Terme Ptuj SffiA HOTELS & RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan -50 % , celodnevno vstopni» Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 ^ termalni.park@terme-ptuj.si Kronika Podravje • Strah je lahko le voznike belih kombijev ... O Stran 24 Ptuj, petek, 3. junija 2016 letnik LXIX • št. 44 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si | ■ ■Stajerskitednik -Stajerskitednik | Tednikov objektiv Podravski gospodarstveniki kljub nekaj težavam zadovoljni O Strani 4 in 5 Kronika Ptuj • Občina bo KZS plačala 75.200 evrov O Stran 24 TUrizem čj Ptuj • Ni dvom^,\ Štajerski TEDNIK Slovenija, Podravje • Vedno težje in dražje do pokojnine Po reformi 70-odstotno dražji tudi dokup let kdo bo nova direktorica zavoda O Stran 6 Šport Boks • Božičkova in Jabločnikova članski prvakinji O Stran 14 Ne le, da se vsako leto podaljsujedelovna in starostna doba, ki zaposlenim omogoča pridobitev polnepOkojnine; s pokojninsko reformo se je za 70 odstotkov podražil tudi dokup let, ki je po novem omejen na največ pet let. Več na straneh 2 in 3. V središču m Mobing ravnateljice ali le škodoželjnost anonimneža?! Z> Strani 6 in 7 Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Letos na podravskih kmetijah že 36 milijonov evrov škode O Strani 2 in 3 Miro Lasb^kn: O Strani S in B 2 Štajerski Aktualno petek • 3- junija 2016 Podravje • Ze v prvi polovici leta znaša škoda v kmetijstvu 36 milijonov evrov Kmetje brez pridelka, ministrstvo ponavlja: Podravske kmete je v letošnjem prestopnem letu, ki pregovorno ne prinese s seboj nič dobrega, aprila najprej prizadela na našem območju nastala škoda v višini 36 milijonov evrov,« je povedal direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Po pozebi poškodovane in oslabljene rastline je nevihta s točo in močnim vetrom najbolj prizadela na območju Gradišča, Cirkulan, Gorišnice, Zamušanov, Prerada ... »Največjo škodo so utrpeli vinogradi, saj so mladike v fazi razvoja in so najnežnejše in najobčutljivejše, sledijo sadno drevje in poljščine, med drugim krompir in buče, pa tudi koruza,« je po ogledu povedal Rebernišek. Kmetom svetuje, da na rastlinah čimprej uporabijo zaščitna sredstva. »Prednostno uporabimo sredstva, ki celijo rane na osnovni folpeta, na drugi pa naj kmetje dodajo foliarna gnojila v obliki aminokislin, da bodo rastline lažje prebrodile ta stres.« Izgovor na možnost zavarovanja je krivičen do kmetov O višini škode, ki jo je huda ura povzročila v Podravju, na zavodu še nimajo ocene, so pa Uvodnik zbrali podatke o škodi po poze-bi; ta znaša visokih 36 milijonov evrov. Zato Rebernišek od vlade pričakuje, da bo letošnjo aprilsko pozebo razglasila za naravno nesrečo in s tem iz rezervnega sklada z neposrednimi plačili pomagala prizadetim kmetom. A na kmetijskem ministrstvu so ponovno poudarili, da zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic vremenskih razmer v kmetijstvu, če je bila za to omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. »Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske pridelave se v Sloveniji izvaja že od leta 2006, zato sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti,« so pojasnili na ministrstvu. Toda Rebernišek opozarja, da so pozebe zelo redek pojav, ki ga zasledimo na približno vsakih 30 let. »Ob tem je zavarovanje po letu 2008, ko je neurje s točo opustošilo ravno Podravje in Slovenija - raj za kriminal Po besedah ameriškega ekonomista Jamesa S. Henryja naj bi Slovenci v davčne oaze prenesli od 50 do 75 milijard evrov premoženja. Priznajmo si: Slovenija je raj za pranje denarja, plenjenje javnega premoženja in raj za prekupčevalce. Niti sanja se nam verjetno ne, koliko denarja iz nekdanje Jugoslavije oziroma Balkana se je opralo skozi slovenska podjetja. In to ne zgolj preko podjetij, ki so v obliki poštnega nabiralnika, temveč tudi preko podjetij, ki dejansko poslujejo, imajo proizvodnjo, trgovino, storitve ... Denar, ki je bil pridobljen z nelegalno dejavnostjo in prekupčevanjem različnega blaga, od droge, cigaret in alkohola, pa najbrž tudi orožja in belega blaga, se domnevno kar v veliki meri legalizira skozi slovenska podjetja. Ker je to zelo enostavno. Pravega nadzora tako ali tako ni, izvor premoženja je našim zakonodajalcem, organom pregona in varuhom zakonitosti zadnja skrb. Dejansko je res, da so varnostni in pravosodni organi kadrovsko in tehnično podhranjeni in da jih nadvlada roka politike. A do tega stanja ni prišlo čez noč. Leta in leta so se izčrpavale banke, še danes elite na veliko črpajo ogromne količine denarja iz številnih javnih ustanov, zavarovalnic ter dobro stoječih državnih podjetij, najpogosteje v obliki preplačil izdelkov in storitev točno določenim ponudnikom. Po drugi strani je država zelo mačehovsko skrbela za svoje varnostne organe. Policija in vojska sta na beraški palici - finančno, kadrovsko in tehnično podhranjeni. Le kdo naj ima ob takšnih pogojih dela motivacijo, da se karkoli razišče in pripelje do pravnomočne obsodilne sodbe. Vzporedno potem obstajajo še nedotakljivi, do katerih se policija in tožilstvo opredeljujeta, kot da ne obstajajo. Slovenija je postala en sam kriminal. Država s tako pomembno geostrateško lego predstavlja vrata z Balkana in iz Sredozemlja v srce Evrope. Žal so ta vrata izkoriščena samo za nelegalne posle in pranje denarja, ne pa tudi za gospodarsko ekspanzijo in rast nacionalnega gospodarstva, od katerih bi lahko bolj udobno živeli vsi državljani. Mojca Zemljarič mmtmmtmm^ Na ministrstvu ukrepe pomoči pripravljajo Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je torej nastala škoda v višini 36 milijonov evrov, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor Stane Klemenčič pa je povedal, kot poroča STA, da prve ocene izpada prihodka zaradi izgube letošnjega pridelka v sadjarstvu na njihovem območju dosegajo dobrih sedem milijonov evrov, izpad pridelka v vinogradništvu je ocenjen na okoli 2,4 milijona evrov, k vsemu temu pa je treba dodati tudi posredno škodo. Točni zneski škode po pozebi bodo znani po popisu, ki ga po sklepu vlade sedaj izvaja uprava RS za zaščito in reševanje. Na kmetijskem ministrstvu pa pripravljajo pravne podlage za izvedbo ukrepov, kot so zmanjšanje ali odpis davkov in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi zaposlenim v gospodarskih družbah, dvig stopnje podpore za investicijske obnove poškodovanih nasadov ali znižanje ali odpis najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč. Na ministrstvu so še povedali, da bodo lahko prizadeti vinarji, poljedelci, pridelovalci zelenjave ter sadjarji na podlagi ocene škode uveljavljali zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter uveljavljali višjo silo. »Kmetje vinogradniki, ki so bili prizadeti, pa pridelujejo tudi vino, bodo lahko dokupili grozdje za pridelavo vina v svojih kleteh, kar sicer za kmetije ni dovoljeno,« so še dodali. / mm Slovenija, Podravje • Vse manj ljudi si lahko privošči dokup let Vedno težje do pokojnine: za do Zadnja pokojninska reforma je pošteno premešala karte tudi na področju dokupa let oziroma gotovo strošek dokupa; ta se je od leta 2011 povišal za skoraj 70-odstotkov. Prej veljavni zakon (ZPIZ-1) je omogočal dokup za dejanska obdobja, v katerih je zavarovanec ali uživalec pravice izpolnjeval določene pogoje (npr. obdobje zaključenega dodiplomskega ali podiplomskega študija, služenje vojaškega roka ipd.), in tudi fiktivna obdobja, s katerimi je pridobil pravice za ugodnejšo odmero pokojnine ali odmero brez znižanja pokojnine. Po sedaj veljavni ureditvi (ZPIZ-2) pa je omogočen le dokup fiktivnega obdobja z namenom izpolnitve pogojev ali ugodnejše odmere pokojnine, vendar največ do pet let. Obdobja dokupa ni več treba dokazovati, so pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) in še dodali, da enako kot po določbah ZPIZ-1 zavarovalno dobo dokupi zavarovanec (oseba, ki je prijavljena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu) in uživalec pokojnine. Zavarovalne dobe pa ne morejo dokupiti osebe, ki niso obvezno zavarovane pri zavodu oziroma niso uživalci pravic pri zavodu: „Namen sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je, da aktivni zavarovanci tekoče plačujejo prispevke v pokojninski sistem in da se pravice iz tega sistema primarno priznavajo osebam z obdobjem aktivnega zavarovanja. Možnost dokupa je tako dana izključno kot dodatna ugodnost osebam, ki že vplačujejo v sistem kot aktivni zavarovanci ali so uživalci pravic iz obveznega zavarovanja." Za dokup leta skoraj enkrat več Zadnja pokojninska reforma je zaostrila pogoje za dokup let, kar se pošteno odraža tudi v statistiki. Podatki glede dokupa let namreč kažejo, da se je ta v zadnjih petih letih zmanjšal za približno 80 %. Leta 2011 so na Zpizu prejeli 1203 zahtevke za dokup let, leto zatem pa še več, 1.491. Od takrat število ljudi, ki si dokupijo leta, strmo pada. Leta 2013 si je namreč leta dokupilo 976 oseb, leta 2014 256, lani pa le 252. Kot so še sporočili z Zpiza, pa je bilo največ odkupov leta 1992, in sicer kar 22.830. Eden glavnih razlogov za drastičen upad dokupa let je, kot priznavajo tudi na Zpizu, višja cena dokupa: „Najnižja osnova za dokup je po veljavnem ZPIZ-2 (povprečna plača v RS) višja, kar je gotovo eden od razlogov Leta 2011 za leto dokupa najmanj 2.600 evrov, lani 4.500 evrov Leto | Povprečna mesečna bruto plača | Osnova za izračun | Pris ¡pevna stopnja | C Cena letnega dokupa 2011 1.524,65 914,79 24,35 222,75 2.673,02 2012 1.525,47 915,282 24,35 222,87 2.674,45 2013 1.523,18 1.523,18 24,35 370,89 4.450,73 2014 1.540,25 1.540,25 24,35 375,05 4.500,61 2015 1.555,89 1.555,89 24,35 378,86 4.546,31 Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tedniik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Vir: ZPIZ petek • 3- junija 2016 Aktualno Štajerski 3 kmetje so imeli možnost zavarovanja pozeba, sedaj pa še neurje s točo in močnim vetrom. »Letošnje leto res ni naklonjeno kmetijstvu, že v prvi polovici leta je Rebernišek. Skupna škoda v Podravju po aprilski pozebi naj bi znašala 36 milijonov evrov Kmetijska kultura Poškodovanost 1 Ocena škode intenzivni sadovnjaki 80-100 % 16 milijonov evrov vinska trta 30 % 6 milijonov evrov koruza 20 % 4 milijone evrov ječmen 40 % 1,5 milijona evrov buče 30-50 % 1 milijon evrov zgodnji krompir 50 % 3 milijone evrov pšenica 30 % 1,5 milijona evrov vrtnine 60-80 % 1,5 milijona evrov ekstenzivni sadovnjaki 60-80 % 1,5 milijona evrov Foto: Mojca Vtuč Pomurje, postalo neprimerno za kmete. Do takrat so premije znašale od 8 do 11 % brez odbitnih franšiz, po usodnem letu pa so poskočile na 15 do 20 % vrednosti z odbitno franšizo. To pomeni, da četudi si imel pridelek zavarovan, ugotoviš, da pri 40 % Vir: KGZ Ptuj škodi še nisi dobil ničesar nazaj. Zato se kmetovalci ne odločajo za zavarovanja in ni niti upravičeno niti pravično obsojati kmetovalcev.« Ob tem je vlada lani s spremembo uredbe prepolovila delež sofinanciranja premij s 40 na 20 %. Eden izmed sadjarjev z Bistriškega je tudi opozoril, da je zavarovanje proti pozebi mogoče le v povezavi z zavarovanjem proti toči. Ker pa so se sadjarji v zadnjih letih opremili s protitoč-nimi mrežami, seveda pridelkov proti toči in s tem proti pozebi ne zavarujejo. »To drži. Na drugi strani pa tudi mladih nasadov ni mogoče zavarovati proti pozebi, saj še nimajo pridelka, ti pa so bili sedaj najbolj prizadeti. In to bi vlada morala upoštevati,« je še opozoril Rebernišek. Sadja v delu Podravja le za vzorec Sadjarji so zaradi spomladanske pozebe utrpeli največjo škodo. »Na območju našega zavoda je približno 660 hektarjev intenzivnih sadovnjakov. Poško-dovanost je 80- in večodstotna. Govorimo o izjemnem izpadu. Škoda po naši oceni znaša 16 milijonov evrov. Nepoškodovane so ostale samo površine na višjih območjih. Tudi vinogradi so se ohranili le nad 250 ali 270 metri nadmorske višine. Trta je bila v fazi intenzivne rasti in generalno gledano bo 30 % pridelka manj. Glede na to, da je na tem območju okoli 2200 ha vinogradov, to pomeni, da je zaradi po-zebe okoli šest milijonov evrov škode. Za petino bo manjši tudi pridelek koruze, kar pomeni, da bo pridelka približno tri tone po hektarju manj, preračunano pa to pomeni, da gre za izpad približno štirih milijonov evrov. Tudi ječmen je poškodovan v 40 %, kar pomeni 1,5 milijona evrov izpada, prizadeti so bili tudi buče, zgodnji krompir in seveda pšenica, ki jo je dodatno prizadela še toča.« Rebernišek je dodal, da če ne bo interventne pomoči, bodo kmetje to leto izjemno težko prebrodili. »Še posebej tisti, ki so se lotili investicij, saj se ne soočamo samo s škodo, temveč tudi s padcem cen pridelkov.« Mojca Vtič Foto: P&F kup enega leta od lani najmanj 4.600 evrov zavarovalne dobe. Rezultati kažejo, da se je število zahtevkov za dokup let v zadnjih petih letih zmanjšalo za skoraj 80 %. Glavni razlog je iLeto 1 Prihodki iz naslova dokupa v evrih 2011 4.109.623 2012 4.958.042 2013 3.396.754 2014 1.243.161 2015 1.616.293 Vir: Zpiz Prihodki iz naslova dokupov pokojninske dobe Na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije smo naslovili vprašanje, koliko prihodkov se je iz naslova dokupa pokojninske dobe v zadnjih petih letih zlilo v proračun. Kot kažejo podatki, so se ti enormno znižali. Samo lani je bilo na primer za 2,5 krat manj prihodkov kot leta 2011. Število dokupov pokojninske dobe drastično pada ILeto 2011 1203 2012 1491 2013 976 2014 256 2015 252 Foto: Črtomir Goznik za nižje število dokupov." Zato smo preverili, kakšna je najnižja cena meseca dokupa, kako se je ta z leti spreminjala in po kakšni formuli se izračuna. Kot so pojasnili, se cena za en mesec dokupa izračuna tako, da se bruto plača (povečana za odstotek uskladitev pokojnin) pomnoži s stopnjo prispevka za obvezno zavarovanje (24,35 odstotka). Glede na to, da je povprečna mesečna bruto plača za februar 2016 znašala 1.574,22 evra tako najnižja cena za dokup meseca letos znaša 383,32 oziroma 4.599,84 evra za eno leto. To je približno 70 % več v primerjavi z letom 2012, ko je bilo največ dokupov let v zadnjih petih letih. Sicer pa se je najnižja cena dokupa za eno leto takole spreminjala: leta 2011 2.673 evrov, leta 2012 2.674 evrov, leta 2013 4.450 evrov, leta 2014 4.500 in leta 2015 4.546 €. Povprašali smo še, kaj prinese eno leto dokupa pokojninske dobe: »Eno leto pokojninske dobe se ženski vrednoti 1,41 odstotka, moškemu pa 1,25 odstotka. Če pokojninska doba ne znaša eno leto, a vsaj šest mesecev, se od-merni odstotek za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,71 odstotka, za moške pa za 0,63 odstotka. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. V letu 2016 se jo praviloma izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli za zavarovanca najugodnejših zaporednih dvaindvajsetih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upoštevajo se osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Vsako leto jo določi in objavi minister za finance. Višina pokojnine je odvisna od pokojninske osnove zavarovanca, zato ni mogoče podati splošne ocene, koliko se posamezniku pokojnina zneskovno poveča.« Po podatkih sodeč gre sklepati, da se odkup leta ne izplača oziroma da so le redki tisti, ki si to sploh še lahko privoščijo. V zvezi s tem na Zpizu odgovarjajo: „Odločitev za dokup pokojninske dobe je stvar izbire posameznega zavarovanca in ni mogoče na splošno podati ugotovitve oziroma svetovati, ali se dokup splača ali ne. Okoliščine so pri vsakem posameznem zavarovancu različne: že dopolnjena pokojninska doba, finančne zmožnosti, nekaterim zavarovancem dokup financira podjetje ipd." Monika Levanič Vir: ZPIZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 3- junija 2016 Podravje • Podatki o poslovanju gospodarstva v regiji v letu 2015 spodbudni Gospodarstveniki kljub nekaterim Na območju statistične regije Podravje, ki vključuje 41 občin, je lani poslovalo 7.893 gospodarskih družb, ki so podjetja. Vsa podjetja v regiji so skupno ustvarila dobrih osem milijard evrov prihodkov, od tega slabo polovico na 5.298 družb je poslovalo z dobičkom v skupni višini 319 milijonov evrov, 2.280 pa jih je izkazalo izgubo v znesku 103 milijone evrov. Podjetja so poslovno leto končala uspešno, z neto čistim dobičkom. Povečala so obseg poslovanja, na kar je v veliki meri vplivala aktivna izvozna politika. Obseg kapitala se je povečal za šest odstotkov, na 3,4 milijarde evrov. Celotni stroški dela zaposlenih v gospodarskih družbah so lani znašali 1,3 milijarde evra, predlani okrog sto milijonov evrov manj. Povprečna plača na zaposlenega je znašala 1.334 evrov, kar je za 170 evrov nižje od slovenskega povprečja in 354 manj, kot znaša najvišje regijsko povprečje, ki ga dosega jugovzhodna Slovenija. V letu 2015 se je na območju Podravja stečajni postopek pričel pri 144 gospodarskih družbah in 43 samostojnih podjetnikih. Največ zaposlenih v predelovalnih dejavnostih Največ delavcev v Podravju je zaposlenih v predelovalni dejavnosti (24.000), ki je sicer v regiji ustvarila tudi največ prihodka (3,6 milijarde evrov). 7.800 delavcev je bilo na presečni datum zaposlenih v dejavnosti prometa in skladiščenja, 6.100 v gradbeništvu in enako število na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. 4.600 ljudi je bilo zaposlenih v poslovnih, 3.800 v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, sledijo gostinstvo (1.500), energetika (1.400), oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadki in odplakami (1.400), informacijske in komunikacijske dejavnosti (1.300), zdravstvo in socialno varstvo (1.100). Predelovalna industrija, ki v regiji zaposluje največ ljudi in ustvari za slabo polovico celotnih prihodkov vseh podjetij, je lani beležila tudi najvišjo neto dodano vrednost: 800 milijonov evrov. Daleč pred vsemi je tudi po neto čistem dobičku (92 milijonov evrov). Med dejavnostmi, ki so lani beležile najvišje dobičke, so še energetika, trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, promet in skladiščenje ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. V letu 2015 so kot celota negativno poslovale družbe, ki delujejo na področju dejavnosti gostinstva, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter izobraževanja. Samostojni podjetniki se držijo domačega trga Poglejmo še na področje delovanja majhnih podjetnikov oziroma tako imenovanih sp-jev. Za leto 2015 jih je poslovna poročila na območju statistične regije Podravje predložilo 9.088, kar je 858 manj kot leto prej. Na manjše število je med drugim vplivalo povečanje števila podjetnikov, ki niso zavezani k oddaji poročil (normiran-ci), pa tudi prenehanje dejavnosti, preoblikovanje ali stečaj poslovnih subjektov. Samostojni podjetniki z območja podra- Foto: Črtomir Goznik »Najbolj zdrava jedra so mali podjetniki, izvozniki in obrtniki« Boris Repič, sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj: »Po obdobju krize, ki nas je zajela v letu 2008, se je poslovanje v letu 2015 stabiliziralo in beležimo spodbudno rast. Po podatkih Ajpesa so podjetja v Podravju lani povečala prihodke, dodano vrednost in število zaposlenih ter krepko znižala izgubo. Na podlagi statističnih podatkov poslovno leto ocenjujemo kot uspešno, ostajajo pa seveda številni problemi, ki negativno vplivajo na podjetniško dejavnost. Obrt in malo podjetništvo sta ob izvozno naravnanih podjetjih najbolj zdravo jedro slovenskega gospodarstva. Od vladne gospodarske politike ne pričakujemo daril v obliki subvencij ali drugih odpustkov. Pričakujemo izboljšanje pogojev poslovanja ter povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja. Tukaj imamo v mislih predvsem debirokratizacijo, davčne razbremenitve in reformo izobraževalnega sistema.« Jernej Cokl, predsednik uprave Bistriškega Impola, enega paradnih konjev vske regije predstavljajo dobrih 14 odstotkov vseh v državi. Največ jih je na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (1.615), sledijo gradbeništvo (1.195) in predelovalne dejavnosti (1.016). Lani so zaposlovali 7.396 sodelavcev, kar je 444 več kot leto poprej. Kar 5.683 oz. 63 odstotkov jih ni zaposlovalo nobenega delavca. Zaposleni pri samostojnem podjetniku je v letu 2015 na mesec povprečno zaslužil 939 evrov, kar je od republiškega povprečja bruto plače nižje za 565 in od regijskega 395 evrov. Neto dodana vrednost na zaposlenega pri samostojnih podjetnikih je lani znašala 28.821, predlani 27.164 evrov. Majhni podjetniki za leto 2015 izkazujejo 771 milijonov evrov prihodkov. Največ so jih dosegli na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledita področji predelovalne dejavnosti in gradbeništva. Ustvarili so 213 milijonov evrov neto dodane vrednosti in poslovno leto končali z neto podjetnikovim dohodkom (razlika med prihodki in odhodki, zmanjšana za izgubo) v skupnem znesku 55 milijonov evrov. Večino prihodka so ustvarili na domačem trgu. Impol z najvišjimi prihodki, največjim izvozom in najvišjim dobičkom Slovenjebistriški Impol je v Sloveniji eno izmed največjih podjetij. Prihodki jim iz leta v leto rastejo. Med podjetji na območju upravnih enot Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož imajo vodilni položaj. Na letni ravni dosegajo dobre pol milijarde evrov prihodkov, so največji izvoznik in prvi po ustvarjenem dobičku. Konec leta 2015 so na ravni skupine zaposlovali 1.850 sodelavcev, od tega 1.160 v Sloveniji. S poslovanjem v letu 2015 so zadovoljni: »Ustvarili smo prihodke v višini 546 milijonov evrov, od tega je vrednost izvoza 520 milijonov evrov, kar je več kot 95 odstotkov. Dosegli smo 22,5 milijona evrov čistega dobička po obdavčitvi. Z realizacijo dobička smo zastavljeni načrt presegli za 39 odstotkov.« V družbi Impol dodajajo, da so tudi rezultati njihovega dela v prvih treh mesecih letošnje- Primerjava povprečnih plač med regijami Regija 1 Povprečna plača na zaposlenega (€)|lOdstopanie od povprečja (1.504 €) 1 pomurska 1.295 - 14 % primorsko-notranjska 1.313 - 13 % podravska 1.334 - 11 % savinjska 1.388 - 8 % zasavska 1.410 - 6 % koroška 1.461 - 3 % goriška 1.473 - 2 % obalno-kraška 1.486 - 1 % posavska 1.486 - 1 % gorenjska 1.554 + 3 % osrednjeslovenska 1.612 + 7 % JV Slovenija 1.688 + 11 % Vir: Ajpes Na območju regije je v letu 2015 povprečna mesečna obračunana bruto plača znašala 1.334 evrov. V primerjavi s plačami v vseh gospodarskih družbah v Sloveniji v podravski regiji zaostajajo. Od slovenskega povprečja so nižje dobrih deset odstotkov. Pregled povprečnih plač po dejavnostih pokaže, da v Podravju močno izstopa področje energetike (oskrba z električno energijo, plinom in paro), kjer povprečna plača regijsko povprečje presega za 62 odstotkov in znaša 2.164 evrov. Tudi na področju informacijske in komunikacijske dejavnosti je plača višja od regijskega povprečja - za 29 odstotkov, znaša pa 1.721 evrov. Povprečno slovensko plačo, ki je v letu 2015 znašala 1.504 evrov, so v Podravju presegli še zaposleni v družbah z dejavnostmi oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadki in odplakami (1.545 evrov) ter s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (1.507 evrov). Najslabše plačani so bili zaposleni na področju gostinstva, kjer je povprečna plača znašala 978 evrov. Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma: »Zadnji dan v letu 2015 je bilo na ravni skupine 1.219 zaposlenih. nas uvršča med največje zaposlovalce po deležu novih zaposlitev v Sloveniji. Povprečna starost zaposlenih je marca nas je bilo 1.254.« petek • 3- junija 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 težavam z rezultati zadovoljni skupno zaposlovale 61.462 sodelavcev. Izmed vseh podjetij jih 98 odstotkov posluje na ravni mikro in majhnega tujem trgu. Njihova neto dodana vrednost je znašala skoraj dve milijardi evrov ali 34.469 evrov na zaposlenega. Primerjava poslovanja družb v Podravju podravskega in slovenskega gospodarstva. ga leta optimistični. Največja težava, s katero se srečujejo pri poslovanju, je nezagotavljanje ustrezne infrastrukturne podpore za poslovanje: »Soočamo se s prostorsko utesnjenostjo, ki onemogoča nadaljnje širjenje skupine na tej lokaciji. Težave nam povzroča tudi nestabilna oskrba z električno energij o. Omenjene težave bi zlahka rešili z gradnjo obvoznice, vendar so postopki dogovarjanja zanjo zapleteni in dolgotrajni. Želimo si, da bi bilo slovensko okolje bolj naklonjeno gospodarstvu, da bi poenostavili postopke in procedure in da bi aktivneje podpirali panoge, ki so strateškega pomena za razvoj Slovenije. Posledično bi bila tudi gospodarska klima bolj pozitivna.« Talum po več letih izgube lani v zelenih številkah Kidričevski Talum je prihodke v zadnjih štirih letih povečal za 30 milijonov evrov. Potem ko so nekaj let beležili izgubo, so lansko leto končali z dobičkom v višini 530.731 evrov. »Ustva- Postavke poslovnega izida 2015 2014 2013 2012 2011 število družb 7.893 7.718 7.553 7.304 6.936 prihodki (v mlrd €) 8,1 7,9 7,6 7,8 8 prihodki - domači trg (v mlrd €) 4,6 4,7 4,5 4,7 4,9 prihodki - izvoz (v mlrd €) 3,2 2,9 2,8 2,8 2,7 čisti dobiček (v mio €) 319 327 266 244 242 čista izguba (v mio €) 103 140 351 288 192 neto čisti dobiček / izguba (v mio €) 216 186 - 84 - 44 49 število zaposlenih 61.462 60.496 59.531 60.364 61.817 neto dodana vrednost na zaposlenega (€)* 32.470 32.177 30.497 29.745 30.400 *Na republiški ravni je neto dodana vrednost na zaposlenega v letu 2015 znašala 41.124 samostojnih podjetnikih (sp-jih) na območju Podravja 28.821 in predlani 27.164 evrov. Vir: Ajpes evrov, pri rili smo 315,8 milijona evrov prihodkov iz prodaje. Razlogi za povišanje obsega prihodkov so večji fizični obseg redne prodaje in višje prodajne cene večine proizvodov iz aluminij a, kar smo dosegli z aktivnim delom na trgu ter povečanjem neposredne prodaje brez posrednikov, kot tudi z namenskim povečevanjem prodaje proizvodov z višjo dodano vrednostjo (rondelice, ulitki),« je povedal predsednik uprave Ta-luma Marko Drobnič in o rezultatu letošnjega prvega trome-sečja dodal: »Skupna vrednost ustvarjene prodaje proizvodov iz aluminija je v obdobju od januarja do marca 2016 znašala 74 milijonov evrov in je za devet odstotkov večja od načrtovane. Razlog za preseganje načrtovanih postavk je v večjem obsegu prodaje, predvsem na področju proizvodov z višjo dodano vrednostjo (rondelice, ulitki). Skupina Talum je v obdobju od januarja do marca 2016 ustvarila pozitiven poslovni izid v absolutni vrednosti 180.000 evrov.« S katerimi težavami se sooča kidričevska družba »Predvsem so to nizke cene kovin na borzi, tudi aluminija, in dejstvo, da je več kot polovica naših izdelkov v strukturi cene še vedno v veliki meri pogojena prav z borznimi indeksi. To dejstvo in izredno velika volatilnost (nihanje, tveganje) na borzi nas zato usmerjata v nadaljevanje strateških aktivnosti pri povečevanju dodane vrednosti našim izdelkom ter s tem v zmanjševanje odvisnosti od dejavnikov, na katere sami ne moremo vplivati. Okoliščine v panogi, ki so zaznamovale trende in gibanja v preteklosti, se hitro spreminjajo, zato je treba poslovne procese in miselnost nenehno in hitro prilagajati. Glede na to, da delujemo v produktivno intenzivni panogi, je to za nas velik izziv,« pojasnjuje Drobnič in aktualno gospodarsko klimo v slovenskem in regijskem prostoru glede na zadnje statistične podatke ocenjuje pozitivno: »Zavedati pa se je treba Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik in Martin Ozmec V zadnjih dveh letih smo število zaposlenih povečali za več kot 200, kar lani znašala 43 let. V letu 2016 smo število sodelavcev še povečali, konec r _ Za oceno poslovanja v letu 2015 smo zaprosili podjetnika Davorina Ga-brovca, ki mu je v minulih letih v ZDA kot start-up podjetju uspel veliki poslovni met: za mobilno aplikacijo Databoxje skupaj s svojo ekipo našel investitorje, ki so v produkt vložili 3,3 milijone dolarjev. »Glede na to, da Databox posluje v ZDA, je nekoliko težje ocenjevati dejansko poslovanje podjetij iz naše perspektive. Kakorkoli pa naše drugo podjetje Intera s sedežem na Ptuju posluje odlično, še zmeraj raste od 15 do 20 odstotkov na leto in dokazuje, da se tudi v današnjem času da ustvarjati dobre pogoje poslovanja, kot tudi dosegati nenehno rast prihodkov in naročnikov. Je pa res, da je panoga, v kateri poslujeta podjetji (informacijske tehnologije), v velikem vzponu tudi v globalnem pogledu. Na Data-boxu smo ob koncu leta 2015 zaposlovali 25 rednih sodelavcev, na Interi pa 15,« je za naš časopis povedal Gabrovec. naše odvisnosti od zunanjih dejavnikov in vplivov, zato je trenutna situacija v regiji in državi v marsičem pogojena prav z njimi. Pogrešam konkretnejši pristop pri ustvarjanju prijaznejšega poslovnega okolja, predvsem na področju trga dela, ob čemer seveda ne smemo spregledati nekaterih izvedenih ukrepov. V skupini Talum jih najbolj čutimo pri spremembi pogojev pri oskrbi z energijo. Ocenjujem, da je za ustvarjanje ugodne gospodarske klime pomemben vidik sodelovanja in povezovanja, kar nam je v metalurški panogi v zadnjem obdobju uspelo in smo s tem vplivali tudi na odločitve, ki neposredno in posredno prinašajo koristi podjetjem in panogi, v kateri delujemo.« Perutnina nezadovoljna s poslovnimi razmerami na Balkanu Poslovanje Perutnine Ptuj sta v lanskem letu zaznamovala do-kapitalizacija in prevzemni postopek. Kljub temu so poslovali v okvirjih zastavljenih načrtov. »V izjemno zahtevnem poslovnem okolju, v katerem poslujejo naše družbe v državah nekdanje Jugoslavije, je poslovanje obremenjeno z razmerami na teh trgih. Te se kažejo v ekonomskih razmerah, kupni moči potrošnikov, visokih deležih sivega trga, v Srbiji pa tudi v tečajnih razlikah. Na ravni poslovne skupine smo v letu 2015 prigospodarili dobrih 247 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in zaposlovali 3.514 sodelavcev. Tudi letos poslujemo v skladu s pričakovanji. Še naprej se soočamo z zapletenimi razmerami na trgih, kjer poslujemo s svojimi odvisnimi podjetji v vertikalnih reprodukcijskih verigah. Razmere na Balkanu se namreč ne spreminjajo v smeri gospodarske ekspanzije. To pa so osnove tudi za pojavljanje nelojalne konkurence. Kljub temu ostajamo v začrtanih okvirih, saj sta ugled in prepoznavnost naših blagovnih znamk - Perutnina Ptuj in Poli - izjemen kapital. Tudi popularnost perutninskega mesa je dejavnik, ki nam pomaga pri prodaji,« so povedali v upravi družbe in dodali, da je gospodarska klima v Sloveniji obremenjena z mnogimi nepotrebnimi pogoji poslovanja, kar jim v mednarodnem prostoru zmanjšuje konkurenčnost. Boxmark kontinuirano povečuje obseg poslovanja Tudi kidričevski Boxmark Leather iz leta v leto beleži rast prihodkov. »S poslovanjem smo zadovoljni. Kljub izzivom, to je višanju cene surovine in cenovnim pritiskom odjemalcev, smo uspeli pridobivati nove posle in povečati obseg poslovanja. Prihodke smo povečali za skoraj 15 odstotkov. Operativni del poslovanja je bil okoli pozitivne ničle. Zabeležili smo sicer izgubo, a gre ta na račun enkratnih dogodkov, zato nas končni rezultat ne skrbi,« je povedal direktor podjetja Marjan Trobiš in poudaril, da tudi letošnje prvo tromesečje kaže dober rezultat: »Čeprav smo prihodkovno približno na ravni prometa lanskega leta, je končni iztržek prvih treh mesecev boljši, kot je bil lani.« Direktor Trobiš dodaja, da imajo največje težave pri poslovanju na področju zaposlovanja (iskanje kadra). »Želimo si tudi višje splošne dohodninske olajšave za delavce. Tako bi zaposlenim konec meseca v žepu ostalo več. Ker naše podjetje praktično v celoti posluje s tujino, smo bolj kot od gospodarske klime v Sloveniji odvisni od stanja gospodarstva v Evropi. Kljub temu naše informacije s terena kažejo na izboljšanje splošnega stanja v slovenskem gospodarstvu.« Na zadnji dan leta 2015 je Boxmark Leather zaposloval 2.057 sodelavcev (brez agencijskih), kar je četrtina več kot leto pred tem. (Generalni statistični podatki v članku so povzeti po gradivu Ajpesa.) Mojca Zemljarič Foto: arhiv 6 Štajerski Podravje petek • 3- junija 2016 Ptuj • Reelekcijo spremljajo anonimke Mobing in nepravilnosti ravnateljice 18 let in pol je Tatjana Vaupotič Zemljič ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt. Konec tega leta ji poteče mandat, a je iz katere izhaja, da naj bi bil razlog za takšno „naglico" ta, da septembra delo nastopi nov svet zavoda, za katerega se ravnateljica pa vse navedbe zavrača in pravi, da so neresnične ter da je njihov edini namen diskreditacija. Dobili smo »Ne vem, kdo je pisal ano-nimko, tudi ne mislim ugibati o tem. Prepričana sem, da vsi, ki mislijo pošteno in stojijo za svojimi trditvami, to lahko tudi podpišejo,« odgovarja Vaupotič Zemljičeva in poudarja, da takšno pisanje nedvomno povzroči veliko škode tistemu, ki ga takšne anonimke blatijo, pa tudi organizaciji, v kateri dela. „Še posebej, če so neresnične in je njihov edini namen dis-kreditacija," še dodaja ravnateljica, ki ni prva, ki je bila v času reelekcije deležna takšnega pisanja. Ravnateljica nad anonimko ni presenečena A čeprav o imenih ne govori, so ji zadeve očitno jasne in nad samo anonimko ni preseneče- www.tednik.si n Stajerskitednik Stajerskitednik na, saj pravi, da je pričakovala podobne poteze. Na očitek, da je svet zavoda hitel z objavo razpisa, odgovarja, da je sama zaprosila svet zavoda, da gredo v razpis prej, a le zato, da bi lahko do priprave zasedbe delovnih mest (za novo šolsko leto) zaključili s postopkom. Sama ima v zavodu pogodbo za nedoločen čas in ima pravico do delovnega mesta strokovne delavke. V tem, da se je postopek izbire ravnatelja že iztekel, pa čeprav ji mandat poteče šele konec letošnjega leta, ne vidi nič spornega. Poudarja, da je svet zavoda zakonito začel postopek, saj zgornja meja v zakonu ni določena. „Nismo prvi, ki smo začeli postopek več kot 6 mesecev prej (vmes sta namreč julij in avgust, ko je izvedba teh aktivnosti praktično nemogoča), v naši bližnji okolici sta še vsaj dva primera, eden od letos," pojasnjuje. Zavrača tudi razlog, ki ga navaja pisec anonimke; da je razpis tako hitro objavljen, saj da se „boji", da v novem svetu zavoda ne bo imela podpore. „Kdo pravi, da imam podporo v tem svetu zavoda, in kdo pravi, da je ne bi imela v novem svetu zavoda? Danes še nihče ne ve, kdo bodo novi člani. Do sedaj se je v času mojih mandatov (18 let in pol) menjalo pet svetov zavoda. Svoje delo sem do sedaj opravljala pošteno in korektno, mislim, da o tem pričajo tudi rezultati naše šole," je jasna ravnateljica. Zaposleni šokirani, začudeni ... Da je celotna zadeva zaposlene presenetila, začudila in šokirala, pa poudarja učitelj na šoli in predsednik sveta zavoda OŠ Ljudski vrt David Bedrač. Zavrača namigovanje, da so hiteli z razpisom, ker želijo ponovno imenovati sedanjo ravnateljico. V anonimki namreč piše, da je rezultat že vnaprej odločen in da drugi kandidati nimajo možnosti. „Želeli smo le postopek izpeljati pred začetkom novega šolskega leta, in ker so še vmes počitnice, smo se odločili, da Osnovna šola Ljudski vrt je največja ptujska šola. Ptuj • Zavod za turizem Ni dvoma, kdo bo nova direktorica Foto: ČG Vse tisto, o čemer se je ugibalo od ustanovitve novega Zavoda za turizem Ptuj, se je ta teden potrdilo tudi uradno: Katja Gonc je bila edina kandidatka, prijavljena na razpis za direktorico in je dobila soglasno podporo vseh članov sveta zavoda. Čaka le še na potrditev mestnega sveta, a glede na to, da sploh ni imela protikandidatov, zapletov ni pričakovati. V začetku tega tedna je svet zavoda Zavod za turizem Ptuj odpiral vloge, prispele na razpis za delovno mesto direktorja. Kot je pojasnil predsednik sveta zavoda Andrej Klasinc, je prispela le ena vloga. Prijavila se je le Katja Gonc, ki je do decembra lani opravljala delo predstavnice za odnose z javnostjo na Mestni občini Ptuj. Tesna sodelavka župana MO Ptuj Mirana Senčarja je v svetu zavoda prejela soglasno podporo, do dokončnega imenovanja pa bo morala počakati predvidoma do 20. junija, do seje mestnega sveta. Gončeva, ki jo je župan imenoval za v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj, bo sodeč po dozdajšnjem razvoju dogodkov tudi tam podporo dobila. Politične stranke v mestnem svetu naj bi namreč glede kadrovanja že pred časom sprejele konsenz. Ta po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah vključuje tudi imenovanje Gončeve na mesto direktorice. Ne glede na to, ali se bo plan izjalovil (kar je malo verjetno) ali ne, pa je jasno, da občani Ptuja od novoustanovljenega zavoda, pa tudi vodstva tega, pričakujejo veliko in da kdorkoli bo prevzel funkcijo direktorja, ne bo imel lahke naloge. Dženana Kmetec Videm • Štirinajsta seja občinskega sveta Občina mora za avtocesto nekaj iztržiti Pomembnejših odločitev videmski občinski svetniki na zadnji seji niso sprejeli. Tudi pred podelitvijo koncesije varstva okolja, odvajanja ter čiščenja komunalnih in padavinskih voda bodo počakali še strokovno mnenje, predvidoma do julija. Najbolj vroča tema je bila gradnja avtocestnega odseka Dra-ženci-Gruškovje. Občinski svetniki menijo, da v Vidmu na prihajajočo turistično sezono niso dovolj dobro pripravljeni. Zaskrbljujoča ni le varnost v prometu, tudi gneča na cestah bo to poletje najbrž rekordna. Vzrok zanjo ne bodo le dela na avtocesti, temveč tudi dejstvo, da so številne turistične de-stinacije postale nevarne in bodo zato turisti množično dopustovali na hrvaški obali. Krajani Tržca grozijo s protestom Svetnik Božidar Varnica povzema načrt policije: »Policisti pravijo, da vse neznanke še niso znane in da se bodo prilagajali sproti.« Župan Friderik Bračič pa miri: »Kolikor mi je znano, naj bi oba nadvoza asfaltirali sredi tega meseca. Glavni del lokalnega prometa bo s tem urejen.« Kljub temu Krajevna skupnost Tržec za 25. junij napoveduje protestni shod, s katerim bodo DARS opozorili na neupoštevanje potreb in želja krajanov. Na nedavnem sestanku Direkcije RS za infrastrukturo, DARS-a in policije (predstavniki občin Podlehnik in Videm nanj niso bili vabljeni) naj bi govorili o preusmeritvi vozil brez vinjet na mejna prehoda Zgornji Leskovec in Zavrč. Pojasnila vseh sodelujočih še čakamo, občinska svetnica Mateja Vidovič pa opozarja: »Tako v Tržcu kot v Leskovcu smo premalo pripravljeni na turistično sezono.« Na občini razmišljajo, da bi na račun preusmeritev morda lahko iztržili asfalt za del ceste pri Leskovcu. Tovornjaki in delovni stroji naj bi vozili tudi po nekaterih cestnih odsekih, ki za to niso bili predvideni in jih zato pred deli niso posneli. Poškodovali so že cesto od obrtne cone Tržec proti avtobusni postaji Pobrežje, škoda pa naj bi nastajala tudi na bližnjih hišah. Svetnik Brane Kolednik komentira: »Lokalne ceste bodo uničene, sanirali pa jih bomo z občinskim denarjem.« Komisija, ki so jo na občini ustanovili ob pričetku del, bo težave sporočila DARS-u. Rezerv skoraj ni več 48.275 evrov iz proračunske rezerve bodo letos namenili za sanacijo treh zemeljskih usadov na cestah v Belavšku, Dravinjskem Vrhu in Ljubstavi. Nekaj svetnikov je sicer pripomnilo, da je poraba rezerve samo na enem delu občine nepravična; tudi cesto v Doleni, na primer, bi bilo treba sanirati. V proračunu tako ostajajo le še štirje tisočaki rezerve. Na seji so še potrdili kategorizacijo nekaj javnih poti, se seznanili z letnimi poročili Policijske postaje Podlehnik, Čistega mesta Ptuj, Glasbene šole Karol Pahor Ptuj, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Lekarn Ptuj in Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Namesto Mirka Šimenka, ki je kot član občinskega nadzornega odbora aprila odstopil, so potrdili Majo Šori. Občina Videm naj bi se tudi kmalu pobratila s hrvaškim mestom Nin. Eva Milošič petek • 3- junija 2016 Podravje Štajerski 7 ali le škodoželjnost anonimneža? razpis za to delovno mesto svet zavoda objavil že maja, več kot pol leta pred iztekom. Posledica tega je bila anonimka, ne ve, ali bo naklonjen sedanji ravnateljici ali ne. Pisec anonimke delo Vaupotič Zemljičeve označuje kot diktatorsko, tudi odziv zaposlenih na šoli. Foto: Črtomir Goznik objavimo razpis prej. To je vse. Kdorkoli ima dober program, ima možnost kandidirati in korektno predstaviti svojo vizijo. Takšna podtikanja pa so podla in nizkotna," je jasen Bedrač. Ob tem poudarja, ravnateljice v nobenem primeru ne doživlja kot nekoga, ki bi izvajal mobing nad zaposlenimi. Prepričan je, da ima Vaupotič Ze-mljičeva v kolektivu podporo, ki naj bi se s to anonimko le še okrepila. „Ne trdim, da vsi, ampak večina zaposlenih stoji za ravnateljico, po tem pismu še toliko bolj. Način, kako se zadeva odvija, je nekorekten in ta situacija me je res presenetila," še dodaja Bedrač. Da o kakovostnem delu in rezultatih ravnateljice priča tudi dobro ime šole, pa poudarja članica sveta zavoda OŠ Ljudski vrt Aleksandra Pivec. Dodaja, da je delo na šoli na visokem nivoju in da je ravnateljica uspela zavod navzven voditi zelo dobro. O internih rečeh Pivčeva pravi, ve premalo, da bi lahko sodila, ali je kaj na navedbah iz anonimke. Dženana Kmetec Kdo naj bi doživljal ravnateljičin mobing Na OŠ Ljudski vrt, ki je največja ptujska šola, je 105 zaposlenih. O domnevno neprimernem odnosu ravnateljice do nekaterih izmed njih pa je pisec anonimke zapisal: „Omenili bi velik problem, ki ni nikoli prišel v javnost - hude oblike mobinga in šikaniranja delavke. Na učiteljico se je izvrševal hud pritisk in mobing s strani ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič, več let. Na koncu je učiteljica, čisto zlomljena, pristala v podaljšanjem bivanju, na polovičnem delovnem času, saj zaradi mobinga ni več sposobna opravljati polnega delovnega časa." Vaupotičeva odgovarja: »Po njenih lastnih izjavah ni psihično zlomljena, pač pa ima druge zdravstvene težave in je bila nad zapisom v anonimki ogorčena. O tem je povedala sindikalnemu zaupniku in meni.« Omenjen je še en učitelj, ki naj bi imel težave z ravnateljico: „Tudi on doživlja velike pritiske s strani ravnateljice, ampak kot kaže, je psihično močnejši od učiteljice, ki se je zlomila. Ampak zgodbe še zdaleč ni konec; ravnateljica vztraja tako dolgo, da te uniči. Verjetno se bo na koncu tudi on zlomil." Poskušali smo govoriti tudi z njim, a neuspešno. Na telefon ni dosegljiv, pa tudi na delovnem mestu ga ni; neuradno smo iZVedeli, da naj bi bil na -Foto:Crtmor Goznik bolniškem dopustu. Tatjana Vaupotič Zemljič je na čelu šole že 18 let in pol. Lenart • Namesto celovite prenove v rekonstrukcijo Obnova ceste da, gradnja pločnikov in kolesarske steze ne Te dni so na močno poškodovan odsek državne ceste Ptuj-Lenart skozi naselje Radehova vendarle prišli gradbinci. Vendar pa hkrati z obnovo tega odseka ne bodo uredili pločnikov, kolesarske poti in javne razsvetljave, saj kot pravijo na Direkciji RS za infrastrukturo, občina Lenart ni zagotovila potrebnih sredstev. Na občini pa vračajo žogico: „Državni cestni program je v državni pristojnosti." V drugi polovici maja je izbrani izvajalec, podjetje Kostmann, pričel sanacijska dela na 1.800 metrov dolgem cestnem odseku Senarska-Lenart. Investicijo, vredno okrog pol milijona evrov, v celoti financira Dars, saj je bila cesta poškodovana ob gradnji avtoceste. V sklopu investicije je predvidena obnova ceste z reci-klažo, kar pomeni, da obstoječo poškodovano cesto zdrobijo, zmeljejo in ji dodajo ustrezno vezivo, tako da nastane nov, recikliran nosilni sloj. Na tako utrjeno nosilno plast bo položen nov sloj asfalta. Prav tako bodo na novo urejeni priključki, bankine, odvodnjavanje in talna signalizacija, ne pa tudi težko želeni pločniki, kolesarska steza in javna razsvetljava, ki bi bili sicer na tem izredno prometnem odseku še kako potrebni. Na direkciji glede neizvedbe gradnje pločnikov in drugih del s prstom kažejo na občino Lenart: „Ukrepi celovite prenove vozišča, za katero je bil v občini Lenart naročen in izdelan projekt, se ne izvajajo, ker za izvedbo pločnikov, kolesarskih stez, javne razsvetljave, obnove vodovoda in ki pomenijo dvakratno povečanje investicije, ni bilo mogoče zagotoviti finančnih sredstev od občine Lenart. Zato ni bil sklenjen sofinancerski sporazum, ki bi omogočil v tem trenutku izvedbo del po projektu celovite obnove. Vsa dela ta dela je sicer mogoče izvesti kasneje brez posegov v obnovljeno voz-iščno konstrukcijo." Zapore ob izvedbi del Dela se bodo izvajala večinoma ob polovični zapori, ob izvedbi reciklaže in asfaltiranju pa bo potrebna popolna zapora. Občina zaman izdelala projekte Na občini vračajo žogico: „Še posebno nas moti, ko danes pristojni z veseljem napovedujejo sanacijo ceste, ki je bila poškodovana pred devetimi leti pri gradnji avtoceste, s sredstvi, ki so bila vseh devet let zagotovljena. Morebitno sklicevanje na občino je seveda najbolj priročno in v RS že obrabljen izgovor, vendar opozarjamo, da je državni cestni program v državni pristojnosti in je sklicevanje na občino pri obnovi državnih cest povsem odveč. Povedano drugače, vpra- | Ponudnik I Ponudbena cena (v evrih) Kostmann, d. o. o 454.989,39 ASFALTI Ptuj, d. o. o. 633.520,9 SGP Pomgrad, d. d. 463.483,32 VIR: DRSI Na razpis za sanacijo ceste so prispele tri ponudbe. Razlika med najcenejšim in najdražjim ponudnikom je znašala kar 178.351 evrov. Foto: Črtomir Goznik Fotografija je smibolična. šamo se, zakaj se takrat, v času projektiranja, ni pojavila ideja reciklaže in bi z zagotovljenimi sredstvi namesto projektov lahko nemudoma pristopili k obnovi ceste na tak način in za zagotovljena sredstva obnovili bistveno daljši odsek državnega cestnega programa?! In še pomembnejše: do take obnove bi prišlo tudi prej.« Pri tem še opozarjajo, daje občina skladno z zavezami iz protokola, podpisanega z Darsom, pred leti naročila izdelavo projektov za celovito obnovo ceste, ki so bili kar krepak finančni zalogaj. A kot kaže, zaman: »Občina je projekte naročila in plačala, ni pa zmogla zagotoviti finančnih sredstev za izvedbo pločnikov in kolesarskih poti ter drugi potrebnih del, ki so bila naložena občini in so po projektantskih ocenah celo presegla znesek, ki ga naj bi zagotovil Dars na podlagi podpisanega protokola. Res je tudi, da razen protokola do konkretnejšega sporazuma o obnovi tega odseka sploh ni prišlo oz. se je vedno bolj oddaljeval. Sedaj, po devetih letih, se je od tega načina obnove popolnoma odstopilo. Torej so takratni projekti v takšnem obsegu in za ta način sanacije povsem nepotrebni in neuporabni, saj se dela po drugačni tehnološki rešitvi,« se še jezijo na občini. Obnova ceste bo predvidoma zaključena konec junija. Kdaj pa bodo ob državni cesti zrasli tudi pločniki, kolesarska steza in javna razsvetljava, pa za zdaj ostaja neznanka. Monika Levanič 8 Štajerski Podravje petek • 3- junija 2016 Slovenija, Podravje • Ministrstvo preučuje predloge zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju Miro Lasbaher: »Neplačane »Neplačane bolniške sploh ne sme biti! To je korak v prepad, ker bo samo povečalo obolevnost zaradi kroničnih ne zdravnike zaradi izsiljevanja antibiotikov ob virozah,« je v zvezi s predlogom o neplačanih prvih dneh bolniške Jeseni bo ministrstvo za zdravje predstavilo dolgo pričakovano zdravstveno reformo v obliki novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Čeprav še ostaja neznanka, kakšna bo, pa so znani predlogi, ki jih je vladi posredoval finančni minister Dušan Mramor glede bolniških odsotnosti z dela (v okviru poročila o pregledu izdatkov s predlogi nabora možnih rešitev s finančnimi posledicami 2017-2020), ki so v zadnjem času precej razburkali javnost. Med njimi najbolj razburja uvajanje čakalnih dni za bolniška nadomestila, kar bi pomenilo, da bi zaposleni ob bolezni prva dva ali tri dni ostali doma, a ne bi dobili nobenega nadomestila. Z vprašanjem, ali bodo predlagani ukrep vključili v nov zakon, smo se obrnili na ministrstvo za zdravje. »Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na novinarski konferenci, sicer namenjeni strategiji obvladovanja demence do leta 2020, poudarila, da se ne strinja z idejo ministrstva za finance o neplačanih prvih dneh bolniške odsotnosti. Poudarila je, da je predlog pripravila skupina, v kateri ni bilo predstavnika ministrstva za zdravje. Poročilo o pregledu izdatkov z možnimi rešitvami na področju socialne varnosti in pokojninskega varstva, ki je vsebovalo tudi sklep o bolniški odsotnosti brez izplačila nadomestila, je pripravljala delovna skupina, v kateri so bili le predstavniki urada za makroekonomske analize in razvoj, ministrstva za finance in ministrstva za delo, družino in enake možnosti, ni pa bilo nikogar z ministrstva za zdravje. Temu gradivu je ministrica na vladi nasprotovala, zato so po usklajevanjih sklepe spremenili. Tako je v zdajšnjem gradivu zapisano, da glede predlaganih ukrepov ministrstvo za zdravje samo preuči, kaj bi taka rešitev pomenila.« »Če ljudem onemogočaš, da se pozdravijo, hudo zbolijo« Da to ni prava rešitev, so prepričani tudi na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Kot je opozorila izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja Lučka Böhm, takšni ukrepi vodijo do prezentizma, torej da delavec kljub bolezni prihaja na delo, to pa negativno vpliva na učinkovitost njegovega dela. Pa ne samo to: ker se delavec ne zdravi oz. ne odleži bolezni, Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se ne strinja z idejo ministrstva zafinance o neplačanih prvih dneh Bolniške odsotnosti. Poudarila je, da je predlog pripravila skupina, v kateri ni bilo predstavnika ministrstva za zdravje. Zdravnik Miro» Lasbaher^Katastrofaten ukrep!: Neplačane" bolniŠkgspJMnesme bitilffoijekorakv- prepad" kersepo lamo povečaiaroBoievBosi zaraarkroničnih nenalezijivhboieznnin.prltlsk na osebne zgiavniKeSlra^ližsil^vanja antibiotikov ob virozahTčešJzlmoram jutri biti zdrav, ker moram v službo, nekaj mi napišite!'« lahko celo resneje zboli. Stroški takšnega zdravljenja so potem precej višji, poleg tega pa so dalj časa odsotni z dela: »Po vsakem takem poskusu je ve- dno prišlo do velikega porasta obsega bolniške odsotnosti. Če torej ljudem onemogočaš, da se pozdravijo, potem hudo zbolijo.« Tudi zdravnik Miro Lasba-her iz Juršincev je prepričan, da gre za slab predlog: »Katastrofalen ukrep! Zagovarjam samo tisti del, ki govori o po- trebnosti bolniškega lista oz. njegovem ukinjanju za staleže do 5 dni. A k zdravniku bi bilo po moje vseeno vsaj enkrat treba iti; sedaj hodijo najmanj Ptuj • Kako do spominskega obeležja Spomenik Kasimirjem? V uredništvo smo prejeli zanimivi vprašanji Maksa Libra Kasimirja: »Kako to, da umetniška družina Kasimir nima nobenega spomina na Ptuju? Zakaj so manj vredni kot npr. France Mihelič ali Janez Mežan?« Staršema Aloisu in Tereziji Kasimir so se vsi trije otroci (Lu-igi, Sylvia in Elsa) rodili na Ptuju. Obeležja na Ptuju zares nimajo, je pa na starem mestnem pokopališču nagrobnik Aloisu Kasimirju, opozarja Tatjana Šte-fanič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO). Osnutek zanj je leta 1939 oblikovala Aloi-sova hčerka Elsa, poročena Oel-tjen. Štefaničeva dodaja: »Leta 1984 je Ruth Oeltjen osnutek nagrobnika poklonila ptujskemu muzeju.« Barbara Ferčič z Mestne občine Ptuj pojasnjuje, da je za postavitev pravega spomenika treba speljati potrebne postopke, če je v lokalnem okolju izkazan dovolj širok družbeni interes, ki pa mora biti tudi strokovno utemeljen. Finančna sredstva za spomenik je teoretično mogoče zagotoviti tudi v občinskem proračunu. Dodaja: »Podobni fa Maistra na pobudo Društva postopki so že bili izpeljani za generala Maistra Ptuj, in za po-postavitev kipa generala Rudol- stavitev hišne spominske plošče im^M Na starem mestnem pokopališču stoji nagrobnik Aloisu Kasimi-ru, njegova usoda ob načrtovani preureditvi pokopališča v spominski park pa še ni povsem jasna. nekdanjemu županu Ptuja Alojziju Remcu. Predlog in pobudo so podali njegovi sorodniki oz. potomci in nekateri meščani.« Na potezi so torej Ptujčani. Kasimirji niso pozabljeni PMPO je leta 2003 hranil 123 del Luigija Kasimirja. Štefa-ničeva pravi: »Po tem letu smo za ptujski muzej pridobili še tri njegove grafike od različnih do-natorjev, v letu 2010 pa nam je Marko Sluga podaril 29 svojih grafik omenjenega umetnika.« Istega leta so v Miheličevi galeriji na ogled postavili večino Luigijevih del iz muzejskega fundusa in donacije, kasneje pa so ožji izbor stalno postavili v grafičnem kabinetu Luigija Ka-simirja. Ta je poleg grafičnega kabineta Franceta Miheliča v drugem nadstropju Miheličeve galerije, vstop pa je brezplačen. Tudi v Zgodovinskem arhivu na Ptuju hranijo nekaj fotografij iz zapuščine družine Kasimir. Kasimirji so torej brez spomenika, a trdno zasidrani v kolektivnem spominu najstarejšega slovenskega mesta. Eva Milošič Ptuj • Postavitev krožišča na Mariborski cesti Pri vključevanju na glavno Problematika Mariborske ceste na Ptuju na dveh njenih najpo-je znana že dalj časa. Križišče proti Zadružnem trgu in termam je ske na glavno cesto nemogoče priti brez nevarnega speljevanja. Andrej Trunk, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti na MO Ptuj, poudarja, da se na občini že dalj časa zavedajo problemov, ki nastajajo na Mariborski cesti, in prometne nevarnosti na tem območju. Da državo kot lastnico te ceste oziroma Direkcijo RS za infrastrukturo spomnijo na njeno prepotrebno ureditev, so se minuli teden sestali v Ljubljani. Po Trunkovih besedah je Direkcija pripravila izvedbeni na- črt za postavitev montažnega krož-išča na delu Mariborske ceste proti dravskemu mostu. Postavili naj bi ga konec tega oziroma v začetku prihodnjega meseca. Od tega, kaj bo to pomenilo za promet, bo odvisna rešitev na še nevarnejšem delu ceste - križišču, ki vodi do Zadružnega trga in ptujskih term. Trunk poudarja, da sočasno na Direkciji načrtujejo trajno rešitev, da bi obe križišči spremenili v krožišča. Foto: CG Za začetek bodo na tem delu ceste uredili montažno krožišče... Foto: EM petek • 3- junija 2016 Politika Štajerski 9 bolniške so korak v prepad « nenalezljivih bolezni (sladkorna, hipertenzija, revmatične bolezni, sistemske bolezni veziva ... ) in pritisk na oseb-odsotnosti skeptičen zdravnik Miro Lasbaher. Foto: Črtomir Goznik trikrat, da ne bo pomote! Vsaj enkrat zaradi onemogočanja šikaniranja s strani delodajalcev. Zapis v kartoteki bi delavce zaščitil pred zlorabami de- lodajalcev. In tega že sedaj ni malo! Kljub resnim infekcijam je namreč pritisk delodajalcev kar velik. In seveda hočemo izključiti komplikacije zaradi viroz; predvsem srce in ščitnica sta lahko velik problem, če viroze prebolevamo na nogah. Neplačane bolniške sploh ne sme biti! To je korak v prepad, ker se bo samo povečala obolevnost zaradi kroničnih ne-nalezljivih bolezni (sladkorna, hipertenzija, revmatične bolezni, sistemske bolezni veziva ... ) in pritisk na osebne zdravnike zaradi izsiljevanja antibiotikov ob virozah, češ: 'Jaz moram jutri biti zdrav, ker moram v službo, nekaj mi napišite!'« Zasebno zavarovanje za plačilo bolniške odsotnosti za delavca na minimalcu?! Predlog še predvideva, da bi lahko bili zaposleni na bolniškem staležu največ 12 mesecev, po šestih mesecih odsotnosti z dela pa bi morali sprožiti postopek za oceno invalidnosti. Na tak način bi omejili bolniške odsotnosti, daljše od enega leta, ki zdravstveno blagajno po podatkih vladne delovne skupine na leto stanejo več kot 60 milijonov evrov. A to je po besedah Lasbaherja zaradi dolgotrajnih čakalnih dob praktično nemogoče: »V zakonu je že sedaj bolniška odsotnost omejena na eno leto. Po enem letu bi morali bolnika, ki je eno leto odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, predstaviti invalidski komisiji. A glej ga, zlomka: naši bolniki mnogokrat v enem letu niti ne izpeljejo diagnostike, kaj šele da bi se pričeli zdraviti. In takih, ki po poškodbi v enem letu še niso zaključili rehabilitacije, tudi kar mrgoli. ZPIZ dosledno zavrača oceno invalidnosti, če zdravljenje ni zaključeno. Zaradi čakalnih dob so sedaj dolgotrajni bolniški staleži prav zares dolgotrajni.« Tretji del predloga pa je uvajanje zasebnega zavarovanja za plačilo bolniške odsotnosti. A tudi tu je Lasbaher kritičen: »Zasebno zavarovanje bi mogoče omililo omenjeno situacijo. A za delavce na minimalcu? Po moje ne bi bilo ravno dosti interesa. Že prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja sedaj mnogo mlajših ljudi ne plačuje, ker so viroze 100% krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. In ravno delavci, ki so na minimalcu, že sedaj pogosto hodijo delat z virozami. Izobražen kader bolj upošteva napotke o počitku in obilni hi-draciji ob prebolevanju viroz.« Monika Levanič Bodo tisti z nižjimi dohodki plačevali manj za dopolnilno zavarovanje? »Trenutno načrtujemo, da bomo zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skupaj z zakonom o dolgotrajni oskrbi v državni zbor poslali do konca letošnjega leta. V razpravo bomo dali več rešitev. Kot je ministrica že povedala, se nagiba k možnosti, da bi dopolnilno zavarovanje nadomestili z dajatvijo, ki bi se plačevala iz naših neto dohodkov, pri tem pa bi upoštevali posameznikov dohodkovni položaj. Ljudje z nižjimi dohodki bi po novem plačevali nekoliko manj kot danes, ko vsi plačamo okoli 28 evrov mesečne premije. Po njenem mnenju bi bilo najslabše, če bi dopolnilno zavarovanje ostalo takšno, kot je. Torej s premijami, ki so enake ne glede na posameznikov dohodkovni in socialni položaj. Z denarjem, ki ga pridobijo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, zavarovalnice plačujejo različna sponzorstva in celo vinjete. Zdravstvo s tem le izgublja; od 470 milijonov evrov bruto premij gre v sistem le okoli 410 milijonov evrov. Milijoni, ki se s tem izgubijo, pomenijo na primer letne prihodke novomeške bolnišnice,« so sporočili z zdravstvenega ministrstva ter še dodali, da se bodo ob ukinitvi sedanje oblike dopolnilnega zavarovanja morale zavarovalnice reorganizirati: »Vsega v zdravstvu nikoli ne bo mogoče pokriti le iz javnih dajatev. Razvijale bodo lahko zavarovanja za nadstandard pri zdravljenju, pa tudi za nekatere storitve dolgotrajne oskrbe.« Fotografija je simbolična. Foto: CG cesto tvegaš nesrečo membnejših križiščih, ki sta med najbolj obremenjenimi v mestu, nepregledno in nevarno, dobesedno samomorilsko, saj je s stran-A se baje v kratkem obeta vsaj delna rešitev ... Zaenkrat bodo rešitev najprej preizkušali z začasnim montažnim krožiščem, ki bo predvidoma postavljeno vse do celovite ureditve. Kdaj naj bi ta bila, na ptujski občini ne vedo. Po najbolj optimističnem scenariju naj bi bil prihodnje leto promet na tem delu mesta končno varneje in bolje urejen. V zadnjih letih je bilo sicer pripravljenih že več predlogov, a so ostali le mrtva črka na papirju. Če se bo pokazalo, da je montažno krožišče na preizkusnem delu ceste primerno, ga bodo morda postavili tudi na križišče proti Zadružnemu trgu, ki se ga sedaj marsikdo namesto neposrednega zavijanja v levo raje iznajdljivo izogne z vožnjo na desno in po parkirišču okrog Mercatorjeve trgovine. Da o drugih "iznajdljivih" rešitvah raje ne govorimo ... Dženana Kmetec {OCHEN OlíHEUEKÜCHEIIDimSIOH «MIL. [VRST PRISTNIH ^ najdete mk prinas. »□He ......MMITJ . , ... Meta Brozovič, kmetija Brozovič U&v »J UM jtoflL ▼ ».-^Bv/^-^ 4 Mercator . še nevarnejši del pa za zdaj ostaja tak, kot je. Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 3- junija 2016 Ormož • Odlični dosežki učencev OŠ Velika Nedelja Bo ekipa učencev nastopila na svetovnem tekmovanju? Čeprav se šolsko leto še ni zaključilo, se učenci OŠ Velika Nedelja že lahko pohvalijo z lepo bero priznanj z različnih tekmovanj v znanju. Doslej so namreč domov prinesli že 297 priznanj, od tega 25 zlatih, 32 srebrnih in 240 bronastih. Je še kaj lepšega, kot da se šola lahko pohvali z uspehi svojih učencev? Ravnatelj OŠ Velika Nedelja Anton Žumbar z velikim veseljem ugotavlja, da se število osvojenih priznanj njihovih učencev iz leta v leto veča. Samo letos so osvojili 297 priznanj z različnih tekmovanj. Najžlahtnejša odličja je prejelo kar 25 učencev, med njimi devetošolka Karin Ozmec, ki je pod mentorstvom Jožice Alt na državnem tekmovanju iz angleščine dosegla le eno točko manj od možnih 30 in prejela zlato priznanje. Odlično se je odrezala tudi učenka 8. razreda Lara Majč pod mentorstvom Nade Majcen, ki je na državnem tekmovanju iz slovenščine od skupnih 50 dosegla 43 točk. Z osvojenimi točkami je zasedla tretje mesto in prejela zlato Cankarjevo priznanje. Z visokimi dosežki se lahko pohvalijo tudi učenec 8. razreda Tilen Hebar in učenki 9. razreda Katarina Vaupotič in Nea Nikolic. Tilen in Katarina sta namreč v paru pod mentorstvom Milka Le-šničarja na regijskem tekmovanju iz znanja tehnologije in obdelave gradiv T2 - les dosegla 1. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje. Ker pa se Tilen zaradi obveznosti najvišjega tekmovanja v državi ni mogel udeležiti, ga je za- menjala Nea Nikolic. Dekleti sta se odlično odrezali, saj sta postali državni prvakinji. Katarina in Nea pa sta se skupaj z drugimi člani ekipe - Ža-nom Habjaničem, Andrejo Rajh in Ano Muhič - izkazali tudi na državnem tekmovanju z mobilnimi roboti, saj so osvojili tretje mesto. Kot so razložili zagnani učenci, so tekmovali z roboti sistema Lego, ki so jih sestavili sami. V kombinaciji s plesom in roboti so uprizorili zgodbo o nastanku Velike Nedelje. »Pričakoval sem takšen rezultat, ker so se punce in fant zelo trudili in vložili ogromno dela. Redki so učenci, ki bi tudi med počitnicami zvečer domov poklicali učitelja in vprašali, ali lahko pridejo po robote in računalnik, da bi doma vadili. Trenirali so vsak dan in trud se je izplačal,« je povedal njihov mentor Stanko Zamuda. A to še ni vse. Ekipa se namreč želi udeležili svetovnega tekmovanja, ki bo od 30. junija do 5. julija v Leipzigu. »Pogovori že potekajo. Razmišljamo, da bi sestavili ekipo skupaj z avstrijsko skupino in se udeležili tekmovanja, a to bo mogoče le, če bomo dobili finančno podporo,« je pojasnil Zamuda. Monika Levanič Ekipa petih učencev OŠ Velika Nedelja, ki so na državnem tekmovanju z mobilnimi roboti dosegli 3. mesto, se želi udeležiti svetovnega prvenstva v Leipzigu, potrebujejo pa finančna sredstva. Ptuj • Iz ptujskih depojev Nakit in topovske krogle Tretja iz niza ducata razstav Iz ptujskih depojev, ki se vrstijo v ptujski Mestni hiši, predstavlja zgodnjesrednjeveški bronast in posrebren nakit ter kamnite topovske krogle, ki jim našega gradu ni uspelo uničiti. Konec lanskega februarja se je ob grajski konjušnici sprožil plaz in poškodoval del južnega grajskega obzidja. Pred gradbeno sanacijo zidu so na 135 kvadratnih metrov velikem območju izvedli zaščitna arheološka izkopavanja. Vodil jih je Evgen Lazar iz Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je pripravil tokratno razstavo z naslovom Ptujski grad. Takole pojasnjuje: »Šlo je za za- ščitna izkopavanja, čeprav bi jih osebno raje imenoval reševalna. V veliko pomoč nam je bil članek umetnostnega zgodovinarja Branka Vnuka z naslovom Gradbena zgodovina, v katerem je natančno razčlenil stavbno zgodovino ptujskega gradu.« Na podlagi odkritij in s pomočjo že znane zgodovine gradu so arheološke ostaline razvrstili v devet faz: prva je geološkega nastanka, ostale pa so nastale s človeškimi posegi. Prostor med današnjo konjušnico in obzidjem, ki je bil takrat še klančina, so pričeli uporabljati v zgodnjem srednjem veku, 10. in 11. stoletju. Tako natančno datacijo so arheologom omogočili grobni pridatki v dveh skeletnih grobovih. Pokopan je par, predvsem ženski grob pa je izjemno bogat: v njem so našli bronaste posrebrene priveske ogrlice, bronaste obsenčnike in prstane ter posrebrene uhane. V bližini grobov so odkrili še dva zasuta jarka, morda ostanka vkopov za temelje nekega (najbrž cerkvenega) objekta. »Mogoče predstavljata jarka dokaz o obstoju objekta na vzhodnem platoju grajskega griča že v pre-dromanskem času,« meni Lazar. V drugi vitrini si je mogoče ogledati štiri poškodovane topovske krogle, najbrž iz 15. stoletja. »Najverjetneje gre za krogle, izstreljene na grad. Vse so enakega kalibra, nobena pa ne ustreza kalibru topov na ptujskem gradu,« pojasnjuje arheolog. Razstavo kot zmerom spremlja tudi zloženka. Eva Milošič Tednikova knjigarnica Nova domača izvirna knjiga Kadarkoli priroma na knjižne police poučno, strokovno, poljudno branje izpod peresa domačih avtorjev, je to skoraj praznik, saj je tovrstnih izdanih knjig odločno premalo. V primerjavi s prevedenimi publikacijami, predvsem iz angleščine, ki jih je na pretek, je založništvo slovenske izvirne knjige zares zanemarljivo. Te dni je založba eBesede pripravila zanimiv, slikovno bogat priročnik za ljubitelje vrtnarjenja in za vse, ki so jim ljube cvetoče rastline. Avtor Matic Sever pravi v uvodu knjige Vroče trajnice: Ste se vselili v novogradnjo in je še tisto malo zelene površine okoli stavbe pravzaprav en sam gradbeni odpad, imate predel ob cesti ali pločniku, ki je peščen in poleti izsušen, vas boli glava, ker se na dopustu spomnite na nezalit grob sredi poletne vročine, ali imate zgolj zelo sončno parcelo in plitka ali zelo peščena tla? Vse te zagate in še mnoge druge lahko rešite s pravilno izbiro rastlin. Namesto, da si delate delo in dodatne stroške z izkopavanjem obstoječega materiala ali zgolj z dovažanjem nove zemlje, kupovanjem različnih substratov, lahko le izberete trpežne okrasne zelnate trajnice, s katerimi boste ustvarili zavidljivo lepe zasaditve in vrtove ... Knjiga nekaj čez 230 strani prinaša po abecednem redu latinskih imen znane in nekoliko manj znane fotografije in opise rastlin, ki odlično prenašajo pomanjkanje vode in sončno pripeko. Seveda so latinskim imenom pridana izvirna, domača slovenska. Rastline so opisane natančno in zanimivo, marsikatere se ob branju pokažejo v drugi luči, kot se nam je doslej dozdevalo o njihovih rastnih potrebah, saj smo jih drugače dojemali (ali pa so nam jih v vrtnih oddelkih veletrgovin tako prodajali). Na primer: z domačega vrta poznam, kot mu je rekla že babica, okrasni rman. To je visokorasla trajnica z rumenim, ploščatim socvetjem, ki je primerna za šopke in tudi posušiti se da lepo. Na travnikih samoniklo rastejo v beli barve in so manjše rasti. Sever pravi, da je znanih čez 85 vrst rmanov (Achillea sp.), ki rastejo na severni polobli in v različnih rastiščih. Za sušo so primerni grški rman, osladni rman, navadni rman, volneni rman in različice. Zanimivo. Artemisia sp. je ime za pelin in večina od približno 300 vrst raste na severni polobli. Pelin je lahko v obliki grmovnice, trajnice in enoletnice. Tiste vrste pelina, ki delno olesenijo, je treba vsako pomlad poljubno porezati, da so rastline lepe in goste. Avtor predstavlja abraščico, armenijski pelin, louisianski pelin, blazinasti in stellerjev pelin. Artemisia armeniaca ima izredno lepo čipkasto oblikovano sivo listje, ki je rahlo zavihano, celotna rastlina deluje še mikavneje. Razrasli poganjki dobro prekrijejo tla, v višino pa zrastejo od 40 do 100 cm. Belkasti cvetovi se razvijejo avgusta in septembra. Ta pelin nujno potrebuje zelo odcedna tla, drugače je njegovo gojenje težavno. Matic Sever, soavtor knjige Trajnice za vse letne čase, vodi manjšo specializirano vrtnarijo pri Ljubljani, pred kratkim je izdal priročnik Vroče kombinacije, sicer pa je tudi predavatelj, sodeloval je pri vzdrževanju parka na hortikulturnem posestvu Jelene de Belder Ko-vačič v Belgiji, izobraževal se je v Arboretumu Kalmthout v Belgiji, postavljal alpske razstavne vrtove in skalnjake pri praškem društvu za alpsko vrtnarjenje in sodeloval pri pripravi prvega slovenskega razstavnega vrta na znameniti razstavi v Londonu. Knjiga Vroče trajnice bo zadovoljila ljubiteljske vrtnarje, a tudi profesionalce. Liljana Klemenčič Avtor razstave Evgen Lazar (desno) pravi: izbrali bisere.« Izkopali smo 142 enot, med njimi pa smo za razstavo Videm • Razstava Zankic Ur se ne da prešteti Članice ročnodelske sekcije KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju z imenom Zankice so v razstavišču Drvarnica razstavile svoje kvačkane in vezene mojstrovine. Ogledati si je bilo mogoče prtičke in druge dekorativne predmete najrazličnejših vzorcev in tehnik. Ustvarjalne ženske v skupini delujejo že 18 let, od leta 2010 znotraj videmskega kulturnega društva. Tedensko se dobivajo v prostorih osnovne šole Videm. Z ročnimi deli so se predstavile tudi članice sekcije Pentlja Društva upokojencev Modra jesen iz Dravskega Dvora, z rožami iz papirja in s slikami pa Marija Šeruga. Za svoje akrile s podobami živali, rastlin in domačega Vidma je iz odpadnega papirja izdelala tudi okvirje. Vodja Zankic Marta Milošič dodaja: »Šoli se iskreno zahvaljujemo za prostor, videmskim gasilcem pa za pomoč pri postavljanju razstave.« Eva Milošič Zankice pravijo, da vloženih ur dela ni mogoče prešteti ... Foto: ML Foto: CG Foto: EM Motokros Tim Gajser potrdil svojo odličnost Stran 12 Tenis Blaž Rola za tri zmage osvojil pet točk Stran 12 Kolesarstvo Luka Kramberger drugi v Avstriji Stran 13 Namizni tenis Domov s prvenstva s kar petimi medaljami Stran 13 Boks Božičkova in Jabločni-kova članski prvakinji Stran 14 Rokomet Mlajše deklice A Ormoža četrte v državi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Drava Nogomet Drava presegla osnovni cilj Vpoklic da, priložnost (še) ne Nekako logično in normalno je, da si športna sredina ob prehodu v višjo ligo zada ulovljive ali realne cilje in prav takšne so si za sezono 2015/2016 zadali v Nogometnem klubu Drava. Ptujčani so pred sezono v 2. slovenski nogometni ligi skromno napovedovali, da je osnovni cilj ekipe obstanek v ligi. Že sam start v sezono je marsikoga presenetil, saj je Drava splezala na vrh, a prvi šok v sezoni je prišel kmalu, saj je zaradi neurejenih finančnih zadev odstopil strokovni štab na čelu s trenerjem Francem Fridlom. Njegovo dobro zastavljeno delo je prav tako uspešno nadaljeval na trenerski klopi Damjan Vogrinec, ki je v prvem delu sezone ekipo pripeljal do drugega mesta, medtem ko je v drugem delu bil dolgo časa pod vrhom in nogometaši so pod vplivom težkih razmer v klubu na koncu malo popustili, a so ne glede na vse osvojili visoko tretje mesto. Gre za uspeh Nogometnega kluba Drava, ki je presegel osnovni cilj in igralci so svojo kakovost potrdili na zelenicah. Skorajda na vseh tekmah je s svojimi predstavami izstopal kapetan članske ekipe Nastja Čeh, ki je opisal rezultate v minuli sezoni, igre ekipe in tudi stanje v ptujskem nogometu, ki ni najbolj rožnato. Ali je osvojeno tretje mesto v minuli sezoni v drugi ligi uspeh za Nogometni klub Drava Ptuj? Nastja Čeh: »Mislim, da je to zelo velik uspeh našega kluba, glede na to, da smo po preskoku iz tretje v drugo ligo imeli za cilj obstanek v ligi. Stvari so se med sezono razpletale, tako kot so se in ambicije so s temi zmagami oziroma s temi pozitivnimi rezultati nekako narastle. Naš naslednji zadani cilj je bil, da obstanemo v top pet, da smo v zgornjem delu lestvice, kar nam je uspelo. Mislim, da moramo biti z doseženim rezultatom vsi skupaj zadovoljni, saj so igralci dokazali, da so spoštovanja vredni, da imamo dober kolektiv in da smo na koncu pristali tam, kjer tega sami pred sezono realno nismo pričakovali.« V statistiko imate zapisanih 46 točk oziroma trinajst zmag, sedem remijev in sedem porazov. Kaj razkriva ali odkriva ta statistika? Nastja Čeh: »To je bilo na koncu dovolj za tretje mesto. Kaj več v tem trenutku mislim, da sploh ni bilo realno pričakovati. Smo v tej drugi ligi in drugoligaška javnost nas je sedaj dodobra spoznala, kar pomeni, da naslednje leto ne bomo več takšni »out-siderji«, kot smo bili v minuli sezoni. To pomeni, da nas bodo še bolj spoštovali in se bodo na nas še bolj pripravili. Sam pa verjamem, da bomo drugo sezono imeli drugačne, še višje postavljene cilje, kot smo jih imeli letos.« Kako je delovala ekipa Drave v minuli sezoni? Nastja Čeh: »Ekipa je delovala tako, da smo na neki način presenetili kar sami sebe, kar pomeni, da je delovala zelo dobro. Med sezono je resda bilo nekaj 'kiksov', ki jih ne bi bilo treba biti, ampak tu smo, kjer smo, zasluženo na končnem tretjem mestu.« Ali okolica dovolj podpira Dravo? Nastja Čeh: »Čisto realno in pošteno, okolica razen tistih posameznikov, ki nas spodbujajo na vsaki tekmi, ni nekako najbolj na naši strani. Vemo, kaj se je včasih v preteklosti dogajalo v klu- Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič, odlični krilni igralec Zavrča (beli dres), v ponedeljek proti Švedom še ni dobil priložnosti, pa vendar so se mu izpolnile sanje, da ga je Katanec vpoklical. Slovenska nogometna reprezentanca je v ponedeljek v Skandinaviji proti Švedski odigrala prvo prijateljsko tekmo v junijskem sklopu. Švedi se pripravljajo na Euro 2016 v Franciji, selektorju Slovenije Srečku Katancu pa je tekma služila tudi za vpogled v nekatere nove moči. Eden izmed njih je tudi Jure Matjašič, odlični krilni igralec Zavrča, ki pa priložnosti proti Švedom ni dočakal. Že vpoklic v izbrano vrsto je uresničil njegove sanje, seveda pa je krona vsega v nogometu odigrati tekmo za nacionalno selekcijo in nizkorasli igralec seveda upa na nekaj minut že v nedeljo, ko bo Slovenija v Stožicah gostila še enega udeleženca evropskega prvenstva, in sicer reprezentanco Turčije. Še pred tem bo Matjašič na povratnem obračunu za popolnitev PLTS v Kidričevem pomagal svojemu Zavrču, nato pa se bo vrnil bu in nekateri ljudje zaradi tega še zmeraj nimajo pravega zaupanja v ta klub ali v našo urejeno nogometno sredino. Res je težko, če ni finančnih prihodkov v klub, potem je tudi težko voditi takšno veliko športno sredino, ampak verjamem, da se bodo stvari uredile. Sam sem si zadal neki cilj in sam bom temu cilju, da se stvari uredijo, sledil, četudi bom šel z glavo skozi zid, da bo klub slej kot prej postal stabilen in da bomo na prvem mestu lahko razmišljali samo o strokovnih stvareh, ne pa de-vetindevetdeset odstotkov o financah kje, kdaj in zakaj bo kdo pomagal klubu.« Kakšne so že sedaj želje za bližnjo prihodnost? Nastja Čeh: »Sedaj bo treba najprej malo spočiti glave in narediti veliko stvari, da v reprezentančno bazo. Seveda bo imel zadnjo besedo okrog debitantskega nastopa selektor, toda simpatičnemu igralcu, ki je v Zavrču pravi ljubljenec navijačev, bi nastop iz srca privoščili. Ne nazadnje je na prvi tekmi Rok Kronaveter, nekdanji as Drave, sedaj pa član Olimpije, dokazal, da so tudi igralci, ki prihajajo iz slovenske lige, dovolj kakovosten material za izbrano vrsto. tp bo Nogometni klub Drava temeljil na nekih trdnih temeljih. Čas je, da najprej rešimo še nekatere zaostale zadeve, ki jih v klubu seveda imamo, ki so nastale in tega nimamo kaj skrivati. Če se bodo te stvari uredile, bo potem veliko lažje in sestavili bomo lahko kar dobro ekipo, saj je nogometni Ptuj določen magnet še zmeraj tudi v Sloveniji, kar pomeni, da ni težko dobiti kakovostnega igralca v Dravo. Prav tako pa imamo v ozadju tudi nekaj mladih nogometašev, ki bodo v naslednjem letu dobili svojo priložnost igrati za člansko ekipo v drugi ligi. Sedaj je treba nastaviti stvari za novo sezono, v kateri želimo vsaj ponoviti letošnji uspeh ali morda doseči še kaj več.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Skorajda na vseh tekmah je s svojimi predstavami izstopal kapetan Nastja Čeh, ekipa pa je na koncu osvojila tretje mesto. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si tif^ Stajerskited ni k Q Stajerskitednik 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 3- junija 2016 Tenis • Mednarodni turnirji Motokros • Tim Gajser Potrjena odličnost Lani je Tim Gajser z osvojitvijo naslova svetovnega motokrosističnega prvaka v razredu MX2 navdušil slovenske ljubitelje moto športa in sprožil pravi plaz zanimanja za to atraktivno dirkaško panogo. Vrhunec je bil sprejem v domačih Makolah, kjer se je zbralo mlado in staro od blizu in daleč. Mladenič s številko 243 je s svojo preprostostjo in nezvezdniškim obnašanjem v trenutku postal junak ljudskih src. Prestop v najmočnejši razred MXGP je s sabo prinašal dvome, ali so se v njegovi ekipi za to potezo morda odločili nekoliko prehitro. Tim namreč v razredu MX2 ni bil suveren zmagovalec sezone, ampak je na vrh prišel predvsem zaradi poškodbe Jeffreya Her-lingsa, ki je bil dolgo časa vodilni. Morda bi bilo pred prehodom »v bazen z morskimi psi« bolje še eno leto nabiranja izkušenj »v manjšem ribniku«, so bila razmišljanja tistih bolj previdnih. A Gajserja se na to nista ozirala, z očetom sta bila povsem prepričana v pravilnost odločitve. »Že dalj časa treniramo na motorjih za MXGP, tudi časi na testiranjih so dobri,« sta odgovarjala. Sezona se je tako tudi začela, s prepričljivo zmago na uvodni dirki sezone v Katarju. »Začetniška sreča,« je bilo slišati. V naslednjih dirkah so »staroselci« iz MXGP sicer pokazali, da mladeniču ne bodo zlahka prepustili prestola, a Tim je ostal na svoji poti. Konstantno se je uvrščal na stopničke in nanizal serijo devetih uvrstitev na oder za zmagovalce, od tega je kar petkrat stopil na najvišjo stopničko. Po polovici sezone tako zasluženo zaseda vrh lestvice v skupni razvrstitvi, na njegovem motorju je rdeča številka vodilnega. Lahko še kdo govori o naključju? Zagotovo ne, tudi v primeru kakšnega morebitnega zdrsa je Tim že sedaj dokazal redko videno vrhunskost. Če jo v športu, kjer praviloma kraljujejo tekmovalci iz razvitejših držav, kaže mladenič iz Pečk pri Makolah potem je to še toliko večji dosežek. Ponos ob pogostem poslušanju slovenske himne je tako povsem upravičen... Jože Mohorič Rola za tri zmage osvojil 5 točk Ptujčan Blaž Rola (193. na ATP) je po izpadu v kvalifikacijah Roland Garosa nekaj dni preživel na Ptuju, nato pa se je podal v Fürth v Nemčijo, kjer je nastopil na challenger turnirju z nagradnim skladom 42 tisoč dolarjev (+ namestitev). Turnir je potekal na peščeni podlagi. Zaradi letošnjega zdrsa na ATP-lestvici je moral v kvalifikacije, kjer pa je bil trikrat uspešen. To mu je prineslo uvrstitev v glavni del turnirja, kjer mu je žreb namenil Avstrijca Geralda Melzerja (129.). Rola je še enkrat več odigral dramatičen dvoboj, imel je vse možnosti za uspeh, a jih ni uspel unovčiti - 4:6, 6:1, 6:7(2). Prvi niz je z enim breakom več odšel na stran vrstnika iz Avstrije, v drugem pa je Blaž stvari z odlično predstavo -razmerje v točkah je bilo 25:7 - postavil na izhodišče. V odločilnem nizu je Blaž z brea-kom povedel 3:1, a prednosti ni zadržal (3:4). Pri rezultatu 4:4 mu je znova uspel break (5:4) in v naslednji igri je serviral za zmago. Tudi to ni bilo dovolj, Melzerju je uspelo dvoboj zapeljati v podaljšano igro. Tu je bil Avstrijec veliko uspešnejši (2:7) in se je veselil uvrstitve v 2. krog. Končno razmerje točk je bilo sicer 88:85 v korist Blaža, ki je imel tudi več izkoriščenih break priložnosti (5/9, Mel-zer 4/6), a to je za Blaža le slaba tolažba. Kljub vsemu je na svoj ATP-račun za tri zmage v kvalifikacijah vpisal 5 točk. Istočasno je na 10.000 dolarjev vrednem ITF-turnirju v kraju Szczawno-Zdroj na Polj- skem nastopila 19-letna Nina Potočnik (Galtena, 602. na WTA) - bila je 6. nosilka. V 1. krogu pa je ugnala domačo mladinko Oliwio Szymczu-ch z rezultatom 6:4, 6:2. V 2. krogu jo je čakalo težje delo, na nasprotni strani igrišča je stala Nadiya Kolb (952.). Štiri leta starejša Ukrajinka je bila uspešnejša v dveh nizih, zmagala je 2:6, 6:7(2). Tudi Nina je v drugem nizu pri rezultatu 5:4 servirala za zmago v nizu, a je bila Ukrajinka uspešnejša. JM Ples Dober nastop za Ano in Ivana v Švici Prejšnji konec tedna sta se Ana Ekart in Ivan Jarnec udeležila mednarodnega plesnega tekmovanja v švicarskem Chiassu. V standardnih plesi sta za las zgrešila stopničke in se uvrstila na nehvaležno četrto mesto. S svojim plesom sta bila zadovo-ljana, vendar sta prepričana, da bi se lahko uvrstila še višje. Zmagla je par iz Izraela, na drugem in tretjem mestu pa sta bila plesna para iz Estonije. Trenutno se pripravljata na Evropsko prvenstvo v kombinaciji standardnih in latinskoame-riških plesih, ki bo v juniju v madžarskem Szom-batelyu. AZ Karate • Karate-do klub Ptuj Uspešni na tekmovanjih Karateisti Karate-do kluba Ptuj so se v maju udeležili kar treh tekem. 7. maja so Boštijan Majcen, Jure Sluga ter Tilen in Pa-trik Murko tekmovali na turnirju za pokal Rogaške Slatine. Uspešnejši so bili v borbah, saj sta Jure Sluga in Tilen Murko osvojila 2. mesti, Patrik Murko se je boril za tretje mesto, vendar žal izgubil in osvojil končno 5. mesto. 12. maja se je Jure Sluga udeležil tekme 11. Pokal Oplotnice, kjer je tekmovalo več kot 150 tekmovalcev iz 18 klubov. V močni konkurenci je Jure Sluga v borbah osvojil odlično 3. mesto. 26. maja je na Teznem v Mariboru potekala tekma za najmlajše karateiste, tiste, ki šele stopajo na tekmovalno pot. Za ptujski klub so v katah prvič nastopili Tim Klemenčič Belšak, Katarina Peranic, Miha Šemrl Vučk-ovič in Gašper Plavec. Za pogumne nastope si tudi najmlajši karateisti zaslužijo pohvale. jk Nogomet Sprejem za mlade nogometaše Zupan MO Ptuj Miran Senčar je v torek v Mestni hiši pripravil sprejem za mlade nogometaše Drave iz selekcije U-12. Ta je pod vodstvom trenerjev Boštjana Krajnca in Marka Baruna osvojila velik mednarodni turnir v Avstriji (Styeian champions Masters). »Zame je to bila prava senzacija, enostavno sem bil šokiran, ko sem videl seznam udeleženih ekip in na 1. mestu mlado ekipo Drave. Zmaga pred eki- pami, ki spadajo med boljše v Evropi, npr. Borussia Dortmund, Basel, Slovan Bratislava, Slavija Praga, Rapid, Dinamo Zagreb, Austria Salzburg, Maribor ..., je zame zares izjemen uspeh. Upam, da je to dober temelj, na katerem bo nekoč tudi članska ekipa Drave gradila svoje uspehe,« je povedal Miran Senčar, ki je mladim nogometašem in njihovim trenerjem razdelil miniaturne slike z veduto Ptuja. V imenu NK Drava se je za sprejem zahvalil vodja nogometne šole Nastja Čeh: »Vesel sem, da je MO opazila ta uspeh, ki je zagotovo dokaz naše filozofije in strokovnega dela v šoli. Trudili se bomo nadaljevati v tej smeri po začrtani poti, po kateri želimo Dravo vrniti na mesto, ki ga je nekoč že zasedala.« Zupan je mlade razveselil s torto, vmes pa jim je zastavil vprašanja, kdo navija za Barcelono, kdo za Real in kdo za Dravo. Pri prvih dveh je dobil približno polovične odgovore, pri zadnjem pa soglasno: »Vsi!« JM Foto: Črtomir Goznik Šolski šport • Nogomet, dekleta Najboljša OŠ Destrnik-Trnovska vas V Cirkulanah je v sredo, 4. 5., potekalo medobčinsko tekmovanje v nogometu za dekleta letnika 2003 in mlajše. Sodelovalo je pet ekip, tekme pa so potekale po 15 minut. Največ so prikazale učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so slavile na vseh štirih tekmah. Za njimi sta se zvrstili ekipi OŠ Markovci in domačinke iz OŠ Cirkulane-Zavrč. Rezultati: Juršinci - Destr-nik-Trnovska vas 0:4; Ljudski vrt - Cirkulane-Zavrč 0:3; Destrnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 2:0; Markovci - Juršinci 0:0; Ljudski vrt - Markovci 0:2; Cirkulane-Za-vrč - Destrnik-Trnovska vas 0:2; Markovci - Cirkulane-Zavrč 1:0; Juršinci - Ljudski vrt 0:0; Cirku-lane-Zavrč - Juršinci 0:0; Destr-nik-Trnovska vas - Markovci 3:0 Vrstni red: 1. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 12 2. OŠ Markovci, 7 3. OŠ Cirkulane-Zavrč, 4 4. OŠ Juršinci, 3 5. OŠ Ljudski vrt, 1 UR petek • 3- junija 2016 Šport, šport mladih Štojsvski TEDNIK 13 Kolesarstvo Bowling • Podjetniška liga Prvak ekipa Dokl gostinstvo Predzadnji, 14. krog podjetniške bowling lige je prinesel dokončno odločitev o prvaku lige, medtem ko bo boj za 2. oziroma 3. mesto neizprosen do zadnjega meta. Dokl gostinstvo je proti novincem v ligi Perutnini Ptuj doseglo pričakovano zmago 6:2 in tako zasluženo osvojilo naziv najboljše ekipe. Najboljši rezultat kroga je dosegla ekipa Bowling centra Ptuj (2695), med posamezniki pa se je izkazal Aleš Korošec (DaMoSS) z rezultatom 800 podrtih kegljev. Po 15. krogu lige, ki bo odigran naslednji ponedeljek in torek, bo v četrtek, 9. 6., ob 19.00 potekalo tudi zaključno dejanje lige, in sicer tekmovanje posameznikov in posameznic ter podelitev nagrad najboljšim v posameznih kategorijah. REZULTATI 14. KROGA: Ta- lum - Elektro Maribor 5:3, Bowling center Ptuj - Gostišče Iršič 4:4, SKEI Ptuj - Tiskarna Ekart 5:3, Saubermacher Slovenija - Tames 3:5, Restavracija PAN - Radio-Tednik Ptuj 4:4, VGP Drava - DaMoSS 2:6, Dokl gostinstvo - Perutnina Ptuj 6:2 1. Dokl gostinstvo 2659 6 82 2. Gostišče Iršič 2686 4 73 3. SKEI Ptuj 2526 5 69 4. VGP Drava 2587 2 63 5. Tames 2601 5 59 Najboljši posamezniki 14. kroga: 1. Aleš Korošec (DaMoSS) 800, 2. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 791, 3. Jože Javor-nik (Gostišče Iršič) 759, 4. Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) 746, 5. Robert Merlak (Talum) 741, 6. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 740, 7. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 726, 8. Zlatko Voglar 723 (Restavracija PAN), 9. Marko Šamperl (Dokl gostinstvo) 718,10. Branko Kelenc (VGP Drava) 716. 6. Radio-Tednik Ptuj 2413 4 59 7. Talum 2625 5 58 8. Bowling center Ptuj 2695 4 56 9. DaMoSS 2679 6 56 10. Restavracija PAN 2406 4 50 11. Elektro Maribor 2401 3 41 12. Saubermacher Slo. 2466 3 40 13. Casino Poetovio 37 14. Tiskarna Ekart 2390 3 32 15. Perutnina Ptuj 2138 2 9 Kramberger 2. v močni konkurenci v Avstriji Kramberger je na koncu zasedel absolutno 15. mesto, toda v svoji kategoriji starejših mladincev je to zadostovalo za visoko 2. mesto Rokomet • Turnir v Sevnici V nedeljo, 29. maja, je ekipa starejših mladincev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj nastopila na GP Gossendorf v Avstriji. Dirka je bila krožna v dolžini 85 km, za dodatno težavnost pa je poskrbelo dejstvo, da so morali kolesarji v kategoriji starejših mladincev nastopiti skupaj s kategorijo U23 in Elite. Ptujska vrsta je kolesarila v postavi Jernej Paj, Tim Roškar in Luka Kramberger. Luka Sagadin je bil odstoten zaradi reprezentančnih obveznosti. Med samo dirko sta Luka Kramberger in Tim Roškar najbolje vzdržala hitrosti, ki jih razvijajo kolesarji Elite in U23. Med seboj sta si dobro pomagala in odgovarjala na napade ostalih kolesarjev. Na koncu je Kramberger absolutno zasedel 15. mesto, toda v svoji kategoriji starejših mladincev je to zadostovalo za visoko 2. mesto in skok na stopničke. Ekipni uspeh je s 4. mestom v kategoriji starejših mladincev dosegel še Tim Roškar. tp Velikonedeljčani in Ptujčanke zmagali Dvanajst moških in pet ženskih veteranskih rokometnih ekip se je zbralo na turnirju Sevnica 2016. Izvedlo ga je tamkajšnje rokometno veteransko društvo in na njem so odlično igrali veterani Velike Nedelje in veteranke Ptuja. Slednje so med petimi ekipami še enkrat več pokazale svojo kakovost in so bile v turškem sistemu najuspešnejše, kar je pomenilo, da so prišle do turnirske zmage pred Novim mestom in Žabi- cami iz Duplja. Na turnirju so podelili tudi nekaj posebnih igralskih nagrad in v ženski konkurenci sta iz ptujske ekipe dve posameznici še posebej izstopali. To sta bili najboljša vratarka turnirja Anja Potočnik in strelka Živa Lazarev. Ob zmagi ptujskih veterank so se v Sevnici končne zmage veselili tudi igralci Velike Nedelje. Old Bulsi so igrali najprej v kvalifikacijah, nakar so slavili v polfinalu proti ekipi Slovana iz Ljublja- J2 ibH l* Namizni tenis • Prvenstvo SV regije Domov s petimi medaljami PARI 15. KROGA: ponedeljek, 6. 6., ob 19.00: Radio-Tednik Ptuj - Bowling center Ptuj, Tames - Talum, Gostišče Iršič - Casino Poetovio, DaMoSS - SKEI Ptuj; torek, 7. 6., ob 19.00: Restavracija PAN - Dokl gostinstvo, Saubermacher Slovenija - Perutnina Ptuj, Tiskarna Ekart - Elektro Maribor. Prosta bo ekipa VGP Drava. ČG V Puconcih je potekal turnir prvenstva SV regije za mladince in mlajše kadete. Na njem so nastopili člani NTK Ptuj in NTK Cirkovce. Prvo mesto je med mlajšimi kadeti osvojil Nino Šegula (NTK Ptuj) med dvojicami -skupaj z Leonom Veronikom iz Radelj. Nino je bil v najštevilčnejši konkurenci posameznikov uvrščen na 2. mesto, v finalu ga je ugnal le Jure Smodiš (Radlje). Dve drugi mesti sta v konkurenci dvojic osvojile med mladinkami Nika Belaj in Ina Unger (Cirkovce) Nino in Klara Segula (NTK Ptuj) ne ter jo premagali z rezultatom 11:8. V velikem finalu so bili z 12:4 boljši tudi od Izole. Iz veteranske ekipe Velike Nedelje je prišel tudi najboljši igralec turnirja Robert Bez-jak, sicer pa je slednja ekipa zares dobra in igra še vedno na zavidljivem nivoju ter se pripravlja za nastop na evropskem veteranskem rokometnem prvenstvu 2016, ki bo od 9. do 12. junija v Poreču. David Breznik ter Klara Šegula in Lara Belaj (Ptuj/Cirkovce) med mlajšimi kadetinjami. Uspeha je bila posebej vesela najmlajša med vsemi nastopajočimi, Klara Šegula. Med posameznicami se je Lara Belaj veselila 3. mesta med mlajšimi kadetinjami. Rezultati: mladinke (9): 5. - 6.: Nika Belaj, 7. - 9.: Ina Unger dvojice (5): 2. Nika Belaj/ Ina Unger; mlajši kadeti (19): 2. Nino Segula; dvojice (9): 1. Nino Šegu-la/Leon Veronik; mlajše kadetinje (14): 3.-4.: Lara Belaj, 5.-8. Klara Šegula, 9.-14.: Maja Belaj, dvojice (7): 2. Klara Segu-la/Lara Belaj. JM 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 3- junija 2016 Boks • Državno prvenstvo Božičkova in Jabločnikova članski prvakinji Najboljši slovenski boksarji in boksarke v vseh starostnih skupinah so od petka do nedelje na Ravnah na Koroškem tekmovali na državnem prvenstvu v boksu za posameznike za leto 2016. Društvo borilnih športov Fužinar je prevzelo organizacijo tridnevnega tekmovanja, ki je vrhunec doživelo v nedeljo popoldan s finalnimi obračuni. A do finala je bila v posameznih kategorijah dolga pot skozi četrtfinale in polfinale, medtem ko je bilo predvsem v ženskih kategorijah manj prijavljenih, kar je pomenilo, da so slednje opravile le po en dvoboj. Skupno je bilo v vseh kategorijah prijavljenih okrog sto petdeset tekmovalcev iz triindvajsetih klubov, med katerimi sta sodelovala tudi Boks klub Dejan Zavec Boxing in Boks klub Ring iz Ptuja. Predstavniki obeh klubov so pred nastopom na Koroškem opravili celovit trenažni cikel, kar se je večini poznalo tudi v ringu, kjer so pobrali nekaj naslovov prvakov oziroma medalj. Boks klub Ring je v skladu s pričakovanji na Ravne poslal številčno in tudi kakovostno zasedbo, ki sta jo ob ringu vodila ali usmerjala trenerja Ivan Pučko in Ivan Pučko mlajši. Prvi dan tekmovanja je v kategoriji do 69 kilogramov stopil v ring Aleš Kuja-vec, ki je boksal s poškodovano roko in se je kljub temu dobro upiral staremu znancu Mitji Dišiču, ki je na koncu sicer zmagal s soglasno sodniško odločitvijo. Polfinale je v Anja Jabločnik (levo) in Monika Božičko (desno) ring postavil štiri »ringovce« - Timoteja Pučka, Leona Lo-vreca, Alena Kralja in Denisa Lazarja, ki so svoje naloge opravili z odliko, saj so se vsi uvrstili v finale. Najbolj je izstopal Lazar, ki je Željka Todo-roviča (BK Tivoli) predčasno premagal v drugi rundi. To je pomenilo, da je imel ptujski boksarski kolektiv v finalu deset svojih predstavnikov. Do zlate medalje sta brez borbe prišli mlajša kadetinja Kaja Tomasino in mladinka Tamara Oprešnik. Svojo kakovost in nesporen status najboljše slovenske boksarke v kategoriji do 57 kilogramov je potrdila Anja Jabločnik, saj je bila v vseh štirih rundah (op. p. v ženski članski kategoriji se je boksalo štiri runde po dve minuti) za razred boljša od nasprotnice Anje Povalej (BK Legionar). Tudi druga odlična ptujska članica tov je zaključil Alex Bauman, za katerega je bil na Ravnah to prvi uradni dvoboj (op. p., pred tem je boksal le na odprtih sparing revijah na Ptuju), v katerem je bil njegov nasprotnik Jassim Bajrovič (BK Kranj) absolutno veliko boljši boksar in dvoboj je bil v drugi rundi prekinjen. Med mladimi ringovci je v mladinski kategoriji do 81 kilogramov nastopil Timotej Pučko, ki se mu je v na trenutke videla utrujenost proti Niku Poličarju (BK Kranj), kar je slednji izkoristil in je dobil zelo izenačen obračun. V članski konkurenci se je za nastop na Ravnah zelo intenzivno pripravljal Blaž Škrja-nec, ki mu je v kategoriji do 60 kilogramov nasproti stal eden najbolj nadarjenih slovenskih boksarjev Tadej Čr-noga (BK Portorož). Škrjan-cu se je na začetku videlo, da že dolgo tekmovalno ni stal v ringu, a je v drugi in tretji rundi prikazal zares kakovosten boks, vendar to ni bilo dovolj za zmago. Enega vrhuncev tekmovanja je predstavljal finale v kategoriji do 81 kilogramov, v katerem sta si stala nasproti stara znanca Denis Lazar in Klemen Tur-kuš (BK Fužinar). Gledalci, ki se jih je zadnji dan zbralo kar precej, so videli odličen dvoboj, v katerem je za odtenek prednjačil Lazar, a sodniki so imeli težko delo in so na Monika Božičko, ki je tokrat boksala v kategoriji višje do 54 kilogramov, je suvereno premagala Katarino Fras (BK Ljutomer). Manj uspešni so bili moški borci Boks kluba Ring, saj jim ni uspelo na Ptuj prinesti nobenega naslova državnega prvaka. Nadarjeni mladi Alen Kralj se je pomeril z veliko izkušenejšim Sadikom Gashijem (ŽBK Maribor), proti kateremu se je odlično upiral, vendar so sodniki na koncu dali prednost Gashiju. Še en mlad boksar Leon Lovrec je tokrat imel veliko smole v finalnem dvoboju proti Arijanu Bislimaju (BK Slovenska Bistrica). Zaradi sklanjanja glave je namreč Lovrec dobil v drugi rundi javni opomin, kar je bila v odprti in izenačeni borbi prevelika prednost za nasprotnika, da bi Ptujčan lahko prišel do naslova prvaka. Trojico kade- Tomi Lorenčič (BK Dejan Zavec Boxing) koncu zmago dodelili domačemu boksarju. Na državno prvenstvo v boksu je Dejan Zavec kot trener peljal dva tekmovalca: Petra Pravdiča in Tomija Loren-čiča. Starejši Pravdič je moral v ring že prvi dan, ko se je v četrtfinalu pomeril z Jakom Martinčičem (BK Ljubljana). V sila izenačenem obračunu v kategoriji do 75 kilogramov je z deljeno sodniško odločitvijo 2:1 zmagal Martinčič. Mlajši Lorenčič je prvič na državnem prvenstvu na Ravnah stopil v ring drugi dan v polfinalu, v katerem je pokazal svojo kakovost in znanje ter je bil s soglasno sodniško odločitvijo boljši od Elvitona Krasniqija (BK Maribor). Ta zmaga mu je prinesla finalni izziv, saj je boksal proti Flore-nu Bejutulaiju (BK Tivoli). V prvih dveh rundah je bil dvoboj zelo izenačen, medtem ko je v tretji Tomi Lorenčič popolnoma napadel in je nasprotnika spravil tudi na tla, vendar tudi to ni bilo dovolj za zmago. V članski konkurenci smo na državnem prvenstvu v boksu za posameznike videli nekaj zanimivih dvobojev, med katerimi je izstopal dvoboj v kategoriji do 75 kilogramov, v katerem je Andrej Bakovič (BK Tivoli) premagal Aljaža Venka (BK Slovenska Bistrica). Ob Ba-koviču so članski državni prvaki postali še v kategoriji do 60 kilogramov Tadej Čr-noga (BK Portorož), do 69 kilogramov Edin Sejdinovic (ŽBK Maribor), do 81 kilogramov Klemen Turkuš (BK Fužinar), do 91 kilogramov Gregor Škrjanec (Chaqi Ljubljana) in nad 91 kilogramov Haris Aksalič (BK Tivoli). David Breznik Nogomet • Zaključna revija U-9 MNZ Ptuj Rokomet • RK Drava in ŽRK Ptuj Mladi navdušili na Hajdini Zupan sprejel prvoligaški ekipi Zaključno revijo cicibanov U-9 za sezono 2015/2016 s področja Medobčinske nogometne zveze Ptuj sta v soboto dopoldan pripravila Športno društvo Hajdina in Otroška Nogometna šola Golgeter Hajdina. V športnem parku Hajdina je bilo osrednje igrišče razdeljeno na štiri manjša igrišča, na katerih so potekale tekme igralcev, starih sedem, osem in devet let. Na revijalni turnir se je prijavilo devetnajst ekip in osnovni cilj je bil druženje otrok, saj rezultat na tekmah sploh ni bil pomemben. Skupno je igralo okrog 200 nogometašev, ki so jih spremljali njihovi starši, sorodniki in znanci. Zaploskali so mladim igralcem, ki so prikazali zavidljiv nivo nogometnega znanja. Ob reviji cicibanov je potekalo še eno posebno tekmova- nje, in sicer v žongliranju na odboj, po katerem sta zmagovalca od organizatorjev prejela tudi praktični darili - žogi. Skozi celoten zaključni del, ki je bil dobro organiziran, je na Hajdini med vsemi udeleženci vladalo odlično pozitivno vzdušje. Po končanem tekmovanju pa so vsi igralci na slovesnosti prejeli spominske medalje MNZ Ptuj. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir GoZnik Veliko truda je bilo skozi treninge in tekme vloženega v uspešna ptujska rokometna projekta, saj sta se v sezoni 2015/2016 tako moška kot tudi ženska ekipa uvrstili v 1. A slovensko rokometno ligo. Gre za velika uspeha dveh športnih sredin, ki so ju opazili tudi v Mestni občini Ptuj. Ob napredovanju med slovensko rokometno elito je župan Miran Senčar za Rokometni klub Drava in ženski Rokometni klub Ptuj (op. p., Senčar je zadnjih petnajst let tudi predsednik ženskega rokometnega kluba) pripravil v poročni dvorani Mestne hiše manjši slavnostni sprejem. Na njem je rokometaše in rokometaši-ce ter njihova strokovna vodstva nagradil s simboličnimi priznanji, hkrati pa jim je tudi osebno s stiskom rok čestital za njihova uspeha. Ob tem je Miran Senčar povedal: "Letos so ptujski rokometaši in roko-metašice dosegli izjemen oziroma celo zgodovinski uspeh, saj sta se obe ekipi ponovno uvrstili v prvo ligo. To je seveda plod večletnega načrtovanega dela predvsem z mladimi, ki je v tej sezoni prinesel ta uspeh. Zelo pomembno je tudi, da so ta uspeha ustvarili večinoma domači igralci in igralke, kar je seveda tudi sedaj v teh finančnih razmerah edino pravilno in edino mogoče.« Na sprejemu sta spregovorila tudi oba trenerja, in sicer rokometašic Sašo Petek ter rokometašev Ivan Hrupič, ki sta predstavila pot njunih ekip do uspeha, hkrati pa sta izpostavila tudi določena pričakovanja po pomoči od Mestne občine Ptuj, ki jo kluba pričakujeta v prihodnji sezoni, ko bosta ekipi igrali v 1. A slovenski rokometni ligi. David Breznik petek • 3. junija 2016 Šport, Šport mladih ŠtajerskiTEBHlK 15 Nogomet Za žogo se je podilo okrog 120 nadebudnežev -iT tO« M Nogometna šola Videm je v tretjem poskusu vendarle uspela izpeljati turnir za mlajše selekcije U-7, U-9 in U-ll. Dvakrat letos jo je organizatorjem že zagodlo vreme, tokrat pa je bilo sončno, morda že celo malo prevroče, vsekakor pa vreme namenjeno igranju nogometa. Na zelenicah Športnega parka v Vidmu se je v petek, 27. maja, popoldne za žogo podilo okrog 120 otrok, lepo polne pa so bile tudi tribune, saj si je turnir ogledalo precej staršev, sorodnikov in vrstnikov otrok, ki so kupili tudi srečke, saj so organizatorji pripravili bogat srečelov. V kategoriji U-7 so nastopili Tržeč, Golgeter Hajdina, Videm in Cirkulane, slavili pa so domači naraščajni-ki. V kategoriji so U-9 so se med seboj merile iste selekcije kot pri U-7, slavili pa so mladi nogometaši NŠ Golgeter Hajdina. V najstarejši kategoriji na turnirju U-11 so tekme med seboj odigrali igralci Tržca, Vidma, Cirku-lan in Aluminija. Slednji je tudi zmagal. Turnir je dobro uspel, želja organizatorjev NŠ Videm pa je, da s tovrstnimi turnirji nadaljujejo tudi v prihodnje. tp Rokomet • Mlajše selekcije Mlajše deklice A Ormoža četrte v državi Mlade Ormožanke in njihovi navijači so se v soboto, 14. maja, mudili na zaključnem turnirju v Kopru, ki je odločal o uvrstitvi od 4. do 6. mesta v državi. Mlajše deklice A ŽRK Ormož (letnik 2003 in mlajše) so pustile srce na igrišču in tako osvojile končno 4. mesto v kategoriji mlajših deklic A. Enak dosežek je pred leti uspel generaciji letnika 2000 in mlajše. Na turnirju so se pomerile ekipe, ki so v posameznih ligah - Vzhod, Zahod, Center -osvojile 2. mesto. Poleg ŽRK Ormož sta to bili še ŽURD Koper in RK Olimpija Ljubljana. Vse tekme so bile precej izenačene in zelo borbene do samega zaključka. Vzdušje je bilo zelo temperamentno, tako na igrišču kot tudi na tribunah, saj je Ormožanke spremljalo 35 zvestih navija- čev. Ekipa se je izkazala z zelo dobro igro, ki je zagotovo opravičila uvrstitev na turnir. Ormožanke so nastopile suvereno in borbeno, predvsem z zelo močno obrambo. Dolžina klopi je bila v primerjavi z ostalima ekipama veliko krajša, saj se kar nekaj ključnih igralk ni udeležilo turnirja. Pohvaliti je treba prav vse deklice, ki so resnično pustile srce na igrišču, še posebej pa Mlajše deklice A iz Ormoža so se veselile končnega 4. mesta v državi. vratarko Zojo Kirič, ki se je izkazala z odličnimi obrambami. Mlade Ormožanke so premagale ekipo Olimpije in remizirale s Koprom ter tako osvojile končno 4. mesto med mlajšimi deklicami A v državi (od 21 ekip), takoj za ekipami Krim Mercator, Želene doline Žalec in Mlinotest Ajdovščina. Deklice iz Ormoža so tako dokazale, da se s pravim pristopom, močno voljo in pristnim ekipnim duhom lahko merijo z velikimi klubi slovenskega ženskega rokometa. Rezultata: Olimpija Ljubljana - Ormož 10:13, ŽRK Ormož: Annemarie Trunk 1, Anna Tiya Cvetko 2, Alina Planine 3, Klara Ropoša 2, Tajda Kreč, Zoja Kirič, Neja Polak 3, Liza Kandrič, Teja Cimerman 2. Trenerja: Sanja Potočnjak in Robi Mesarec. ŽURD Koper - ŽRK Ormož 8:8, ŽRK Ormož: Annemarie Trunk 2, Anna Tiya Cvetko 1, Alina Planine 4, Klara Ropoša, Tajda Kreč, Zoja Kirič, Neja Polak 1, Liza Kandrič, Teja Cimerman. Trenerja: Sanja Potočnjak in Robi Mesarec. ku Šolski šport • Rokomet Slavile mlade Ormožanke V četrtek, 12. maja, je v te- učenke letnika 2003 in mlaj- lovadnici OŠ Destrnik-Trno- še. Kar dve od treh srečanj sta vska vas potekalo območno se končali z neodločenim izi- tekmovanje v rokometu za dom, kar priča o izenačenosti OŠ Gorišnica ekip. Prvo mesto so na koncu osvojile učenke OŠ Ormož. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Destrnik-Tr-novska - OŠ Gorišnica 14:14, OŠ Gorišnica - OŠ Ormož 8:l5, OŠ Ormož - OŠ Destr-nik-Trnovska l4:l4. Vrstni red: 1. OŠ Ormož 2. OŠ Destrnik-Trnovska 3. OŠ Gorišnica UR OŠ Destrnik-Trnovska vas Športni napovednik Nogomet Superliga - za prvaka PARA 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Gerečja vas, Cirkulane - Bukovci Superliga - za obstanek PARA 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tržec - Središče ob Dravi, Apače - Aha Emmi Bistrica Nogometni turnir v Kidričevem Nogometni klub Aluminij v soboto in nedeljo organizira veliki mednarodni nogometni turnir za selekcije U7, U8, U9, U10, U11, U12, U13 in U14. V športnem parku v Kidričevem bodo na Aluminij Cupu 2016 skozi oba dneva igrale ekipe iz Nemčije, Avstrije, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Zaključna revija U11 v Podvincih V športnem parku v Podvincih bo v petek od 16. ure naprej zaključna revija cicibanov U11 Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Na turnirju bo sodelovalo sedemnajst ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Atletika Nova Gorica bo v soboto in nedeljo gostila finale Atletskega pokala Slovenije za člane in članice, na katerem bodo tekmovali številni posamezniki Atletskega kluba Ptuj. Kolesarstvo Poli Maraton Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj in Dialog pripravljajo 14. Poli maraton. Start največjega kolesarskega rekreativnega dogodka v Sloveniji bo v soboto ob 11. uri pred poslovno zgradbo Perutnine Ptuj. Radenci - 36. rekreativni kolesarski maraton V nedeljo, 5. junija, se bo ob 10. uri pred Lovskim domom v Radencih začel že 36. rekreativni kolesarski maraton Tri srca. Udeleženci se bodo tokrat pomerili na štirih progah. Najmlajši se bodo podali na štirikilometrsko stezo, mali maraton bo vodil po 28 kilometrov dolgi progi z dvema vzponoma, srednji maraton po 54 kilometrov dolgi progi s štirimi vzponi in veliki maraton po 75 kilometrov dolgi progi, ki bo vseboval kar sedem vzponov. Nastopajoči bodo imeli na dan maratona možnost brezplačnega kopanja v Zdravilišču Radenci, prejeli bodo spominsko majico, na voljo pa jim bodo seveda tudi napitki Radenske na okrepčevalnih točkah ob progi in v štartno-ciljnem prostoru, kjer jih čaka še topel obrok. Startnina za veliki, srednji in mali maraton je 15 evrov, za otroke do dopolnjenega 12. leta pa 10 evrov. Prijave bodo možne tudi na dan prireditve v startno-ciljnem prostoru med 7.00 in 9.45. Golf V soboto bo na Golf igrišču Ptuj od 9. ure naprej potekal BMW Selmar Open golf turnir. David Breznik, NŠ Planinski kotiček Krvavec - izlet za družine Sobota, 11. junij 2016 Naš tokratni cilj je eno najbolj znanih smučarskih središč v Sloveniji. Z avtom se bomo povzpeli po asfaltni cesti mimo Brnika, Cerkelj in vasi Ambrož pod Krvavcem do Planine Jezerca na Krvavcu, kjer je parkirišče. Nato se bomo vzpeli do Kriške planine (1472 m), nato pa nas čaka edini malo strmejši vzpon do Doma na Krvavcu (ki bo najbrž zaprt) na višini 1684 m. Po volji udeležencev se lahko ena skupina povzpne tudi na vrh Krvavca (1853 m) ali celo na najvišjo točko smučišč - Veliki Zvoh (1972 m), drugi pa se bomo medtem z manjšimi otroki preko smučišč pod žičnicami napotili proti Tihi dolini in Hotelu Raj na Krvavcu (1600 m). Pot je primerna za otroke od 4 let naprej, hrana in pijača iz nahrbtnika. Vrnitev na Ptuj je predvidena med 19. in 20. uro (oz. po dogovoru udeležencev). Prispevek za izlet znaša 4 EUR za odrasle in 2 EUR za otroke. Prijave najkasneje do torka, 7. junija 2016. Prijava na izlet in plačilo je možno v času uradnih ur ob torkih med 14. in 16. uro ter ob petkih med 17. in 19. uro na Planinskem društvu Ptuj ali na TRR društva št. 04202-0000493764 pri NKBM, koda namena: OTHR, namen Krvavec, sklic SI00 20160611. Ob prijavi prosim navedite kontaktno številko, na katero ste dosegljivi. Več informacij na št. 041/465-173 ali tadejarade-ka@yahoo.com. Izlet vodim Tadeja Radek, vodnica PZS. 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 3- junija 2016 Podravje • Festival Drava Devet dni za reko Dravo Pomembnih danosti rek se zavedamo že tisočletja, ponekod bolj, drugje manj spretno in iznajdljivo izkoriščamo njihov potencial. Drava kot čezmejna reka, ki izvira v Italiji in teče skozi Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, bo junija pokazala svojo veličastnost ter povezala slovenska mesta in ljudi, ki živijo ob njej. potekala živa knjižnica, kjer bodo v krasnem okolju parka s pogledom na Dravo izvedli zanimive tematske razprave z gosti. Za tiste, ki se raje potepajo, bo organiziran pohod ob reki Dravi iz Hajdoš preko Ptuja do Pobrežja. Za ljubitelje boksa pa bo trening boksa z Dejanom Zavcem, ambasadorjem Festivala Drava, ter ogled njegove telovadnice. 18. junija bo na vrsti družab-no-humanitarni sprehod s psi. Vodniki psov bodo prispevali 10 evrov, zbrana sredstva pa bodo namenjena za nakup hrane za pse in muce, za katere skrbi Društvo za zaščito in proti mučenju živali Ptuj. Isti dan bo v Termah Ptuj predstavitev Ribiške družine Ptuj s predstavitvijo destinacij in načina ribolova. Tudi 7. večerni 10. junija se prične Festival Drava, v sklopu katerega bo potekalo dogajanje na celotnem porečju slovenskega dela reke. V devetih dneh se bo zvrstila množica dogodkov, ki se bodo ustavili tudi v naših krajih. Zvrstilo naj bi se več kot 35 prireditev, ki so predstavljene na 18 straneh pri-reditvenika. Kolesarjenje ob reki, koncerti, kampiranje, spusti s čolni, kajaki, kanuji, vodeni sprehodi in fotografske delavnice so le nekateri izmed njih. Organizacijo festivala koordinira Skupina za Dravo: RRA Koroška, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Maribor, Zavod RS za varstvo narave - OE Maribor, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Medobčinska uprava občin Spodnjega Podravja, Zavod Iskra in ZRS Bistra Ptuj. Kot je pojasnil Matija Brodnjak, destinacijski menedžer na ZRS Bistra Ptuj in koordinator za ptujsko območje, bo dogajanje pestro, a še vedno so odprti za morebitne dodatne predloge, vsekakor pa obljubljajo nepozabno dogodivščino, ki bo napovedala pestro poletno dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Pričetek Festivala Drava bo 10. junija na Glavnem trgu v Mariboru. Dan kasneje, 11. junija, bo pestro tudi na Ptuju: na Ranci bo prikaz veslanja na deski, sočasno bo vozila Čigra, za smučarje na vodi pa bo odprta vodna vlečnica. Isti dan bo v Sončnem parku Foto: Črtomir Goznik Dogajanje bo pestro ob Dravi in na njej. tek čez ptujski grad bo letos del dogajanja Festivala Drava. Tek po 5,7 in 10 kilometrov dolgih trasah bo spremljal glasbeni program, kopanje v ptujskih Termah ... Eden pomembnejših dogodkov bo tudi spust po Dravi s kajaki, kanuji, rafti in deskami. Opremo si bo mogoče tudi izposoditi. Za tiste, ki so raje na kopnem, bo 18. junija kolesarjenje od Ruš do Ptuja. Še en kolesarski dogodek bo zadnji dan festivala, 19. junija, ko se bodo kolesarji podali od Slovenje vasi do Središča ob Dravi. Poleg omenjenih bo še kar nekaj dogodkov, ki se jih bo splačalo udeležiti: v Novi vasi pri Markovcih bo prikaz prevoza krme čez reko, predstavljeno bo opazovanje ptic na Ptujskem jezeru, v Ormožu bo izlet po rezervatu Ormoške lagune, množica dogodkov pa bo tudi v drugih obdravskih mestih (Maribor, Dravograd ...). Obeta se nam torej devet zanimivih junijskih dni, katerih skupna točka bo reka Drava, s čimer bo Ptuj še popestril svoje poletno festivalsko dogajanje. Dženana Kmetec Precetinci • Poklon hraniteljem orožja Pogumno dejanje družine Filipič V času pred in med osamosvojitveno vojno so tudi v Prlekiji številni v svojih domovih hranili orožje, ki ga je želelo zapleniti tedanje jugoslovansko vodstvo. Med tistimi, ki so v svojo hišo sprejeli orožje in strelivo, so bili tudi Filipičevi iz Precetincev v ljutomerski občini. Ko se je Slovenija osamosvajala, je politični vrh takratne Jugoslavije nenehno grozil z uvedbo sankcij, cilj pa je bil razorožiti slovenske obrambne sile. V takratnih organih za notranje zadeve (ONZ) so sprejeli odločitev, da bodo orožje in strelivo preselili na več tajnih lokacij. Iskali so zaupanja vredne ljudi. V spomin na pogumno dejanje Filipičevih je Policijsko veteransko društvo Se- ver za Pomurje pripravilo slovesnost, v sklopu katere so na hišo namestili spominsko obeležje. »Morali smo najti ljudi, ki so bili na eni strani vredni zaupanja, da bodo hrambo orožja držali v Ptuj • Dan odprtih vrat v Zdravstvenem domu Kar tako obiskali zdravnike 202 zaposlena sta združena pod streho Zdravstvenega doma Ptuj, od tega je 45 zdravnikov. Svojo dejavnost so v petek predstavili množici obiskovalcev, pri čemer so poudarjali pomen preventivnega zdravstvenega varstva. Šesto leto zapored je Zdravstveni dom Ptuj pripravil dan odprtih vrat in na ta način pacientom, pa tudi vsem drugim obiskovalcem podrobneje predstavil svojo dejavnost. Dogajanje je potekalo ves dan. Dopoldne so brezplačno in brez napotnic izvajali meritve krvnega tlaka in laboratorijske preiskave, vodili po prostorih, govorili o tem, kakšna je bila patronaža nekoč in kakšna je danes, zelo dobro pa je bilo obiskano tudi predavanje ginekologa in porodničarja Veselina Šučurja, ki je govoril o ženskah in moških v tretjem življenjskem obdobju. Posebej veselo pa je bilo v zobozdravstvu, kjer so otroci iz Vrtca Ptuj uprizorili igrico Spominčica, mala miška in veliko rdeče jabolko ter se družili s klovnom. »Letos smo želeli pripraviti med-generacijsko srečanje, zato smo medse povabili vrteške otroke, stanovalce Doma upokojencev Ptuj, pa tudi uporabnike ZUVD dr. Marijana Borštnarja Dornava. Vsi so se zelo zabavali, ob tem pa smo seveda poskrbeli tudi za to, da so se kaj koristnega naučili,« je dejala Tanja Tantegel, vodja zobozdravstva v ZD Ptuj. Z izvedenim dogodkom in celotnim potekom dneva odprtih vrat je bila zadovoljna tudi direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, ki je dejala, da se trudijo delati dobro, strokovno in pacientom prijazno. Gre za ustanovo, ki na primarnem nivoju skrbi za zdravje kar 70.000 ljudi. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Otroci iz Vrtca Ptuj so v ZD Ptuj uprizorili simpatično igrico. tajnosti, in na drugi strani ljudi, ki bodo dovolj pogumni, da bodo to orožje sprejeli. Pomembno je povedati, da noben hranitelj ni prijavil zveznim organom, da ima doma orožje,« je na slovesnosti dejal predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Po-murje Drago Ribaš. NŠ Na hišo družine Filipič so namestili obeležje v spomin na dogodke v času pred in med osamosvojitveno vojno leta 1991. Gorca • Evropohod 2016 Evropohodniki v Podlehniku Med 25. majem in 1. junijem je od Beltincev do gradu Podsreda potekal slovenski del Evropohoda 2016. Evropska popotniška zveza vključuje več kot 50 pohodniških in planinskih organizacij iz 30 evropskih držav z več kot 6 milijoni članov. Evropohod je njena osrednja pohodniška prireditev, ki jo organizira vsakih pet let in z njo privabi množico pohodnikov iz cele Evrope. Letošnji Evropo-hod je združil pohodnike iz več kot 20 držav, njegov moto pa je bil: Hoja je energetsko varčna in prijazna okolju. V Sloveniji ga organizira Komisija za evropske pešpoti (KEUPS) s številnimi gozdarskimi, planinskimi, turističnimi in drugimi društvi ter občinami. 29. maja, peti dan pohoda, so bili evropohodniki v Podlehniku. Na Gorci so ji pričakali člani TD Podlehnik in jim pripravili kulturni program. Pozdravila sta jih predsednik TD Milan Vidovič in vodja pohoda Uroš Vidovič. Ogledali so si tudi etnološki muzej in filmček Dobrodošli in prijazno pozdravljeni v občini Podlehnik. Za prijetno vzdušje so poskrbeli frajtonarji Franc, Nejc, Anže, Tadej in Tilen. Po okrepčilu so se pohodniki podali naprej proti Janškemu Vrhu, Doklecam in od tam na Ptujsko Goro, kjer so pohod za tisti dan zaključili. Zdenka Golub Foto: Zdenka Golub Člani TD Podlehnik so evropohodnike sprejeli na Gorci. Foto: NS petek • 3- junija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Dornava • Načrtujejo ustanavljanje novih stanovanjskih skupin Zavračati morajo vloge oseb s posebnimi potrebami V različne programe Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo Dornava je vključenih 420 uporabnikov in so popolnoma zasedeni, kar pomeni, da morajo vloge celo zavračati. Prav zato si želijo povečati kapacitete, pa tudi ustanavljati oblike skrbi za osebe s posebnimi potrebami v občinah, iz katerih prihajajo. Trinajsto leto zapored ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava izvaja v sodelovanju z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami projekt integracije. Udeleženci se srečujejo dvakrat mesečno, skupni čas pa namenijo druženju, prepletanju prijateljskih vezi ter sprejemanju in spoznavanju drugačnosti. V projektu sodelujejo vrtca Markovci in Dornava, OŠ Gorišnica, OŠ Maksa Durjave Maribor, OŠ Borcev za severno mejo Maribor in Gimnazija Ptuj. Doslej so projekt v spomladanskih mesecih sklenili s festivalom integracije, letos pa so se odločili za dneve odprtih vrat. Tako so v preteklem tednu pripravili razstave, predstavitve del, pravljične urice, gibalne igre, ogled filma Poroka, predavanja in oglede institucionalnega dela zavoda ter varstveno-delovnih centrov, dnevnih centrov in stanovanjskih skupin. V različne programe, ki jih izvajajo, je trenutno vključenih 420 uporabnikov, od tega se jih 100 dnevno vozi (47 v šolo, ostali v varstveno-delovni center). V institucionalnem varstvu v Dornavi živi 268 uporabnikov, v stanovanjskih skupinah v Dornavi in Ptuju pa 52. A želeli in potrebovali bi še precej več kapacitet. „Popolnoma smo zasedeni v vseh programih, kar nas skrbi, saj so potrebe staršev precejšnje in težko je zavračati njihove vloge oz. sprejem prelagati na kasnejše obdobje. Aktu- alni so tudi začasni sprejemi, ko starši potrebujejo nekaj dni za svoje potrebe zaradi različnih vzrokov: bolezni, neodložljivi dogodki ... Za osebo s posebnimi potrebami je velikokrat težko najti varstvo, saj potrebujejo poseben pristop, varstvo je zahtevno in zelo naporno. Tudi cena varstva, če to traja več ur ali dni, je težko sprejemljiva; ura varstva preko študentskega servisa običajno stane 4 , kar že samo za 24 ur znese 96 . Naši načrti že dalj časa zajemajo ustanavljanje novih stanovanjskih ali bivalnih skupin, da bi lahko sprostili prostor v zavodu za potrebe začasnih in urgen-tnih sprejemov," pojasnjuje Ida Jurgec, direktorica ZUDV Dornava. Za letos načrtujejo ustanovitev nove bivalne skupine za 16 uporabnikov. Kot poudarja direktorica, pa bi bile zelo dobrodošle tudi različne oblike skrbi za osebe s posebnimi potrebami v občinah, iz katerih prihajajo; to zagovarjajo tudi snovalci nacionalnega programa socialnega varstva Slovenije. Dženana Kmetec Miklavž pri Ormožu • Uspehi mladih gledališčnikov iz OŠ Učenci navdušili publiko in selektorje Sredi maja je pri Miklavžu pri Ormožu potekal gledališki večer. Prireditev je bila tudi v okviru Tedna ljubiteljske kulture in Tedna vseživljenjskega učenja. Gledalce so privabili z dvema predstavama in pregledno razstavo otroške gledališke dejavnosti pri Miklavžu pod naslovom Naši odri se spominjajo ...; za slednjo je poskrbela Fleur Tkalčec. Publiko sta obe prestavi navdušili. Za predstavo Mulci proti dr. Zlobi je besedilo napisal Janez Remškar, govori pa o odnosih med starši in otroki. V njej so nastopili učenci 8. in učenec 7. razreda. Druga pa je bila mojstrska priredba Levstikovega Martina Krpana, za katero je zaslužna Jana Kolarič. Posebnost predstave je, da je v verzih, z izvirno avtorsko živo glasbo pa jo spremlja- jo učenke glasbenega projekta pod mentorstvom Leona Laha. Igralci so bili učenci 9. razreda. Kot režiserka se je pod predstavi podpisala Simona Klasinc. Predstavo Martin Krpan je selektor Samo M. Strelec uvrstil v izbor za regijsko srečanje otroških gledaliških skupin, ki je bilo letos pri Sveti Ani v Slovenskih goricah, državna selektori-ca Simona Zorc Ramovš pa jo je uvrstila med trinajst najboljših predstav letošnje sezone, tako da bodo mladi gledališčniki 9. junija nastopili na zaključnem državnem srečanju otroških gledaliških skupin v Medvodah. Po- leg Lainščkove Regratove rože je Martin Krpan druga predstava v zadnjih treh letih, s katero so se miklavški gledališčniki pod mentorstvom Simone Klasinc uvrstili med najboljše. V ponedeljek, 23. maja, si je predstavo ob zaključku Bralne značke ogledala tudi avtorica besedila Jana Kolarič in bila prav tako izjemno navdušena, na spletu pa je zapisala: »'Moj' Martin Krpan v izvedbi gledališke skupine Miklavž pri Ormožu in pod izkušeno in izvirno režijsko taktirko Simone Klasinc. V vseh pogledih vrhunska predstava.« Simona Klasinc Foto: učenci OS Miklavž pri Ormožu Posebnost predstave je, da je v verzih, z izvirno avtorsko živo glasbo pa jo spremljajo učenke glasbenega projekta pod mentorstvom Leona Laha. Igralci so bili učenci 9. razreda. Kot režiserka se je pod obe predstavi podpisala Simona Klasinc. Majšperk • Srečanje županj Kje bi se še dalo kaj prihraniti? Županje slovenskih občin se navadno zberejo dvakrat letno, tokrat pa so obiskale Majšperk. Srečanje sta organizirali Skupnost občin Slovenije in majšperška županja Darinka Fakin. Skupnost občin Slovenije (SOS) je največje reprezentativno združenje lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki združuje 178 od skupno 212 slovenskih občin. »Skupnost z občinami članicami pokriva več kot 90 % vseh prebivalcev Slovenije,« pojasnjujejo na SOS. Namen skupnosti je sodelovanje, izmenjava izkušenj in dobrih praks (tudi s tujino), širjenje znanja ter medsebojna pomoč med občinami. Za ženske županje pripravljajo tudi posebna srečanja. Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar pojasnjuje: »Tovrstni sestanki so namenjeni predvsem druženju. Že pred časom smo ugotovile, da imajo županje včasih drugačne težave, kot jih imajo župani. Ženske so namreč pogosto skromnejše od moških in imajo zato več težav pri deljenju izkušenj in praks. Dobro je, da se dobivajo in nekatere probleme tako morda lažje delijo.« Fakinova dodaja: »Ženske občine vodijo enako dobro kot moški, z žensko intuicijo in organiziranostjo pa morda celo še bolje.« Srečanja so namenjena tudi konkretnim izobraževanjem. Tokrat je državna revizorka Metka Cerar pripravila predavanje o možnostih zniževanja občinskih stroškov pri delovanju vrtcev. Vidmarjeva pojasnjuje: »Občine so zaradi slabega financiranja od države pritisnjene ob zid in morajo iskati vse možne variante, kje bi se še dalo kaj privarčevati. Če izvzamemo investicije, v večini občin največji delež proračuna zavzema predšolska vzgoja. Treba je pogledati, ali je tam še kaj rezerve - ne tako, da bi zniževali standarde ali normative, temveč tako, da preverimo, ali je organizirana in vodena racionalno. Analiza je namreč pokazala, da marsikje ni.« Županja Fakinova je svoje gostje seznanila tudi z aktivnostmi poslovnega centra Majšperk, jih povabila na ogled Majšperka in bazilike na Ptujski Gori ter jim predstavila ponudbo Turistično informacijskega centra in Starotr-ške hiše z zeliščnim vrtom. Eva Milošič V Majšperk je prišlo 11 od skupno 16 slovenskih županj, pa tudi nekaj podžupanj, direktoric občinskih uprav in tajnic. Foto: EM 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 3- junija 2016 Pomagajmo si . ADHD - motnja pozornosti s hiperaktivnostjo Pri svojem delu se pogosto srečujem z otroki, ki za nobeno ceno ne zmorejo biti pri miru - ne pri pouku in tudi ne zunaj učnega procesa. Ti otroci so nemirni, imajo nezadržno potrebo po gibanju in to potrebo zelo težko nadzorujejo. Pri pouku pogosto vstajajo, se presedajo, motijo sebe in druge, težko ohranjajo pozornost, se težje zberejo, slabo načrtujejo in organizirajo, ne dokončajo začetih stvari, nalog, pogosto pa veliko govorijo in pozabljajo stvari. Kadar se vse to ponavlja iz dneva v dan in je težava dolgotrajna, govorimo o motnji pozornosti s hiperaktivnostjo. Motnja je razvojna in se ne pojavi nenadoma, temveč je prisotna dalj časa in vpliva na otrokove vsakodnevne dejavnosti ter na njegovo počutje. V skoraj vsakem slovenskem razredu je vsaj en otrok s tovrstno motnjo, vendar žal vsi niso prepoznani in zato niso deležni ustrezne obravnave. Diagnozo postavi zdravnik - specialist pedopsihiater ali nevrolog, pa tudi drugi strokovnjaki, ki se z otrokom srečujejo. ADHD (Attention Deficit Hyperactivity Disorder), kot krajše imenujemo to motnjo, se pogosteje pojavlja pri dečkih kot pri deklicah. Natančni vzroki za nastanek niso znani, pogosta pa je kombinacija bioloških in genetskih dejavnikov. Skozi različna obdobja odraščanja se težave kažejo različno, saj že v zgodnjem otroštvu zasledimo posebnosti v vedenju, kot so razdražljivost, jokavost, motnje spanja in hranjenja, Vir: arhiv šole impulzivnost, pretirana nemirnost, kratkotrajna pozornost, spreminjanje razpoloženja in nezadovoljstvo. Otrok je lahko tudi nespreten, prehaja iz aktivnosti v aktivnost in se zato težko igra z vrstniki, na opozorila se slabo odziva, pogosto odreagi-ra, preden premisli. Pogosti so »dobri in slabi« dnevi. Prisotno je lahko tudi nočno mokrenje še v poznem otroštvu. Otroku s takšno motnjo lahko pomagamo na različne načine: da jih učimo socialnih spretnosti - kako ohranjati prijateljstva, kako se igrati, naučimo jih, da se znajo izogibati nasilju in konfliktom, jim pomagamo pri učenju, vključujemo konkretna ponazorila, veliko ponavljanja in utrjevanja snovi, več aktivnih zaposlitev, poseben trening okrnjenih funkcij, sposobnosti, veščin s specialnopedagoški-mi metodami, kratka in jasna navodila, delo z učnimi lističi, čim manj sprememb, čim manj zunanjih dražljajev, prilagajanje zahtevnosti otrokovim zmožnostim, vzpostavljanje dobrega odnosa med učiteljem in učencem, pri spraševanju več časa za odgovor, več slikovnega materiala, učenje z miselnimi vzorci, sprotno preverjanje razumevanja navodil, spodbujanje ustvarjalnosti, med poukom mu omogočimo krajše premore in gibanje... in še veliko drugega. Pri učencih s hujšimi težavami specialist predpiše zdravilo, ki otroku omogoča, da se lažje skoncentrira in sledi pouku. Zdravljenje lahko traja več let z vmesnimi prekinitvami, vsaj v času šolanja. Treba je najti način, ki bo otroku omogočal sprostiti notranji nemir, ga spodbujati in motivirati, da bo tudi on kljub težavam uspešen in zadovoljen otrok. Aleksandra Serec Šijanec, profesorica defektologije, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj 1 Tačke in repki . Psu kaplja iz spolovila V našem nabiralniku se je nabralo več vprašanj s podobno tematiko: lastnike zanima, zakaj njihovim psom, samcem, včasih kaplja bela tekočina iz penisa, zakaj si v takih primerih ližejo spolovilo in ali je treba zaradi tega k veterinarju. Prepucij je koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda. Vsak izloček, ki kaplja ali se cedi iz prepucija, imenujemo izcedek in najpogosteje ga spremlja tudi intenzivno lizanje spolovila. Omenjeni izcedek je lahko za psa in njegovega lastnika zelo moteč, zlasti če kuža živi v stanovanju ali hiši. Zdrav ku-žek naj ne bi imel prav nobenega izcedka iz prepucija, vidimo lahko le smegmo, ki je belo rumenkasta snov na spolovilu psa in je izloček žlez lojnic. Manjša količina le-te, ki je nabrana oko- li spolovila psa, je normalna in ne pomeni, da je s psom kaj narobe. Za izcedek pa je lahko precej vzrokov. Med najpogostejšimi so najrazličnejša vnetja, ki nastajajo lokalno med glavico spolnega uda in kožo, ki jo prekriva. Tako vnetje se imenuje balanopostitis. Psi ne skrbijo za intimno higieno in zato pogosto prihaja do omenjenih vnetij. Ostali vzroki za vnetje so lahko zoženost odprtine prepucija, imenovana fimoza, bakterijske okužbe, poškodbe, ki nastanejo Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. pri parjenju samca, ali pa mehanske poškodbe spolnega uda, nastale pri preskokih ograje, raznih ovir, vejevja in podobno. Izcedek lahko tudi nakazuje na težave s prostato in mehurjem. Pri vnetju lahko prepucij močno oteče, kužka skeli in si ga intenzivno liže. Izcedku se lahko pridruži tudi kri, kuža postane otožen, njegovo splošno zdravstveno stanje se spremeni, apetit izgine, telesna temperatura se takemu psu pogosto dvigne. Pogosti so tujki v prepuciju, ki psa lokalno močno dražijo in povzročajo močan vnetni izcedek. Na žalost pa so večkrat vzrok povečanemu izcedku iz prepucija rakave bolezni. Psa, ki ima omenjene težave s prepucijem, mora pregledati veterinar. Pregled se najpogosteje opravi v splošni anesteziji, saj je zelo neprijeten in lahko tudi boleč za psa. Glede na klinično sliko se odločimo za nadaljnjo diagnostiko, najpogosteje odvzamemo kri za hematološko preiskavo in vzorec oziroma bris ter ga pošljemo v laboratorij. Zdravljenje po navadi kombiniramo z aplikacijo antibiotikov, izpiranjem prepucija z razkužilno raztopino in lokalnim nanašanjem antibiotičnih mazil. Antibiotik mora pes uživati dalj časa, vsaj 3 do 4 tedne. V nekaterih primerih je potrebna tudi kirurška obdelava. Kastracija psa in občasno izpiranje prepucija psu z raz-kužilno raztopino so ukrepi, ki po navadi preprečijo ponovitev bolezni. Skrbeti moramo tudi za močan imunski sistem pri svojem psu. Lečeči veterinar bo lastniku psa podal natančna navodila, kako naj preventivno ukrepa in prepreči to zelo neprijetno in bolečo bolezensko problematiko. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: osebni arhiv Zdravstveni nasveti Oskrba ran (1. del) Z ranami - večjimi in manjšimi, površinskimi in globljimi, akutnimi in kroničnimi - se srečujemo celo življenje. Prve izkušnje naberemo že v zgodnjem otroštvu, dokaj težke oblike ran, ki slabo celijo, pa spremljajo zlasti starostnike in kronične bolnike. Ohranjanje intaktne kože je zelo pomembno, saj predstavlja ta prvo obrambno linijo pred vdorom patogenov v telo, sodeluje pri regulaciji telesne temperature in telesnih tekočin s potenjem ter mehansko ščiti notranje organe. Rana je vsaka nasilna prekinitev kontinuitete posameznih plasti kože in včasih tudi pod njo ležečih tkivnih struktur. Celjenje rane poteka v štirih fazah, ki se med seboj prekrivajo. Začne se s t.i. travmatsko fazo, ko kot posledica poškodbe nastane krvni strdek. Sledi vnetna faza, ki je zelo pomembna, saj se v tej fazi s pomočjo procesov vnetja iz rane izločijo mrtva tkiva, vnetje pomaga pri preprečevanju okužbe. V tej fazi je prisoten izcedek iz rane. Ustvarijo se pogoji za rast novega tkiva. Nikakor ne zame-njajmo vnetja in infekcije. Vnetje je normalen fiziološki proces, infekcija pa pomeni okuženo rano. Po nekaj dneh se rana napolni z granulacijskim tkivom. V zaključni fazi pa pride še do preraščanja tkiva s povrhnjico in to pomeni zaključek procesa. Da bo celjenje čim uspešnejše, je ob uporabi ustreznih pripomočkov potrebna tudi pravilna prehrana, ki naj vsebuje ob vseh potrebnih hranilih tudi dovolj beljakovin. Vir: splet Pri vseh osebah celjenje rane žal ne poteka, kot bi si želeli. Številni dejavniki zavirajo celjenje. To je odvisno od: lokacije in velikosti rane, prekrvavitve tkiva, kjer je nastala poškodba, okužbe, prisotnosti mrtvega tkiva, tujkov v rani. Med sistemskimi dejavniki, ki zavirajo celjenje, so: podhranjenost (tudi debeli ljudje so lahko podhranjeni, gre za uživanje osiromašene hrane), dieta s premalo beljakovin, pomanjkanje vitaminov in mineralov, nekatera zdravila (kortikosteroidi, citostatiki), nekatere bolezni (vensko popuščanje, sladkorna bolezen), nekateri načini zdravljenja (obsevanje). Rane lahko razvrščamo na več načinov: • glede na čas celjenja • glede na stopnjo kontaminacije • glede na vzrok nastanka rane • glede na globino • glede na prisotnost mrtvega tkiva in izločkov Najpogosteje jih delimo glede na čas celjenja, in sicer na akutne in kronične. Akutne rane so po navadi posledica poškodbe in se zacelijo v 7-14 dneh. Mednje štejemo odrgnine, praske, vbodnine, ure-znine, raztrganine, ugriznine in kirurške rane. Poleg tega lahko povzročajo rane tudi toplota (opekline), mraz (omrzline), delovanje električnega toka, sevanje in kemične snovi. Kronične rane pa so tiste rane, ki se ne zacelijo v 8 tednih. Delimo jih na t.i. tipične, kjer poznamo vzrok, zakaj se rana ne zaceli (90-95 %), in atipične, kjer ne najdemo vzroka. Kronične rane so dokaj pogoste, v Sloveniji jih ima preko 100.000 bolnikov. Te rane so fizično, psihično, socialno in ekonomsko breme za bolnika. Dolgo ostajajo neprepoznane in brez diagnoze. Zdravljenje napreduje zelo počasi in s številnimi zapleti. Tipične kronične rane so: venske golenske razjede, arterijske razjede, rane na diabetični nogi, rane zaradi pritiska (preležanine), maligne rane, inficirane kirurške rane. Vzroki za atipične kronične rane so lahko: infekcijske bolezni, metabolne bolezni, genetske bolezni, bolezen drobnega krvnega žilja, avtoimunske motnje, reakcija na zdravila, številne sistemske motnje, psihiatrične bolezni ipd. V 5-10 % pa vzrok za kronično rano ni znan. Vsaka rana je lahko nevarna zaradi krvavitve in okužbe, zato je pomembna pravilna oskrba. Treba pa je vedeti, da so za samooskrbo primerne le manjše rane, površinske vreznine in površinske opekline. Globoke rane in večje opekline zahtevajo nujen obisk pri zdravniku. Takojšen obisk pri zdravniku je potreben tudi pri vbodu z injekcijsko iglo, ob živalskem ali človeškem ugrizu, pri daljših urezninah (več kot 3 cm na roki ali nogi ali več kot 5 cm kje drugje na telesu), pri ranah, kjer so po čiščenju še vidni tujki, pri močno krvavečih ranah in opeklinah, večjih od 3x3 cm. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec i Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 3- junija 2016 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC PLOŠČA NAS ALPINIST (CENE) KENIJSKI TEKAČ (PAUL) LEDENA GMOTA OGORELOST MODEL NISSANA ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (SOPHIA) NASA KOŠAR-KARICA (POLONA) NAŠ ILUZIONIST (MIRAN) NEKDANJA PRESTOLNICA KAMBODŽE MLAJŠA ŽELEZNA DOBA ALFI NIPIČ KISELKAST OKUS VINA BAJESLOVNI LETALEC POGUMEN ČLOVEK LAHKA SIVO BELA KOVINA RAZPADAJOČA STAVBA EKRAN PRI RAČUNALNIKU RAZDALJA CANKAR OZNAKA ZA BIVŠI TOLAR POKRAJINA, OKRAJINA LEPOTNA KRALJICA GRIČ V ST. RIMU RASTLINSKA BODICA MODEL VW ZIMZELEN IGLAVEC SKLIC NA LASTNO BESEDILO INDIJANSKI ČOLN HRV. PISEC KOPANJE PREMAZ ZA LES PRAŽENEC (NIŽ. POG.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZVITEŽ, PREMETENEC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DELOVNI POMNILNIK BOMBAŽNI ŽAMET ZIDARSKA ŽLICA PISATELJ KAPOR URŠKA HROVAT PISATELJ (JANKO) SKUP GENOV V CELICI CARGO IVAN LAJANJE LIJAK, LIJ NOGOMETNI ZADETEK POLZAKUP KRHKA PRVINA SMRT ŽIVALI FRANEK TREFALT TONE ROP MODEL VOLKSWAGNA NAJVEČJI KNJIŽNI FORMAT PEVKA V ZDA KOVAČIČ VRSTA, RED IZ BESEDE DARJA NAŠA TENIŠKA IGRALKA (URŠKA) NAŠ PESNIK (JOŽE) UGANKARSKI SLOVARČEK: ANGKOR = nekdanja prestolnica Kambodže, ČANAK = slovenski iluzionist (Miran), ERENG = kenijski tekač (Paul), FOLIANT = največji knjižni format, JANIKUL = grič v starem Rimu, OBERČ = slovenska košarkarica (Polona), PRESEA = model nissana, ROBAN = slovenski alpinist (Cene), TIGUAN = model volkswagna. Tvio 'aaNAvai 'varva 'inoiai 'inviioj 'vioaviAiv 'Niood 'armi 'ivnoiovi 'io 'iaionbd 'viiNsaavi 'Hn 'lAiva 'vrou 'nnoiais Mvi Tinwi 'miooiav 'vrnvi InviiNvr 'siiai 'VNrvavio 'vrioviaa 'vruaaod 'i0»0N3ai '»vaas '9N3d3 'Nvaoa 'vornd :ouabjopoa 3mnvzih>i ai Aausaa Slovenija • Lepotni izbor Mister 2016 „Vse je v karakterju ..." Kot kaže, bodo obdobje ptujskih lepotic, ki so bile na tekmovanjih najuspešnejše v obdobju od leta 1996 do leta 2009, nadaljevali fantje. Potem ko je najstarejše slovensko mesto svojega prvega mistra dočakalo leta 2015, ta naslov je osvojil Matjaž Lesjak, se je na to pot v letu 2016 podal 19-le-tni Tilen Grah, študent podjetništva v Ljubljani. Uvrstil se je med 10 finalistov letošnjega izbora za mistra Slovenije, ki ga bodo razglasili 8. junija v Ljubljani, ko bodo izbrali tudi mistra protei-ni.si in cosmo mistra 2016. Tilen Grah je po OŠ Olge Meglic na Ptuju obiskoval športno gimnazijo, že zgodaj pa se tudi začel ukvarjati s športom. Skorajda ni športa, v katerem se ni udej-stvoval. Najprej ga je okupiralo jadranje, nato rokomet, karate, boks, na koncu pa še nogomet. Odkar je študent, se je osredotočil na vadbo v fitnesu. Prisega na zdravo prehrano, predvsem uživa sadje in zelenjavo, tudi prehranska dopolnila, meso pa v omejenih količinah. Pije veliko vode, sladkarij ne uživa. Rad se zabava, prednost daje zabavam brez alkohola. Ko je bil izbran za finalista, ni bil posebej presenečen, ker zaupa vase, vedno se trudi dati vse od sebe, vse pa je v karakterju, poudari, četudi so ga k prijavi spodbudili drugi. „Moja pričakovanja glede finala so visoka, verjamem, Foto: Ana Gregorič Tilen Grah, 19-letni Ptujčan, finalist izbora za mistra Slovenije 2016 da se bom uvrstil v ožji izbor. Rad bi uspel v manekenstvu, oder me že od nekdaj privlači, dlje, ko sem na odru, bolj mi ugaja, tako kot šov biznis v celoti," pove Tilen, ki je po naravi vesel, odprt, komunikativen, prijazen, in pripravljen veliko narediti, da bi uspel. V njegovih menekenskih in kariernih ciljih ga podpirajo tudi domači in prijatelji. Pozitivni odzivi mu veliko pomenijo, na negativne se ne ozira, ker je pomembno biti pozitiven, ne glede na vse. Konkurenca pa je vselej le spodbuda, da človek da vse od sebe. „Če bo treba, bom vsaj začasno dal karieri prednost pred šolo, kar pa še en pomeni, da študija ne mislim dokončati. Ne glede na vse, danes brez izobrazbe ne gre." Tilen je tudi prepričan, da imajo mladi danes v Sloveniji vrsto priložnosti, da uspejo, res pa je sicer, da izbor ni tako zelo širok. V Sloveniji si lahko med prvimi tremi veliko lažje kot v Ameriki pred stotimi, pa tudi prej opažen. „Tudi če me pri mojih ciljih domači ne bi podpirali, bi se odločil, kot sem se, ker je to moja odločitev, to so moje sanje. Predvsem pa se odzivam na dobre odzive," je še povedal Tilen, ki se skupaj z drugimi finalisti že intenzivno pripravlja, da bo 8. junija zablestel na odru in uresničili del svojih sanj. Erik Ferfolja, eden od organizatorjev letošnjega izbora za mistra Slovenije, je povedal, da se pozna, da so se fantje prijavili z namenom in da jih vodi želja po čim boljši uvrstitvi. „So tekmovalni, obenem kolegialni in delujejo kot složna ekipa, kar je razveseljivo." Kidričevo • Razstava v Galeriji FO.VI Še ne videne serije fotografij Ptujski fotograf Rok Golob tokrat v galeriji v Strnišču prvič razstavlja serijo fotografij, ki jih je posnel v Avstriji in v češkem glavnem mestu v Pragi ter nosijo naslove Praške družine, Ribiči, B5 - oddelek srčne kirurgije, Praga in demonstracije ter Portreti. Fotograf Rok Golob je sodeloval že na številnih skupinskih razstavah v Pragi in Sloveniji. Je dobitnik priznanj mesta Maribora in češkega veleposlaništva v Ljubljani. Kot fotograf je sodeloval pri številnih gledaliških in drugih projektih, kot organizator pa je pomagal pri realizaciji mnogih razstav in objavil številne strokovne članke v domačih in tujih medijih. Galerija v Strnišču je odprta v ponedeljek, sredo, petek in soboto od 9. do 13. ure oz. po predhodni najavi. Razstava bo na ogled do 18. junija. MV Foto: Srdan Mohorič, arhiv Art Stays 20 &a;rn&TEDNIK Doma in po svetu petek • 3. junija 2016 Piše: SNTOP • Indijsko srce (30.) Puščavske zvezde Nedaleč od skrivnostne puščave Thar se bohoti zlato mesto Jaisalmer. V njegovem osrčju stoji čudovit peščen' grad. Mogočna trdnjava s tri tisoč stalnimi prebivalci je prepolna spretnih prodajalcev, ki prežijo na vsako mojo rupijo ... Povzpnem se na eno izmed strešnih kavarnic, od koder se mi pred očmi naslika dih jemajoč pogled na sončni zahod. Peklensko vroč dan se končno razhladi. Zadiham s polnimi pljuči. Foto: Mateja Toplak Čas je za spanec. Lahko noč, puščavniki! Mesto, grajeno iz medenega peščenjaka, leži nekaj manj kot sto kilometrov od pakistanske meje. Ime je dobilo po mogočnem kralju Jaisalu, njegov nastanek pa sega v dvanajsto stoletje. Dolgi rokavi in naglavna ruta so najboljša zaščita pred vročim puščavskim soncem, pravijo domačini. Danes naj bi se živo srebro dvignilo vse do dvainštirideset stopinj Celzija (maksimalna temperatura, ki so jo v mestu namerili, znaša neverjetnih oseminštirideset stopinj Celzija!). Ozke uličice kar vabijo k odkrivanju. In izgubljanju. Potepuški mestni psi se ne navdušujejo nad popotnico, ki vtakne nos v vsak tempelj, dvorišče, vodnjak ali v velike posode, ki stojijo ob vsaki hiši. V njih se nabira nerazumljivo velika količina odvečne hrane. Seveda! "Sveta krava, to je tvoja posoda, kajne?" mi končno klikne, ko se vame obregne velika, izjemno cenjena žival. Vsaka druga hiša je sočasno tudi trgovinica. Ogledujem si pisane rute, unikatne torbe, umetniške slikarije in vse mogoče drobnarije, ki se znajdejo na policah. Jaisalmer je znan po kvalitetnem kameljem usnju. Čudoviti ročno narejeni izdelki so še dodatno okrašeni z barvitim vezenjem. Ko si jih ogledujem, mi je žal, da se nakup ne sklada z mojim prepričanjem, ki me je pripe- ljalo do vegeterijanskega načina življenja. Čudovito mesto me zadrži nekaj dni več, kot je bilo predvideno ... Kmalu me obkroži vsaj petnajst otrok in nekaj radovednih odraslih. "Katera država? Ime? Dobra hrana?" me morijo v polomljeni angleščini. Čeprav sem utrujena od zvedavih vprašanj in prošenj za poziranje pred fotoaparatom, jih nekako razumem. Predvsem otroke, ki tujcev menda še videli niso. Sočasno si ne morem kaj, da ne bi bila ganjena nad njihovo gostoljubnostjo - z mano delijo, čeprav sami nimajo veliko. Hvaležna za čudovit dan preštejem zvezde. Tišina. Brezmejna prostranost. Ode-nem se z debelo odejo, ki me bo varovala pred nepredvidljivim puščavskim vetrom . Lahko noč. Rano jutro. Odbrzim, preden se zbudi večina, ki mi najbrž ne bi dovolila oditi. Obkrožijo me kot hijene. "Sto rupij, madam," kriči zadnji, ki teče v mojo smer. Turizem je za prenekaterega kameljega lastnika glavni vir zaslužka - zanj in za njegovo razširjeno družino. Močno se oprimem kamelinega hrbta. Prostrane peščene sipine in vzhod žarečega puščavskega sonca - kaj bi si človek lahko še želel? No, morda le kakšen liter vode ... OVEN (21.3. - 20.4.) S svojo ognjeno energijo boste podarili drugim ljudem upanje. Zvezde bodo na vaši strani v l godkov ne boste smeli prehitevati. Finančni uspehi se bodo korak za korakom strmo vzpenjali. Prosti čas bo priložnost za sprostitev in športne aktivnosti. 4BIK (21.4. - 20.5.) Junij prinaša paleto svežih zamisli. Iskali boste morebitne bližnjice, a jih ne bo. V veliki meri vas bodo osrečilipogovori. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Na delovnem mestu boste v ospredju in pridobili boste zaupanje vodilne osebe. Sledite glasu svojega srca. M DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Iskali boste svojo resnico. Obdobja osamitve bodo naravna oblika meditacije. Na delovnem mestu bo nekoliko nemirno. Popaziti boste morali na svoje besede. Diplomacija vam bo koristila, bodite bolj prožni. V ljubezni bo čas poln romantike. V ospredju bo čustvena varnost. r^m (21.6. - 22.7.) Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Teden, v katerem bo zapihal svež vetrič. Spremembe se bodo nadaljevale, prihaja obilica ugodnih priložnosti. V poslovnem smislu se boste postavili na prvo mesto. Finančno stanje bo podobno gugalnici. Prisluhniti boste morali glasu srca! m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Notranji nemir se bo stopnjeval. Previdno boste morali stopati naprej po svoji poti. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Nihanje v ljubezni se bo nadaljevalo, dokler boste trmasti. Narava bo vaša RAK zaveznica in učiteljica. bo, da boste našli izzive in priložnosti v poslovnosti. ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Raziskovali boste področjefilozofije. Sledili boste sebi in odkrili zanimive premike naprej. Obdobje bo ugodno tako za učenje kot za pridobivanje znanja. Podpora srčnega izvoljenca bo nevidna roka, ki vodi iz teme. Pogovoriti se boste morali tudi o tistem, kar vas moti. TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) f Za resnico in pravico ste se pripravljeni boriti. Na de- ,55 lovnem mestu bo zagorela bakla jI uspeha. Potrudili se boste in dožive- -s li razcvet v ljubezni. S svojim zna- "§ njem boste radi pomagali drugim ;g ljudem. Koristne učinke bo imela § J NI tudi fizična aktivnost. Veselite se palete novih priložnosti! ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) e po- Obeta se večane čustvenosti in Ce boste prisluhnili glasu svojega srca, se obeta obilica skladnosti in romantike. Ljubezen bo prinesla O prijetnosti in neizbežno prilagajanje. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Res je, da iz majhnega raste veliko. R STRELEC v (23.11. - 21.12.) Kocka odločitve bo padla. Radi boste pomagali tistim, ki so v stiski. Veliko časa in energije boste namenili raziskovanju drugačnosti. Ljubezenska sreča bo name- Q njena tako vezanim kot samskim. Kovali boste načrte za prihodnost. Delovne obveznosti vas bodo neko- C «v KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Sveža energija vam bo podarila krila. Načrte boste kovali in razvijali še naprej. Tako ne bodo izostali uspehi. Sprejeli boste prijateljev nasvet. Morebitne bližnjice bodo zavajajoče. Ljubezen prinaša K obilico sprostitve. V prostem času boste zelo pridni in delavni. ^ VODNAR (21.1. -18.2.) o V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Radi boste pomagali tistim, za katere boste čutili, da so potrebni vaše pomoči. Obdobje bo nemirno, svoje občutke boste hitro menjali. Odkrili bo- P ste, da vam bo izgubljeno energijo povrnila narava. Zdravilni bodo rn^l ribi (19.2. - 20.3.) Na platno življenja ' boste vnašali svetle barve. Pogovori ■■ bodo prinesli razcvet. Radi boste ■ pomagali ljudem v stiski. Duhov- ■ nost vam bo naravni eliksir. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Srčni iz- : voljenec vam bo v oporo in pomoč. v Foto: Mateja Toplak Kamele v puščavi Thar Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________. NAROCI1.NICA. ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 3- junija 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA enakost-prijateljstvo-sopomoč,. Pridružite se nam 14. 6. ob 17.30 v Termah Ptuj, da skupaj pokažemo, da smo pripravljeni pomagati. Nastopili bodo: Tanja Žagar, Dejan Vunjak, Pajdaši, Donačka, Ivan Zak, Siniša Žunec, zmagovalki prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Kaja Kralj in Minea Gabrovec, polfinalistka hrvaškega Super talenta 2009 Gabrijela Hrženjak, čaka vas tudi glasbeno presenečenje. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- junija 2016 LETNIK CENA« ORR. AUDI A4 MULTTTR0NIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI Q3 2,0 TDI 2012 21.490 1.LAST., ODLIČEN BELA BMW 320 D TOURING X - DRIVE 2012 14.990 1.LAST..0DLIČEN SIVA BMW520DT0URING 2012 20.990 1.LAST, USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI 2007 4.990 1.LAST, ODLIČEN KOV. SV. MODRA CITROEN C51.6 HDI NÄVI, PANORAMA 2011 8.990 1.LAST, KOT NOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 6.490 1.LAST, ODLIČEN SREBRNA FORDS-MAX TDCI 2007 6.290 LEPO OHRANJEN SIVA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SV. MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI, MODEL 2006 KOV. SV. MODRA MAZDA 6 2007 4.990 1.LAST, ODLIČEN KOV. SV. MODRA MERCEDES-BENZ E-RAZRED 270 CDI, XENON 2005 7.990 1.LAST, ODLIČEN SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1C0SM0 2013 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.LAST, ODLIČEN SREBRNA VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LAST, ZLATA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva peugeot 3081.416v confort pack 2008 4.900,00 € serv. knjiga «siva mazda 31.41 te 2003 2.930,00« klima kov. modra renault scenic 1.5 dci authentique 2004 3.190,00« klima k0v.b0rd0 renault laguna 2.0 dcigt dynamique 2010 6.900,00« serv. knjiga bela renault laguna 2.0 dci gt initiale paris 2008 6.450,00« serv. knjiga kov. črna audi a4 2.0tdi limuzina 2010 15.400,00« prvi last. kov. rjava land rover freelander 1.814x4 sport 2000 3.150,00« serv. knjiga kov. srebrna renault cli01.216v authentique 2004 2.300,00« klima rdeča peugeot 2071.41trendy 2006 3.650,00« klima kov. Črna daihatsu terios 1.5 itop 4x4 2008 6.450,00« serv. knjiga kov. srebrna skodaoctavia 1.9tdi ambiente 2009 7.400,00« prvi last. kov. peščena opel zafi rai .816v enj0y 2007 5.400,00« 7 sedežev kov. srebrna renault kango01.5 dci family 2005 2.990,00« klima kov. b0rd0 renault modus grand 1.216v expression 2008 5.190,00« klima kov. viola renault megane 1.616v privilege cc 2008 5.850,00« avt. klima kov. črna volkswagen golf 1.4151 plus highline 2009 8.770,00« serv. knjiga kov. siva bmw 320 d limuzina 2007 7.890,00« serv. knjiga kov. srebrna renault cli01.216v dynamique 2003 2.300,00« serv. knjiga kov. olivna bmw320dkaravan 2007 8.200,00« avt. deu. klima kov. črna citroen c4 picasso 2.0 hdi exclu. avt. 2008 4.450,00« avt. deu. klima kov. siva PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Dežno 1d, 2286 P0DLEHNIK Tel. 02 788 40 50 E-mail: sonja.jelen@spctoplak.si Ekskluzivni zastopnik za Slovenijo GORENJE GTI d.o.o. 06:00 Go ritnica - Iz na Ji h krajev 09:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric SIP 120:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.5i 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska kronika 09:00 Koncert vzgojiteljskega zbora Hajdina 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Folklorni večer v Dornavi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika iz občine Destrnik 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 19 praznik Občine Starše 23:00 Video slrani 08:00 Kronika iz občine Markovci 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 11 30 Ptujska kronika, ŠKL 12:00 Video strani 15:00 Italijanska Iziožba - V ŽIVO 18:00 Kmečki praznik v Stopercah 19:30 Ptujska kronika 20:00 Končen MoPZ Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27; 031 627 340 08:00 Oddaja iz občine Videm 10:00 SKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Video slrani 15:00 Italijanska izložba - V 2IVO 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Koncert MoPZ Markovci 21:30 Kronika iz občine Markovci Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-I04t3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! V SMS nagradnih igrah sodelujete tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8>98,e'l04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si POVEJ TEMELJITO SPOMLADANSKO ČIŠČENJE zadnjih kosov delovnih oblačil Zaščita in Priori za različne poklice po RADIKALNO znižanih , SIMBOLIČNIH cenah ! majice že od 0,99 EUR delovni komplet že od 9 EUR ženske hlače že od 3 EUR V ipnori /ffcl zaščita ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška cesta 13 maloprodajna trgovina - vsak delavnik - 7.00/16.00 www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 3- junija 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo, po želji tudi naža-gana. Tel. 031 444 154. Semine - SMMS. SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav, Jurič, s. p., 041 631 571. V BLIŽINI Ptuja, vam na parceli 520 m2 zgradimo hišo po vaših željah. 041 646 662; Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, Hajdina. VRTNAR, D. O. O., vrtnarija Branka in Valentine Golob iz Trnovske vasi vabi na odprte dneve na vrtnarijo v Trnovski vasi: sreda, 1. 6., četrtek, 2. 6., petek, 3. 6., in sobota, 4. 6. - vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. Sezona se počasi končuje, zato smo se odločili, da vas še enkrat povabimo, da nas obiščete. V teh dneh vas bomo razveselili z ugodnimi cenami trajnic, balkonskega cvetja in še marsikaj se bo našlo. Na ta način bi se vam radi zahvalili, ker zaupate in verjamete v nas in našo kakovost. Vljudno vabljeni! UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. Prireditvenik NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM odojke. Tel. 041 848 359. KUPIMO traktor, lahko Deutz, IMT, Ursus, Zetor, Štore, Univerzal ali podobno. Ponudbe ne telefon 041 235 349. PRODAM rotacijsko kosilnico SIP 16 in BCS 127 Acme motor. Tel. 031 532 785. PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Telefon 041 650 835. KUPIM bikca, starega do 30 dni, kabino za traktor Deutz in trosilnik hlevskega gnoja. Tel. 051 336 879. PRODAM dva prašiča, težka okrog 130 kg. Tel. 031 416 548. KUPIM bikce simentalce, težke od 100 do 160 kg. Telefon 041 843 825. NEPREMIČNINE V DORNAVI oddam v najem za 1 leto starejšo hišo, potrebno manjše obnove, kasnejša možnost prodaje. Roman 031 612 096. UGODNO prodam starejšo hišo na Ptuju, notranjost obnovljena, lepa lokacija, energetska izkaznica štev. 2015-234-235-23829, tel. 070 270 130. ODDAM poslovni prostor, 230 m2, primeren za trgovinsko - neživilsko dejavnost, skladišče ali delavnico. Raj-špova 14. Ivan Kolarič, telefon 041 639 074. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. VOZNIKA C + E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Telefon 040 296 391. Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje komunikativnemu zastopniku naročniškega oddelka na terenu (tudi mlajšim upokojencem). Pisne ponudbe (s telefonsko številko) v 8 dneh na: Dialog, Robert Kosi, s. p., K Mi-treju 2, 2251 Ptuj ali e-mail: robert. kosi23@gmail.com. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM odojke v teži od 25 do 30 kg, cena 2,60 €/kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAM pašno telico simentalko, brejo osem mesecev. Tel. 031 497 125. BELE kokoši domače reje, težke 3,5 do 4 kg, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. NESNICE, rjave, grahaste, stare 13 tednov, prodam po 4,50 €/žival, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684. KUPIM bikce za nadaljnjo rejo in prodam silos kombajn SK 80 in priklop za traktor Zetor, enoosni. Tel. 041 645 875. PRODAM dve kozi s tremi mladiči. Tel. 753 11 81. RAZNO PRODAM električni šivalni stroj Bagat v kovčku. Tel. 051 359 090. SVEŽI upokojenec vzame v najem manjšo hišo ali stanovanje z znanjem tekočega vzdrževanja in varovanja, v Ptuju oz. bližnji okolici. Telefon 041 853 880. UGODNO, jeklena strešna stenska kritina, od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Petek, 3. junij 08:00 Miklavž pri Ormožu, Poletni CICI tabor pri Miklavžu 14:00 Ormož, MCO, okrogla miza o navijaški kulturi 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, regijsko Linhartovo srečanje, predstava Pokojnik 17:30 Vitomarci, igrišče pri OŠ, 16. Sandijev memorial, vikend malega nogometa in zabave, odprtje in revijalna tekma, mladinski turnir, turnir med zaselki občine Sv. Andraž 18:00 Cirkulane, večnamenska turistično-prireditvena dvorana, osrednja proslava ob občinskem prazniku Cirkulane, kulturni program, družabno srečanje z ansamblom Biseri 19:00 Ptuj, Center interesnih dejavnosti, odprtje fotografske razstave Otroci zemlje, fotografska razstava Lidije Vrankovečki 19:00 cerkev sv. Leopolda Mandiča, Dobrodelni koncert MoPZ KD Rogozni- ca, zbrana sredstva za dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč 20:00 Ptuj, kavarna MuziKafe, potopisno predavanje Čile - dežela na robu sveta, predavanje Viljema Podgorška 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, regijsko Linhartovo srečanje, predstava Ko-renčkovi Sobota, 4. junij 06:00 Dornava, Čušekova domačija, Košnja na stari način 08:00 Ptuj, Mercatorjev center, Spindlerjeva, gobarska razstava, razstava bo na ogled 4. in 5. junija 08:00 Miklavž pri Ormožu, Poletni CICI tabor pri Miklavžu 10:00 Vitomarci, igrišče pri OŠ, 16. Sandijev memorial, vikend malega nogometa in zabave, otroški nogomet, veteranski turnir, ekshibicijska tekma ženskih ekip, članski nočni turnir za prehodni pokal, animacija za otroke 10:00 Ormož, Športni park Mestna graba, Zaključek projekta Športna gibanica 10:00 Dvorec Jeruzalem, Salon Jeruzalem 2016 11:00 Velika Nedelja, pri gasilskem domu, XX. gasilsko tekmovanje za pokal Velike Nedelje 11:00 Ptuj, start pred poslovno stavbo Perutnine Ptuj, tradicionalni 14. rekreativni kolesarski POLI maraton, kolesarjenje, malica, druženje pod šotorom, nagrade, animacija 15:00 Cirkulane, šotor, Razvitje prapora DVS Haloze, ob 25-letnici delovanja, kulturni program z razvitjem in družabno srečanje 15:00 Cirkulane, šotor, razstava ročnih del in spretnosti ter degustacija 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, Linhartovo srečanje, regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin, predstava Igrice 17:00 Ptuj, dvorišče dominikanskega samostana, koncert za male in velike Maček Muri in Muca Maca 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Linhartovo srečanje, regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin, predstava Vse o ženskah Nedelja, 5. junij 16:00 Kidričevo, župnijska cerkev, 6. srečanje ljudskih pevcev Zapojmo v čast sveti družini 17:00 Ptuj, Budina, Dom krajanov Budina-Brstje, letni koncert MoPZ Jezero, KD Budina-Brstje 20:00 Ptuj, trg pri Gostilni PP in kavarni Malina, Pomladni (V)eter Radia Ptuj Ponedeljek, 6. junij 09:00 Žetale, 16. mednarodni slikarski Ex tempore krajinarjev Žetale, do 11. junija Mestni kino Ptuj Petek, 3., in nedelja, 5. junij: 17:00 Angry Birds film; 19:00 Materinski dan; 21:00 Z dvignjeno glavo. Sobota, 4. junij: 17:00 Angry Birds film; 19:00 Z dvignjeno glavo; 21:00 Materinski dan. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: 27. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij; Podelitev priznanj - znak kakovosti; Čebelarstvo Pislak Bali se predstavlja; Dokumentarni film - Pridne gospodične čebelarja Pislaka; 4. tek mladih slovenske mreže šol UNESCO; Boris Fras, prejemnik visokega priznanja; 2. gospodarski forum o turizmu; Razstava soda s podobo Marije; Razstava iz cikla - iz ptujskih depojev; Fotografska razstava Roka Goloba v Galeriji; FO.VI. v Strnišču pri Kidričevem; Humanitarni projekt 10 krogov za 10 nasmehov; Srečanje diplomantov VSŠ Šolskega centra Ptuj; Rokometni praznik na Ptuju; Sprejem nogometašev NK Drava Ptuj; 12. Folkfest -nastop folklornih skupin; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN Mineva deset let, odkar nas je zapustil Jože Rižner IZ VIDMA PRI PTUJU Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Ne budite naše mame, v sanjah k njej smo vsi prišli, se od nas je poslovila, v večnem miru zdaj naj spi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in svakinje Rozalije Horvat IZ PODVINCEV 66 B se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, govornici gospe Hedviki, pevcem, nosilcem zastave in Javnim službam Ptuj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka Franca Vindisa IZ MLADINSKE ULICE 4, KIDRIČEVO se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za prelepe besede in opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, podjetju Talum, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: sinova Janko in Marjan z družinama, vnuki in pravnuki MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO e. URE do Četrtka zjutraj do 9. ure na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tadnik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Videm • Preplah v Lancovi vasi Strah je lahko kvečjemu lastnike belih kombijev Bel kombi, v katerega naj bi voznik vabil otroke, so doslej opazili v Cirkulanah, Kidričevem, Ormožu in Stojncih, prejšnji petek pa še v Lancovi vasi. Tokrat naj bi voznik ogovoril učenca nižje stopnje osnovne šole, ta pa naj bi se pravilno odzval in zbežal stran. Otrokovi starši so prijavo na Policijsko postajo Podlehnik podali šele nekaj dni po dogodku, policisti pa so takoj šli na teren in opravili razgovore tako z otrokom kot z njegovimi starši. Bojan Kitel s Policijske uprave Maribor pojasnjuje: »Elementov kaznivega dejanja nismo potrdili, zato preiskave ni.« Poudarja, da se tudi v vseh dosedanjih primerih nobenemu otroku ni nič zgodilo in ni bilo evidentirano niti eno kaznivo dejanje. Otroke na širšem ptujskem območju so starši doma in učitelji pri pouku že od aprila opozarjali na nevaren bel kombi in jim prepovedali pogovore z neznanci. Policija domneva, da so bila vzrok za prijavo sumlji- Avtomobilska znamka, model in registrska oznaka zloglasnega kombiniranega vozila se spreminjajo, bela barva pa ostaja ... vega voznika kombija v Lancovi vasi prav (pretirana) opozorila. Morda so otroci preprosto videli bel kombi in se ustrašili. Kitel komentira: »Če se v belem kom-biju pelješ skozi vas in pogledaš otroka, nisi več varen...« Osnovna šola Videm kljub vsemu na svoji spletni strani objavlja poziv staršem, da se z otroki pogovorijo, kako naj v taki situaciji reagirajo, in jih opozorijo, da ne govorijo z neznanci. Vse občane opozarjajo, da naj bodo pozorni na sumljive avtomobile, počasno vožnjo in nenadno ustavljanje ob otrocih. Če opazijo kaj nenavadnega, naj policijo obvestijo nemudoma. Ravnatelj Osnovne šole Videm Robert Murko pravi, da so se s policijo dogovorili tudi za patrulje: »Policisti so na terenu in spremljajo dogajanje.« Eva Milošič Foto: CG Ptuj • Občina in košarkarji sklenili poravnavo Občina bo plačala 75.200 € Mestna občina (MO) Ptuj in Košarkarska zveza Slovenije se bosta pogodili za obveznosti, ki izhajajo iz naslova neplačane kotizacije ter neudeležbe Ptuja pri organizaciji Evropskega prvenstva v košarki leta 2013. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO S O RS ».<, v. Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO: Kot smo poročali, je košarkarska zveza ptujsko občino terjala za 600.000 evrov. Spor je že bil na sodišču. Stranki sta zdaj dosegli dogovor in bosta sklenili poravnavo. Predlog poravnave so v imenu MO Ptuj na majski seji potrdili mestni svetniki, v imenu KZS so zeleno luč za poravnavo dali člani izvršnega dva delujoča košarkarska kluba na Ptuju. Župan MO Ptuj Miran Senčar je v pojasnilu za sejo mestnega sveta zapisal, da se obči- na s takšno poravnavo izogne tveganju plačila bistveno višjega zneska. Mojca Zemljarič odbora, ki so zasedali v ponedeljek, 30. maja. V skladu s poravnavo bo MO Ptuj košarkarski zvezi v treh letih plačala 35.100 evrov (trije letni zneski po 11.700 evrov). Obvezala se je tudi, da bo v treh letih v košarkarski šport vložila dodatnih 35.100 evrov in denar sorazmerno razdelila med Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. Kronika Kupovali tehnično brezhibnost vozil Okrožno sodišče v Ljubljani je za trojico osumljenih v preiskavi podkupovanja pri tehničnih pregledih v sredo odredilo sodno pridržanje, do petka (danes) so bili zaslišani, nato pa bo sodišče odločilo o predlogu, da se zanje odredi pripor, so pojasnili na sodišču. Policisti pa menijo, da bo v prihodnje v zvezi z nepravilnostmi sledilo še več ovadb. Policisti so že v ponedeljek na območju ljubljanske, kranjske in novomeške policijske uprave opravili več hišnih preiskav, povezanih s sumi storitve korupcijskih kaznivih dejanj pri tehničnih pregledih avtomobilov. Prostost so odvzeli trem osebam in jih privedli pred preiskovalnega sodnika. "V dosedanji preiskavi je bilo ugotovljenih skupno devet tehničnih preglednikov in dva posrednika, ki so osumljeni kaznivih dejanj, prav tako so osumljeni storitve kaznivega dejanja tudi vsi tisti uporabniki oz. lastniki vozil, ki so dali podkupnino," je pojasnil vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto Policijske uprave Ljubljana Božidar Južnik. Dosedanje ugotovitve kažejo, da so osumljeni v postopkih tehničnega pregleda vozil potrjevali tehnično brezhibnost vseh vrst vozil, čeprav ta niso bila tehnično brezhibna ali pa vozila sploh niso pripeljali na tehnični pregled. Po neuradnih informacijah gre za družbo Tehnični pregledi Moste. Dva izmed osumljencev, ki sicer nista zaposlena pri tehničnih pregledih, sta pri tem igrala posredniško vlogo ter od strank prejemala denar v zameno za uporabo vez pri tehničnih pregledih. Eden od osumljenih, za katere je predlagan pripor, je povratnik, ki je že bil obravnavan za istovrstna kazniva dejanja. Po poročanju medijev gre za Florjana Gašperina, nekdanjega vodjo poslovalnice AMZS v Lescah, ki je že bil obsojen zaradi prejemanja podkupnin pri tehničnih pregledih, kazen pa je prestajal v obliki vikend zapora. (sta) Napoved vremena za Slovenijo Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, s trdi. 8/20 7 11/22 13/24 14/24 10/21 >é / w N 14/23- 11/22 11/24 14/23 13/23 10/20 12/24 13/25 9/21 15/22> /20 Danes bo sprva delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Čez dan bo spremenljivo oblačno, predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo nestalno vreme. V soboto bodo krajevne plohe in nevihte predvsem popoldne, v nedeljo pa lahko tudi prej. Vremenska slika Od Rokavskega preliva pa do Turčije in Črnega morja je plitvo območje nizkega zračnega tlaka. Nad našimi kraji se ob šibkih vetrovih zadržuje vlažen zrak.