Velenje, 21. julija 1978 Številka 29 (439) Cena 4 din Predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher med ogledom tovarne 'otrdili nove stanarine in najemnine prvim avgustom tridesetodstotno povišanje stanarin — Nove cene tudi v vzgojno rstvenih zavodih — Nestl Zgank nov direktor Zavoda za urbanizem, Franc Krepše pa komandir postaje milice Velenje V petek dopoldan so zasedali trije zbori skupščine občine lenje. Prvič v samoupravni iksi delovanja skupščine naše čine, so zbori zasedali loče-. Ker je takšna usmeritev edi-pravilna, bodo tudi v prihod-! zbori odločali na ločenih ah. Na dnevnem redu današnje e skupščine je bila med po-imbnejšimi točkami obiavna-predloga odloka o povišanju inarin in najemnin na območ-občine Velenje, obravnava sdloga sklepa o soglasju k onomski ceni za predšolske roke in dojenčke v vzgojno rstvenih zavodih ter otroke v janiziranem varstvu v družili, delegati pa so sprejeli tudi lep, da Skupščina občine Ve-ije prevzema pokroviteljstvo d mladinsko delovno brigado irel Destovnik Kajuh, ki nec tega meseca odhaja na :zno mladinsko delovno akci-Šamac Sarajevo. Delegati zbora krajevnih jpnosti so najbolj živahno spravljali o predlogu odloka o višanju stanarin in najemnin območju občine Velenje, marine naj bi se s 1. avgu->m povišale za 30 odstotkov, tem povišanjem se počasi pri-žujemo ekonomskim stanarini, ki najj bi jih v Sloveniji segli do ltega 1982. V zboru krajevnih skupnosti so opozorili na neracionalno gradnjo novih stanovanj in izrazili zahtevo po doslednejšem izpostavljanju odgovornosti in resnejšem pristopu pri novogradnjah. Prav tako so bili mnenja, da bo treba v prihodnje več pozornosti posvetiti odgovornejšemu obnašanju lastnikov družbenih stanovanj in natančneje določiti garancije posameznih stanovanjskih enot. V drugi polovici tedna bo doma somčno vreme, v po-oldanskerm času bodo po-amezne nevihte. Tudi na družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela je točka o povišanju stanarin prinesla nekoliko širšo diskusijo. Na zboru združenega dela so delegati opozorili, da samoupravne interesne skupnosti niso izpolnile zahteve, da pošljejo podrobno obrazložene investicijske programe v vse delovne organizacije. Opozorili so tudi na velik zastoj pri gradnji stanovanj in predlagali, da na eni od prihodnjih sej spregovorimo o izpolnjevanju referendumskega programa. Naslednja zanimiva točka so bile tudi nove cene za predšolske otroke in dojenčke v vzgojnovarstvenih zavodih. Lan- ska ekonomska cena za predšolske otroke v vzgojno varstvenih zavodih je bila 1.100 dinaijev vendar ta sredstva niso zadoščala za pokritje ekonomske cene. Letošnja ekonomska cena, ki so jo sprejeli delegati na vseh treh zborih, je za predšolske otroke 1.500 din, za dojenčke in otroke v organiziranem varstvu v družinah pa 2.135,- din. Seveda bo samoupravna interesna skupnost, tako kot doslej subvencionirala večji del te ekonomske cene. V zboru krajevne skupnosti pa je bilo posebno živahno tudi ob obravnavi poročila o zbranih in razporejenih sredstvih po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v občini Velenje za financiranje programov v krajevnih skupnostih v letu 1977. Zaradi nepopolne evidence o številu zaposlenih ni mogoče ugotoviti, ali so delovne organizacije poravnale vse obveznosti, ki jih predpisuje omenjeni družbeni dogovor, zato so na današnji seji imenovali, komisijo, ki bo v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami skušala ta spisek izpopolniti in na podlagi tega izterjati od organizacij združenega dela dogovorjene in morda še neizpolnjene obveznosti. Delegati vseh treh zborov so potrdili tudi imenovanje direktorja Zavoda za urbanizem Velenje. Novi direktor Zavoda za urbanizem je Nestl Zgank. Prav tako pa so sprejeli sklep o imenovanju komandirja postaje milice, dolžnost komandirja je prevzel Franc Krapše, ki je bil prej komandir na postaji milice v Sevnici. Sergej Kraigher na obisku v Velenju Predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher si je prejšnji teden med obiskom v Velenju med drugim ogledal proizvodnjo v novi tovarni prostorskih elementov na Selu — Čestital kolektivu k dosedanjim proizvodnim uspehom V četrtek, pretekli teden, je obiskal Velenje predsednik Predsedstva SR Slovenije, Sergej Kraigher in si ogledal proizvodnjo v novi tovarni prostorskih elementov - celic, ki sojo svečano predali svojemu namenu zadnjo soboto in za katero sta, kot je znano, združila sredstva GIP Vegrad Velenje in Med ogledom proizvodnje v novi tovarni prostorskih elementov — celic na Selu pri Velenju se je predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher kot prvi vpisal v spominsko knjigo: Čestitam, je zapisal, kolektivu k dosedanjim proizvodnim uspehom, in želim, da bi njihovo delo dejansko pomenilo prodor v industrijsko stanovanjsko izgradnjo, k cenejšim stanovanjem in drugim objektom visoke gradnje in k hitrejšemu reševanju stanovanjskega vprašanja ter drugih objektov družbenega standarda. TGO Gorenje Velenje. Skupaj s predstavniki občinske skupščine, občinskih vodstev družbeno političnih organizacij in obeh kolektivov si je Sergej Kraigher z zanimanjem ogledal delo v tej naši prvi tovarni za proizvodnjo prostorskih elementov - celic, ki resnično odpravlja tradicionalizem v gradbeništvu ter uveljavlja industrijski način sta- novanjske gradnje ter gradnje drugih objektov družbenega standarda. Predstavniki Vegrada in Gorenja so predsednika predsedstva SR Slovenije, Sergeja Kraigherja, seznanili s prednostmi, ki jih prinaša tudi novi resnično industrijski način gradnje in ki postajajo ob postavitvi prvih objektov vse bolj očitne. Ne gre samo za znatno višjo kvaliteto objektov, če gradnjo iz prostorskih elementov primerjamo s klasično gradnjo, pač pa tudi za nižje cene in, nenazadnje, tudi za polovico krajši rok izgradnje od klasičnega. Tovariša Sergeja Kraigherja so seznanili predstavniki Vegrada iz Velenja tudi z načrti, da bi proizvodnjo prostorskih elementov — celic približali večjim središčem po vsej državi, saj bodo v tovarni v Velenju, ki bo dokončana tudi druga faza izgradnje, izdelali letno le okrog 2.000 elementov. Po končanem ogledu dela v novi tovarni prostorskih elementov je predsednik predsedstva SR Slovenije, Sergej Kraigher čestital kolektivu k dosedanjim proizvodnim uspehom. Zaželel je, da bi njihovo delo dejansko pomenilo prodor v industrijsko gradnjo, k cenejšim stanovanjem in drugim objektom in k hitrejšemu reševanju stanovanjskega vprašanja ter drugih objektov družbenega standarda. Pc M Tovariš Sergej Kraigher si je z zanimanjem ogledal tudi prvi objekt, zgrajen iz prostorskih elementov po programu DOM 101, to je novo vzgojno varstveno ustanovo na Konovem. SEJI ZBOROV SO MOZIRJE V ponedeljek se je na 3. samostojni seji sestal družbeno- olitični zbor skupščine občine ozirje. Delegati so razpravljali in sprejeli družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji in družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Mozirje, sprejeli program dela zborov skupščine občine za obdobje od julija do decembra letos ter poročilo o delu zborov v prvem polletju, sprejeli so tudi sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za lansko leto in predlog pravilnika za izvedbo referendumskega programa v obdobju od leta 1978 in 1983 ter na koncu opravili še razrešitve in imenovanja. V torek se je na 3. samostojni seji sestal že zbor združenega dela. Poleg točk, ki so jih obravnavali delegati družbenopolitičnega zbora so v zboru združenega dela sprejeli predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu, razpravljali o analizi gibanja gospodarstva v prvem tromesečju letošnjega leta, sprejeli sklep o odobntvi kredita Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje iz sredstev MS in opravili razrešitve in imenovanja. Prvi minister več milijonskega nigerijskega naroda Chief Fernandez in generalni direktor sozda Gorenje, Ivan Atelšek sta pretekli petek v Ljubljani podpisala protokol o skupnem vlaganju v proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo gospodinjskih aparatov in male kmetijske mehanizacije v prijateljski in neuvrščeni Ngeriji. Pred podpisom protokola je o pomenu gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Nigerijo spregovoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Verbič. Skupščina občine Velenje in izvršni svet Skupščine občine Velenje k* ■S* Iskrene čestitke za praznik vstaje slowenskega ljudstva 22., julij! Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje se pridružujeta čestitkam za 22. julij — praznik vstaje slovenskega ljudstva! Kdaj usklajeno delovanje? V torek se je sešel na drugo sejo izvršni svet skupščine občine Velenje — Še ničesar narejenega glede oblikovanja samoupravnega sporazuma o usklajenem delovanju Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so se na drugi seji, ki je bila v torek dopoldne, najdlje časa zadržali pri obravnavi informacije o tem, kako daleč so že priprave za sklenitev samoupravnega sporazuma med projektantskimi organizacijami v velenjski občini za skupen nastop pri projektiranju stanovanjske graditve. Že maja je komisija za stanovanjska vprašanja pri občinskem svetu ZSS Velenje predlagala, naj bi organizacije združenega dela, ki pripravljajo tehnično dokumentacijo, sklenile samoupravni sporazum za usklajeno delovanje in izdelovanje potrebne dokumentacije na področju stanovanjske gradnje. Za nosilca naloge so določili Zavod za urbanizem. Med tem časom je bilo tudi več pogovorov med temi organizacijami (KOC, Toplovod, strokovne službe, SIKS, Zavod za urbanizem), vendar, kot smo lahko slišali na seji, se to vprašanje ni premaknilo z mrtve točke. Še vedno želijo nekatere delovne organizacije delovati po starem, imeti v svojih rokah tako projektiranje, izvajanje kot nadzor in ne želijo sodelovati v takšnem samoupravnem sporazumu, ki naj bi dejansko pripomogel k temu, da bi bila potrebna dokumentacija pravočasno in kvalitetno pripravljena. Posledica takšne neenotnosti pa se najbolj odraža v sedanji stanovanjski gradnji, ki stagnira. Na seji, katere se je udeležil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Albin Amon, so sprejeli sklep, da bodo ponovno sklicali vse predstavnike, ki naj bi sprejeli ta sporazum ter s tem premostijo neurejeno stanje na področju stanovanjske gradnje. Na ponedeljkovi seji so člani izvršnega sveta obravnavali še vrsto drugih pomembnih vprašanj. Tako so se dalj časa zadržali pri predlogu REK Velenje oziroma delovne organizacije Plastika, da bi zgradila začasno montažno halo poleg sedanjih prostorov na starem jašku. Člani izvršnega sveta so podprli prizadevanja tega kolektiva za povečanje proizvodnje zaradi potreb na tržišču, vendar so menili naj predlagatelja REK oziroma delovna organizacija Plastika ponovno proučila umestnost začasne gradnje ali gradnje na novi lokaciji v Trebušah, še zlasti, ker so različna predvidevanja, kdaj se bo območje pod Starim jaškom eksploatiralo. Na prihodnji seji pa bo to vprašanje še enkrat obravnaval svet za družbeno planiranje in finance ter zavzel dokončno stališče. Gasilski dom v Družmirju bo čez čas obstojal le še v spominih gasilcev Zadnja proslava pred starim gasilskim domom Člani gasilskega društva Oružmirje so v nedeljo slavili 70-letnico obstoja društva - V sedemdesetih letih so 223-krat posredovali v raznih požarih ali drugih elementarnih nesrečah - Pokrovitelj jubileja je bil Rek Velenje Gasilci Družmirja so slavili v nedeljo pomemben praznik. Letos mineva 70 let, ko so v tem kraju velenjske občine ustanovili gasilsko društvo. Ta jubilej so proslavili z medobčinskim tekmovanjem gasilskih desetin, ki se je začelo dopoldne, popoldne pa so se vsi skupaj zbrali na proslavi pred starim gasilskim domom. Svečanemu mimohodu gasilskih desetin je sledil kulturni program, ki so ga izvajali člani šaleškega okteta in delavske godbe Zarja Šoštanj. Nedeljski jubilej pa so 0 nadaljnjem razvoju kmetijstva Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu OK SZDL Mozirje razpravljalo najpomembnejših vprašanjih razvoja kmetijstva — Obilo pripomb o osnutku zakona o kmetijskih zemljiščih V petek dopoldne so se v Mozirju na razširjeni seji sestali člani sveta za družbeno—ekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL Mozirje. Izoblikovati je bilo treba skupna stališča in pripombe o najpomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja kmetijstva, ki jih prinašajo osnutki štirih novih zakonov s področja kmetijstva. Že kar na začetku velja omeniti, da zaradi neprimernega časa -kmetom vzamejo preveč časa košnja in druga opravila, ter zaradi pomanjkanja osposobljenih strokovnih kadrov v mozirski občini niso uspeli organizirati zborov in razprav po krajevnih skupnostih, prav tako pa je na mestu ugotovitev, da je bila petkova problemska razprava dovolj tehtna in je v veliki meri nadomestila to pomanjkljivost Udeleženci so najprej razpravljali o spremembah in dopolnitvah zako- statusa kmeta dolgoročno; udeleženci posveta so odločno zahtevali, naj se problemi rešujejo tudi v smeri prispevka mestnih skupnosti za migracijska območja in pri tem uveljaviti načelo solidarnosti, kot je to primer pri samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo; predlagali so davek na parceliranje zemljišča; bolj jasno bi morali biti opredeljeni pogoji in postopki za pogozdovanje obdelovalnih zemljišč; jasneje bodo morali biti opredeljeni kriteriji za funkcionalno zemljišče; prav tako ni sprejemljivo določilo o odtujevanju manj kakovostnih zemljišč na zaščitenih kmetijah, tudi na podlagi darilnih pogodb, saj bi na ta način prižgali zeleno luč za počitniške hišice. Pripomb je bilo še več, v nadaljevanju posveta pa so se udeleženci pogovorili še o novih zakonih o združevanju kmetov, o pogojih in o intervencijah in kompenzacijah v kmetijstvu. družmirski gasilci proslavili z veliko tesnobo v srcu, saj je njihova proslava 70-letnice delovanja društva pomenila tudi slovo od starega gasilskega doma, katerega bodo zaradi kopanja premoga v kratkem porušili. Iz zapisnikov, ki jih hranijo je razvidno, da je bil že 18. maja leta 1908 ustanovljen pripravljalni odbor za ustanovitev takratne požarne hrambe. Dva meseca pozneje 19. julija so že ustanovili društvo. Za Družmirčane je bil to - kot je dejal v nedeljo v svojem govoru predsednik društva Anton Lampret, - velik uspeh, saj si je ta požarna organizacija uspela pridobiti v takratni avstroogerski monarhiji slovensko ime in tudi slovensko poveljevanje. Štiri leta po ustanovitvi so imeli tudi že svoj dom. Leta 1932 je društvo dobilo prvo motorno brizgalno, leto dni zatem pa prvi gasilski prapor, na katerem je bilo zapisano: Če ognja ruši divja sila, krotilca bode v nas dobila. Druga svetovna vojna je nekoliko zavrla njihovo delo Sedem članov pa je darovalo življenje za svobodo. Njihov spomin so na proslavi počastili z enominutnim molkom. Predanost gasilski dejavnosti pa je člane po končani vojni ponovno privedla v gasilske vrste. Spoznali so, da je njihov galsilski dom premajhen, zato so se leta 1946 odločili za gradnjo novega. Dve leti nato so zgradili dom, pred katerim je bilo nedeljsko slavje, in od katerega so se morali sedaj zaradi širših družbenih koristi posloviti. Toda njihovo delo ne bo zamrlo. S predstavniki kra- jevne skupnosti Lokovica so se dogovorili, da bodo v tem kraju zgradili nadomestni objekt. Gradnja no- Vega doma v Lokovici lepo napreduje in gasilci upajo, da ga bodo predali svojemu namenu že letos. Na nedeljski zadnji proslavi pred starim gasilskim domom se je predsednik društva zahvalil vsem članom, tako veteranom kot najmlajšim, za dosedanje delo v društvu ter zaželel, da bi tudi v njihovem novem kraju še naprej ostali zvesti tej organizaciji in da bi tudi v prihodnje v morebitnih požarih ali drugih naravnih nesrečah iskazovali takšno požrtvovalnost kot so jo doslej. V imenu občinske gasilske zveze Velenje se je zahvalil družmirskim gasilcem in krajanom za vloženi trud, ki so ga opravili v sedemdesetih letih obstoja predsednik Stane Hudales in izrekel željo, da bi gasilci tudi po otvoritvi novega doma v Lokovici nadaljevali bogato in dolgoletno tradicijo. Posebno zahvalo je izrekel tudi desetini društva, ki je v zadnjih letih dosegla vidne uspehe na različnih tekmovanjih in s tem prispevala ne le k ugledu društva, ampak celotne občinske zveze. V spomin na ta visoki jubilej je Stane Hudales podelil društvu, ki je tretje najstarejše v naši občini, v imenu občinske gasilske zveze spominsko diplomo, v imenu izvršnega odbora gasilske zveze Slovenije pa je podelil društvu ob jubileju gasilsko odlikovanje L' stopnje za vestno in požrtvovalno delo. S. V. ALI SO NAŠI OSEBNI DOHODK ODVISNI OD NAŠI REZULTATOV DELA? PIŠE DRUŽBENI PRA) BRANILEC SAMOUPR^ LJANJA VELENJE ALI AMON Sedaj, ko je v našem življe vedno bolj v ospredju del sredstev za osebne dohodke delu in rezultatih dela, bc morali v vsaki organizaciji z( ženega dela in drugi samoup no organizirani sredini dos da bo osebni dohodek res o sen od koristno vloženega d Ko danes poskušamo, ni pa že uspevamo to resniče\ imamo primere, da se neka delavci upirajo takšnemu nač delitve sredstev za osebne hodke. Gre namreč za to, da neka delavci hočejo, da imajo z; tovljen osebni dohodek neod no od koristno vloženega svoj dela, imamo celo primere, hočejo posamezniki imeti v osebne dohodke za slabo opi Ijeno delo. Tam, kjer si nekdo dovoli šno obnašanje, je treba vei da si sam sebi žaga vejo, na k ri sedi, ker dolgo tako ne bo Širša družbena skupnost o: ma ostali delavci ne bodo i nancirali slabega dela ali ned kajti naša zvezna in republ ustava zadolžuje vsakogar, razpolaga z družbenimi sredi da z njimi gospodari kot dc gospodar, kar pomeni, da si nih sredstev ne smemo razm vati, ampak le koristno upoi ljati. Torej, da zaključimo, ko zapisano v 11. členu zve ustave: ,,Samo delo in razul dela določajo na podlagi ena pravic in odgovornosti matei ni in družbeni položaj člove Nihče si ne more niti neposi no niti posredno pridobi' materialnih in drugih koristi izkoriščanjem tujega dela." Ustanovili koordinacijski odbor sindikata sozda Gorenje Še doslednejše uresničevanje skupnih interesov — Pomembna naloga pri nadaljnjem razvoju sozda od petk dopetk V Velenju v prostorih tovarne gospodinjske opreme Gorenje je bila v ponedeljek ustanovna skupščina koordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje. Delegati so za predsednika koordinacijskega odbora izvolili Valterja Cimperca iz TGO Gorenje Velenje, za podpredsednika na o kmetijskih zemljiščih, katerega - -- pa Jereska Popova fz delovne orga-posamezna določila niso vec v skla- ________________. . . .____..... i,;™™;,. Spvpt Zagotovljen razvoj kovinarstva bvinarji na Ljubnem so s priključitvijo k ravenski železarni prebrodili razvojne težave — Stekla je proizvodnja zobatih vencev — Se letos bodo pričeli z novimi vlaganji v prostore in v opremo i Temeljna organizacija zdru-enega dela ravenske železarne f- Kovinarstvo na Ljubnem je osilec razvoja te vrste industri-! v mozirski občini in je v svo-sm dosedanjem razvoju v veliki len razrešila problem zaposlo-anja moške delovne sile, ne le k Ljubnem, ampak v vsej doli-L Marsikomu je ta organizacija ohranila naporno vsakodnev- 0 vožnjo izven občine, pred-(em pa daje trdno perspektivo 1 zaposlovanje vseh vrst pokli-ev kovinarske stroke. Začetek je bil bolj skromen in ga označuje le skupinica kleparjev pri bivšem Gradbeniku, ki si je želela razširiti proizvodni program. Pričeli so leta 1972 z rudarskim šolskim centrom iz Velenja, kasneje to sodelovanje prekinili in do leta 1974 povečevali proizvodnjo s priložnostnimi deli in storitvami na obrtniški način. Tega leta so sklenili pogodbo s SIP Šempeter in ta je bila podlaga za prvo veliko investicijo. Septembra 1975 so otvorili novo sodobno proiz- Polletni dosežki delavcev TGO Gorenje Poaovor z direktorjem tovarne gospodinjske opreme GorenjeVelenje Slavkom Geratičem o polletnem delu in gospodarjenju, rezultatih delovnega tekmovanja ter o uresničevanju programa investicij Delavci v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so pred kolektivnim dopustom danes zadnjič na delu. Zato smo se odločili za obisk pri direktoiju TGO Gorenje Velenje, Slavku Geratiču. Zanimalo nas je polletno delo in gospodar-I jenje delavcev TGO Gorenje r Velenje, rezultati delovnega tekmovanja pa seveda tudi uresničevanje programa investicij. Takole so se vrstila vprašanja in odgovori: • Kako ocenjujete rezultate gospodarjenja v prvih šestih mesecih letos? Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje — „Za planom, ki za prvo letošnje polletje določa proizvodnjo w vrednosti nekaj nad 3 millijard dinarjev, za-lostajamo za okrog 10 %. Planskih nialog nismo izpol-l nili v glavniem zaradi izvozno j.— uvozne politike, saj nismo 'uspeli pridiobiti kooperacije na več vrsltah kooperacije in I zaradi blolkade uvoza opre-ime, zaradi! česar kasnijo skoraj vse imvesticije, ki so v teku. Vpraašanje je, če bomo ■uspeli zarmujeno nadoknaditi; ta prizadevanja bodo [odvisna tiudi od tega, če bomo v pproizvodnji pravočasno uvecdli nove programe. ',Res pa je, da je letošnji plan i izredno naipet in terja od slehernega (delavca resnično fveliko napnrezanje." • In gibanije izvoza? ; — „Izvoozu naših izdelkov inamenjamoo vseskozi vso pozornost.» Tako je tudi letos, čepravv ugotavljamo, da podobno kot proizvodnja tudi izvoz : zaostaja za polletnimi predvlvidevanji. Računamo pa, dala bomo zamujeno iz prvega ] polletja nadoknadili in ob 1 koncu leta dosegli načrtovanao vrednost izvoza. Pomembnao je, da v zadnjih cih pnrodaja na tuje spet rašča, zlzlasti se je povečal izvoz v skacandinavške države, v Avstrijo in Avstralijo itd. Seveda pa je uresničitev letnega načrta izvoza odvisna od tega, ali bo TGO Gorenje Velenje uspela pravočasno pridobiti dovoljenja za uvoz reprodukcijskega materiala oziroma sestavnih delov, ki jih na našem tržišču ni, pogojujejo pa prodajo izdelkov Gorenja na tuja tržišča." • V počastitev 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije ste začeli V TGO Gorenje Velenje s svojstveno akcijo za boljše proizvodno delo in gospodarjenje. Kakšne so prve ocene te akcije, ki ste jo poimenovali tudi „Gorenje - srebrni jubilej zvestobe - jubilej našega dela"? - ,,0 namenu akcije ste v ..Našem času" že pisali. Rezultati tekmovanja so odraz velikega poleta vseh delavcev Gorenja, so dokaz, da so delavci Gorenja dobri delavci in dobri samoupravljala. Ni slučaj, da so tekmovanje sprejeli v vseh temeljnih organizacijah združenega dela za svoje. Zato smo v zadnjih dneh nekajkrat razpravljali o tem, kako najti primerno obliko za stimulacijo najboljše temeljne organizacije združenega dela, za najboljšega delavca itd. v akciji „Gorenje - srebrni jubilej zvestobe — jubilej našega dela", čeprav je jasno, da je že dejstvo biti najboljši, biti prvi, najvišja nagrada in priznanje!" • In še beseda, dve o uresničevanju programa investicij? - „V Črnomlju, kjer želimo do prihodnjega polletja zgraditi novo tovarno za proizvodnjo kompresorjev za hladilnike in zamrzovalnike. so začeli t: dni betoni-rati temelje. Av gusta oz. septembra borne ačeli z drugo fazo izgradnje tovarne keramičnih ploščic v Gorenju, s čimer bomo z nogljivosti za proizvodnjo talnih keramičnih ploščic povečali od 900.000 m2 na 1,300.000 m2 letno. V Ptuju so te dni izdelali prvi televizijski sprejemnik, jeseni pa bomo tam začeli zidati nove proizvodne prostore za kar imajo že pripravljene načrte. V temeljni organizaciji združenega dela Pohištva povečujemo obstoječe zmogljivosti, v Šoštanju pa bomo že v kratkem predali svojemu namenu nove proizvodne prostore, v katerih bosta žaga in pa proizvodnja za izdelavo nekaterih sestavnih delov za kuhinje, ki jih zdaj dobavljajo kooperanti." M. L vodno dvorano. S tem pa težav ni bilo konec, šele začele so se. Nove prostore so otvorili v najbolj neugodnem trenutku krize na tržišču, ki je trajala do konca 1976. Za SIP so opravljali le petino del predvidenih s pogodbo in težave so bile neizbežne. Prebrodili so jih le z izrednim prizadevanjem posameznikov in delavcev in kljub vsem problemom so le ustvarili dovolj dohodka za osebne dohodke in za pokritje obveznosti. Te težave pa so jim po drugi strani tudi koristile, meni vodja temeljne organizacije združenega dela Bogomir Strašek -pokazale so, po kateri poti je treba kreniti naprej. Kovinarji so se pričeli ogledovati za trdnim proizvodnim programom, povezanim z večjo delovno organizacijo, ki bi jim bila sposobna zagotoviti razvoj, vse spremljajoče prednosti in zlasti socialno varnost zaposlenim, ki je bila dotlej pomanjkljiva. Konec leta 1976 in v začetku lanskega so se pričeli pogovarjati z več delovnimi organizacijami (1MP, Metalna, Gorenje, Hidromon-taža. Železarna) o možnostih sodelovanja in združitve. Že kar kmalu sta ostali le še dve možnosti — Železarna Ravne in Gorenje. Po tehtni proučitvi vseh možnosti so se delavci ogreli za Železarno. Strojegradnja je namreč bolj ustrezala strojni opremljenosti kovinarjev in tudi delavcem samim. Bogomir Strašek — „Na naši proizvodni hali bi bolj pristajal napis ŠOLA" Z železarno so sicer pričeli sodelovati že leta 1976, ko so zanjo izdelovali dele za hidravlične stiskalnice, tri stiskalnice pa so v celoti izdelali sami. Tako so že ob prvem stiku z žele-zarji dokazali, da so sposobni opraviti tudi zahtevna dela ob pravem času, kakovostno in rentabilno, dokazali pa so tudi, da lahko hitro osvojijo nov izdelek. Temu seveda niso mogle biti vzrok izkušnje, ki jih niso imeli, pač pa delovna vnema delavcev. Bila je to dobra osnova za tesnejše sodelovanje in povezovanje. Ob združitvi z železarno je bilo za njih najpomembnejše dejstvo, da so si zagotovili obetajoče razvojne možnosti. Najprej so iz Raven na Ljubno prenesli proizvodnjo zobatih vencev, najprej samo grobo izdelavo in kasneje še ozobljenje. Lani so opravili prestavitev in letos je proizvodnja v celoti stekla. Bogomir Strašek je ob tem z zadovoljstvom ugotovil, da so pri kupcih deležni precej pohvale. Držijo se rokov in jih celo prehitevajo, njihovi izdelki imajo primerno ceno in so kvalitetni. Ob uvajanju novega načina proizvodnje so imeli nekaj kadrovskih težav, ki so jih uspešno prebrodili, šepala je tudi produktivnost, temu pa so botrovali stari stroji, ki so jih dobili iz železarne. Zato so se lotili akcije za dvig produktivnosti in so v veliki meri uspeli. Danes že resno razmišljajo o novih investicijah, s katerimi bi finalizirali proizvodnjo zobatih vencev. Zaradi preteklih izkušenj se z vlaganji ne bodo prenaglili in so se najprej lotili raziskave tržišča, ki bo zaključena še ta mesec in glede na dosedanji potek so prepričani, da bodo še letos pričeli z gradbenimi deli za nove proizvodne prostore. Zgradili jih bodo postopoma do leta 1980 in se pri njih po-služili sovlaganj na podlagi dohodkovne povezanosti, za kar se dogovarjajo tudi s kupci. Drugi del investicije je namenjen obstoječi proizvodnji. V lanskem in letošnjem letu so, ali pa še bodo, skoraj v celoti menjali proizvodni program, starega je ostalo le še borih 12 odstotkov. Povečali bodo tudi proizvodnjo zvarjencev za SKIP-ove bagerje, ki so prav Utrinek iz proizvodne dvorane. tako novost na našem tržišču in zaposlenih imajo danes kar 48 si zato obetajo dobre poslovne rezultate. Letos bo vrednost proizvodnje dosegla 60 milijonov dinarjev, lani je dosegla 40, predlani 24 in leto prej 15 milijonov. Vse to povečevanje je šlo na račun zaposlovanja, zato so vlaganja v stroje in tehnologijo več kot nujna, če še želijo slediti razvoju. V nove prostore za proizvodnjo zobatih vencev in delov za bagre bodo vložili 70 milijonov dinarjev in to predvsem v tehnologijo, gradbeni del zavzema le petino vrednosti investicije. Z uresničenimi vlaganji se bo vrednost proizvodnje podvojila, s čemer bodo presegli srednjeročni načrt. Z vsem tem bodo nedvomno uresničili enega osnovnih ciljev, ki so si ga zadah - zagotoviti kraju in dolini kvalificirana delovna mesta, strokovno usposobiti in izšolati delavce ter zaposliti tiste, ki šolanje končujejo. To jim že uspeva in kot pravi vodja temeljne organizacije Bogomir Strašek bi na tovarni moralo pisati „ŠOLA." Ob 120 učencev v poklicnih šolah za rezkarje, orodjarje in ostale kovinarske poklice širokega profila. Doslej so ob delu usposobili veliko večino delavcev, pridobili več delovodij, precej delavcev je v večerni kovinarski šoli. štipendije so podelili za vrsto šol do fakultete in podobno. Danes se torej ne ubadajo več s problemom zaposlovanja na silo in z veliko fluktuacijo delovne sile. Z dobrim poslovanjem so zaposlenim zagotovili socialno varnost, na račun večje produktivnosti so se dvignili tudi osebni dohodki, ki so lani komaj presegli 4000 dinarjev, letos pa je povprečni mesečni osebni dohodek že 5200 dinarjev. Do leta 1980 bodo zaposlili še 50 ljudi, pretežno kvalificiranih. Z boljšimi delovnimi pogoji, z novo opremo in tehnologijo in z večjo skrbjo za okolje se bodo letos dokončno poslovili od pol obrtniške in prešli na sodobno industrijsko proizvodnjo. J. PLESN1K Nekoč ročno, danes s stroji Pogoji dela, ki ga opravlja tozd Zunanja• dejavnost RLV so danes bistveno boljši od nekdanjih — Največ lesnih in transportnih opravil za potrebe v rudniških jamah Temeljna organizacija Zunanja dejavnost Rudnika lignita Velenje. Ze sam naslov dovolj zgovorno priča o tem, da delavci te organizacije, za razliko od svojih kolegov v rudniških rovih, opravljajo svoja dela „na površini zemlje" ali , na dnevu", kot se pravi v rudarskem žargonu. Gre za dejavnosti, ki so z delom v jami zelo tesno, ali bolje rečeno, neločljivo povezane in zelo pomembne za njegov nemoten potek. Sicer pa nam je o tem takole pripovedoval Jože Kumer, vodja temeljne organizacije združenega dela Zunanja dejavnost: ,,Dejavnost, ki jo opravljamo v naši temeljni organizaciji, je stara prav toliko kot rudnik in vsa dela, ki se izvajajo v njem. Sedanja temeljna organizacija se je razvila iz nekdanjih zunanjih obratov, dela, ki jih opravljamo pa so predelava lesa in ostale žagarske storitve za potrebe v rudniških jamah, nakladanje in razkladanje različnih materialov, ki gredo v jamo ali iz nje, transport le-teh z različnih območij in seveda na mesta uporabe in podobno. Skratka, gre za dve osnovni obliki dejavnosti: lesna dela in druge storitve, predvsem zunanji transport. Pri tem prevozna seveda uporabljamo sredstva našega avto- Jože Kumer, vodja tozd Zunanja dejavnost parka, žerjav ter lastno mostno in portalno dvigalo. Les pa obdelujemo na žagah v Prelogah in Škalah. Gledano količinsko, zavisi naša dejavnost od potreb oziroma naročil, ki jih dobivamo iz rovov. Te pa seveda rastejo skupaj z nenehnim večanjem proizvodnje premoga. Za ilustracijo naj povem, da porabimo pri našem delu letno približno 2300 ton cementa, 6850 kubičnih metrov peska, 600 ton razstreliva, da imamo opraviti z 22300 jeklenkami za varjenje, 36500 tonami jeklenega podporja, da naš žerjav dvigne preko 43300 ton različnega blaga in podobno. Naš letošnji plan na podlagi vseh teh analiz predvideva, da bomo v celotnem prihodku Rudnika lignita Velenje letos udeleženi z 2,51 odstotka." Vsi ti podatki, ki jih je nanizal Jože Kumer pa kažejo tudi na to, da je delo v tej temeljni organizaciji vse prej kot lahko. 1 Stvari so se od nekdaj sicer bistveno spremenile. Nič več ni treba vseh teh materialov nakladati, razkladati in prenašati ročno, kar je seveda zahtevalo od delavcev izjemne napore. Mnogo tega sedaj opravljajo mehanizirano, z ustreznimi stroji. „V naši temeljni organizaciji je zaposlenih 145 delavcev", je nadaljeval Jože Kumer, „med njimi približno ena tretjina kvalificiranih, ostalo pa polkvalifi-ciranih in nekvalificiranih. Zlasti dela pri lesnih strojih, viličarjih, dvigalih in podobno zahtevajo ustrezno strokovno podkovane delavce, ki si to sposobnost pridobe na naših internih ali drugih posebnih tečajih. Med našimi delavci je mnogo starejših in pa delovnih invalidov, kajti nekdanje težaško de- lo je na ljudeh pustilo določene posledice. Trudimo pa se, da bi naše delo mehanizirali in posodobili, kolikor se največ da. Prav tako, kot si prizadevamo, da bi vzpostavili kar najbolj kvalitetne in učinkovite samoupravne odnose. Lahko rečem, da smo pri tem v precejšnji meri že uspeli, da pa nas veliko dela in nalog še čaka. Zlasti se bomo morali potruditi, da izboljšamo delo naše sindikalne organizacije in mislim, da bo sedaj, ko se bomo pripravljali na kongres Zveze sindikatov pravšnja priložnost za to," je za konec povedal vodja tozd Zunanja dejavnost Rudnika lignita Velenje Jože Kumer. J. KRAJNC v središču pozornosti Ob 22. juliju, dnevu vstaje slovenskega ljudstva objavljamo odlomek iz knjige »BITKA, KAKOR ŽIVLJENJE DOLGA ki ga je napisal nekdanji komandant glavnega poveljstva Franc Leskošek - Luka Tisto nedeljo, ko so Nemci napadli Sovjetsko zvezo, sem se pravkar odpravljal na poroko Mihe Marinka in Mice Šlandro-ve. Zjutraj sem odprl radio, pa zaslišim novico o napadu. Skočil sem pokonci in sklical centralni komite. Preudarili smo, kaj za ngs ta novica pomeni in kaj nam je storiti. Ugotovili smo, da je sedaj napočil čas, da začnemo oster boj proti okupatorju. Ustanovili smo glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Za komandanta sem bil imenovan jaz, za komisarja Miha Marinko, za načelnika Aleš Bebler, za člane štaba pa Stane Žagar, Miha Brecel; in drugi. Sklenili smo, da bomo sabotirali sovražnika vsepovsod, kjer bo le mogoče, v podjetjih, na železnici, na pošti in drugod, da bomo okrepili diverzantsko dejavnost in ustanovili partizanske enote, ki jih bo vodilo glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Naslednjega dne smo naše sklepe razložili nekoliko širšemu krogu sodelavcev in konstituirali glavno poveljstvo. Glavno poveljstvo se je začelo redno sestajati najprej na Viču, v Novakovi gostilni. Komandanti so lahko nemoteno prihajali in se pomudili pri biljardu, medtem'ko so nič hudega sluteči italijanski vojaki posedali v sosednji sobi. Poročali pa so v zgornjem nadstropju, kjer smo imeli svojo sobo. Z * ** * **x- *x> * *** X-*********** * *** * ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * Na dan nemškega napada m Sovjetsko zvezo - 22. junija 1941 - je bilo v Bemardovem stanovanju na Vodnikovi cesti v Ljubljani ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, kije s CK KPS moralo določiti strategijo in taktiko narodnoosvobodilnega boja. Za komandanta je bil postavljen Frane Leskošek - Luka, za političnega komisarja pa Boris Kidrič, ki ga je kmalu zamenjal Miha Marinko. Isti dan je CK KPS izdal proglas, s katerim je pozval slovenski narod v boj proti okupatorju. Odtlej je odhajalo v hoste vse več ljudi in začele so se tudi prve organizirane oborožene akcije proti sovražniku. ★ K-*************K-**.*** ★ Beblerjem sva se na Vič vozila s kolesom, zakaj Beblerje stanoval v središču Ljubljane, jaz pa za Gruberjevim kanalom. Kasneje smo glavno poveljstvo prestavili v trnovsko gostilno Josipa Tomiča, v Riharjevi ulici. Tudi tja so zahajale italijanske patrulje, vendar smo se lahko nemoteno sestajali, ker jih je gostilničar pridno napajal s sli-vovko. Prve manjše praske z okupatorji so bile v Podlipoglavu in ponekod na Notranjskem, povsod pa so naši podirali telegrafske drogove, dvigali tire, skratka, začelo je tleti po vsej Sloveniji. Partizanske enote so se najprej spopadle z okupatorji na Štajerskem in Gorenjskem, kjer so Nemci že takoj v začetku pokazali, da hočejo mnogo Slovencev izseliti, druge pa pone-mčiti. V hudih spopadih na Me- žaklji, Jelovici, Storžiču, okrog Kamnika, v revirjih, na Pohorju in drugod so imele partizanske enote prve žrtve, pridobile pa so si tudi prve izkušnje o partizanskem vojskovanju. Nemci so že konec julija, ko je bila vstaja v polnem razmahu, začenjali streljati talce, v avgustu so z okrepljenimi enotami razbili nekaj partizanskih enot, v septembru pa požgali vas Rašico. Na jesen so se gorenjski partizani zbrali v Cankarjev bataljon, ki je sredi decembra, po uspešnem boju v Rovtu, dvignil k uporu prebivalce Poljanske doline, gorjanske in bohinjske delavce in kmete, precej delavcev z Jesenic in prebivalcev Gornjesav-ske doline, temu pa sta sledila prvi košček osvobojenega ozemlja na jugovzhodnem pobočju Jelovice, in tridnevna dražgoška bitka. Zelo odločno so se bojevale sicer maloštevilne štajerske partizanske enote, ki so, združene v I. Štajerski bataljon, za eno noč zasedle mesto Šoštanj, nato pa je bataljon odrinil proti jugovzhodu, da bi preprečil izselitev Slovencev iz Posavja in Obsotelja. Tja smo poslali tudi partizanske enote iz Notranjske, kjer je akcije vodil Janez Hribar, in z Dolenjske. Te so imele za seboj že precej uspešnih bojev proti Italijanom, zlasti pa napada Krimskega bataljona na italijanski posadki v Ložu in Bezuljaku, a jih je konec oktobra zaradi zgodnje zime močno prizadela prva resnejša italijanska ofenziva. V napad sta povedla dolenjske partizane politkomisar glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Miha Marinko in načelnik tega poveljstva Aleš Bebler. Napad na Bučko se nam sicer ni čisto posrečil, vendar smo v njem združili partizanske enote, iz katerih je kasneje nastal 2. Štajerski bataljon. Ta se je konec leta 1941 že uspešno tolkel z Nemci blizu Litije. Konec leta 1941 je bilo v hostah nekaj nad 400 borcev. Vsi pa čez zimo niso mogli ostati zunaj, precej jih je skrivaj odšlo domov ali v Ljubljano, nekateri z zmrznjenimi nogami pa so morali v bolnišnico. Kakih večjih oboroženih spopadov zatorej pozimi ni bilo, nadaljevale pa so se sabotažne akcije. Narodna zaščita, ki jo je utrje- vala OF,je bila namreč že zelo številčna. Vsak borec je moral priseči zastavi — imeli smo rdeče in slovenske zastave — vojaškega znaka in činov pa tedaj še nismo imeli. Partizanske taktike smo se učili sproti. V Stolicah smo sicer slišali, kako se drugi bojujejo in smo jih tudi posnemali. Domače razmere pa so nas prisilile, da smo bojno taktiko prilagajali našim potrebam in vsakokratnim okoliščinam. Komandanti na položajih so se morali sami učiti taktike in strategije ter uriti borce. V naših vrstah je bilo sicer nekaj poklicnih oficirjev iz stare Jugoslavije, toda taktiko smo morali preskušati sproti. Vsakdo, ki je odšel ' sto, je imel spočetka opremo, se pravi, civilno ko, gojzarje, suknjo, toplo lo. Orožje je dobil v borč enoti, če ni prinesel s sebi volverja ali mu ga njegovi poslali za njim. Precej o smo imeli namreč skritega kaj po zlomu stare Jugosl smo se na sestanku v Treb dogovorili, da je treba zbn skriti čimveč orožja in str< Po skritih kanalih smo ga prek zbirnega taborišča v oglavu pošiljali borcem v hi Za prvo silo so si pomag njim, potem pa so si m orožje sami priboriti, ga z niti italijanskim in nemškin jakom. Razgibano delo šoštanjskih upokojencev V Šošanju živi več sto upokojencev, včlanjenih v društvo, ki na najrazličnejše načine preživljajo jesen svojega življenja. Prccej članov je še vedno zelo aktivnih, saj delujejo na različnih področjih našega družbenega življenja. Zelo uspešno prirejajo razne izlete, na katerih spoznavajo svojo ožjo in širšo domovino ter naravne in kulturnozgodovinske zanimivosti raznih krajev. Pri tem pa sklepajo tudi razna medsebojna poznanstva, krepijo tovarištvo in navezujejo stike tudi z drugimi društvi. Poleg vsega tega imajo tudi izredno razgibano kulturno življenje, ki se zlasti uveljavlja v mešanem pevskem zboru. O vsem tem so spregovorili na letni konferenci, ki je bila pred dnevi v domu sindikatov v Šoštanju. Delo društva je že vrsto let dobro in pestro zastavljeno, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v društveni pisarni ob torkih in petkih dopoldne skoraj vedno polno članov. Posebno pozornost pa vzbuja nastop novoustanovljenega mešanega pevskega zbora, ki je po večmesečnih pripravah pod vodstvom prof. Justine Tro-bina tokrat prvič nastopil pred javnostjo. Svoj pevski zbor so imeli že prej, vendar je zaradi bolezni zborovodje Ivana Naraločnika pred časom prenehal delovati. Lansko leto pa je ponovno oživel, tokrat pod taktirko prof. Trobinove. Uspeh dobrih pevcev tudi tokrat ni izostal, saj so, kot že rečeno, že po nekaj mesecih vadbe pred dnevi uspešno nastopili in zapeli vrsto pesmi, s katerimi so navdušili vse prisotne. Ob tej priložnosti velja poudariti, da so pevci redno in zelo radi prihajali na vaje. Justina Trobina je pohvalila zlasti tiste najbolj oddaljene, med katerimi je tudi 80-letni Ivan Kumer iz RAven pri Šoštanju, ki nikoli ne zamudi nobene vaje. Vseh 35 pevcev, ki so izredno disciplinirani, dvakrat tedensko na vaji druži ljubezen do lepe slovenske pesmi in veliko dobre volje, ki jih vodi do uspeha. V. KOJC Justini Trobina so za uspešen nastop izročili šopek cvetja Ljubno: obsežni načrt KS Problemi in pomanjkljivosti, s katerimi se vsakodnevno ubada deset krajevnih skupnosti v Gornji Savinjski dolini so si v veliki meri podobni, od enotnosti in delovne vneme krajanov vsake izmed njih in od sposobnosti ter zagnanih vodstev pa je odvisno, koliko in v kakšnem obsegu se jih lotevajo. Zatorej so tudi uspehi od ene do druge krajevne skupnosti različni, kakor je različen obseg nalog, ki se jih odločijo uresničiti. Krajevna skupnost Ljubno je dokaj velika in krajani so v minulem obdobju dosegli zares zavidljive rezultate pri razreševanju najbolj perečih problemov ter pri utijevanju krajevne samouprave. Odraz tega je tudi obsežen srednjeročni načrt, ki so si ga zadali in katerega izvršitev bo terjala še več volje in dela. O tem in še o čem je pripovedoval predsednik sveta krajevne skupnosti, Franc Trbovšek. „Trenutno ajbolj aktualne naloge so komunalne narave, ali enostavneje rečeno posodabljanje lokalnih cest, ki se navzlic številnim kilometrom novih cest v lanskem letu še ni končalo. Najbolj pereča je modernizacija ceste Ljubno - Rastke, kjer je v zaključnem obdobju akcija zbiranja sredstev za asfaltiranje treh kilometrov ceste. Akcija trenutno teče bolj ali manj počasi, vendar je že jasno, da bo uspela. Pripravljamo se še na modernizacijo treh krajših odsekov in na dveh bi se dela že pričela vendar zaradi visoke Savinje ne moremo zagotoviti potrebne količine gramoza." Problem pokopališč in mrliških vežic tare večino krajev in tudi Ljubno z okolico ni izjema. Treba bo kupiti stavbo za mrliško vežico na Ljubnem, ker stara ni več uporabna in obenem urediti dokumentacijo za pokopališče v Radmirju kjer je širitev še posebej pereča, saj je prostora še nič več in nič manj kot za en sam grob. Prvo rešitev, ki so jo krajani predlagali, je republiška sanitarna inšpekcija zavrnila in poiskati bo treba novo možnost. ,,Nalog nam seveda s tem ne zmanjka. Tudi problemov ne. Prvi med njimi je nedvomno neurejeno financiranje. Nekatere organizacije združenega dela kljub podpisanemu samoupravnemu sporazumu nimajo kaj prida posluha za napore v krajevni skupnosti. Zato smo se odločili za najetje kredita iz referendumskih sredstev, da bi na ta način obstoječe probleme hitreje rešili. Ob tem moram povedati, da so prebivalci središča krajevne skupnosti na minulem referendumu v veliki meri zatajili, medtem ko so se ponovno izkazali prebivalci okoliških vasi in naselij. Muči nas tudi problem kadrov in smo trenutno praktično brez tajnika krajevne skupnosti in brez računovodje, kar bomo moraii rešiti v sodelovanju s skupščino občine Mozirje." Ob tem, da bo treba izboljšati odnos krajanov do okolja, preskrbeti pitno vodo prebivalcem dela Savi-ne, Radmirja in Meliša, čakajo krajevno skupnost tudi druge pomembne naloge. Praznik Vinske gore V Vinski gori bodo jutri, 22. julija, proslavili kraji praznik — Obenem tudi proslava ob 50—letnici tu šnjega gasilskega društva „Družbenopolitične organizacije v kraju čaka velika naloga - evidentiranje kandidatov za novo vodstvo socialistične zveze delovnih ljudi in krajevne skupnosti. Le dobro izbrani in dela voljni kadri bodo zagotovilo, da se tempo delavnosti ne bo zmanjšal. Če tu ne bi uspeli, je bilo marsikatero delo v preteklosti zaman. Manjka nam namreč še avtobusna postaja, večnamenski prostor za banko, družbenopolitične organizacije in društva, za trafiko, recepcijo in še za kaj. Treba bo sesti za mizo, pregledati potrebe, pripraviti načrte in se lotiti dela." V krajevni skupnosti so aktivni planinci, ribiči, lovci, gasilci, zlasti radmirski, ki dosegajo izredne rezultate in jim ob njihovi nedavni 80-letnici veljajo iskrene čestitke. „Ena večjih letošnjih nalog je seveda tudi organizacija tradicionalnega ,,Flosarskega bala" okrog katerega tudi ne manjka težav. Jasno je le, da j;a ne smemo opustiti, nasprotno, poživiti ga je treba in razširiti. Dela se bomo morali lotiti vsi in predvsem turistično društvo kot nosilec. To zahteva od nas zlasti skoraj dvej-setletna tradicija bala. Ob letošnjem občinskem prazniku se bodo na Ljubnem zbrali borci Šlandrove brigade, enote teritorialne obrambe pa bodo med drugim ponazorile napad in osvoboditev Ljubnega. Manjka nam seveda še to in ono, upamo pa, da bomo ob večjem razumevanju vseh dejavnikov in ob najetju kredita, pričakali novo leto bogatejši za nove pridobitve in delovne zmage." J. P. Krajani Vinske gore bodo slavju vse Slovenije jutri dodali še svojega. Proslavili bodo krajevni praznik, ki ga praznujejo prav na 22. julij ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Za ta datum so se odločili pred štirimi leti na velikem partizanskem pohodu na Paški Kozjak. Letos pa bo še toliko bolj svečano, ker bodo skupaj s krajevnim praznikom počastili tudi 50-letnico delovanja domačega gasilskega društva. Poleg prireditev, ki jih bodo pripravili ob tej priložnosti, so krajani sedmih zaselkov krajevne skupnosti Vinska gora svoj letošnji praznik počastili tudi z nekaterimi lepimi delovnimi dosežki. Tako so uredili na primer novo pokopališče, prizidali gasilskemu domu dodatne prostore, asfaltirali dva kilometra ceste v Jam-škovem selu, pripravljajo pa tudi otvoritev ceste Pirešica-Petruh. V jeseni bodo končana še dela pi dovodu na Lopatnik, najvišji krajevne skupnosti ter cesta do čiča, prav tako na visoko leži območju Vinske gore. Za 1170 krajanov Vinske go to nedvomno izredno pomei pridobitve, predvsem pa velike; bude za nadaljnje delo. Ze vei doslej so namreč dokazali, daj; težko zavihati rokave, ko gi skupne akcije, ki pomenijo pi vek k razvoju njihovega kraja. Praznovanje v Vinski gori; pričelo jutri, v soboto 22. julij 10. uri, ko bodo v zadružnem d pripravili kulturni program in nostno sejo, na kateri bodo d služnejšim krajanom podelili pr nja. Popoldne ob 13. uri in 3( nut pa se bo slavje nadaljevalo s slavo visoke obletnice gasilstva. Lovsko slavje v Skornei Člani lovske družine „Oljka" iz Šmartnega ob Paki b( jutri odprli lovski dom v Skornem — Vloženo veliko p stovoljnega dela in naporov Lovci družine „01jka" iz Šmartnega ob Paki bodo jutrišnjemu prazniku - dnevu vstaje slovenskega na roda, poklonili veliko in pomembno delovno zmago. V Skornem nad vasjo Gorenje bodo nadvse svečano predali v uporabo nov lovski dom, ki so ga preuredili iz stare skornske šole. Gre za objekt, ki je sad požrtvovalnega dela in prizadevanj članov lovske družine iz Šmartnega ob Paki. Z veliko iznajdljivostjo in prostovoljnim vlaganjem delovni moči so uredili dom, kije bržkont edinstvena tovrstna pridobitev na našem območju. V njem sta poleg kuhinje in sanitarij še dve veliki sooi in klet, kmalu pa bodo urejeni še prostori v zgornjem delu stavbe. Nadvse skrbno so sc lotili tudi ureditve oko lice. Dom obdaja velika ploščad, k: je bodo prav gotovo najbolj veseli obiskovalci posebno ob lepem menu. Sredi nje stoji zanimiva ristična" utica s šikiano streho, daleč stran pa še prikladen shi beni prostor. Skratka, vse je urq tako, da bo lovski dom v Sta nedvomno kmalu postal priljubi pribežališče ne le lovcev tem tudi drugih obiskovalcev, posel če jih bo poleg pristne lovske dot došlice pozdravilo še kaj „za ob čilo." Jutrišnje lovsko slavje se bo ] č;lo popoldne ob 15. uri, naza pa ga bo pozdrav lovskih rogoi, ga pripravljajo lovci iz Podgorja| Slovenj Gradcu. Kulturni prof bo lo izvajali recitatorji-taborni Šmartnega ob Paki in domači nt pe/ski zbor, zatem pa se bodo veda poveselili, kot lovci to zi J. KRAJI St. 29 (4339)-21. julija 1978 NAS CAS in 5. julija odpotovali na Nizozemsko v mesto Kerkrade. Pred odhodom so bili vsi od najmlajšega do najstarejšega godbenika z dirigentom prof. Ivanom Ma-rinom na čelu izredno samozavestni in dejali, da odhajajo po zlato. Želja je bila zelo velika, vendar kljub močni konkurenci, ne tudi neuresničljiva. Vedeti je treba, da večina izmed godbenikov že dolga leta skupaj igra. Začeli so pred enaindvajsetimi leti. Tedaj so imeli vaje v godbeni sobi, ki je bila še pri Rudarskemu domu. Šest mesecev so poslušali teorijo, nato pa jim je tedanji kapelnik Ivan Marin starejši podelil instrumente. Vsakemu tistega, ki si ga je želel oziroma instrument, za katerega je menil, da O uspehu rudarske godbe na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem so na zadnji seji spregovorili tudi člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Ob tej priložnosti so izrekli godbenikom v imenu skupščine občine in izvršnega sveta iskrene čestitke za osvojeno prvo mesto in dobljeno zlato medaljo. Trenutek nato, ko je uradni napovedovalec sporočil, da so velenjski godbeniki zlati je za mladega godbenika najbolj ustrezen. Prihodnje leto bo rudarska godba slavila 60. letnico delovanja, večina izmed sedanje generacije godbenikov pa je lani slavila 20. letnico članstva v rudarski godbi. Skoraj vsi so zaposleni, ali pa so še učenci, dijaki ali študentje. Igranje pri godbi jim je najlepše razvedrilo, pa čeprav jim to razvedrilo jemlje veliko prostega časa in terja od njih na vajah in nastopih izredno veliko dela, discipline, pozornosti. To, kar je začel leta 1957 Ivan Marin starejši, je nadaljeval kasneje njegov sin, prej klarinetist pri rudarski godbi. Godbeniki so že nekaj let sanjali samo o enem cilju: nastopiti na svetovnem prvenstvu. Nastop Preden so se naši godbeniki iz Heerlena, kjer smo bivali v času tekmovanja, odpeljali v nekaj kilometrov oddaljeno mesto Kerkrade, so za ogrevanje zaigrali koračnico Pozdrav Velenju kar pred hotelom. Zvečer po osvojeni zlati medalji pa se je izkazalo osebje hotela, saj je naše fante za uspeh nagradilo s šampanjcem. Popoldne pred nastopom je predstavnike godbe sprejel tudi župan mesta Kerkrade. Ob tej priložnosti so mu predstavniki godbe oziroma REK Velenje izročili spominsko rudarsko svetilko, radarsko palico in monografijo Velenja. naj bi jim tudi pokazal, koliko veljajo, koliko znajo. V soboto, 8. julija so naši godbeniki prvič zaigrali pred tričlansko mednarodno žirijo. Tako samozavestno kot so prišli na Nizozemsko, so stopali tudi na oder. Že na začetku so jih številni gledalci, med katerimi je bilo tudi precej Slovencev, ki že dolga leta živijo na Nizozemskem, izredno toplo pozdravili. Vsak orkester tekmuje z dvema skladbama. Obvezno, poleg tegapa mora prijaviti še dve skladbi domačih avtorjev. Katero izmed njiju zaigra na tekmovanju, določi žirija neposredno pred nastopom. Naši godbeniki so prijavili Belo Krajino Marjana Kozine, in Žumberško rapsodijo Danila Bučarja. Pričakovali so, da bodo morali igrati Belo Krajino. Letos so drugo skladbo prvič izbirah z žrebom, ki je določil Žumberško rapsodijo. • Na steni za godbenike je zagorela rdeča lučka. Dirigent Ivan Marin je dvignil dirigent- Čeprav so Žumberško rapsodijo zaigrali pod svojimi možnostmi - kot je dejal dirigent Ivan Marin - je bilo še vedno dovolj za zlato odličje. sko palico in v dvorani je za-donela Reslovka (naše kolo). Fantje so odlično zaigrali in ogreli ne le sebe, ampak tudi gledalce, ki niso štedili s ploskanjem. Nato se je začelo zares. Najprej so zaigrali obvezno skladbo. Ko so odigrali zadnjo noto, so bili spet deležni velikega aplavza med gledalci. Zaigrali so odlično, smo si dejali. Nismo se zmotili. Ko so godbe, ki so tistega dne nastopile v večernem delu tekmovanja, končale nastop, je sledil kratek odmor, medtem pa je žirija ocenila nastopajoče. Rodehale (dvorano, v kateri je tekmovanje vsake štiri leta) je zajela popolna tišina, ko je sekretar tekmovanja začel brati točke. Kmalu je prišla na vrsto tudi ocena za naše godbenike: obvezna skladba, je najprej sporočil, 152 točk. Hitro smo sešteli in ugotovili, da mora Žum-berška rapsodija prinesti" vsaj 136 točk in godbeniki bodo postali zlati. Žumberška rapsodija 142 točk, je nadaljeval vodja tekmovanja. Torej skupaj 294, za šest točk več kot je potrebno za zlato medaljo in prvo mesto. (Vsem godbam, ki so osvojile najmanj 288 točk od 360 možnih, je žirija podelila prvo mesto in zlato medaljo). Veselje med godbeniki in vsemi nami, ki smo bili z njimi je bilo nepopisno. Godbeniki so zapustili svoje sedeže v dvorani, stekli k odru in že na samih stopnicah začeli čestitati dirigentu Ivanu Marinu. Hvaležni smo mu bili, da so pod njegovim vodstvom postali zlati, da je imel z njimi vehko potrpljenja, hvaležni, da ni nikoli obupal. Dobili so zlato medaljo, ki jim pomeni najlepše darilo za dolgoletno delo pri godbi. Vsakega uspeha godbenikov iz katerekoli države so bih veseli tudi gledalci, ki pokažejo vsakokrat izredno veliko zanimanje za nastope in ni čudno, da je mesto Kerkrade, ki leži na južnem delu Nizozemske, v dneh svetovnega prvenstva zbirališče prebivalcev iz raznih krajev Nizozemske. In besede, da glasba ne pozna meja, so tudi na tem prvenstvu dobile novo potrditev. Godbenikom za dosežen uspeh iskrene čestitke našega uredništva. Najlepša nagrada a dosedanji trud f—- Sreča in ponos Vseh sedemdeset godbenikov, ki je pod vodstvom Ivana Marina v soboto, 8. julija priigralo na Nizozemskem zlato medaljo, je zaslužnih za ta velik uspeh. Vsi so se enako veselili. Od najmlajšega do najstarejšega. Prvim bo to spodbuda za še marljivejše nadaljnje delo, drugim je to največja nagrada za dolgoletno zvestobo rudarski godbi. Vsak se je po svoje veselil in doživljal uspeh, o katerem so dolga leta sanjali. Toda vsi so z enakim ponosom govorili o njem. Po nastopu sem nekaj izjav tudi zabeležil: JAKOB HOLEŠEK: „Zlato odličje iin prvo mesto mi je najlepše darilo za trideseti roj.lni dan, ki sem ga slavil na dan tekmovanja.. Že enaindvajset let igram ntepretrgoma pri rudarski Sodbi; tako daje postala sestavni el mojiega življenja. Sodeloval sem na vseh dosedanjih revijah in tekmiovanjih. Pred leti, ko smo začieli razmišljati o nastopu na svetovnem prvenstvu, nisem mislil, dla se bomo že s prvega našega tekmovanja vrnili domov z najvišjjim odličjetn. Zato sem še toliko} bolj vesel in ponosen, da sem tudi sam s svojim igranjem priispeval delež k uspehu, ki ni le naš uspeh, ampak je to uspeh vvseh, ki so nam na kakršenkoli način pomagali ter nam omiogočili, da smo se za tekmovamje v okviru možnosti in sposobncosti kar nejbolj pripravili. Zlatai medalja mi bo velika spodbudia za nadaljnje delo "pri rudarski godbi in rudarsko uniformo boom v prihodnje oblačil še z večjijim ponosom." FRAhNC GOLJUF: „Clan rudarske; godbe sem že osemnajst let,t, prej pa sem deset let igral v Tirbovljah. Današnji uspeh je kronal mojega 28. letnega delovanja j:pri godbi. Ko sem slišal oceno zzirije, sem imel solzne oči. To j je bil trenutek, ki ga ne bom nikccoli pozabil, in ki nam je poplačal I ves dosedanji trud. Mislim, d da smo lahko vsi izredno ponosni i na doseženo prvo mesto in hvaležžni dirigentu Ivanu Marinu, saj ij je uspešno premagoval vse napoiore pred tekmovanjem in v času sasamega tekmovanja. Prepričan si sem, da smo se mu z dobrim igranjem najlepše zahvalili za njegov trud, ki nas je pozlatil." VINKO ČULK: „Že štiriindvajset let sem godbenik. Pri rudarski godbi sem neprekinjeno od leta 1963. Osvojeno prvo mesto in zlata medalja je največji uspeh, ki ga lahko doseže godbenik amater. Zato sem nanj izredno ponosen. Veliko truda in volje je bilo treba. Toda napor je bogato poplačan. Seveda pa nas ta uspeh ne sme uspavati, ampak nam mora biti spodbuda za še boljše delo. Obenem prvo mesto zavezuje kolektive, ki doslej niso kazali najboljšega razumevanja do godbenikov, da ta odnos v bodoče spremenijo. Treba je vedeti, da smo amaterji in da veliko prostega časa porabimo za vaje. Ob tem uspehu sem še posebej hvaležen našemu dirigentu, ki ima največ zaslug, da smo uspelL" ALOJZ KOREN: „Sem najstarejši član Rudarske godbe. Godbenik pa sem že več kot petdeset let Ko sem slišal oceno, sem bil neizmerno srečen in ponosen, da smo uspeli na tem največjem tekmovanju. Dokazali smo, da smo resnično med najboljšimi pihalnimi orkestri v Sloveniji. V eltih sem že in mislim, da ne bom več dolgo igral. Čeprav je vsako slovo zelo težko, pa bom sedaj, ko smo postali zlati, veliko lažje odstopil mesto mladim." Naš zapis o uspehu rudarske godbe na osmem svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem pa naj sklenem še z besedami kapelnika godbe prof. Ivana Marina: „ V imenu vsen godDenikov in v svojem imenu se zahvaljujem občinski kulturni skupnosti Velenje, in vsem delovnim organizacijam, v katerih so zaposleni naši godbeniki, saj so v času samih priprav pokazale veliko razumevanje oziroma so nam tako delovne orga-niazcije kot kulturna skupnost omogočile nastop na svetovnem prvenstvu. Menim, da smo se jim za razumevanje najlepše zahvalili z osvojenim prvim mestom in zlato medaljo." STANE VOVK ____J Vedno, ko spregovorimo o Nizozemski, mislimo na deželo, ki je znana po lepih živopisanih tulipanih in mlinih na veter. Pred skoraj tridesetimi leti pa je ta dežela zaslovela še po nečem. Leta 195] je bilo na Nizozem- člani rudarske godbe Velenje. Kot smo pisali v predzadnji številki našega tednika, so sc velenjski godbeniki za to njihovo doslej največjo preizkušnjo pripravljali izredno marljivo. Priprave so se praktično začele že Trenutek, ko sekretar tekmovanja podeljuje nagrade dirigentom, ki so nastopili v soboto v večernem delu tekmovanja. skem prvo svetovno prvenstvo pihalnih orkestrov ali svetovno glasbeno tekmovanje kot uradno imenujejo to prvenstvo. Od takrat se jih je zvrstilo že osem. Glede na to, da je na Nizozemskem registriranih okrog tri tisoč godb, tudi ni čudno, daje svetovno prvenstvo prav v tej deželi. Osmega tekmovanja, ki je bilo letos od 23. junija do 16. julija, so se prvič udeležili tudi lani, ko so se udeležili petega republiškega tekmovanja godb na pihala v Rogaški Slatini. Tedaj so Velenjčani skupaj z delavsko godbo Trbovlje nastopili v najtežji - umetniški skupini in dobili srebrno medaljo, Trboveljčani pa zlato. Velenjski godbeniki so vedeli, da zmorejo več in da priznanje, ki so ga prejeli v Rogaški Slatini, ni najbolj realen odraz njihovega znanja. Marljivo so vadili, Nogometaši Rudarja že trenirajo Nogometaši velenjskega Rudaija so se v soboto po zasluženem letnem oddihu, potem ko jim je uspelo ostati v drugi zvezni nogometni ligi, zbrali na prvem treningu. Po končanem treningu je vodja strokovnega štaba Rudaija Zor-ko Hlavač takole spregovoril o pripravah Rudarja za njihovo drugo tekmovalno sezono v drugi zvezni nogometni ligi: „Do 25. julija bomo imeli priprave na igrišču v Šoštanju, ker naše igrišče še ni popravljeno. Trenirali bomo dvakrat na dan, nato pa odšli na priprave nekam izven Velenja, kjer bomo ostali do 9. avgusta, ko se bomo spet vrnili na domače igrišče. Menim, da bomo za prihodnje prvenstvo potrebovali skupaj z vratarji 22 igralcev, ki se bodo borili za enajst mest v moštvu, tako da bi za vsako mesto konkurirala dva igralca. Da potrebujemo tolikšno število igralcev, smo se prepričali lani, ko je bilo prvenstvo zelo naporno in ko so nas vseskozi spremljale poškodbe. Računati pa je treba tudi na rumene kartone. V pripravah si bomo že od vsega začetka prizadevali, da bi poleg obvladovanja žoge igralce tudi čimbolj kondicijsko pripravili. Prepričan sem, da bomo ob koncu naslednje tekmovalne sezone ob dobro izvedenih pripravah tudi ob koncu našega drugega nastopa v drugi zvezni nogometni ligi prav tako veseli, kot smo bili spomladi. Čeprav imamo za leto več izkušenj, pa prvenstva kljub temu ne smemo podcenjevati, saj bo letos konkurenca še težja, kot je bila lani. Vseskozi se moramo zavedati, da je liga zmanjšana, trije do pet klubov pa bo ob koncu prvenstva spet moralo zapustiti ligo. Torej bo od prvega do zadnjega kola ogorčen boj za prvenstvene točke, vendar moramo podobno kot lani tudi letos uspeti. To pa ne bo odvisno le od igralcev, strokovnega štaba, uprave, navijačev, ampak tudi od pogojev, ki so potrebni, da se bodo lahko igralci temeljito pripravljali za prvenstvena srečanja. Za konec naj povem še to, da bomo v drugem delu priprav odigrali tudi približno devet do deset tako imenovanih kontrolnih tekem z Metalcem iz Siska, Varteksom iz Varaždina, verjetno tudi z Olimpiakosom iz Grčije in drugimi. Prva tekma bo že 23. tega meseca v Velenju." Rudi Mešič, oče enega naših najboljših ribičev - športnikov, ki se je pred dvema letoma tragično ponesrečil, izroča prehodni pokal predstavnici RD Črnomelj. Prehodni pokal Rudija Mešiča ml. za RD Črnomelj Na prvem treningu se je zbralo kar devetnajst igralcev. Manjkal je Vugdalič, ki je odšel k ljubljanski Olimpiji in pa Kikič, ki se je opravičil. Torej discipliniran začetek priprav. V Družmirskem jezeru je bilo v nedeljo dopoldne deveto med-družinsko Šaleško-savinjsko tekmovanje v lovu rib s plov-cem za II. memorial Rudija Mešiča ml., kije obenem veljalo za republiško prvenstvo. Tekmovanja, ki so ga organizirale ribiške družine Paka Šoštanj, Velenje in Šempeter se je udeležilo 90 ribičev, od tega 25 moških ekip in 5 ženskih. Tri ure so ribiči, med katerimi je bilo tudi - kot smo že zapisali - precej žensk, metali Odslej stanovanjska posojila tudi za delavce pri obrtnikih Z zakonom o programiranju in financiranju stanovanjske graditve v SR Sloveniji, ki je pričel veljati leta 1973 je bilo tudi določeno, da nosilci samostojne obrti v občini plačujejo sredstva za stanovanjsko gradnjo za svoje delavce v taki višini, kot je to dogovorjeno v posamezni občini. V naši občini je bil ta prispevek dogovorjen v višini 9 % od bruto osebnih dohodkov delavcev. Ta prispevek so nosilci obrti plačevali za svoje delavce v solidarnostni sklad pri 'amoupravni interesni stanovanjski skupnosti občine, ta sredstva pa so se namenjala samo za nakup najemnih stanovanj za delavce pri obrtnikih. S spremembo navedenega zakona v letu 1977 pa se v letu 1978 navedeni prispevek deli tako, kot ga delijo delavci v združenem delu, in sicer za potrebe primarne komunalne izgradnje, gradnje študentskih in dijaških domov, za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu - solidarnost, obvezno oročanje v banki in še v druge namene, če je v občini tako dogovorjeno. S preostalimi sredstvi pa morajo v letu 1978 upravljati posebni organi, ki so delegati samostojnih obrtnikov in delavcev pri njih. V naši občini smo k ustanovitvi takega organa pristopih letos spomladi. Sestavlja ga 9 delegatov, in sicer 4, ki so jih izvolili samostojni obrtniki, in 5 delegatov - delavcev, ki so jih določili delavci preko svoje OOS. Ta organ se imenuje odbor za stanovanjska vprašanja delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrnikih. Navedeni odbor je imel doslej že 2 seji, na katerih je razpravljal o stanovanjski problematiki delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih in pri tem ugotovil, da je še vrsta nerešenih stanovanjskih vprašanj delavcev iz preteklih let, da je med njimi večje število potrošnikov za posojila, s katerimi bi si dogradili svoje stanovanjske hiše ali jih adaptirali. Doslej namreč delavci pri obrtnikih, razen, če niso imeli posebne varčevalne pogodbe z banko, niso imeli možnosti dobivanja kreditov za gradnjo svojih stanovanjskih hiš, kot so to imeli možnosti delavci v združenem delu. S spremembo navedenega zakona pa se delavci v zasebnem delu tudi v tem izenačijo z ostalimi delavci. Navedeni odbor je pri sprejemanju finančnega načrta za leto 1978 tudi ugotovil, dosedanje stanje finančnih sredstev, ki so jih obrtniki plačevali od 1. 1, 1973 dalje in pri tem tudi ugotovil, da po priloženih podatkih nekateri samostojni obrtniki še vedno dolgujejo mad 600.000,00 din obveznosti, ki jih niso poravnali v preteklosti, ki pa jih bodo seveda morah, če se bo ugotovilo, da posamezne obveznosti dejansko niso bile vplačane. Od navedenega skupnega dohodka je odbor namenil 700.000,00 din za stanovanjska posojila, od katerih je že odobril 460.000,00 din, kolikor je bilo vloženih prošenj za posojila, preostala sredstva pa je odbor namenil seveda po odbitku obveznosti, ki jih sklad ima do ostalih dejavnikov, za nakup najemnih stanovanj v blokih za de- lavce pri obrtnikih. Tako je odbor že naročil nakup 5 novih stanovnj, ki bodo vseljiva v prihodnjem letu. Odbor je pristopil tudi k izdelavi potrebnih dokumentov, in to pravilnika o postopku in načinu dodeljevanja omenjenih stanovanj, ter pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje. Za sedaj odobrena stanovanjska posojila pa si je odbor po-služil ugotovitev na terenu samem in tako odobril posojila po dejanskih potrebah posameznih prosilcev. S to informacijo želimo opozoriti delavce pri obrtnikih, da prijavijo svoje stanovanjske probleme oz. vložijo prošnje za rešitev le-teh ah vložijo prošnje za potrebna stanovanjska posojila, s katerimi si bodo sami skušali rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. Vse prošnje naj delavci pošiljajo na Združenje samostojnih obrtnikov občine Velenje, Foitova 6, kjer bo odslej deloval odbor in kjer je odslej shranjena vsa dokumentacija. IVO GOROGRANC trnke v vodo z željo, da bi nalovili kar največ rib. Ko je potekel čas tekmovanja, je začela delo komisija. Ulovljene ribe je bilo treba stehtati. Na veliko presenečenje gledalcev, ki se jih ie kar precej zbralo ob jezeru, najbolj pa ribičev, je največ rib ulovila ženska. To kaže, da tudi na področje ribolova vse bolj uspešno prodirajo ženske. Med moškimi ekipami je prvo mesto osvojila ribiška družina Metlika pred ribiško družino Paka Šoštanj in RD Ptuj. Med ženskami pa so bile najboljše tekmovalke iz Črnomlja, druga je bila ekipa RD Lendava. V tekmovanju posameznikov je imel najtežji ulov Dušan Vučajnik iz Brestanice (njegov ulov je tehtal 4377 gramov), peti pa je bil Marjan Ramšak RD Paka Šoštanj z 2967 grami. Med vsemi je imela največ sreče Vesna Doltar RD Črnomelj, saj je njen ulov tehtal „kar" 5812 gramov, druga je bila Angela Hribernik iz Šoštanja s 4134 grami. Prehodni pokal Rudija Mešiča ml., ki so ga letos prvič podelili, je prejela ženska ekipa ribiške družine Črnomelj. Pridobitev ijubenskih ribičev Finančno stanje teh sredstev je sledeče: vplačano od 1. 1.1973 do 31.12. 1977 • dolg za navedeno obdobje v tem obdobju kupljeno 8 novih stanovanj za ostanek sredstev na skladu 31. 12. 1977 3,295.161,65 din 615.515,40 din 1,822.022,15 din 1,473.139,50 din Finančni načrt za leto 1978, ki ga je odbor sprejel na zadnji seji ie sledeč: - prenos iz leta 1977 1,473.139,50 din - dolg iz preteklih let 615.515,40 din - vplačan prispevek v letu 1978 1,000.000,00 din Skupaj 3,088.654,90 din Ribiška družina Ljubno ob Savinji, trenutno šteje 116 članov, se je v preteklih letih še posebej izkazala in jutri bodo člani ubrali sadove svojih izjemnih prizadevanj. Na obrežju Savinje, nedaleč od Ljubne-ga, bodo otvorili ribiški dom z urejeno okolico in dober kilometer dolgo strugo, ki so, jo očistili in v njej pripravili dva ribnika. Pred leti so turistični delavci čistili opuščeno strugo, k delu so povabili tudi ribiče in ob skupnih naporih se je porodila ideja o izgradnji ribnika in kasneje še ribiškega doma. Ribiči so se zavzeto lotih dela in uspeh. V manj kot treh letih so opravili preko 5000 prostovoljnih delovnih ur in porabili za 30 starih milijonov lastnin dinarjev, kar je bilo ob še nekaterih drugih virih dovolj, da so v svojih naporih uspeh. Dom bo poslej služil potrebam družine, namenjen je tudi drugim obiskovalcem in bo skupaj z okoljem znatno okrepil turistično ponudbo Ljubnega. Slednje tudi zato, ker je neposredno povezan z nje- fovim rekreacijskim prostorom in o v bodoče z dokončno ureditvijo tega še bolj. Z ureditvijo okolice so tudi ribiči dali svoj prispevek k letu hortikulture v Gornji Savinjski dolini, še večjega pomena pa sta oba ribnika. Z izginjanjem žag, jezov in mlinov namreč vse bolj primanjkuje voda, primernih za gojitev rib. Na Ljubnem bodo ribiči oba ribnika namenih vzreji lipanskih mladic, ki jih trenutno sploh ni moč kupiti, pa tudi stalež lipana v Savinji venomer upada. Napori in delovna vnema so krepko utrdili enotnost in tovarištvo med člani. Vse, kar so si zgradili, bodo otvorili jutri popoldne in bodo s tem počastili tudi 25-letnico Ribiške zveze Slovenije in 19-letnico organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem. J. P. Brez stalnega sovozniks Pogovarjali smo se z Viktorjem Češnovarjem, enim izmet motoristov-prikoličarjev društva iz Šmartnega ob Paki -Veliko truda, samoodpovedi in sredstev tekmovalcev sam „Dirkati sem začel leta 19"! in sicer najprej kot sovozni Franca Rogelška. Pred tremi 1 ti pa sem sam prijel za krmilo i se poskusil kot voznik. Lani vozil z mano Janez Lenček Domžal, letos pa si sovozac poiščem kar na dirki. Tako n je v Sornboru priskočil na pi moč znan tekmovalec Nevi Paliska, na zadnji tekmi v Prnj voru pa nek Beograjčan. N morem namreč dobiti ustrezni ga sovoznika, ker bi vsi radi tem nekaj zaslužili. Vemo p; da se to ne da. Nasprotni ' Skoraj vse stroške tekmovanj moram pokrivati sam. Doslej s mi z denarjem priskočili na p< moč le v Termoelektran Šoštanj, kjer sem zaposlen, Tovarni usnja pa so mi poklon li usnje za kombinezon. Posled ca tega je seveda slab motor i temu primerne uvrstitve. N morem si namreč privoščiti ni treningov, niti boljšega stroj; ker bi me preveč stalo. Zat sem se tudi moral odločiti, d na naslednji dirki v Kraljevu n bom sodeloval, če mi do takra ne bo uspelo dobiti kvalitetne šega vozila, ker imajo ostali tel movalci mnogo močnejša. Pra zaradi tega v letošnji sezoni n računam na uvrstitev, ki bi bil boljša od 4. ali 5. mesta v drži vi. Lani sem v skupni uvrstiti delil 3. mesto z Rogelškom, 1 da je ta naslov pripadel njemu ker je isto število točk dosegel dveh vožnjah, jaz pa v štiril Močno upam, da bodo naš prošnje nekje vendarle naletel na rodovitna tla. Predvsem p; mislim, da bi nam moralo v več ji meri priskočiti na pomoi matično društvc iz Šmartnegi ob Paki in telesno kulturni skupnost v Velenju. Potem tx od nas mogoče pričakovat mnogo boljše rezultate in prai gotovo jih bomo dosegli." J. KRAJNt Le kdo še ni slišal za ekipo motoristov—prikoličarjev Šaleške doline, ki za društvi iz Šmartnega ob Paki in Velenja tekmujejo na stezah po celi Jugoslaviji. Ti pogumni tekmovalci vzbujajo pozornost predvsem zaradi dobrih uvrstitev, ki jih dosegajo in pa neizmerljivega entuziazma ter ljubezni do tega športa. Tisti, ki spremljamo njihove dosežke tako mimogrede. kar ne moremo verjeti koliko prostega časa, sredstev in samoodpovedovanja je potrebno. da fantje lahko nastopijo v Kraljevu, Prnjavoru, Somboru in še kje. In povsod požanjejo največ simpatij, saj so prikolice prav gotovo za gledalce najbolj atraktivna kategorija moto ciklističnih dirk. Vse to pa je tudi edina in najlepša nagrada, ki jo dobijo za svoje hrabro nastopanje. V ,,Našem času" smo o večini teh tekmovalcev že večkrat pisali in obljubili, da bomo ob priliki kramljali tudi z ostalimi. Danes vam torej predstavljamo Viktorja Češnovarja iz Skorne-ga, ki že več let vozi za ekipo iz Šmartnega ob Paki. Janez Češnovar Janez Češnovar med vožnjo Odbojka na Ljubnem ni zamrla! Iz peščice zanesenjakov je pred dvema letoma na Ljubnem nastal odbojkarski klub — Lani dekleta že« slovenski ligi — Kljub tekmovalnemu neuspehu ni skrbi za prihodnost. Pred dobrima dvema letoma je v Gornji Savinjski dolini in zlasti na Ljubnem v kratkem času zelo poraslo zanimanje za odbojko. Igra ob mreži je zaživela v okviru TVD Partizan in še zlasti v delovnih organizacijah. Razmah je bil še posebej očiten med dekleti in kaj kmalu se je iz množičnosti izluščila skupina obetavnih in dobrih igralk. Z veliko volje in ljubezni do tega športa so se dekleta povezala v ekipo v okviru Partizana na Ljubnem in v svoje vrste pritegnila še vrstnice iz drugih krajev Gornje Savinjske dohne. Vsaj na začetku jim je bil v veliko pomoč takratni Gradbenik. Razvoj je terjal svoje, kmalu so se pričeli treningi, prijateljske tekme in igranje na turnirjih tudi na širšem področju. Uspehov ni manjkalo in vnema se je večala. Odbojkarice in tisti, ki so jim pomagali, so si tako ah drugače in z vehko dela, zagotovili sredstva in z njimi nakupili precej potrebne opreme. Kmalu so se ločili od Partizana in se organizirali kot odbojkarski klub Ljubno, ki so mu zaradi obilne pomoči nazarske lesne industrije kasneje dodali še GLIN. Dekletom se je dokaj nepričato vano ponudila možnost nastopanja) slovenski ligi in priložnosti niso s pustile iz rok. Mogoče je bila to* koliko prenagljena odločita Takšna trditev se seveda ponig danes po končani prvi sezoni, vb teri večjih tekmovalnih uspehov i bilo. Ob vsem tem je pomembno,! so kljub temu veliko pridobile, nabrale izkušenj, ki jim jih je najbt primanjkovalo, še bolj pomembi pa je v tem trenutku dejstvo, da ol slabih tekmovalnih uspehih nin vrgle puške v koruzo. V svoje vm so pridobile več novih mladih igrali ki pridno vadijo in se pripravljajo« prihodnjo sezono. Precej jih je in« manjka jim nadarjenosti ter voli Za prihodnost odbojke v Gornji Si vinjski dolini torej skoraj ni bojaa Razveseljivo je tudi to, da množi nost ob tem ni zamrla, prej naspiof no in morda je prav to najpomemk nejše. Tekmovalni uspehi ob tem« morejo izostati, verjetno pa bo za« potrebno več sodelovanja in trdnj ša povezava med vsemi v občini,I imajo opravka z odbojko in športa nasploh. 1.1 PRODAM osebni avto ŠKODA 1000 MB. Informacije po telefonu 850-226 od 15. do 16. ure. obveščevalec Petek, 21. julij : Zorka Sobota, 22. julij : Dan vstaje Nedelja, 23. julij : Branislav Ponedeljek, 24. julij : Kristina Torek, 25. julij : Jakob Sreda, 26. julij : Ana Četrtek, 27. julij : Sergej DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK 22. 7. in 23. 7. 1978 - dr. Stane GRASSELLI, Splitska 1, Velenje 29. 7. in 30. 7. 1978 - dr. Božo JEVŠEK, Kidričeva 17, Ve lenje. PRODAM večjo gradbeno parcelo, gospodarsko poslopje ter gozd. Ogled vsak dan pri Obir-cu. POCENI prodam osebni avtomobil Zaporožec letnik 1974, prevoženih 48.000 km. Kruleč Ivan Nušičeva 12, Celje telefon 27-891. PRODAM R—4 Katrco letnik 1974, ogled sobota 22. 7. od 14. — 18. ure. Pibernik Jože, Trg Svobode 8 - Šoštanj. SOBO podstrešno ali kletno išče delavka, v prostem času pomaga tudi na vrtu in v stanovanju, naslov v upravi lista. ZGUBILA so se otroška očala. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne. Anja Grm, Šaleška 2 c Velenje SOBO iščem pri dobri družini za hčerko, ki obiskuje poklicno šolo. Možnost tudi kot sostanovalka. Cenjene ponudbe na naslov Miljevič Štefan, Koroška u. 35/b Velenje. SLAŠČIČARNA Movh Šoštanj obvešča cenjene stranke, da bo slaščičarna zaprta od 25. 7. do 8. 8. 1978 zaradi kolektivnega dopusta. PRODAM tri albume znamk v serijah, žiigosane in nežigosane. Oglasite se na naslov Petrič Vrnajčke Banje 5/71 Šaleg -Gorica Velenje. PRODAM dvosobno stanovanje v novi hiiši v pritličju s posebnim vhodtom. Pesje, Pohorskega bataljona št. 7 pri Velenju. Ogled vsalk dan po 3 uri popoldne. REDNI KINO VELENJE 21.7,- petek ob 17.30 in 19.30 LJUBI ME LILI - francoski ljubezenski 22. 7. - sobota ob 17.30 in 19.30 OROŽJE SMRTI - italijanski avanturistični. Režija: William Havvkins. Igrajo: Henry Silva, Leonard Mann 23. 7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 OROŽJE SMRTI - italijanski avanturistični 24. 7. - ponedeljek ob 17.30 m 19.30 DVE MINUTI PANIKE — ameriška kriminalka. Režija: Larry Peerce. Igrajo: Char-Iton Heston, John Cassacettes 25. 7. - torek ob 17.30 in 19.30 DVE MINUTI PANIKE — ameriška kriminalka 26. 7. - sreda ob 17.30 in 19.30 REVOLVER - italijanska kriminalka. Režija: Sergio Sollema. Igrajo: Oliver Reed, Fabio Testi, Paola Pitagora 27. 7. - četrtek ob 17.30in 19.30 IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA - jugoslovanska komedija. Režija: Krešo Golik. Igrajo: Mia Oremovič, Vera Cukič KINO DOM KULTURE VELENJE 24. 7. - ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE KAKO UMRETI -jugoslovanska akcijska drama. Režija: Miki Stamenkovič. Igrajo: Faruk Begoli, Abdurahman Salja KINO ŠOŠTANJ 22. 7. - sobota ob 19.30 KAKO UMRETI - akcijska drama jugoslovanska. Režija: Miki Stamenkovič. Igrajo: Faruk Begoli, Abdurahman Šalja 23. 7. - nedelja ob 17.30 in 19.30 DVE MINUTI PANIKE - ameriška kriminalka. Režija: Larry Peerce. Igrajo: Faruk Heston, John Cassacettes 24. 7. - ponedeljek ob 19.30 OROŽJE SMRTI - italijanski avanturistični. Režija: Wiliiam Havvkins. Igrajo: Henry Silva, Leonard Mann 26. 7. - sreda ob 19.30 IMAM DVE MAMI IN DVA OČETA - jugoslovanska komedija. Režija: Krešo Golik. Igrajo: Mia Oremovič, Vera Cukič 27. 7. - četrtek ob 19.30 REVOLVER - italijanska kriminalka. Režija: Sergio Sollema. Igrajo: Oliver Reed, Fabio Testi, Paola Pitagora KINO ŠMARTNO OB PAKI 25. 7. - torek ob 20 uri OROŽJE SMRTI - italijanski avanturistični. Režija: VVilliam Havvkins. Igrajo: Henry Silva, Leonard Mann lavka iz Konovega; Vojko Vo-dovnik, rojen 1955, RTV mehanik iz Zg. Doliča in Marija Re-pas, rojena 1950, medicinska sestra iz Vitanja; Jože Verhov-nik, rojen 1955, delavec iz Sela in Irma Blodnik, rojena 1959, delavka iz Raven na Koroškem. SMRTI: Lesjak Ivan, kmetovalec iz Šaleka št. 69, star 73 let. prebil VELENJE POROKE: Zihnija Mešič, rojen 1954, rudar iz Radonjič in Emira Tankič, rojena 1959, de- REKORDEN OBISK MUZEJSKIH ZBIRK V muzeju na velenjskem gradu so, v ponedeljek 3. julija, na dan rudarskega praznika, zabeležili rekorden obisk v enem samem dnevu. Tega dne si je muzejske zbirke, med katerimi je muzej slovenskih premogovnikov osrednja zbirka, ogledalo 1.017 obiskovalcev, med njimi kar 863 članov kolektiva REK. Velenje oziroma njihovih svojcev. Po tradiciji m ker REK finančno podpira muzejske zbirke imajo namreč rudarji na dan rudarskega praznika prost vstop v muzej. Sicer pa pričakujejo v muzejskih zbirkah, da bo tudi letošnje leto rekordno po številu obiskovalcev, ki bi jih naj bilo okoli 20.000. Obiskovalci si poleg stalnih zbirk lahko ogledajo še stalno razstavo slik Lojzeta Perka, v kratkem pa bodo tu razstavili stalno zbirko umetnin iz depoja Kulturnega centra Velenje. zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE objavlja prosta dela in naloge ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za področje VELENJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednja ali nepopolna srednja šola — sposobnost za terensko delo — da stanuje na področju Velenja Nastop dela takoj ali po dogovoru! Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh po objavi! i VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI [ ZAVOD VELENJE : TOZD O. S. Gustav Šilih ! Velenje Vodnikova c. 3 VELENJE vabi k sodelovanju PRU za matematiko in fiziko — določen delovni čas in učitelja glasbenega pouka — določen delovni čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije »TOPLOVOD« VELENJE VELENJE p.o.. Koroška cesta 46 objavlja tri učna mesta za izučitev poklica MONTER TOPLOVODNIH NAPRAV Pogoj: končana osemletka Delovna organizacija preskrbi stanovanje v času teoretičnega izobraževanja v Ljubljani in krije razliko od mesečne nagrade do oskrbovalnine v domu. Vloge pošljite na naslov delovne organizacije, v roku 15 dni od objave. tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Velenje Delavski svet DSSS razpisuje prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA DELOVNE SKUPNOSTI Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da je moralno in politično neoporečen, — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji DSSS kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti, — da ima višjo ali visoko izobrazbo družboslovne smeri. Izbrani delavec bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dckazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 20 dni po objavi na naslov: GORENJE TGO VELENJE, Kadrovska operativa. Celjska 5/a, Velenje. Kandidati bodo obveščeni o izidu izb;re v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in spremili ljubega moža in očeta JURIJA ŠKETA naa njegovi zadnji poti, mu darovali čudovito cvetje in vence ter nam v najhujšem treenutku stali ob strani se iskreno zahvaljujemo. Najlepša hvala zdravnikom in osebju boolnišnice Topolšica za njihovo požrtvovalnost. Hvala tudi kolektivu Rudarskega šol-skkega centra Velenje, govornikom, godbi in pevcem. Žalujoča žena Malči, hčerka Nuša z možem in ostali sorodniki. ZLATOROG MARIBOR St. 29 (4:439) - 21. julija 1978 NAŠ ČAS 7 Končno! Tako lahko rečemo o izgradnji pločnika v naselju Šalek Gorica ob cesti Veljka Vlahoviča. Dolge razprave za zeleno mizo in valitev krivde z enega na drugega so zaenkrat zaključene. V naselju so zgradili del pločnika, ustavilo pa se je pri domačinu Janežiču, ki ne odstopi svoje zemlje. Očitno muke prebivalcev novega naselja še ne bodo kmalu končane. Tole štirinožno pišče se je zvalilo v Vinski gori pri Štefanu Jelenku. Deset tednov star petelin je gospodarju prinesel že marsikatero stavo. Štefan pravi, da ga ne bodo kmalu pojedli (petelina namreč), čeprav štiri bedrca le niso od muh. Sicer pa to ni edina žival, ki so jo imeli na domačiji. Na kmetiji so redih že prašiča s šestimi nogami in zajca z dvema glavama. Vse za družino in domv za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! VELEBLAGOVNICA iN! nama VELENJE Sončnega dopoldneva ah popoldneva se zelo razveselimo. In takrat je pač treba hitro poiskati primeren kotiček, kjer lahko lovimo sončne žarke in se po možnosti tudi okopamo. Najmlajši pa so si našli tudi primerno zabavo. V Paki, ki že davno ni več čista, se veselo prevažajo na splavih narejenih iz stiroporovih plošč. Doma jih potem mamice pošteno oprhajo in vse je v redu. >Jlp}-«>:' - * ' Na nedeljskem devetem republiškem tekmova v lovu rib s plovcem v družmirskem jezeru si zelo izkazala tudi članica ribiške družine P Šoštani Angela Hribernik. Med ženskami je zas la drugo mesto, pohvali j pa se lahko, da j nedeljo ulovila najtežjega krapa. Med kratkim govorom je povedala, da je zaposlena v ten elektrarni Šoštanj, ribe pa lovi že petnajst let. Za (ne)vroče počitniške dni smo pripravili anketo o tem, kje bodo nekateri občani preživeli svoj letni dopust i Maks Petek MAKS PETEK, Mozirje: „Pamet-no vprašanje, na dopust namreč odhajam prav ta trenutek. Krenil bom na morje in sicer na otok Pag. Družba, s katero bom taboril, ie že na otoku, sam pa kasnim, ker sem včeraj še opravljal izpit. Pot mi bo Barbara Slokan BARBARA SLOKAN, Nazarje: „Tudi zame so dnevi oddiha že minili Preživela sem jih na Rabu, kjer smo z družbo stanovali v privatnih sobah. Bile so lepo opremljene in poceni, saj je spanje z obilnim zajtrkom veljalo le 126 dinarjev. Plaža je lepa, ustreglo nam je tudi vreme m je bilo vseskozi lepo in toplo. Kar težko sein se navadila sonca in vročine, saj sta pri nas že bolj redka gosta. Tudi zabave na Rabu ne manjka in drugo leto bomo verjetno spet tam." Je že tako, da so v tem času dopusti najbolj pogosta tema naših razmišljanj, čeprav muhasto vreme največkrat ne vzbuja pravega dopust-niškega razpoloženja. Ko človek prebira in posluša o vseh mogočih in nemogočih rekordih, ki naj bi jih prinesla letošnja turistična sezona pri nas, si seveda ne more kaj, da si ne bi tudi sebe zamislil na morda kje vendarle še prostem koščku tako obleganega Jadrana. Tudi mi v redakciji „na veliko" razmišljamo o letovanjih in iz teh razmišljanj se je porodila želja, da izvemo vsaj nekaj o tem, kje in kako bodo preživeli letni oddih naši delovni ljudje in občani. Če zanima tudi vas, potem vas vabimo k branju naslednje ankete: mi. Zaposlena sem v Gorenju, kjer pa je mnogo več povpraševanja kot so letovalne zmogljivosti, zato smo si morah poiskati sami. Za deset dni bomo postavili šotor v Rabcu in vse, kar si želimo, je to, da bi nam tudi vreme bilo naklonjeno. Res nerodno bi bilo, da bi še tistih nekaj dni, ki jih namenimo počitku močil dež." olajšana, ker je prtljaga že na morju in jo bom laže mahnil preko Ljubljane do Reke in naprej na Pag. Če nam tam ne bo všeč, smo že vnaprej domenili, da bomo krenili kam drugam, vrnili pa se bomo proti koncu meseca." Verica Pečnik VERICA PEČNIK, Varpolje: „Žal načrtov za dopust nimam več v mislih, ker so letošnji dopustniški dnevi že za mano. Prepotovala sem Bosno, od tam sem krenila proti Titogradu in dalje v Dubrovnik. Vračala sem se ob obali do Reke in nato domov. Ti dnevi so bili čudoviti, veliko lepot sem spoznala in ni mi žal, da sem se odločila za kolikor toliko naporno pot. Vsekakor si bom prihodnje leto privoščila z družino še nekaj podobnega." Milica Pačnik MILICA PAČNIK iz Šoštanja: „Lani sem z družino letovala organizirano preko delovne organizacije, letos pa si bomo oddih pripravili sa- Andrej Hudobreznik ANDREJ HUDOBREZNIK iz Šoštanja: ..Zaposlen sem v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje in sicer šele kratek čas, zato svoj letni dopust ne bom izkoristil prej kot v decembru. Sicer pa bom poletje preživel na delovnem mestu in doma. Če me mika morje? Sploh ne, saj se nič kaj rad ne namakam v njem. Sem namreč ljubitelj planin, zato raje hodim v hribe kot na morje. Tudi letos bom z družino večkrat odšel na tovrstne izelete, tako, da bo poletje tudi zame zanimivo. Zelo radi pa gremo tudi na domače posestvo pri Slovenj Gradcu in tam postorimo kakšno delo. Tudi to mi predstavlja neke vrste oddih." Anton Bačovnik ANTON BAČOVNIK iz Skorne-ga: „Jaz sem za letos z dopustom že opravil. Prvi del sem ga namenil zdravljenju v Čateških toplicah in to že v mesecu aprilu. Vreme sem imel sicer res pravo aprilsko, toda vseeno sem tiste dni dobro izkoristil za okrevanje in oddih. Pred nedavnim pa sem nadaljeval s še desetimi dnevi oddiha, ki pa ni bil le oddih, saj sem ta čas namenil delu pri hiši, ki sem jo dogradil. Na morje doslej nisem hodil, ker zaradi gradnje nikoli ni bilo časa. Naslednje leto pa upam, da nam bo le uspelo preživeti kakšen dan na Jadranu. V delovni organizaciji. Iger sem zaposlen (Podjetje za PTT promet Velenje, enota Šoštanj) nam nudijo ugodne pogoje letovanja, ki jih bom skušal izkoristiti." Je varnostni pas voznikom odveč Naša šoferska vzgojenost je za evropske razmere še na zelo nizki stopnji Pred štirinajstimi dnevi je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organiziral anketo — varnostni pas. Namen ankete je bil ugotoviti, koliko vozil s slovensko registracijo je ta dan med 8. in 20. uro zapeljalo na bencinske servise, kjer so anketirali voznike, v koliko avtomobilih so vgrajeni varnostni pasovi, kako vozniki uporabljajo varnostne pasove (vedno, občasno, nikoli) in koliko voznikov se je na črpalko pripeljalo zapetih z varnostnim pasom. V tej akciji je sodeloval tudi naš občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na obeh bencinskih servisih v V ŠOŠTANJU GRADIJO TOPLOVOD Krajani Šoštanja se že vrsto let pritožujejo, ker njihova krajevna skupnost nima urejeno mestno toplovodno omrežje. Čeprav imajo vir toplotne energije tako rekoč pred nosom, so prepuščeni lastnim rešitvam pri preskrbi s to prepotreb-no energijo. Sedaj se je tudi tu premaknilo. V Šoštanju bodo skušali čimprej odpraviti neurejeno toplovodno ogrevanje. V gradnji je toplifikacijsko omrežje za Aškerčevo in Levstikovo cesto, ki naj bi bilo po planu končano do občinskega praznika. Do 8. oktobra bo urejena tudi toplifikacija Tovarniške potu V krajevni skupnosti pa že resno razmišljajo o nadaljnji toplifikaciji celotnega naselja. Za ureditev toplifikacije omenjenih področij je krajevna skupnost iz sredstev samoprispevka namenila 340 tisoč dinarjev. Toplovod pa ni edina pridobitev, ki jo letos načrtujejo v Šoštanju. V izgradnji je tudi izpopolnitev telefonskega omrežja. Nove priključke bodo dobili v Ravnah, Zavodnjah, Topolšici, Belih vodah, Lokovici in seveda tudi Šoštanju. V Šoštanju pa bodo postavili še javno telefonsko govorilnico. „NAŠ ČAS", glasilo Sociali stične zveze delovnega ljudstva izdaja Center za informiranje propagando in založništvo Ve lenje, Velenje, Titov trg 2, p.o „NAŠ ČAS" je bil ustanovijei 1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinajst dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR" kot tednik pa izhaja ' 'Ai ČAS" od 1. januarja 1 ni prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik ie Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira , Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična ured i). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Tito 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni na Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februaija 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. servise se je s pripetim varn nim pasom pripeljalo 618 < nikov, zanimivo pa je, da v vozilih ni bilo vgrajenih varn nih pasov. Iz številk je razvidno, da se je težna večina šoferjev pripeljala bencinske servise z odpetimi nostnimi pasovi, nekateri se ni ne pripenjajo, mnogi pa so celo i vili, da se ne bi pripenjali tudi, č bil sprejet zakon o obveznem penjanju. In če k vsemu temu d< mo že stare ugotovitve, da štel pasovi ne ustrezajo ah niso do trdno pričvrščeni in da večina a mobilov nima vgrajenih oporni za glavo, potem je slika o upo: varnostnega pasu pri nas zelo bk skrb za varnost pa prepuščena godnosti voznikov. 1 Velenju in na bencinskem servisu v Šoštanju so člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člani AMD, člani združenja šoferjev in avto-mehanikov ter pionirji prometniki ugotavljali, v kohkšni meri šoferji in sopotniki na prvih sedežih uporabljajo varnostni pas. Rezultati niso nič kaj vzpodbudni. Od 4373 voznikov, ki so se ta dan pripeljali na bencinske servise v Velenju in Šoštanju, uporablja varnostni pas redno le 377 voznikov, občasno 3465 voznikov, ne uporablja pa ga 531 voznikov. Na bencinske