,
Prav v dneh, ko so z največ-jim ogorčenjem obsojamo enostranski akt Anglo-Ameri. aticen o predaji tržaških Slot inčev na milost in nemilost italijanskim imperialistom, poteka obletnica onega dne, ko je bilo z nesrečnim koroškim plebiscitom sankcionirano dolgoletno germanizatorsko nasilje nad delom Slovencev na naših severnih mejah. Tudi takrat velesile niso poslušale glasu koroških Slovencev in njihove težnje po združitvi z ostalimi Slovenci v skupni domovini. Vsilile so jim plebiscit, ki ob pogojih dolgoletne nasilne germanizacije ter ekonom-ske, politične in kulturne neenakopravnosti koroških Slovencev kot rezultata teh ger-manizatorskih teženj ni mogel predstavljati svobodnega izraza volje prizadetega prebi« valstva.
Tako so bili koroški Sloven« ci že nadalje podvrženi ger-manizatorskemu pritisku vse obdobje prve avstrijske republike, dokler ni to nasilje doseglo viška v dobi hitleriz-ma, ko so nacistični šovinisti skušali koroške Slovence z izseljevanjem, ubijanem itd. tudi fizično ugonobiti. Večje nasilje pa je rodilo tudi močnejši odpor. Koroški Slovenci so se uprli, v skupnosti z vsem slovenskim in jugoslovanskimi narodi zmagali v veliki narodnoosvobodilni borbi in s tem ustvarili pogoje za svojo osvoboditev. Po zaslugi velesil pa so bili tudi tokrat prisiljeni ostati v položaju, da se morajo že vedno boriti za svoje osnovne nacionalne pravice.
Prav zadnje mesece in tedne smo bili na Koroškem priče dogodkov, ki nazorno dokumentirajo, da so tam že vedno na delu sile, ki jim ne gre v račun, da bi si koroški Slovenci pridobili osnovne nacionalne pravice, kot so pravica do pouka v materinščini na osnovnih šolah in s tem v zvezi obstoj dosedanje uredbe o dvojezičnem šolstvu, pravica do uporabe slovenščine po uradih in ustanovah ter v javnosti, pravica do slovenskih srednjih in kmetijskih šol, zahteva po ekonomski enakopravnosti itd. Ne samo, da ti šovinistični hujskači iz vrst rjavega in črnega fašizma napadajo te upravičene zahteve koroških Slovencev, dogaja se celo to, da skrunijo in z dinamitom razstreljujejo nacionalne svetinje koroških Slovencev in nas vseh, kot se je to zgodilo pred kratkim s partizanskim spomenikom v St. Rupertu pri Velikovcu. Za vso to hujskaško, šovinistično gonjo od hajke za ukinitev dvojezičnega šolstva preko ostudnega blatenja partizanske borbe z vrsto ogabnih člankov v klerofašističnem tisku pa do atentata na partizanski spomenik pri Velikovcu in fizičnih napadov na posamezne zavedne koroške Slovence, pa ne morejo biti odgovorni le posamezni »neodgovorni« šovinistični krogi. Dejstvo je, da koroške varnostne oblasti do danes še niso poduzele nikakršnih resnejših korakov proti temu šovinističnemu hujskaštvu. Nasprotno, prav v teh dneh so obsodili posamezne koroške Slovence, žrtve šovinističnih provokacij (kot je bil primer treh Robi-nikovih) in s tem moralno podprle napadalce in netilce nacionalne mržnje na Koroškem, medtem ko za atentatorji na partizanski spomenik baje še vedno manjka kakršnakoli sled.
To so resna dejstva, ki jih ne vidijo le koroški Slovenci in ostala slovenska javnost, temveč vse demokratično antifašistično prebivalstvo Koroške oroko demokratično prebivalstvo avstrijske narodnosti, ki je že ponovno pokazalo razumevanje za posamezne upravičene zahteve koroških Slovencev, j* zavzelo tudi do teh šovinističnih mahinacij odločno in nepomirljivo stališče ter zahteva najstrožje kaznovanje vseh šovinističnih hujskačev in s tem ustvarjanje pogojem za mirno sožitje obeh narodnostnih skupin na Koroškem na podlagi enakopravnosti, poleg tega pa dobrih sosedskih odnošajev med Avstrijo in Jugoslavijo.
Kolikor hitreje bo koroškim Slovencem in demokratičnemu ljudstvu na Koroškem uspelo onemogočiti te šovinistične nakane, toliko hitreje bodo ustvarjeni ugodnejši pogoji za še tesnejše medsebcçno sodelovanje, ki pa more sloneti le na osnovi resnične, dejanske enakopravnosti koroških Slovencev.	—bi.
liti or ljubi slooennko knjigo, jr naročnik » Prešernove družbe«

300-LETNICA NEW YORK A
2e leta 1524 je toskanski raziskovalec Verrazano odkril današnji New York, ko jo je raziskoval kanadsko in severnoameriško obalo.
V	Združenih državah Amerike smatrajo za rojstno letnico New Yorka leto 1653. Letos praznujejo 300-letnico tega največjega mesta na svetu. Pred 300 leti so se na Manhat-tanu, sestavnemu delu današnjega New Yorka, ki je bil pred 300 leti še na gosto poraščen z gozdovi, zbrali nekateri naseljenci — Holandci, in izvolili člane prve občine sedanjega velikega mesta. To je bilo 2. februarja 1953. Prebrali so proglas, v katerem je bilo med drugim rečeno: Mi, holandska vlada, dajemo upravno samostojnost New Amsterdamu. Novi Amsterdam je bil ob 4svojem rojstvu popolnoma podoijen holandski ribiški vasi. Kraj je štel spočetka okoli 800 prebivalcev, naseljenih v desetih ducatih ribiških koč. Pot, ki je vodila v vas, so imeno-
Praktični graditelji novega hotela-v Bogoti
V	Bogoti, glavnem me&tu Kolumbije so zgradili nov moderen hotel >Tequendama<, ki je stal 8,5 milijona dolarjev. Ti podatki še daleč niso toliko zanimivi kakor je bila gradnja tega hotela. Navajeni smo namreč, da graditelji izdelajo najprvo idejne načrte celotne zgradnje, potem načrte za vsako nadstropje in za vsako sobo posebej; šele na koncu mislijo ponavadi na kuhinjo in druge prostore. Graditelji hotela ▼ Bogoti pa so se odločili za popolnoma nasprotni način.
Najprvo so nabavili najmodernejšo opremo za bodoče hotelske sobe. Natančno so odredili njen obseg in opremo ter so imeli vseskozi v mislih — še preden so začeli kopati temelje hotela — udobnost gostov. Ko so izdelali prototipe sob, so začeli izdelovati na osnovi teh izkušenj načrte tudi za posamezna nadstropja. Na podoben način so določili velikost in ureditev čakalnic, restavracije in velike dvorane. Za ¡hotelsko kuhinjo so odmerili izredno velik prostor, prav tako za skladišča in za hladilni prostor. Preden so izdelali načrte za kuhinjo, skladišča in hladilne prostore so podrobno proučili enega izmed možnih tedenskih jedilnikov, sestavljenega iz treh vrst hrane za domačine, prehodne goste im letoviščarje. Ko so ocenili, kakšne zaloge živil bodo morali imeti v skladišču, da bi zadovoljili vse okuse. ni bilo težko odmeriti zadostno velike kuhinje. Sele po vseh teh predpripravah so graditelji novega hotela v Bogoti začeti pripravljali običajne gradbene načrte; pročelje jim ie bilo zadnja skrb
Po svetu
V	Oklahomi (ZDA) so začeli uporabljati za borbo proti viharjem tornado tudi radarja Metoda, s pomočjo katere odkrivajo z radarji nastajanje viharja tornado temelji na tem, da so oblaki viharjev tornado nabiti z električnimi delci visoke napetosti. Najvažnejši inštrumenti, s pomočjo katerih odkrivajo nastajanje viharjev tornado in merijo njihovo moč so radar, osciloskop, ki prikazuje naboje visoke napetosti v oblakih tornada grafično, in tako imenovani tornado-meter za ugotavljanje jakosti viharja.
Eddie Rickenbacher, predsednik ameriške družbe »Eastern Airlines«, ki je poznan tudi kot dober letalec celo izven ZDA, je pred kratkim izjavil, da bedo helikopterji postopoma zamenjali avtomobile. V desetih letih naj bi po njegovem mnenju uporabljali — seveda najprvo v ZDA — za prevoz potnikov r.a daljavo do 5C0 km izključno helikopterje- Promet naj bi vzdrževali helikopterji precej hitrejši kakor sedanji, ki bi lahko sprejeli do 40 potnikov naenkrat. Na sploh pa predvideva E. Rickenbacher, da bodo v 1. 1963 vzdrževali letalske proge po večini z reaktivnimi potniškimi letali za 100 do 150 potnikov
vali holandski naseljenci bahato »Velika cesta«. Ta se danes imenuje Broadway. Angleško ladjevje je kmalu napravilo konec brezskrbnemu vladanju Holandcev. New Amsterdam se je v treh stoletjih razvil v na j večje mesto na svetu z nad 8 milijoni prebivalci. Petinsedemdeset narodnosti živi v tem velikem mestu. Na Manhattanu, ki so ga Holandci kupili za okoli 24 dolarjev, stane danes vsak kvadratni meter približno 2690 dolarjev. Tam, kjer je bil nekoč pragozd, so danes zgradbe, ki predstavljajo višek sodobnega tehničnega napredka.
Med drugim je tukaj tudi 102-nadstropni nebotičnik, imenovan »Empire State Building« (328 m). New York je danes največje trgovsko mesto na svetu, največja luka z največjimi hišami, največjim letališčem in še mnogimi drugimi napravami in zgradbami, ki jim na svetu ni para. Kip svobode, ki ga je podarila Francija, pozdravlja že od leta 1886 sto in sto tisoče izseljencev, ki prihajajo iz vseh koncev sveta. Luka se razteza v loku, ki meri 38 km. Vsi pomoli skupaj pa merijo okoli 1200 km. Nekateri strokovnjaki trdijo, da bi bile tukaj lahko zasidrane
Znamenita podoba holandske ribiške vasi. Imenovane Ni eu Amsterdam. iz katere se je skozi bi stoletja razvil današnji New York
hkrati vse ladje, kar jih je na svetu in še bi ostalo nekaj prostora.
New York je hkrati največ-je mesto črncev na svetu. Trdijo, da jih prebiva v New Yorku 747.508. Poleg Rima je tudi največje mesto Italijanov, saj je Italijanov v New Yorku približno poldrugi milijon. Približno 5 milijonov Newyorča-nov, ki prebivajo sedaj v tem velemestu, je rojenih v Evropi ali daleč izven velemesta.
Gillbert Millstein, statistik časopisa »New York Times Magazine« ima o tem velemestu zbrane naslednje podatke: vsake 3 minute in 23 sekund se rodi novorojenček. Vsakih 6 minut in 36 sekund umre eden izmed številnih Newyor-čanov in približno v istem času je v New Yorku po ena poroka, vsako uro in 10 minut pa ena razporoka. Zaradi prometne nesreče umre vsakih 15 ur in 36 minut en prebivalec New Yorka, z manjšimi praskami pa se končajo te nesreče vsakih 15 minut Telefonske centrale zaznamujemo letno okoli 5 milijard razgovorov.
Newyorčani ne žive vsi v skrajno udobnih hišah in nebotičnikih, kakor si neredko predstavljamo. Nad 144.000 prebivalcev ima stanovanja brez stranišč in tekoče vode. Od približno 2.5 milijonov družin jih ena tretjina stanuje v eno in dvodružinskih hišah, ostali dve tretjini pa žive v nebotičnikih. V 300 letih se ni na vsem svetu razbohotilo nobeno mesto tako mogočno, kakor se je New York.
Pogled na hišo. ki so jo zgradili v Marseillu do načrtih arhitekta Le Corbusiera
Le Corbniierova
hiša
Konec kolonije bivših kraljev
Kot zadnji jo zap ušča bivši albanski kralj Ahmed Zogu
Nekdanji kralj Ahmed Zogu bi bil že pozabljen, čeprav je med svojim enajstletnim vladanjem У Albaniji zelo skrbel za svojo popularnost in so mu pri tem močno pomagale tudi štiri sestre, ki so se dale zelo rade slikati v fantastičnih uniformah. Ko so aprila 1939. Italijani napadli Albanijo, je Ahmed Zogu s svojo družino zbežal v London, kjer so se ga kmalu naveličali in tudi niso hoteli podpirati njegovega »dvora«. Nekaj časa je bil v Ameriki, leta 1946, pa se je nastanil na obali Nila, ker je bil nekdanji egiptovski kraLj Faruk velik pokrovitelj izgnanih kraljev, kakor da bi slutil, da bo enkrat tudi sam med njimi.
Kolonija bivših kraljev v Egiptu se je začela že leta 1941, in je bil njen prvi prebivalec nekdanji grški kralj Jurij II-, ki je pribežal naravnost v Egipt, ko so Italijani in Nemci napadli Grčijo. Tudi sedanji grški kralj je bil v tej kolo-
Angleški minister za zdravstvo pa je nedavno povedal, da ima komaj polovico Angležev zobne ščetke. Zaradi tega ima vlada velike stroške. Minister je dejal, da bi bila po njegovem mnenju državljanska dolžnost slehernega Angleža imeti vsaj eno zobno ščetko; država bi po njegovih računih na ta način priliranila precej denarja.
V angleški armadi bodo u-vedli najlonske oklepe, ki bodo tehtali okoli 3,5 kg. Kakor smo že poročali so se ti oklepi zelo dobro obnesli v bojih na Koreji, kjer so napravili neškodljiv prenekateri drobec granat in bomb.
niji. Leta 1946. je prišel v kolonijo odstavljeni italijanski kralj Viktor Emanuel s svojo družino. Najeli so več vil v naj lepšem delu Aleksandrije. Istega leta je prišel v kolonijo bivših vladarjev tudi takrat šele devet let stari bivši bolgarski cesar Simeon s svojimi najožjimi sorodniki.
Tako je Ahmed Zogu našel kolonijo svojih vrstnikov že precej zasedeno in ker je imel v svojem spremstvu poleg žene Geraldine, 10-letnega sina in štirih sester še precej »dvorja-nikov«, je najprej v Kairu iskal primerno bivališče za obnovo svojega dvora, pozneje pa je dobil s pomočjo egiptovskega kralja Faruka večjo palačo v Aleksandriji — Ramleh. V tej palači je vztrajno in vsiljivo obnavljal svoj »dvor« in kot edini član kolonije bivših monarhov je imel tudi svoje »poslaništvo« v Kairu. Egiptovski kralj Faruk je tudi poskrbel, da se je pomiril z italijanskim kraljem ter da je bil v dobrih odnošajih z vsemi člani kolonije.
Kolonija je kmalu začela razpadati, kajti italijanski kralj Viktor Emanuel je že leta 1947. v Aleksandriji umrl in je tam tudi pokopan, njegova vdova se je preselila v južno Francijo, kjer je lani umrla, družina bivšega bolgarskega cesarja Simeona je odpotovala v Španijo in tako je kot zadnji delal dobro ali slabo družbo bivšemu albanskemu kralju samo še napol blazni bivši kralj Talal iz Jon-danije, ki pa se je naposled tudi izselil. Ahmed Zogu je upal, da bo sTečno prestal tudi državni preobrat v Egiptu ter izgon svojega pokrovitelja bivšega egiptovskega kralja Faruka.
Precej časa je kazalo, da se ne moti, vse njegove lepe nade pa je razbila objestnost in sa-mopašnost njegovih »diplomatskih« predstavnikov. Egiptovske oblasti so namreč ugotovile, da so ti »diplomati« navadni špekulanti z valutami ter so jim zaradi tega nedavno vzele vse diplomatske listine, bivšemu kralju pa naročile, naj svoj diplomatski zbor razpusti ter poskrbi, da bodo ti nezaželeni tu^ 'i čimprej zapustili državo. Bivši kralj Zogu je bil hudo užaljen ter je napovedal, da bo tudi sam zapustil gostoljubno kolonijo v Egiptu. Nova oblast v Egiptu pa je dosledna kakor stroj ter je te dni napravila preiskavo tudi v Zoguvi palači. Našla je kovčeg, poln zlatnikov, nakar je bilo bivšemu albanskemu kralju svetovano, naj čimprej izpolni svojo napoved.
Po vojni so po načrtih slovitega francoskega arhitekta Le Corbusiera zgradili v Marseillu tako imenovano vertikalno mesto: lï-nadstrOpno stanovanjsko hišo, ki je dolga 165 metrov, visoka 56 m in ima 337 stanovanj. Posebnost stanovanj v tej. Corbusierovi hiši je ta, da ustreza sleherno stanovanje (in teh je 23 različnih vrst) enodružinski hišici. Stanovanja so dvonadstropne zaokrožene celote. Stanovanjski prostori so v dveh nadstropjih in vsako stanovanje je urejeno v smeri vzhod-zahod. Iz stanovanj te veličastne Corbusierove hiše je lep razgled tako na morje kakor proti Alpam. Ta Corbusier,ova hiša ima vse ugodnosti in udobnosti, ki jih najdemo v mestih. V sedmem in osmem nadstropju, ki še nista popolnoma urejena, je tako imenovana trgovska cesta s trgovinami vseh vrst, lekarno, restavracijo, barom, pralnico, pletilnico, čistilnico, barvarno, drogerijo,
tu so brivdki lokali, prodajalne časopisov, knjigarne in pošta.
Prava posebnost te hiše je streha. Na njej je velik razgledni stolp, dalje letno gledališče, telovadnica, sončne terase, otroški vrt in še mnogo drugega.
Stanovanja Corbusierove hiše so opremljena najsodobneje. Imajo vse udobnosti, sesalce prahu in vonj a, hladilno omaro, električni štedilnik in še mnogo drugega. Nemcj ugotavljajo, »ta hiša je naravnost luksuzna«. Stanovalci hiše so večidel mali uradniki, poštni uslužbenci, šoferji, uslužbenci elektro-zvez, k; so se že dodobra navadili živeti v najmodernejši
hiši Evrope, v kateri se po njihovih izjavah počutijo presrečne. Le Corbusieru so hvaležni, da je kljub hudi kritiki vztrajal do konca pri svojih načrtih, ki so se mnogokrat močno križali z obstoječimi gradbenimi predpisi in je uredil hišo, ki je zaenkrat eno najudobnejših in najsrečnejših mest na svetu. Zdaj gradi veliki arhitekt v Indiji novo mesto Chaudijorko za 150.000 prebivalcev, ki naj bo po zamisli vlade simbol In« dije in njene moči.
Zmogljivost japonskih elektrarn
Med ustvarjalci
ženske mode
Najznamenitejši ustvarjalci ženske mode v ZDA bi mirne duše lahko predavali, članom ameriške kriminalne policije, tako dobro namreč skrivajo svoje tajnosti, preden jih prodajo. Risarji modelov skrivajo svoje originalne ideje, podtikajo modele, se poslužujejo kemične pisave itd.
To delajo zaTadi tega, ker plačujejo modne hiše visoke vsote za nove modele, in sicer najmanj 1000 dolarjev za vsakega novega, stari pa ni vreden niti 10 dolarjev. Samoto, v kateri delajo ustvarjalci mode, bi lahko primerjali s puščobo samostanov. Znamenita ameriška ustvarjalka novih modnih modelov Champan riše daleč
proč od delavnice. Za svojo ri-salnico ve le ona sama. Ustvarjalci novih modnih modelov se ne boje toliko drug drugega, kakor lastnikov industrije in njihovih agentov.
V podobni tajinstvenosti delajo tudi evropski ustvarjalci modnih novosti. Pariške modne hiše ne spuste v svoje salone nobenega ameriškega tovarnarja, preden ne podpiše pogodbe o nakupu izdelkov za najmanj 1000 dolarjev. Italijanski ustvarjalci modnih novosti so uvedli vstopnice, ki jih prodajajo po 100 dolarjev na osebo, razen tega pa zahtevajo od ameriških ustvarjalcev deponiranje znatnega zneska, da bi si s tem zagotovil; naročila.
Kakor je znano, je na Japonskem premalo plodne zemlje in tudi premalo rudnih bogastev. Japonska potrebuje velike količine premoga, ki ga na svojih otokih nima zadosti za potrebe svoje industrije. Zaloge premoga na Japonskem cenijo na 6 do 8 milijard ton, medtem ko cenijo zaloge premoga na Kitajskem na 219 milijard v Angliji pa na 200 milijard ton. Letna proizvodnja v japonskih premogovnikih, ki se giblje okrog 30 do 40 milijonov ton, nikoli ne krije domačih potreb; leta 1940 so na primer porabili 66.5 milijonov ton premoga. Tudi proizvodnja nafte je malenkostna. Tako preostaja Japoncem nič drugega, kakor pospešeno graditi elektrarne in izkoristiti predvsem vodne sile; te so zlasti obilne na glavnem otoku Hunšu. Za gradnjo večjih elek-ram pridejo na tem otoku v poštev reke Šinamo, Agano in Kurobe, ki se stekajo v Rumeno morje ter reke Kiso, Tone in Tenri, kj se izlivajo v Pacifik. Pri gradnji hidroelektrarne na teh rekah je treba upoštevati potrebe kmetijstva in delovanje potresov.
Na Japonskem je trenutno največja elektrarna na reki Sinamo, kjer znaša instalirana
moč agregatov 165.000 kilovatov; na reki Jalu ima samo ena elektrarna Suiho 600.000 kilovatov. Čeprav na Japonskem gradnja elektrarn ni enostavna, jim je vendar uspelo povečati proizvodnjo električne energije v letih 1928/43. od 12 na 38.4 milijard kilovatnih ur letno. To povečanje proizvodnje električne energije je omogočila tudi gradnja številnih termoelektrarn, ki so zlasti na področju mesta Osaka. Kljub znatnemu povečanju električne energije na Japonskem, kjer je energetska situacija v vsej Aziji še najboljša, pa občuti Japonska spričo naglega razvoja industrije hudo pomanjkanje električne energije. Zaradi tega so se lotili izdelave številnih načrtov, ki predvidevajo, da bo Japonska po graditvi novih elektrarn proizvajala v petih do šestih letih že 60 milijard kilovatnih ur električne energije.
Zanimivi so podatki o elektrifikaciji Azije. Leta 1949 je znašala instalirana moč vseh elektrarn na prebivalca Azije 0.0004 kilovate, na Japonskem pa 0.13 kilovatov, medtem ko je znašala v istem letu v Italiji 0.175 kilovatov. Povečanje proizvodnje električne energije na Japonskem, ki je v načrtu, je pomembno tudi evropsko industrijo elektro-opreme in turbin.
ZANIMIVOSTI
Znanstveniki Kolumbijske univerze ZDA so ugotovili, da je jedro atoma za 15<>/o manjše, kakor so mislili doslej. Do tega rezultata so prišli po dveletnih
SE ENA ZANIMIVOST IZ GRČIJE
ha Hilendaru izumira najstarejši
srbski samostan v Grčiji
Na skrajnem vzhodnem kraku polotoka Halkidike v Grčiji, kakšnih ICO kilometrov zračne črte od Soluna, se nahaja Sveta Gora (najvišji vrh Athos je visok 2033 m), kjer so dobili menih; že za časa Vasilija I. Makedonskega samoupravo, ki jim je ostala še do danes (iz IX. stoletja n. š.).
Konec XII. stoletja pa sta Stefan Nemanja in njegov sin Rastko s svojim denarjem sezidala na tej gori srbski samostan; od takratnega bizantinskega cesarja Alekseja lil. sta izposlovala »gramato«, y katerim se Hilendaru priznava srbski karakter, s posejano' listino pa je bila priznana samouprava tega samostana z delno eksteritorialnostjo in neodvisnostjo. Vse te pravice je cesar potrdil z zlatom izpisano, »hri-sofuljo« let3 1199.
Ko je bizantinsko cesarstvo propadlo je prišel Hilendar pod turško oblast in ostal pod tem cesarstvom vse do leta 1912. Hilendar je tudi v tem času uspel zadržati avtonomijo s temi, da je plačeval poseben davek in je zaradi tega zelo obubožal. V XIX. stoletni ie zriel samostan dobivati podpore od takratne srbske države in se je
kaj kmalu gmotno opomogel. Po prvi svetovni vojni Ie zaradi agrarne reforme ponovno prišel na boben.
Hilendar je imel svojo akademijo, ki je bila skozi stoletja najvažnejše žarišče književnosti in srbske kulture sploh. Ogromna knjižnica, v kateri so se nahajali številni rokppisi neprecenljive vrednosti, je bila nekolikokrat oropana. Iz te knjižnice so nosili dragocenosti Rusi, Bolgari, Grki in Turki in zato se nahajajo rokopisi iz Hi-lendara po vsem svetu v največjih bibliotekah in v drugih samostanih na Hilendaru, ki jih je tam dvajset. Samo del teg3 dragocenega materiala je ostal še v samostanu na Hilendaru.
Hilendar je imel 1. 1902 100 menihov, 1. 1931. le 60, 1. 1938. samo 35. danes jih pa samo še 24, večina jih je že zelo starih in nekateri so že prešli 90. leto.
Sveta gora še danes uživa avtonomijo. Oblast se ne meša v njihove notranje zadeve. Upirava Svete gore ima svojo lastno obmejno službo, ki sicer nima orožja, vendar pa nadzoruje, kda prihaja na njihov teritorij. Razen tega je strogo prepovedan dostop ženam na
avtonomno ozemlje Svete gore. Po cerkvenih zakonih je prepovedano celo ženskim živalim v ta prostor, kakor na pr. kravam, kuram itd. Seveda se danes tega ne držijo več tako točno. Kdor hoče na Sveto goro, mora imeti posebno dovoljenje, ki ga izda uprava te gore, ki se nahaja v Kareji, pre-•stolnici tega meniškega avtonomnega ozemlja. Delegata za dovolilnice imajo tudi v Solunu, se nahajali številni rokopisi ne-
Občina Svete gore ima predsednika in 23 članov, ki se menjajo vsako leto. Občina je vrhovna oblast na Sveti gori in n¡ nikomur odgovorna: upravlja po starih zakoih in predpisih, ki veljajo na Sveti gori že od prastarih časov. V občinskem odboru so zastopniki vseh samostanov na Sveti gori.
Hilendar ima svojo upravo
Samostan na Athosu — Sveti gori v Grčiji
vo leto izvolijo »epitropa« in »paraepitropa«, to so neke vrste sekretarji, ki vodijo upravna dela v imenu Sabora Samostan Hilendar in občina Sveta gora imajo svoj pečat, ki je razdeljen na štiri dele in
samostana, ki se imenuje »sa- vsak del tega pečata ima drugi bor« m je sestavljena iz tako- menih: prvi del ima epitrop, imenovanih »sabornih starcev« drugi paraepitrop, tretji in če-(za katere pa ni nujno, da so trti del pa dva saborna starca, stari). Starce kooptirajo v »sa- Vsako leto se nosilci pečata me-bor« samo starci, ki se že na- njajo. Nobeden akt ni veljaven, hajajo v Saboru: nobeden drug če ne nosi vseh štirih delov pentola pravice vplivati na »sa- čata. Vsak nosilec pečata ima bor«. Starci ostanejo v Sabo- pravico, da se s stvarjo, ki jo ru do smrti. Vsako leto za no- podpisuje oz. pečati, ne strinja
im odkloni podpis im pečat. Ce seboj, pride spor pred »sabor starcev«.
Hilemdar je zelo zanimiv za naše arheologe in muzeologe sveta sveta. Tja prihaja mnogo turistov iz Grčije in inozemstva. Sveta gora ima poseben budžet za goste, ki jih vse zelo prijazno sprejema. Imajo pripravljene celo spalnice, da lahko prenočijo po sto gostov.
Pravni položaj Hilendara je bil urejen že z Berlinskim sporazumom leta 1878, potem z se-verinskim in lozanskimv leta 1923. Menihi v samostanu Hi-
lendar so Jugoslovani. (Srbi in Makedonci), njihovo obnavljanje pa je že nekaj let nazaj zamrlo. Leta 1941. so se zanimale naše oblasti za obnovo kadra v samostanu, po vojni so pravtako že večkrat nameravali pomladiti kader z novimi menihi iz Jugoslavije. Verjetno se bodo kmalu uresničile želje naših arheologov in pravoslavnih menihov in bodo grške oblasti privolile v to, sicer bo Hilendar kmalu izumrl. Zaradi zgodovinske pomembnosti mu je treba dati vso pomoč.
Vlado Valenčak
raziskovanjih s pomočjo posebno močnega smhro-ciklotrona. s
Izrael potrebuje letno okoli 3500 ton časopisnega papirja. Zaenkrat morajo večji del časopisnega papirja uvažati tako, da jih stane uvoz sleherno leto 700 tisoč dolarjev. S pomočjo tujega kapitala grade sedaj pri Tel Avivu moderno tovarno časopisnega papirja, ki bo stala okoli 4 milijone dolarjev. Ta tovarna bo začela obratovati konec prihodnjega leta.
*
V Združenih državah Amerike so 1. septembra začeli graditi drugo atomsko podmornico. Prvo atomsko podmornico »Nautilius« bodo splovili, kakor je znano že prihodnje leto poleti. Druga ameriška atomska podmornica se bo imenovala »Morski volk«. Stroške za gradnjo te podmornice cenijo na 32,7 milijonov dolarjev. V tem znesku niso všteti stroški za atomski agregat, ki jih cenijo na 30 milijonov dolarjev.
*
Nekaterim našim šoferjem za zgled. V Los Angelesu živi šo_ . fer, ki je med svojim 32 letnim službovanjem prevozil 2 milijona 718 tisoč kilometrov. Na vseh teh vožnjah ni bil nikoli kaznovan in ni imel nikoli nobenih neprilik.
*
Se ena šoferska. Posebna komisija na Švedskem, ki proučuje vpliv alkohola na kolesarje. šoferje motornih vozil ter krmilarje ladij je predlagala zakon, na osnovi katerega bodo lahko kaznovani že zaradi tega, če bodo v pijanem stanju. Ce bo ta zakon sprejet se bo moral marsikdo na Švedskem trikrat premisliti...
Dnevne vesti
KOLEDAR
ßobota. io. oktobre: Daniel. Nedelja. li. oktobra: Samo.
1€. X. 1857 — Ucmrl v Ljubljani Jože Resi. izumitelj Ladijskega vijaka.
10. X 1019. — Ustanovljen SKOJ.
10. X. ÌÙ20. — »Koroški plebiscit« •po katecttn je Koroška pripadi« Avstriji.
*
Veletrgovina s sadjem -n zelen-
Javo »Fmctus« Koper — zsstoo. Etvo L?ubijena nudi v vs(jb svojih poslovalnicah v Wolfov: 4 v Kara e. j e v: 6. na Poljanskem nasipu 42 :n na Rimski 21 prvovrsten zimski kreenpir \ vseh količinah do 12 đ:n za 1 kg Po želji dostavimo blago na dom — Gospodinje oosiužte se ugodne, ga nakupa	7557-d
Pozor — pešci kolesarji vozniki kenijske vprege, motoristi, avtomobilisti! V izogib globi in nesreči kupite v trafiki nemudoma najino-vejšo brošurico točnih predpisov »Prednost vozil na cestnih križiščih«.	67S8-d
Starši! Ali želite razveseliti svoje otroke? K trni te i;m takoj naj-cenejšo slovensko slikan co »O fantu. ki je po suhem jadral«. To jf» lepa pesn-ška pripoved opremljena s krasn ml ilustrac lami ki so je otroc; nadvse veseli Dob.-tp jo z& borih 55 d na ri e v v vseh kn.j gamah Pohitite!
Branje lepe in koristne knjige vas bogati! Vzecn te r ro-ke knjigo Iva Pirkoviča »Po sledovih rimske volkulje«! V tej kni'g vam znani odlični publicist na zelo z an miv način razgrnja podobo pohlep-ne rimske volkulje ki še v^dno steza svoIp kremplje do naš zemlji Knjigo dobite v zelo lep, opremi za 260 d nariev r vseh knjigarnah!
Putnik Ljubljana sprejema prijave za posebni vlak 18 oktobra
ra nogometno tekmo Ju osla vi ja : F. i?.m ci ja. Ud tí':	m cem za<2 ertov*
ljene vstopnice za tekmo!
Obiščite nastao šolanih psov —
v nedeljo. 11 o-ktobra ob 15. uri na Li neen telovadišču v Tivoliju! Prir-jata Klub ljubiteljev športnih psov in Sola za vzgojo službenih psov pr Ljudski «rilci 6775-n
Vsak dan sveže cvetje — Šopki eran žena ji v;nc za vsako or lož-nost — vam nudi po zmernih ce* nah; spie j ima tudi naročila za »Dan mrtvih*: Cvetličarna «Vrt« Ljub' I: na. Mlkloš:čeva 34 telefon 21-885.	4fl-n
V Ormožu ordinira od 15. okt. dalje zdravnik dr Jože Šušteršič od 7 do 8 zlutraj in od IG do 17 O'dlnecija Hard ek 5 pri Polanj-ko —	6807-d
Zahtevajte za irego lica. kože $tn po britju le klinično preizkušeno kremo 'POUR VOUS«. Dobi se v vs‘h trgovinah	6701-n
Ne vskladišči krompirja za zimo če 5*3	n:s:, posul z zaščitnim
sr dstvem proti gnitju »Krosan«.
DRŽAVLJAN!
Ai: si se že prepričal, da si pravilno vpisan v volilni imenik?
llorín
Mmhm ?
UyiiliHByd ;
lililí i
s sedežem v bolnici v iseli raspisuje Centralna uprava bolnic v Kopru. — Ponudbe sprejema uprava do 1. novembra.

BLEBALIŠtE
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI DRAMA
Sobota. 10. okt. ob 20: Canker — H-a pci — Izven
Nedelja ll. okt. ob 20: Molière — 2iaïitcii meščan. — Izven in za podeželje
Premiero Salacrou jev e drame
»Tak kakor vsi« ki bi morala biti te dni. smo morali odložiti zaradi rvnadne obolelosti nosilca glavne vloge tov Vlad m ir ja Skrbinška Odtod tudi izrv^^^he i« trenutne vrzel, v izvajanju repe rtoe ria — Prosano občinstvo predvsem svoje abonente da vzamejo to z razumevanjem na znanje.
OPERA
Sobota. 10. okt. ob 19 30: Gounod
Faust — Re-d C
N delia. 11 okt. ob 19.30: Puccini Madame Butterfly Gostovanje Rudolfa Francia — Izven in za
podeželje.
Pon-rMif-k. 12 okt zaprto Torek 13 okt ob 19.30:	Verdi.
Ri goletto. — Red D Sreda. 14 okt : zaprto Četrtek 15 okt ob 19.30: Delibes Coppe lia Balet — Red E
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana Mestm.i dom Sobota 10 okt. ob 20: Nestroy-Likar — *Дђ ta ljubezen šmen-tane« veseloigra z godbo petjem in plesom — Izven Nedelja. 11 okt ob 20: Nestroy. Likar — »Ah ta ljubezen šmen-tar.a«. veseloigra z godbo De* p m in plesom. — Izven Predprodaja vstopnic Dii gledališki blagajni v Mestnem domu. rezervranje tel št 20-923. MESTNO GTÆDALTSCE Ljubljana Gledališka pasaža Sobota 10 okt. ob 20: Aristófanes L • si strata — Izven Nedelja 11 okt ob 20: M. G Sauva j on Trinajst iih bo — Izven Torek 13. okt ob 16: V Ocvirk Ko bi padli oživeli — Torek popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji
Sreda 14 okt ob 20: M G Sau-vajem Trinajst jih bo — Red SREDA Vstopnice so tudi v prodaji
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Marionete Levstikov {Šentjakobski) trg Nedelja 11 okt., ob 11: Pengov-Simon&Č — »Zlata ribica« — Začetek sezone
Rečne lutke Resljeva cesta 28
Nedelja. 11 okt. ob 17: Stentile — »Čarovni klobuk« Premiera Začetek sezone
Prodala vs tenni c za obe gleda, lisci danes od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in ppl ure pred vsako predstavo Dri gledališki blagajni
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Rokodelski docn
Sobota 10 akt o-b 20: Niccodetni
Učiteljica
Blagajna dve uri pred pričetkom.	6805-g
в i mo
Poročila: 5.45. 6.30	12.30	15 00.
17.00	19.00	22.00.
7.00	do 7 05 Odgovor, gospodinjam 12.00 Opoldanski orkestralni spored 13 00 Novi filmi 13.10 Hrvatska narodna glasba (Prenos h Zagreba) 13.45 Jezikovni pogovori (ponovitev). 14.00 Za zabavo in oddih (zabavna lahka in plesna glasba) vmes ob 14 30 do 14.40 Radijske rekame 15.30 Za pionirje: 20 veselih minut. 15.50 To io ono z vseh strani (vmes pester glasbeni spored) 17 io Malo od včeraj in malo od danes (lahke glasba) 17.30 Zvone Kržišnik: Ptuj. reportaža (ponovitev) 18.10 Slovenska lažja orkestralna glasba Emil Adamič: Tri turkestenske ljubavne pesmi Emil Adamič: Scherzo C en d a Šedlbauer: Lirična suita Danilo Bučar:	Zumbftrška
rapsod ia. Filin Bernard:	Rapso-
dično kolo. 20 00 Pisan sobotni večer 22 10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu 22.20 Hammond orgle v ritmu. 22 30 do 23.00 Oddaja za naše izseljence (na valu 327.1 m). 23.00—24 00 ra valu 327J m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (Prenos iz Zagreba)
I RK Itiš
Lepo in biadino vreme z menjajočo oblačnostjo. Temperatura ponoči od —2 do 60 C. Prevladovat bodo vzhodni vetrovi, na Pr morskem burja
.«.-•..•..•..O»«—••••«•••••••«
I OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM
Maribor-okolica,
•	razpisuje
\	ZDRAVNIŠKA IN	ZOBARSKA MESTA	'
•	v okraju Maribor.
:	Vse podatke v tej zvezi dobe interesenti v Okrajnem
zdravstvenem domu Maribor-okolica v Mariboru,
•	Partizanska cesta 14.
OBVESTILA
Tombola Rdeč erga križa v Kranju je preložena za nedoločen čas. Kdaj bo bo naknadno objavljeno.	6810-d
RAZPIS
Rektorat Unlvetrze v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega sekretarja na Ekonomski fakulteti •In honorarnega tehničnega r'sarja na isti fakuiteti Pogoj za sprejem sekretarja 1e diploma pravne fakultete za tehničnega risarja u streže ioča srednješolska izobrazba Prošnje za razpisana mesta se viagaio 14 dni po ob^vi v Uradnem listu LRS.	6808-0

Uprava Narodne banke FLRJ
Centrala za LR Slovenijo m Sin-dika’na podružnica snoročata da je n°nadoma preminul član naše. ga kolektiva tovariš IGNAC RAKAR Požrtvovalnega in dobrega tovariša bomo ohranil* v naiien-§e*n sDonhu — Uprava Narodno banko FLRJ Centrala LRS in Sindikalna podružnica
V bridki žalosti Javljamo vsem
sorodnikom prijateljem in znancem žalostno \ est da nas ie nepričakovano zannati! naš nadvse dragi in srčno Î rubli °ni mož sin brat vnuk nečak zet
IGNACIJ RAKAR, uradnik N. B.. slušatelj ekon. fakultete.
Pripeljemo ga iz Zadra. Pogreb bo v nedeljo 11 oktobra ob 15 uri iz Nikolajeve veže na Zalah G'oboko žalostni: žena Milena, starši bratec Tomaž in družine Rakar Tarman Mehle — Ljubljana Kranjska gora Smoku č Boh Bistrica Stična 10 oktobra 1953	6809-0
Za vedno nas je zapustila naša
dobra žpne in nadvse skrbna zlata mama
ROZALIJA NACHTIGAL roj. Starič.
Pokopali jo bomo v nedeljo. 11 oktobra 1953 ob 14.30 z za! -
Jožefove mrliške vežice — žalujoči mož Lovro hčerka Vida ter ostalo sorodstvo	6811-e
Iti AIA OBL ASI
STRANKE. KI ZAHTEVAJO PISMENO NASLOVE malih ogla-sov ali kakršne koli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. — Uprava »Slov. poročevalca«.
3KLADIŠCNI kA-KLETAR JA i dali-šo prakso v gostinstvu išče za takoj gostinsko podjetje »Restavracija Kranj« v Kranju, Gorenja Sava 10. Interesenti naj se zglase p n upravi podjetja.	17276-1
SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO, s takojšnjim nastopom sprejmemo. Pismene ponudbe z dosedanjo zaposlitvijo poslati na podr. »Žito«, Kranj.	L 2:73-1
KURJAČA - za centralno kurjavo sprejme Mestna ljudska knjižnica, Ljubljana, Gosposka ul. 1. Ponudbe i»*-. gornji naslov do 13. t- _m. med uradnimi urami.	17256-1
STENODAKTILOGRAFKO za nemški Ln srbolirvatski jezik, po možnosti tudi angleški išče podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Perfektna« v ogl. odd.	17254-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO potrebu jem. Nastop takoj. Naslov v ogl. odd.	17248-1
SAMOSTOJNA GOSPODINJA išče zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku.	.
OSEBO, VES CO KUHE, iščejo 4 odrasli člani družine za dopoldne. Lahko delo — dobra plača. 1718-1 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE OKOLICA sprejme takoj v službo:	za gradbeno inšpekcijo
gradbenega inženirja, za katerega je na razpolago komfortno stanovanje; enega gradbenega tehnika; enega gozdarskega inženirja. Prošnjo za sprejem v službo je poslati na Sekretariat za personalne zadeve OT.O Celje okolica. 17205-1 SLUŽBO TRG. POTNIKA z lastnim avtomobilom zn celo državo «prejmem. Naslov SP Celje. 17120-1 STROJNIKA ZA VISOKOTLAČNE PARNE KOTLE z opravljenim strojniškim izpitom in primerno prakso v ključavničarski ^ stroki iščemo. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na Pivovarno Laško.
IšCEM VAJENCA, ki bi se hotel učiti steklobrusilstva in izdelovanja ogledal. Miškec Mirko, Ljubljana, Medvedova 38.	17169-3
VELIK PLINSKI ŠTEDILNIK, 4 luknje, pečnjak, prodam. Kanc, Linhartova 3.	17242-4
POCENI PRODAM 2 lepi umivalni garnituri, posteljo in nočno omarico. Gradišče Šafl. levo. 17284-4 DIESEL MOTOR 14 KS ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 17282-4 LINOLEJ TEKAČ 6 X 1 m prodam.
Naslov, v ogl. odd.	17281-4
6-CEVNI RADIO z vgrajenim gramofonom prodam. Ogled od 9—16 ure. Vodovodna c. 1. Kranj. 17277-4 ODLIČNO PARKETNO LOŠČILO znamke »BALL« dobite v trgovini »Mavrica«, Resljeva c. 1.	17060-4
H V LTUŠiftI RAZGLEDI
Indijska drama na slovenskem odru
liabintiranath Ttt gore: Chifra
S tretjo premiera se nam je T.îestno gledališče v Ljubljani spet predstavilo takšno, kakršno nam je ostalo v spominu po svojih najboljših lanskth predstavah — »Lepi Vidi«, »Stekieni menažeriji«, «Lizi-strati«.
Da prvi dve deli letošnjega repertoarja nista želi povsem zažele-nega uspeha, sta bila v dobršni meri kriva njuna av-tc-.-ja. V tem primeru je stvar drugačna:	Tagorova »Chitra«,
kakršnekoli pomisleke naj bi že imeli ob njenih drugih straneh. je kot dramatski tekst dovršena in so ji ¿a oživitev potrebni edinole enakovredni izvajalci. Pravzaprav kliče »Chit-ra« po njih še bolj, kot takozvana aktualna dela, saj pomeni trenutna aktualnost že sama po seb; za vsako odrsko de!o veliko prednost:	ta poetična
drsma pa obravnava večno pereča in prav zato nikoli po-sebpj izstopajoča vprašanja odnosov m°d mož=m in ženo, vrhu vsega pa jih n? obravnava še v nobenem določenem drU-benem okolju, ampak popolnoma izolirano in brez vsakih problemov. Ljubezenska zgodba kraljičine Chitre in samotarja Arjuna se razvija daleč od ljudi — samo prebivalca
gozdnega svetišča, bogova ljubezni in letnih časov sta ji blagohotni priči — in je tako še očitneje privzdignjena, odmaknjena skorajda nad čas in prostor. — Potemtakem se zdi, da mora biti takemu delu ob sprejemu v repertoar že vnaprej zajamčena prvovrstna izvedba, kajti če tega ni, je stvar tudi vnaprej izgubljena in obsojena na neuspeh.
Pravzaprav bi pričakovali, da se bo vodstvo v prvi vrsti opiralo na interpreta obeh glavnih vlog, a čeprav čisto tako ni bilo, je delo le prišlo v prave roke:	poverjeno je bilo v
večkratnem uspešnem sodelovanju preizkušeni ekipi Mahnič — Butina — Glavinova, ki se ji je tokrat nič manj uspešno priključil še skladatelj Ukmar.
V zunanje zadržani, notranje napeti eksotični d^amj je režiser M. Mahnič dobil delo, kot bi bilo napisano nalašč zanj. Zato ni čuda, da se je za »Chitro« zavzel z vsemi silami in celotni predstavi kot tudi vsem posameznim sodelavcem vtisnil močan pečat svoje osebnosti.
Pri komponistu in scenografu je ostal ta vpliv še v pozitivnih mejah, ker j ime i« bil
le v začetno vzpodbudo ln osnovo za nadaljnje samostojno delo. Tako je spremljajoča glasba V. Ukmarja zares tvoren element in je s svojo ubranostjo in diskretnostjo pripomogla k velikemu delu uspeha celotne predstave. — Isto velja tudi za fantazijsko sproščeno, romantično navdahnjeno sceno M. Butine, ki je znala ustvariti primeren okvir tako za intimne kot za bučnejše prizore.
Na prvi pogled bi mislili, da velja isto tudi za igralce, češ, če lahko režiserjevo sugestijo uporabijo kot osnovne smernice, je prav, če pa ne, jim to omogoča vsaj zunanje skladno vključitev v igro ostalih. Vendar pa stvar ni taka. Izkazalo se je namreč, da so se smernice mnogo piepogosto spreminjale v kolesnice, po katerih so igralci hodili mehanično, brez lastnih čustev in misli. Težave, ki sta jih igralcem povzročala neobičajen stil drame že sam po sebi, še bolj pa režiserjevo forsiranje pretei" kega tempa in prepatetične dikcije, so bile brez dvoma vidne, že preden je delo prišlo pred občinstvo. Zato se mi zdi, da bi bilo predstavi v prid in z Mahničevimi stremljenji po »pristni umetnosti« v skladu, če bi igralcem, ki zahtevanemu načinu še niso dorasli, nekoliko popustil in jim raje pomagal pri doslednejši uporabi preprostejšega, bolj »realističnega« sloga. Tagorovo delo v osnovi vendarle sloni na zemeljskih tleh S popolnoma
Kako bodo volili pripadniki naše armade?
Novi zakon o pravicah .n dolžnostih, o volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev ter predpis, o volilnih imenikih razlikujejo v volilnem postopku dve skupini vojaških oseb, ki glasujejo na različnih vol.šćih. V prvo skupino spadajo oficirji, pod. oficirji. voja=k. uslužbenci in gojcr.ci vojačkih šol drugo skupino pa sestavljajo osebe, ki sluzijo vojaški rok v stalnem kadru
al.	pa so na dan volitev na orožnih vajah.
Pripadniki prve skupine, kj so dejansko stalni državni uslužbenci, so vp.sani v splošnem (civilnem) volilnem imeniku v kraju. kjer stalno preoivajo V posebne vojaške volilne imenike, v katere se vp.sujejo samo ori-padnjki druge skupine, se pripadniki prve skupine ne vpisujejo. Sploh so v oogledu izvrševanja vol.ine pravice pripadniki prve skupine izenačeni s civilnimi osebami ip bodo pr, volitvah v repuDliski zbor in zvezni zbor glasovali na spiošn.h voliščih, kjer bodo glasovali tudi drugi državljani, ko se bo za posamezno volišče sestavljal izpisek ,z voliinega јтепјка, se Dodo tudi te vojaške oseue vpisale v izpisek za tisto voiisce, kjtr preoivajo .r. kjer bodo glasovah. Glasovali Dodo taire sot drugi volivci na tem voitscu, jn sicer za Kand.aate s kandidatur, potrjenih za tisto volilno enoto, na oomoeju katere so vpisani v votlini linen.k in v kateri je to volišče.
Nekoliko drugače pa je s tisti-m,.. ki sluzijo vojaški rok v kadru ali so na oruznin vajan. risii, ki sluzijo vojaški ros., ostanejo vpisan, v voiuiiem iiner.-isu v kraju, kjer je pred oanouum v kad'i.r Di.o njmovo stalno ,pie-bivatisce; v stalnem volilnem imeniku, kjer so vp.sani, pa se v oputii'Di zaznamuje, da siuzijo v vujski. кег pa na dar. volitev ne Dono doma, to je v sraju svojega staintga preuivahsca .n ne morejo lam izvršiti svoje volilne pravice. Dodo glasovali na poseun.h volisem. ki Doao organizirana pri vojaskiti eumican .n v vojask.n zavodih, v ta namen obstoje pri pristojnih vojaških komandan poseuni, vojaški voi.l-ni imeniki, v katere se te ose-De vpuejo iNa vouse.li pri vojaških ed.iucah Dodo glasovali tudi r.zcivui o.tc.rii m druge oseue na vojaskin vajan. ceiudi niso vpisane V VU-iUskem touillent imeniku; glasu «ut. pa ouuo na pouiagi potrdila pristojnega oo-cmskega a li mestnega ijuussega ouuora, da so vpisan, v vuiiiucin imeniku kraja, sjer stalno pre-Divaju oziroma Stanujejo, vse te oseue iz uruge skupine ooao glasovale pri vui.ivau poslancev v zvezni z-uJ zvezne tjuosse Skupščine, ne pa tuai pri voljtvali za repuoiiske Znorg repuoiisk.n ljuuskin Skupščin, ker predstavlja slami kauer enotno jugoslovansko armado, lic pa armade posamezuiii ljudskih repuoiik. Ker za pr.padr.ike druge skupine kraj. kjer siuzijo v vojski, ni kraj njiiiovega suamega preoiva-lisca. ne oouo giasovau za kandidate s poirjen.il kandidatur v volilni emuli, v kateri je vojasaa eunuca, ampak za tiste kand.aate za poslanca zveznega zDora, ki je potrjen za volilno enoto, v kateri je taka vojaška oseDa vpisana v spiosnun volimem imeniku. Skratka, giasovau Dodo za enega izmed kandidatov, kj kandidira v njmovem domačem kraju.
Kako nodo organiziral, volitve za tiste, ki sluzijo vojaški rok ali so na oroznin vajan m Dono giasovau na vojaskin voliscin' z.a izvedbo teh volitev se za oo-moeje vsakega vol.lnega okraja, v katerem se volj poslanec za zvezni zDor zvezne ljudske skupščine postavi pri ustreznem vojaškem poveljstvu, ki ga določi poveljnik pr.stojne vojaške oo-Iasti, posebna komisija za izvedbo tfh voljtev. Ker se ta komisija postavlja za voi.lni okraj, bo v primeru, ce volilni okraj sestoji iz več administrât.vnih okrajev, imenovana za vse to oo-močje ena sama volilna komisija. k, sestoji iz treh članov. Ciane imenuje na predlog ustreznega vojaškega poveljstva pristojna okrajna volilna komisija. Naloga komisije pr, vojaškem poveljstvu ie, da v vojaških edi-nicah na ocmočju volilnega okraja določi volišča in postavi volilne odDore. k¡ bodo vodili glasovanje na voliščih ter da pr.pravi ves potreben volilni matsrial Dan prej, ko se bodo vršile v-oiitve na vojaških voliščih. bo volilni odbor za vsakega vol.vca, ki je vpisan v izpisku iz vojašike.Ca volilnega imenika za to volišče, vnesel v -prazno glasovnico imena kandidatov
za poslanca zveznega zbora, k; so bilj potrjeni za volilnj okraj, v katerem je kraj. kjer je volivec vpisan v splošni voi.lni imenik (njegov domaci kraj). Po-treone podatke glede teh kandidatov bo volilni odbor doojl .z objave vseh potrjenih kandidatur v Zvezni zbor. ki jo bo izdala .n v Uradnem ljstu FLKJ objavila Zvezna volilna komisija. Na dan volitev co volivec od vojaškega voijinega odbora doDil ustrezno glasovn.co ter ltuverio, naslovljeno na okrajno volilno komisijo ustreznega volilnega okraja. Ko bo očrtal številko pred imenom kandidata, za katerega želi glasovat., co sam dal izpolnjeno glasovnico v kuverto, jo zaprl ¡n zalepjl ter spustil v glasovalno skrinjico. Vse tako zalepljene kuverte z glasovn.ca-mi bo volilni odDor ooslal pristojnim okrajnim volilnim kom.-sijam, na katere so naslovljene. V domačem kraju volivca bo okrajna volilna komis, ia ob ugotavljanju volilnih rezultatov upoštevala tudi »te glasovnice enako kot glasovnice drugih vo-l.vcev, ki so glasovali v tem volilnem okraju.■
Ker bodo splošne volitve za zvezni zbor zvezne ljudske skim, ščine 22. novembra in bodo okrajne volilne komisije morale č.mprej za območje ustreznega volilnega okraja ugotoviti izid volitev, bodo ao takrat že morale dobiti tud. glasovnice oseb, ki bodo glasovale na vojaških voliščih Da bi te glasovnice k. iim bodo poslane po pošti, do takrat okrajne volilne komis je že prejele, ie treba predvideti možnost, da bi se volitve na vojaških voiišč.h vršile že nekaj dni pred 22. novembrom, ko bodo splošne volitve. To možnost res predvideva tudi zvezni vo-liln. zakon, ki daje zvezni volilni komisiji pravico določit., da glasujejo osebe, ki služ.io voja-skj rok ali so na orožnih vajah, na določen dan pred dnevom, ko se vrše šološne volitve.
Vse vojaške osebe, ki so v sestavi vojaških enot Jugoslovanske ljudske armade v jugoslo-vansk. coni Svobodnega tržaškega ozemlja bodo glasovale pri volitvah v Zveznj zbor Zvezne ljudske skupščine na podlagi vojaških volilnih .menikov in na posebnih voliščih, ki se Dodo orgâniz.rala ori posameznih vojaških enotah in ustanovah na tem ozemlju. Glasovale oa bodo za kandidate s kandidatur, potr.
¿'enih za tisti voi.lni ok.-ai na aterega območju je kraj. kjer so vpisane v splošni volilni tihe-n;k v FLRJ. Ce taka vojaška oseba ne bi bila voisana v volilnem im-niku v FLRJ. glasuje za kandidate s kandidatur, potrjen.h za tisti volilni okraj, na katerega območju je imela svoje zadnje stalno ozir. začasno prebivališče.
Iz vsega kar smo oovedaii, jasno izhaja, da so predpisi, ki urejajo izvrševanje volilne pravice in voliln. oostopek določili vse potrebno, da tudi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade lahko izvršijo svojo volilno pravico	G.
SCHUMANNOV GOVOR Schumann (1810—1866j ie bil v salonih, kamor je bil večkrat povabljen, vedno molčeč.
»T oda, d'agi Schumann, ah cri ne govorite nikdare.	\P rrrirof
vprašala neka dama
• Gospa, jaz govorim, kadar sedim pri klavirju..
SE ENA O ZBIRALKAH Francoskega komponista Charlea Gounoda (1818—18931 ;e nekoč obiskala neka dama, ko je pozajtrkoval. Videla je na kaminu češnjeve pečke, hitro zgrabila eno in jo spustila v rokav. Ko je Gounod nekoč vrnil obisk dami, mu je ta ponosno pokazala pečko, okovano v zlato m diamante, kot nekako relikvijo.
»Oprostite, gospa,, pravi Gounod, •jaz nikdar ne jem češenj; kar jih pride na mizo, vse pozoblje moj sluga..
»UNION«:	angleški fi!m »Smrt
trgovskega potnika« TeCaik: Roke preč od naše z«mlje —• Predstavi- ob 15 18 in 20
»KOMUNA«:	slov fi'en »SE EO
KDAJ POMLAD« (TRST) F: ira predvajan v neskrejšani verz:ji. Predstave ob 16	18	in 20 uri.
»SLOGA«; angl f:!m »Tre-nutfle obupa«. Tednik: Filen nov 40. Predstave ob 16 18 :n 20.
»SOCA«:	primiera emer fiima
»Zločin v Nevadi« Tednik — Piedslave ob 16. 18 in 20	—
Proda e vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10 do 11 ter od 15 daije
»SISKA«: amer fi!m »Paula« — Tf-dn k Predstave ob 16. 18 jn 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«: mtthišk, film »Caei-t'f.'as mušketir«. Brez tedirka — Predstavi ob 17 30 in 20 Prodaja vstopnic od 16.30 dalje.
L KINO »BEŽIGRAD«:	n fkn
»Grenki riž« Tree, k Predstava ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred oričetkem
L KINO »TIVOLI«: zaprto.
»LITOSTROJ«: angleški film »Ana Ka.rcn na« ob 19.30	— Prodaja
vstopnic uro pred pričetkom.
CELJE UNION:	angleški barvani
film »Plavajoče gledališče«.
BLED:	amer film »Onstran Mia-
sourija«
KAMNIK: ameriški fiim »Sužnja preteklosti«
ZADOBROVA: ajnerišiki film »Rebecca«
VEVČE:	amer. barvana risanka
»Trije kavalirji«
DOMŽALE; cmer film »Carrie«
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Odločite« pred zoro«
ROGAŠKA SLATINA: angl. barvani film »Čarobna temnica«
ŽALEC:	francoski glasbeni film
»Pariz poje« in tednik: Filmske novost: Sl.
KRANJ »STOR2IC«:	franc film
»Pravna identiteta« ob 16. 18. 20. Ob 9 in 14 uri na spnredu barvane risanke vstopnina za mladino dr. 10
KRANJ »SVOBODA.: amer fitrn »Cairrie« ob 17 in 19	— Ob 21
film »Pravna identiteta«
Pravkar Je izšla knjiga
„Kartuzija Pieter je in partizani”
1941—1945 — SPOMINI
(S sliko avtorja, 10 slikami iz samostana in 5 posnetki dokumentov.)
V njej je Josip Edgar Leopold-Lavov, ugledni prior kartuzijskega samostana v Pleterjah, nanizal, kakor sam pravi, »razne dogodke, doživljaje in dejstva objektivno, stvarno mirno, sine iro et studio«.
Ti »SPOMINI« so eno najzanimivejših pričevanj o slovenskem partizanstvu, o izdajalskem početju bele garde in o vlogi, ki jo je imela kartuzija Pleterje v naši narodnoosvobodilni borbi
Nabavite si takoj to knjigo, ki je izšla v lepi opremi!
zelo
Dobite Jo v vseh knjigarnah, v časopisnih kioskih ter v podružnicah »Slov poročevalca«. V kartonirani izdaji stane 290 din, vezana v celo platno s ščitnim ovitkom pa 395 din.
OSEBNI AVTO »OPEL OLIMPIA« z rez-ervnim strojem, meajalnikom in diferencialom prodam. Zupančič, avtoprevoznišivo, Kranj.
17274-4
AVTOMOBIL »OPEL-OLIMPI JA« ▼ voznem stanju prodam. Poizve se pri Dolinar, Celje, Miklošičeva 2.
17272-4
KOMPLETNO SPALNICO PRODAM na obroke. Petan, Friákovec. 17257-4 TOVORNI AVTO OPEL BLITZ avtobus šasija v dobrem stanju prodam Drofenik Jurij, Imeno 63, Podčetrtek.	17267-4
TOVORNI AVTO CHEWROLET -3-tonski, tip 1941 z diferencialom, na «prednji in zadnri pojron takoj prodamo, Usnjarski tehnikum. Domžale	17240-4
PRT IN 6 PRTIČEV (servieti iz pr*»dvojne?a damaste prodam Kralj, Pod hribom ?4.	1 ’200-4
NOVO OREHOVO SPALNICO ooli-rirano in kuhinjo orodam. Žvokelj. Podarora ?t. 6. o Šentvid. 171*>°-4 MOTOR * J *MES« Ч5П cem OH V prodam Cencelj. Podgorje 115. Kamnik.	17186-4
KRZNEN CRN PL A SC »STLJ« pro dam. Ljubljana. Gregorčičeva 12. Trt»nv«»i\	17223-4
MARMORNATO PT.OSOO prodam Trnbariova 21-27. dvorišče. 17297-4 OTROŠKO KOTO za 7-U let in трочк-л kolo prodam. Naslov r ori. огЧаЛсо.	17222-4
ODLIČEN RADIO 4 + 1 zamenjam za novo mo<Wno žensko kolo ali ev n rod am Naslov v ocrla^n^m oddelku.	17142-4
OSEBNI MERCEDES V. 170, 4 cilindri, 4 vrata, generalno popravljen, novo lakiran, tapeciran, nove gume, neregistriran, ugodno prodam. Miljenovič Petar. Beograd. Vojvode Stepe 5. tel. 40728. Od 8. do 12. ure.	17160-4
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO T 130 1, dobro ohranjen, prodam Limbuš 4 pri Mariboru.	17275-4
KOMPLETNO KINOAPAR ATURO v brezhibnem «tanju takoj prodamo. Interesenti si aparaturo lahko pgle-dajo vsak dan od 8 do 10 ure. Kino podjetje Šempeter pri Gorici.
16715-4
KOMPÎ.ETEN DIFERENCIAL ZA »Z1S« ali »FORD« V 8 kupimo. Ponudbe na Predstavništvo Kombinata Borovo, Ljubljana, telefon št. 20-584.	17705-5
PLETTLNT STROJ od 70 cm dalje, št. od 6—10 kunim. Opis stroja in ceno sporočiti Renčik Mariji, pletilnim. Čakovec.	17049-5
MANJŠE POSESTVO (eozd, njivo, sadovnjak, vse v odličnem stanju) v Teto riškem kraju na Gorenjskem, poleg kopališča ugodno prodam. Tomo Potočnik. Pušta! 44. Škofja Loka.	17179-7
STAVBNE PARCELE ca. 1000 m* blizu postaje Sevnice, ugodno pro dam. informacije: Armezi, Ljubljana. Kidričeva 1. vrata 601.	17270-7
ZA SINA ZDRAVNIKA, iščem sobo Gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe v ogl. odd. pod »Študent prava«.	17277-9
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE v centru Ljubljane za dvosobno v Celju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Udobno«.	17278-9
DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za enakega ali brez komforta v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 17277-9 ENOSOBNO STANOVANJE V MARIBORU zamenjam z istim ali večjim v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	17260-9
DVE SOBI IN KUHINJO s pritiklinami v Ljubljani, zamenjam za enako v Beogradu. Naslov v oglasnem oddelku.	17178-9
PRAZNO SOBO ISCEM. Ponudbe v ogl. odd pod Nagrada«. 17187-9 Z RADIODETEKTOR JEM poslušate brez baterije in toka domače in tuje radijske postaje. Aparat stane 800, 1200 in 2000 din ter za kratke valove 3500 din. Slušalke 4000 ohmov stanejo 1550 din, specialno občutljiv zvočnik za detektorje in baterijske sprejemnike pa din 2000 do 2500.
Kristal pritrjen v ohišju 400 din, patentno stikalo 25 din, bukse z dvema maticama 28 din, kristali 10—20 din, vrvica za slušalke 180 din, izvijač 30 dim. Popravljamo im magnetimo slušalke ter zvočnike. Razpošiljamo fudj uvozni material po povzetju. »RADTODETEKTOR«, Beograd, Majke Jevrosime 4. tel. 23-521.	16558-11
Ostavka intendanta Narodnega gledališča v Zagrebu
Zagreb, 9. oktobra. — Svet za prosveto, znanost in kulturo Ljudskega odbora mesta Zagreba je po daljši razpravi sprejel ostavko intendanta Hrvatskega narodnega gledališča Marjana Matkoviča. Člani sveta se niso strinjali s predlogom predsednika sveta Iva Sarajkovida, da naj bi se Matkoviču pripisala kr.vda za razne težave, ki so se pojavile v Hrvalskem narodnem gledališču. Zagrebški listi objavljajo natečaj za novega intendanta, ki ga je razpisal Svet za prosveto, znanost in kulturo MLO Zagreba.
realističnem pomenu besede ln tako ne moremo pripisati zgolj slučaju, da so najbolj uspele prav tiste scene, ki so bile zaigrane naravneje ln so »padle« iz retoričnega kalupa.
Kot že rečeno, igralci v celoti niso dosezali ravni ostalih sodelavcev. To velja zlasti za oba bogova (M .Pugljeva in J. Lončina), ki sta učinkovala pretežno z dobro masko, dočim sta se kretala vidno naučeno in togo. Najšibkejše poglavje pa je bila dikcija, ki je, namesto da bi zaradi svoje poveča, ne funkcije pridobila na teht. nosti, zlasti pri Lončini mnogokrat zdrsnila na raven šolske deklamacije.
J. Presetnik Je imel v vlogi Ar june sicer hvaležnejše področje, vendar pa je tudi pri njem občutene in s polno moč. jo zaigrane prizore neprestano motil nenaravno patetičen govor in neokretno gibanje.
Najtežja, obenem pa najboljša je bila kreacija Chitre. S. Glavinova ni igralka, ki bi opozarjala nase z bučnimi zunanjimi efekti, zato pa tembolj izstopa njeno intenzivno, prepričljivo vživljanje v duševnost svojih junakinj. Tako je tudi Chitro podala z velikim smislom za odtenke in zlasti y nemih scenah (mednje štejem tudi ples med I. in II. sliko! ustvarila nekaj prizorov, vrednih igralke največjega for. mata. — Opozoriti pa bi bilo treba na dvoje občutnejših pomanjkljivosti: nezvestobo tek. gtu, ki zahteva od igralke Chi.
tre dve povsem različni zunanji podobi — Glavinova je ostaia vseskozi domala nespremenjena, in pa, kar je morda še večjega pomena, glasovno neubranost, zlasti pri izgovoru sičnikov. To se da brez dvoma vsaj ublažiti, če ne že čisto odplaviti — morda že samo s
tem, da igralka svojega glasu ne bi preveč forsirala, ker' tega res ne prenese.
Zasluženi sodelavci so bili še koreografinja M. Sevnikova ter izvajalci glasbene spremljave M. Bračko, B, Campa, F. Juvane, R. Klopčič, S. Prek in
F.	Zemva.	M. S.
Kar se tiče koprodukcije. Grčija za nas ni najboljši teren.
C eprav ie njihova produkcija že dvajset let stara, vendar do sedaj še ni uspela pogledati čez mejo s svolimi filmi. Od 20 filmskih podjetij je samo pet omembe vrednih in še ta podjetja se ne dajo primerjati z našimi niti po veRikcsti niti po tehniki. Njihovo naivec >a podjetje »FriosfiLm« lahko v naihoiišem primeru vrže na trg 6 filmov na leto. Kakšn’h 20 »predpon:tov« si pa za vsak film izposoja tehniko in atelje — nekateri celo v Turčiji to Egiptu.
Podoben položaj ie v Turčiji. Od 300 kino dvoran se nahaja 25 •/• v Carigradu to Ankari, a na leto uvaža nad 300 filmov Nad "0 odstotkov filmov uvažajo iz Amerike. a ostalih 30 •/» si delijo domači fiim. francoski, angleški ia italijanski. Domača produkcija doseže največ 20 filmov na letov ki so PO kakovosti skoraj enaki grškim. Vj'hc-i filmi eo malo znani v Evropi. Prodrli so edino v Egipt, k re ustrezajo temu trgu.
Za razliko od Grčite le v Tur-čig zelo visoko razvita sinhronizacija na turški ierik Skoraj vse filme tuje prodnkcUe sinhronizirajo v zelo modernih to lepih ateljejih. Samo nekaj večjih kino dvoran predvaja originalne filme tuje produkcije s turško verztjo. To je namen.ieno evropski publiki. ki se паћзЈа v Turčiji.
Kakor v Grčiji le tudi tu vsa produkcija v privatnih rokah brez vsake materialne pomoči države. 12 filmskih podleti} se bori tudi tu s finančnimi težkočami, vendar pa je njihovo stanje boljše od grških, vsaj v pogledu tehnike.
DosedaJ smo zelo težko prodirali z našimt filmi v Turčijo, ker Je tudi tam prevzel monopol ameriški film in konkurenca je zelo velika Turki so gledali letos nas umetniški film »Čudodelni meč«, ki Je bil konec lanskega leta sinhroniziran na turški Jezik. Verjetno ua bedo v kratkem gledali tudi »Ciganko«.
Domači filmi so v Turčiji yrr* viliffiranl s tem. da Je na vstopnice samo 20 V» davka, za tuja filme pa 50 %.	V. V. .
Paberki iz tutine:
Heka; zanimivosti iz gr^ke in tarske filmske prodakeife
Grška filmska produkcija vrže na leto na trs: »največ 20 UUnov. ka so pa kakovostno slabši cd uvoženih. Njihova filmska pod-jetija se borijo zaradi težkega eo-spodairstkega stan.ia v Grčiji s fi-n am tonimi težkočami. kajti vsa so v privatnih rekah brez nose-Tnih subvencij države.
Po druiffi straeii ima Grčija nad 400 kino dvoran, od katerrih se 30 odstotkov nahaja v Atenah. Domača produkcija še od daleč ni sposobna, da bi konkurirala tujim, uvoženim filmom. Zaradi tega uvaža ta debela nad 370 filmov na leto iz tujine Sinhronizacija tujih filmov je šele v razvoju in zadala leta Je prišlo pravzaprav samo do Eksperimentiranja v tem pogledu.
Vso trwvTno s filmi držijo v rokah ameriške distribucijske firme (nad 65 •/•). ki so Grčijo pre. plavile z ameriškimi filmi. Ame-riča«»i po svojih tvrdkah za distribucijo n>ra.kt.»čno diktiralo tudii potitSko p,redvn1a.n1a filmov Pod njihovo kontrolo se nahajalo vse velike kino dvorane v več Uh mestih. Le v provinci ici mangih dvoranah •prikazujejo v GrčUi »tuje« — neameriške filmo — med te spada seveda tudi srrški.
V Jugoslaviji imamo okolij tisoč dvoran za kino predstave in na leto okoli sto premier. V Grčiji
pride na skoraj vsako dvorano po ena prermiera. Prav to povzroča veliko konkurenco na filmskem tr^u. V mnogih kinematografih vrtijo film samo po en ali dva dni. Za eno vstomico lahko v mnogih knnematosrraUh gledate dvojni spored. Sezona traja v Grčiji vse leto. ker se čez poletje selijo na vrtove in prenašalo aparaturo ua prosto. » na jeseñ se zope* vračalo v dvorane.
Poleg ameriškega filma se Je v Grčiji plasiral tudii an deški, italijanski 1n francoski film. vendar v neprimerno manjši meri kot ameriški.
V	takšnih razmerah Je zelo težavno plasiranje naših filmov. Vendar smo kliuh hudi konkurenci dosedal prodali Grčiji ne-kai naših filmov (»Rdeči cvet«, »Plavi 9«. »Nevihta«). Pole« umetniških filmov so vrteli tudi nekaj naših turističnih (Slovenija Kvarner. Minareti), film o naši folklori (Tri toe) in »Splavarje na Drini«.
V	kratkem pa bodo verje+no gledali v Grčiji še »Sofko«.^ »Čudodelni meč«. »Kekca« »Sinjega galeba« tn »Ciganko«. Zelo težko je plasirati filme za otroke ker v vsel Grčiji ni niti enega kina za mladino, kar se sicer često srečuje po Evropi.
Iz včerajšnjih izdaj
Poziv tržaškemu prebivalstvu
Trst, 9. okt. Osvobodilna fronta je pozvala sinoči vse tržaške Slovence v borbo proti odločitvi ameriške in britanske vlade, da upravo cone »A« STO izročita Italiji. Osvobodilna fronta nasprotuje povratku Italije v te slovenske kraje in poudarja, da bi samo preklic take odločitve lahko zagotovil mir v tem delu Evrope ter mimo skupno življenje in normalne odnose med dvema sosednima državama.
»Po zmagoviti vojni in porazu italijanskega imperializma« — je rečeno v proglasu, ki ga je izvršni odbor tržaške Osvobodilne fronte naslovil na prebivalstvo cone »A« Svobodnega tržaškega ozemlja s svoje izredne seje — »sta ameriška in britanska vlada prevzeli v Imenu Varnostnega sveta in Združenih narodov upravo cone »A« STO. Njihova dolžnost je bila, da upravljata to področje na podlagi mirovne pogodbe z Italijo, ki jo je podpisalo 20 zmagovitih držav in premagana Italija. Na podlagi tega je jasno, da sta ameriška in angleška vlada samo izvrševalca volje mednarodne skupnosti, ki je sprejela načela OZN, katere ustanovitev je rezultat zmagovite borbe naprednega človeštva proti fašističnemu in nacističnemu nasilju. _ Kmalu po prevzemu svojega mandata sta se obe vladi izneverili temu mandatu z ukrepi, kot so predvsem rimski sporazum in trojna deklaracija iz leta 1948 ter lanskoletni londonski sporazum, kršeč na ta način smisel in besedo odlokov, na katerih slonijo odnosi med državami. Z najnovejšo odločitvijo obeh mandatorskih vlad, da umakneta svoje čete in izročita upravo cone »A« STO vladi Italije, obe vladi nista le enostransko prekršili svojih obveznosti, temveč sta Italiji prepustili pravice, s katerimi ne more razpolagati. Tak postopek obeh odgovornih vlad uvaja metode mednarodne brezpravnosti, proti katerim se je borilo vse napredno človeštvo, metode, ki izginjajo celo v kolonialnih državah.
Zato je ta samovoljna in protizakonita odločitev naletela na odločen odpor vseh tržaških Slovencev in vsakega demokrata. Osvobodilna fronta, ki je prvoborec za svobodo in pravice vsega slovenskega ljudstva
na STO, izjavlja, da ne more priznati sklepa obeh vlad o prepustitvi uprave angloameriške cone STO vladi Italije. Naše ljudstvo ne more in ne bo nikoli pozabilo na 25-letno italijansko fašistično in predfašistično okupacijo, na desettisoče mrtvih in interniranih, na desettisoče požganih hiš, na naše odvzete pravice, premičnine in na vsa trpljenja, ki smo jih pretrpeli pod državo, kateri nas obe mandatorski vladi sedaj samovoljno izročata na milost in nemilost, čeprav smo pred desetimi leti pregnali okupatorja z naših tal.«
Izjava lihe Marinka
Predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko je dal našemu uredniku naslednjo
izjavo:
Slovensko ljudstvo je na krivičen ukrep vlade ZDA in Velike Britanije dalo tak odgovor, kot ga je dala vsa naša domovina. To je odgovor, ki ga je dal predsednik republike tovariš Tito: odločno obsojamo ta korak vlad ZDA in Velike Britanije in se s takim enostranskim aktom nikoli ne bomo strinjali. Naši ljudje se zavedajo, da je to velika koncesija italijanskemu imperializmu, ki meni, da je Trst prva faza v njegovem prodiranju na našo zemljo. Poglejte desettisoče, ki demonstrirajo po ljubljanskih ulicah. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo poročila o ogorčenih demonstracijah. Iz Maribora, Jesenic, Novega mesta, Celja, Trbovelj, Sežane, Tržiča in skoraj vseh krajev Slovenije. Poglejte to zavest demonstrantov, ki govori, da krivičnega sklepa ne bomo nikdar priznali in bomo storili vse možne korake, da zaščitimo interese in obstoj več desettisočev našega življa v Trstu. Te ukrepe smo dolžni storiti v interesu miru in najosnovnejših pravic tržaškega prebivalstva. Ljudstvo pa naj se v tem svojem ogorčenem protestu zadrži dostojanstveno in naj se čuva vsakršnih provokacij.
Protest opolnom očenega ministra Ze ml jaka generalu ÌV interi onu
Hrabrite? imperializma
»Vlada FLRJ se zelo indi, kako sta se mogli vladi Velike Britanije in 7.DA, katerima je bila na podlagi mirovne pogodbe z Italijo zaupana odgovornost za upravljanji cone »A» samovoljno odreči prevzetim obveznostim in skleniti razpust Zavezniške vojaške uprave ter evakuacijo zavezniških čet iz cone »A«. Se bolj nerazumljivo je, da sta omenjeni vladi svoje obveznosti prenesli na vlado republike Italije in italijansko vojsko na področju, ki je bilo prav z mirovno . pogodbo odvzeto republiki Italiji.
Ta enostranska in nepravična rešitev tržaškega vprašanja z izročitvijo mesta Trsta in cone »Ar republiki Italiji, ki je ne samo v globokem nasprotju z mirovno pogodbo z Italijo, temveč tudi v nasprotju z mednarodno prakso miroljubnega in sporazumnega reševanja mednarodnih vprašanj bo, žal, še bolj ohrabrila italijanski imperializem in ne bo mogla nikakor prispevati k zboljšanju italijansko jugoslovanskih odnošajev. Tak način reševanja tržaškega vprašanja bo tudi povečal ekonomsko krizo Trsta, ker razbija naravno gospodarsko enotnost tega mesta z njegovim neposrednim zaledjem in bo v bodoče samo povečal kal nemira v tem delu Evrope.
Ta korak grobo krši i osnovne pravice FLRJ na tem področju i izroča poleg tega na desettisoče tržaških Slovencev na milost in nemilost italijanskih denacionalizatorjev.
Vlada FLRJ ugotavlja, da krivdo za zaostritev odnosov med Italijo in Jugoslavijo, v kateri je govora v izjavi, nosi izključno italijanska vlada, ki je prav v času in s tem namenom pripeljala tako na mejo cone »A», kakor tudi na mejo FLRJ svoje oborožene sile z določenimi nameni. Jugoslovanska vlada se ne bo sprijaznila s takim stanjem in bo izvedla ukrepe, ki so ji na razpolago, da zaščiti svoje interese in interese tržaških Slovencev v coni »A« Svobodnega tržaškega ozemlja.
Presenečenje v Ar stri ji
Dunaj 8. okt. (Tanjug). Odločitev ameriške .n britanske vlade o izročitvi Trsta in cone »A« Italiji je izzvala nepr.krito presenečenje v krogih, kj so blizu avstrijski vladi m v katerih izjavljajo, da je sprememba v zadržanju Londona in Washingto-na tembolj nepričakovana, ker je nedavna izjava ameriškega zunanjega ministra Bullesa, da se tripartitna deklaracija lahko spremeni, mednarodna javnost, kakor tudi Dunaj, razumela v »drugem smislu«. Dopisniku Tanjuga so izjavili:	»Vse, kar
z avstrijskega stališča lahko uradno rečejo, je to, đa ima ske interese v nTstu in da mora vsaka rešitev tržaškega vpra-
Trst, 9. okt. — Izvršni odbor Osvobodilne fronte Trsta je poslal sinoči naslednjo brzojavko zvezni Ljudski skupščini v Beograd:
»V trenutku, ko smo zvedeli za najnovejšo in doslej najtežjo samovoljo in protizakonito odločitev ameriške in britanske viarie, da nameravata upravo cone »An izročiti italijanski imperialistični vladi, se obračamo na vodstvo svoje matične države s polnim zaupanjem in prepričanjem, da bo, kakor do-
šanja v največji merj voditi račune o evropskih interesih. Vprašati se moramo, ali je to doseženo s sedanjo rešitvijo?
BEOGRAD, 8. okt. Zvečer ,8.
t.	m. so izbruhnile v Beogradu in tudi v nekaterih drugih mestih množične demonstracije ob priliki izročitve cone »A« Italiji- Organi javne varnosti so podvzej: vse ukrepe za zaščito dipjomatskih zastopništev. Vendar je navzlic tem ukrepom množica prebila kordone milice in poškodovala diplomatska
slej, tudi v tem težkem trenutku znala nastopiti in braniti naše pravice, da bo z nami v naši borbi proti tej nezaslišani odločitvi, s katero nas hočejo, ponovno vreči v italijansko imperialistične suženjstvo. Obenem izražamo tovarišema Titu in Kardelju — dodaja brzojavka — svojo hvaležnost za odločno odklanjanje angloameriške odločitve, kj pomeni doslej največjo zapreko za pravično rešitev tržaškega vprašanja in za uresničitev pogojev za mir.
Obžalovati Je, da bo enostranska odločitev izzvala še nadaljnjo zaostritev v tem delu Ev-rope.tt »
zastopništva Italije, ZDA in Velike Britanije. Ranjenih Je bilo večje število miličnikov. Organi javne varnosti so pod-vzel energične ukrepe, da bi preprečili podobne incidente. Državni sekretariat za notranje zadeve poziva vse državljane, naj spoštujejo javni red in naj se v izražanju svojega pa-triotičnega ogorčenja zadržujejo postopkov, ki Jih dovajajo v spopad z organi oblasti in ki poleg tega škodujejo ugledu in interesom države. To velja tembolj, ker nekateri postopki v omenjenih demonstracijah kažejo, da so lahko v te incidente vmešali svoje prste tudi posamezni provokatorski elementi.	m
Kdor ljubi slovensko knjigo, je naročnik »Prešernove družbe«r
Gasilci v Brestanici so dostojno proslavili 6o-letnico svojega obstoja.
V nedeljo so v Brestanici gasilci proslavili 60-letnico svojega delovanja. V dopoldanskih urah so bile komemoracije na pokopališču, kjer so položili vence umrlim gasilcem in ustanoviteljem društva, popoldne pa so bile gasilske vaje.
Gasilsko društvo Rajhenburg :— sedaj Brestanica — je bilo ustanovljeno leta 1393. V začetku je bilo včlanjenih le 18 članov. Od ustanoviteljev je ostal živ le še 93-letni Franc Šerbec. Ta se spominja( da je takrat imelo društvo mnogo težav pri svojem delu. Eno leto po ustanovitvi so si člani nabavili gasilsko brizgalno in najnujnejše gasilske potrebščine. Kmalu pa so si zgradili svoj gas.lski dom in kasneje nabavili še štirikolesno brizgalno, ki so jo uporabljali vse do leta 1938. Tedaj pa je društvo dobilo prvo motorno prenosno brizgalno.
Med okupacijo je z ozirom na pogoste napade dal gasilskemu društvu okupator na razpolago gasilski avtomobil z vsem pripadajočim orodjem. Malo pred osvoboditvijo so člani avtomobil spravili na varno in je bil po osvoboditvi prvi v krškem okraju, ki je obenem služil tudi kot rešilni avto.	A. R.
Boštanjčani bodo slavili svoj občinski praznik
Občinski ljudski odbor v Bo-stanju je izdal odlok, s katerim proglaša 11. oktober za občinski praznik, ki ga bodo v nedeljo prvič praznovali. Zakaj so si prav ta dan izbrali Boštanjčani za svoj praznik? Leta 1943 so partizanske enote osvobodile Boštanj prav na 11. oktober. Zal je osvoboditev trajala le dva dni, vendar je Boštanjčanom ostalo to v dohrem spominu, zlasti še, ker je takrat dalo svoja življenja 6 borcev.
Za izvedbo občinskega praznika se že delj časa pripravljajo. . Pripravljalni odbor je napel vse sile, da bodo svoj občinski praznik čim dostojneje proslavili. V nedeljo nameravajo v dopoldanskih urah organizirati živinorejsko razstavo. Najboljšim rejcem bo kmetijska zadruga v Boštanju razdelila 60.000 din nagrade. Dopoldne bo nato slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, kamor bodo povabili tudi zastopnike bližnjih občin in okrajnega ljudskega odbora v Krškem. Popoldne bodo gasilske vaje, nato pa odkritje spomenika padlim borcem za osvoboditev Boštanja.
Brzojavka tržaške 0F
Zvezni Ljudski skupščini v Beogradu
Poročilo državnega sekretariata
za notranje zadeve FLRJ
Točke - in spet točke
To je klic jutrišn je nedelje » nogometnih igr išč
Izjava Koče Popoviča
Nem York, 9. okt. (T an-jug). Na vest o sporočilu olad ZDA in Velike Britanije, s katerim je bila objavljena njihova odločitev, da bosta umaknili sooje čele iz cone >4c STO in jo prepustili o upraoo in nadzorstvo Italiji, je držaoni sekretar za zunanje zadeoe FLRJ Koča Po-ooič, ki je o New Yorku ot oodja jugoslovanske delegacije na Vili. zasedanju Generalne skupščine OZN, imel tiskovno konferenco, na kateri je dal naslednjo izjavo: >Proič, jugoslovanska vlada ni bila konzultirana, niti prej obveščena o koraku ZDA in Velike Britanije. Potemtakem smo se znašli pred akcijo doeh olad, ki je i enostranska i očitno izoen njihove kompetence ter pomeni presenečenje za jugoslovansko vlado
Drugič, najnovejše poslabšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo zaradi Trsta, o katerem govori sporočilo, je bilo posledica izzivalnih akcij italijanske vlade, nkliuču demonstracije italijanskih oboroženih sil v bližini jugoslovanske meje. Take*akcije se ne morejo tolmačiti drugače kakor premišljen italijanski manever. Uradni jugoslovanski predstavnik je pravočasno poudaril, da so bile nedavne italijanske izjave in akcije lahko priprava za nezakonito priključitev cone >A< STO. Sporočilo, žal, natančno potrjuje tako oceno motiva. Novi korak Zedinjenega kraljestva in ZDA je najbolj daljnosežna podpora neupravičenim italijanskim zahtevam in že sama njegova objava bo verjetno resno poslabšala vzdušje glede tržaškega vprašanja.
Tretjič, omenjanje začasnega značaja odgovornosti Zedinjenega kraljestva in ZDA v coni >A* STO ne more služiti niti kot pojasnitev, niti kot opravičilo predlagane izročitve cone >A< Italiji. Začasni značaj te odsonornosti ne daje pravice tistim, ki so jim bile zaupane, da jih enostransko prenašajo na druge.
Četrtič, zaradi oseh teh razlogov vlada Jugoslavije ne bo mogla legalizirati te akcije.*
Odgovarjajoč na vprašanje mnosih novinarjev, ie državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič poleg ostalega poudañl, da je Jugoslavija kazala željo za mirno rešitev tržaškega vprašanja in direktni sporazum med zainteresiranima državama Italijo in Jugoslavijo. Rešitev, ki je predvidena v poročilu, ne^ prispeva k ublažitvi položaja, je dejal Koča Popovič, temveč nasprotno. Na vprašanje, ali smatra, da bi predlagana rešitev lahko prispevala k dvostranskemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, je Koča Popovič dejal:	>Ne morem razumeti,
kako bi enostranska odločiteo lahko pripomogla k dvostranskim razgovorom.*
Bivši podpredsednik OLO v Krškem pred sodiščem
Novo mesto, 8. okt. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se ¡e pričela danes obravnava proti bivšemu predsedniku OLO v Krškem Jožetu Papežu in dvema soobtožencema. Obtožnica javnega tožilstva očita Papežu vrsto kaznivih dejanj, ki ¡ih je zagrešil, ko je bil od 1950 do 1952 poverjenik za lokalno gospodarstvo ter kot podpredsednik OLO v Krškem od leta 1952 do aretacije letos junija. Papež je obtožen poneverbe znatnega zneska, ponarejanja uradnih listin, zlorabe uradnega položaja, goljufije, sklenitve škodljive pogodbe in drugih nezakonitih dejanj za osebno okoriščanje. Poleg Papeža sta obtožena še Stanko Zigoma in Albin Vedenik, oba vodilna uradnika okrajnega gradbenega podjetja »Ograd« v Krškem, ki sta omogočala Papežu razne nezakonite manipulacije na škodo skupnosti. Papež je samo pri nakupu in prodaji osebnega avtomobila, ki ga je kupil letos spomladi za OLO, pa ga ta ni hotel prevzeti, zaslužil 800.000 dinarjev, od katerih je dal 200.000 dinarjev posredovalcem, ostalih 600.000 pa je obdržal zase. Jože Papež je doma iz Boštanja pri Sevnici, Stanko Zigoma s Trške gore, Albin Vedenik iz Brestanice. O razpravi, ki bo bržkone trajala dva dneva, bomo še poročali. — R.
Jutrišnja nedelja bo za prijatelje nogometne igre spet pestra in^ privlačna, kakor malokatera. ločke, točke — in spet točke, to je klic, ki odmeva nedeljo za nedeljo z neštetih športnih terenov.
V I. zoezni ligi bo po tridnevnem presledku že spet oa vrsti popolno prvenstveno kolo, in sicer osmo ^zaporedno, v katerem se bodo srečali tile nasprotniki:
BSK : Proleter, Spartak : Radnički, Partizan : Vojvodina, Hajduk : Dinamo, Rabotnički : Sarajevo, Lokomotiva : Vardar in Odred : Crvena zvezda.
Po vsem, kar smo že do zdaj doživeli v tem tekmovanju, si skoraj ne upamo delati nobenih zanesljivih napovedi Ce bi hoteli tekmece jutrišnjih parov razdeliti vsaj v dve skupini, in sicer med favorite in med take, ki bodo z morebitno zmago prekrižali račune na papirju, potom bi se lahko ojunačili za trditev, da bodo v tem kolu pospravili obe točki: BSK, Spartak, Partizan (?), Ha j duk. Rabotnički (?), Lokomotiva in Crvena zvezda. Kdor bo to razvrstitev podrobneje posrledal. bo morda dejal, da smo s takim računom storili krivico Odredu, ki tudi igra na lastnem igrišču, pa ga ne štejemo za zmagovalca v naprej.
Oblikovalci zadnje Od redove tekme bodo s takim protestom morda še glasnejši od ostalih, češ če so zmagali nad BSK. zakaj ne bi bili kos tudi <aniemn državnemu prvaku. Če bodo zaigrali tako. kakor so v tei prvi tekmi, s katero so no sedmih nedeliali dobili prvi celi dve točki, tedaj jim na poti do nedeljske zmage manika manj. kakor računamo mi. Toda ne smemo pozabiti, da je v vsaki nogometni tekmi nešteto priložnosti in situacij, ki se končajo v prid enega ali drugega nasprotnika brez sodelovanja neposredno prizadetih. se pravi, da so razpleteio brez škode za nastopajoče no sreči ali naključju. Če bo v jutrišnji tekmi na stadionu Odrrda mnogo takih vložkov v dobro domačinov, bi se utegnilo zgoditi tudi to. da bi Odred poskrbel za največ re presenečenje tega prvenstva, tembolj, ker pravijo mnogi, da se Crvena zvezda da pravzaprav še ni povzpela do običajne forme. Toda, ta ugibanja gredo že predaleč . . .
Skupina 10 kandidatov za točke v II. zvezni ligi bo jutri prav tako imela popoln spored. Slovenci smo v tei konkurenci zastopani samo z mariborskim Branikom, ki ima jutri svojega partnerja doma. in sicer enai-storico Mačve iz Sabca, torej moštvo, ki -e p1 v povojnih letih že nekni-krat pokazalo v najboljši luči. Tudi Wos je ta ekipa precej trda. tako da Mariborčani tudi na domačem igrišču ne bodo imeli nadažiega dela. Dokaze, da znajo doma zmagati, so že dali. tako da bi tudi no tem zaključku jutri lahko ponovili prvi uspeh v ennkih pogojih proti sarajevskem u Železničarju. Spored sam je takle:
Nanrpdak : Zvereh. Š^b^nik • Lončen. P.ran:k : Mačva. Velež : Borac, Bn^ričanst ■ Železnikar.
Tudi v hrvat sko-sl oven ski lier je jutri na snor°du celotno TV kolo z naslednjimi tekmami:
Kladivar : Kvarner. Korotan : Tekstil ac (V.), Slohnda : Split: Lokomo-fìna : Izola. SePesta : Ljubljana in Metalac : Slaven.
Slovenski udeleženci v tej Tigi v dosedanjih treh kolih niso imeli najsrečnejše roke. do največ točk so se do Hai dokopali Corani. Jutri bodo imeli tekmo za točke na domačem igrišču in fas bi že bil, da bi pokazali. da znajo tudi zmagati. Kvar-прг na re retnniran nasprotnik, s katerim pa no bodo imeli tako malo • »nravka Enako kakor Celjani bodo ’utri (Vlažni u<rodnn«;ti domačeea travnika tudi Kranjčani, ki bodo s n re ieli ffosfe iz Varaždina. Tudi ti 1>odo morali krepko zavihati rokav», bodo ho*»Ti spraviti ves izkupiček.
Drugi nastop kotalkarjev
Jutri ob 16 uri se bodo ne kotalkališču ob Resljevi cesti spet zbran nesi kotalkarji, to Pot na tekmovanje za I državno prvenstvo v utnetnecn kotalkanju in sicer nekaj pristašev te carnose :z Hrvatske predvsem pa naši znani kotalkarji iz drsalnega kluba Ljubljana. Zvečer ob 20.30 bo na istccn prostoru tudi državni prvenstveni nastop v hokeju na kotalkah med <'k:pam« Pule in Železničarja iz Nove Gorice
Spored se bo nadaljeval v nedeljo ob 9. dopoldne s prostimi liki. kjer bodo gledalci lahko še posebej občudovali, koliko spretnosti in umetelnosti lahko dosežejo »drsalci« na kotalkah Za zvečer ob 19 uri so prireditelji pripravili še poseben revialni nastop vseh kotalkarjev med katerimi je tudi več solo-plesalcev in piesalk
Mladi atleti zadnjič na startu
Jutri dopoldue ob 10. bo na stadionu Železničarja zaključno tekmovanje atletov mladincev za prvenstvo FLRJ. Tekmovanje bo v obliki troboja med zagrebškima Dinamom ter Mladostjo in ljubljanskim Železničarjem v vseh disciplinah. Nedvomno bo to prav zanimiva prireditev, ker bodo nastopili znani mladinski državni reprezentanti in rekorderji Penko, Miler (ki je nedavno dosegel v skoku s palico nov drž. rekord — 378 cm), Krančič in Ošlakovič.
Iz propagandnih vzrokov vstopnine ne bo.
Ostala dva slovenska zastopnika mo* rata na pot v Zagreb oz. Sisak. Tudi njima so točke sila potrebne.
Slednjič je na sporedu jutrišnje nedelje še vseh 10 tekem iz obeh skupin slovenske lige, ki je razporejen takole:
V	zahodni skupini: Aurora : Jevnice, Postojna :	Piran, Železničar
(Gorica) : Branik. Krim : Odred B in Slovan : Domžale.
V	vzhdoni skupini: Drava : Proletarec, Aluminij : Železničar (M), Rudar (T) : Kovinar (Š), Rudar (V) : Celje. Prvenstvena tekma med Soboto in-Nafto je bila odigrana že v četrtek in se je, kakor znano, končala 3:2 v korist Ñafie.
Nasprotniki tega kola so kolikor toliko izenačeni, je pa med njimi tudi nekaj takih, ki ?.e kar nedeljo za nedeljo gledajo za drugimi. Prognoz ni kazno delati, ker smo bili zaradi njih nrav v ter konkurenci že nekajkrat skoraj ob veljavo. Prav gotovo ie. d3 se bodo vodilne enajsto-rice Pirana. Goriškega. Železničarja in Branika ter Proletarca jn Rudarja iz Trbovelj -skušale uveljaviti tudi to nedeljo
Sporeda je torej dovolj za v«e. želimo samo. da bi bilo na igrišč'h čim več takih, ki bi odhajali z lriih zadovoljni — v«aj glede iger. ki jih bodo gledali.
Mnogoboj smučarjev v Ljubljani
V	nedeljo 1!. î. m. bodo smučarji ljubljanske podzvezc tekmovali v mnogoboju, ki bo obsegal naslednje discipline- tek í00 m odn. 60 m, skok v daljino, met krogle oboje-roeno in vztrajnostni tek od 1 do 3 km. Tekmovali bodo člani, članice, mladinci in mladinke.
V	Ljubljani bo izvedel mnogoboj Sink Enotnost na letnem telovadišču v Tivoliju s pričetkom ob 10. uri, in sicer za tekmovalce društev ljubljanskega okoliša. Enako bodo za svoja območja organizirali tekmovanja Smk Ločan iz Škofje Loke, SSD Kamnik in Partizan Kočevje. Prireditve bodo zanatnive, saj bo to •’■i oregied do=edanjega letnega in
SMUČARJI ENOTNOSTI. POZOR!
Ргуа preizkušnja v mnogo bo.im bo .lutrj na Ietne<m telovadišču v TivoTju. Zbor tekmovalcev in funkcionarjev ob 9. uri. Udeležba za vse kategorije smučarjev stro» go obve-zna!
Í’flftrfííp t'Psfì
y Mestni strelski odbor o Ljubljani, obvešča vse strelce in ljubitelje strelskega športa, da je strelko tekmovanje na strelišču ob Dolenjski cesti preloženo na 17. in 18. oktobra t. 1 ob istem času.<
Polfinalni tekmi za pokal FLR J bosta 1 novembra. V nogometni zvezi sta bila para za obe tekmi izžrebana takole: v Splitu: Hajduk : Crvena zvezda in v Zagrebu Dinamo : BSK.
Na Dunaju bo te dni zanimiv turnir v wnterpolu med prvaki Avstrije Ho! ardi e Ita1 je Zahodne Nemčije ;n J tizos’evi j». — Našo državo bo n* tern tamfriu zastopal r.nlitski Movn?r Mornar nastopi iutri t>rof; 1‘al'iancm in Avstrijcem v nedeljo na 'O vost Nadaljnje par« bodo izžrebali po teh prvih izidih.
Avstrijski rokoborci, ki so preteklo nedeljo nastopili v Ljubljani prot' naši državni renr^z.sn-tanci in se rezšl: z njo z n • ;d’o-čeinren izidem so v Zagrebu nastopili Pocio-vino kot гврг€П2мпlanca Dun-aia ter zmagali nad izbranimi r c kobo r c Zagreba .3:3	—
Točke za Zavire b so osvoiiP Mo-guljak v re resno lahki Kožuh v lahki in Radulov:č v po!težki kategoriji
Vrsta furgoni e Vi ih tekem v kvalifikacijskem turnirju za prvenstvo sveta ie na scoredu v bližnjih dne v'h V Cardiffu bo danes prva tek'—a v ?ngl“ški skupini med Anglijo in lesom, ki bo pokazala tudi kako mocci q je angleška reprezentanca. ker bo prav tp moštvo 21 oktobra nastopilo tudi proti reprezentanci Evrope, v nedeljo igrata za enak naslov tudi izbrani moštvi ZDA in Haitija, v Sofiji bo povratno srečanje med Bolgarijo in Romunijo medtem ko se bosta v Stuttgartu sestali reprezentanci Nemčije in Posara (Bruseljska tekma med Švedsko in Belgijo se le končala z zmago siedine ki se je tako kvalificirala za finale.)
Trije madžarski ciotSorcetiTi grešniki oproščeni. Madžarsk' nogometni re^oznntainti Budal Ko-cs’cs i-n Cs:bon’ ki so jih pred kratkim zaradi nešportnega ponašanja izključili iz reprezentance. so bili te dni »oomilcščen5« 'n spet uvrščen^ v izbrano ena.is tori co Madžarske. Zdi se da se ie odgovornim Hudem s rim sklepom precej mudilo. kaiti Madžari igrajo iutri dve važni tekmi z Avstrijci n.3 Dunaiu v katerih bodo vse tri »kaznence« zelo potrebovali
Bosporsko ožino .1e preplavala znana ameriška rekorderka v plavanju na dolge pro-ge 34-1 etna Florenca Chadwick ki je v letošnji sezoni obvvladala že Rokovski preliv v obeh smereh in pozneje vzdržala tudi naporno plavanje čez precej cCiršo Gibraltarsko ožino. Ta vztrajna ameriška strojepiska Je šla v Cmrm morju v vodo ter potrebovala za pot do Marmorskega morja in nazaj na cilj čas 1:14:07.
„SLAVOLOK
I h3______
KKICH MARIA REMARQUE
ZMAGE“'
Joan je čepela na modrem kavču. »Ravic,c je rekla mehko, trudno in previdno. »Je bil to spet kakšen tvojih trikov, ali pa je res, da razumeš?«
»Ni trik. Res je.«
»Razumeš?«
»Da.«
»Vedela sem.« Nasmehnila se mu je. »Vedela sem, Ravie.«
»Saj je precèj preprosto razumeti.«
Pokimala je. »Meni je treba nekaj časa. Ne morem kar na lepem. Nič mi ni storil. Saj vendar nisem vedela, da se še kdaj vrneš. Ne morem mu ka* pri priči povedati tega.«
Ravie je zlil svoj kozarec vase. »Kaj so nama potrebne podrobnosti?«
»Vedeti moraš. Razumeti moraš. To je — nekaj časa mi je treba. On bi — ne vem, kaj bi storil. Ljubi me. In potrebuje me. Saj ne more nič za to.«
»Seveda ne. Vzemi si čas, kar ga je na svetu, Joan.«
»Ne. Samó nekaj. Ne prècej.« Naslonila se je na blazine na kavču. »In to stanovanje tukaj. Ravie — to ni tako, kakor nemara misliš. Jaz služim denar. Več kakor prej. Pomagal mi je. Gledališki igralec je. Jaz imam majhne vloge v filmu. On mi jih je priskrbel.«	^
Ni pazila na njegove besede. »Posebnega talenta nimam,« je rekla. »Nič si ne domišljam. A hotela sem proč iz nočnih lokalov.
Tam ni moči hapredovati. Tu pa je mogoče. Tudi brez talenta. Neodvisna hočem postati. Tebi se morda zdi vse to smešno —.«
»Ne,« je rekel Ravie. »Pametno je.<
Ozrla se je vanj. »Nisi zaradi tega prišla tedaj v Pariz?« je vprašal.
»Da.«
Tu sedi zdaj, je pomislil, milo tožeča nedolžnost, ki sva jo življenje in jaz trdo prizadela. Mirna je, prvi vihar je odbit; odpustila bo in če ne pojdem kmalu, mi bo še povedala zgodbo zadnjih mesecev z vsemi podrobnostmi, ta jeklena orhideja, ki sem prišel k nji, da bi napravil jasen konec, in ki je zdaj že toliko dosegla, da se moram skoraj že strinjati z njo.
»Prav, Joan,« je rekel. »Tako daleč si že, boš že še napredovala.«
Nagnila se je proti njemu. »Misliš?«
»Nedvomno.«
»V resnici, Ravic?«
Vstal je. Še tri minute, pa se bo zapletel v strokovni pomenek o filmu. Človek ne sme razpravljati z njimi, je pomislil. Človek pri tem vedno izgubi. Logika je vosek v njihovih rokah. Treba je ravnati, konec.
»Tako nisem mislil tega,« je rekel. »To vprašaj rajši kakšnega specialista.«
»Ali že odhajaš?« je vprašala.
»Moram.«
»Zakaj ne ostaneš še malo?«
»Na kliniko moram.«
Vzela je njegovo roko in se ozrla k njemu. »Prej si rekel, da boš na kliniki opravil, ko prideš-«
Premišljeval je,.ali naj ji pove, da ga ne bo več. Toda za danes je bilo dovolj. Dovolj zanjo in zanj. To je vendarle preprečila. Pa saj bo prišlo samo po sebi. »Ostani tukaj, Ravic,« je rekla.
»Ne morem.«
Vstala je in se tesno prislonila k njemu. Tudi to še, je pomislil. Stara igra. Cenena in preizkušena. Ničesar ne izpusti. Torla kdo bi zahteval od mačke, naj žre travo. Osvobodil se je. »Moram. Na kliniki leži človek in umira.«
»Zdravniki imajo vedno tehtne vzroke,« je rekla počasi in ga pogledala.
»Kakor ženske, Joan. Mi upravljamo smrt in ve ljubezen. V tem so vsi vzroki in vsa pravica na svetu.«
Ni odgovorila.
»Mi imamo tildi dobre želodce « je reke’ Ravic »Potrebni so nam. Drugače ne bi zmogli. Kjer drugi omedlevajo, se prične za nas poživitev. Adieu, Joan.«
»Prideš spet. Ravic?«
»Ne premišljuj o tem. Vzemi si čas. Sama boš dognala.»
Naglo je odšel proti vratom in se ni ozrl nazaj. Ona ga ni spremila A vedel je, da gleda za njim. Čutil se je čudno gluhega — kakor da stopa pod vodo.
XXII.
Krik je prišel skozi okno Goldbergovih Ravic je za hip prisluhnil. Zdelo se mu je precèj nemogoče, da bi bil stari Goldberg kaj vrgel svoji ženi na glavo, ali pa jo pretepal. Tudi ni bilo ničesar več slišati Samo dirjanje, nato razburjen nagel pogovor v sobi emigranta Wiesenhoffa ter loputanje z vrati.