Tečaj XXXVII. ízhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljaîie po posti pa za celo leto 4 gold, 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Lj ubij ani sredo « maja 1879. Obseg: Zastopniki kmetijstva in gozdarstva o priliki sreberne poroke Nju veličanstev. (Konec). pokončevanje gosenic, metuljev, ogrcev, hrošČev in drngih škodljivih zaželk. prodaji goved v Kranji. slancev v državni zbor! Razpis premij (daril) za Razglas kranjskim živinorejcem o Pripravljajmo se na volitve po- šem Mangold (beta vulgaris cikla), nova živinska krma. Je li treba predrugačiti postavo, po kateri se zadnjih deset let vojaki nabirajo v na- cesarstvu? — Crtice iz Bosne. (Konec.) — Mnogovrstne novice. Dopisi. Novičar. Zastopniki kmetijstva in gozdarstva o priliki sreberne poroke Nju veličanstev na Dunaji 22. aprila 1879. posel } so se izpolnovali nameni svetlega vladarja tako, (Konec.) Dandanes se rade pozabljaio bistvene zasluge ka- da vsem narodom in vsem pokrajinam brez razlike se je izkazovala enaka skrbnost. Udje naše vladarske rodovine niso nikdar pozabili, kakošno veliko važnost ima poljedelstvo v državnem življenji, in o tem prepričani dajali so nam obilih in dragocenih dokazov. Visokodušna cesarica Marija Terezija, katere ~--4WVAV J/V«»l/lj«JU MJOVU-tUV OaOlU^jDj »rt" f lOUftUUUOUM ^WOCH^W v. A * J V* -A. ^ ù VJ i tere je imelo in še ima poljedelstvo celó za ideje, spomin je vsakemu Avstrijanu globoko v srce vtisnen kakoršne gojimo v sedanjem času. > je tudi v tem pogledu ena najprvih. Doiga vrsta kme- Uže davno pred občnim izpoznanjem, kolika moč tijstvo se tičočih naredeb in določeb iz dobe nje via- katera je zapovedala izvesti ki danja, še obranjena delà, - - — ^ ' ^ ^ ^ ^ w Vi «U» t « mem V « U M J V AM J Uk V A , leži v združenji, je dalo poljedelstvo vsem, ki ga ^«»j«, ov uui«uPu« , «««v.*«, gojé, priliko, da so se združili v družbah in zádrugab, v povzdigo kmetijstvu, glasno svedočijo o dobrostni kakoršnih pri nas mnogo imamo, katere sa morajo po- naklonenosti, ki jo je ona vedno izkazovala tej stroki so tako človeškega pridobitka in zaslužka, in starejše naše kmetijske družbe jo časté utemeljiteljico svojo. Tudi nje veleumni sin (cesar Josip) je, kakor našali uže s stoletnim plodnim delovanjem, in koristnejše pospeševaii svops skupne interese. tem, ko je javno življenje v vseh druzih strokah popolnem izumrlo, se je razvijalo, čeravno ne posebno očividno bah. povsodi imele najodličnejše možé, najmarljivejše domo- znano, nekoć sam s plugom oral • » njivo Ta )) cenitelj" ) vendar neprestano po naših kmetijskih druž- ljudi je najbrže s tem dejanjem hotel nasproti stopiti Te družbe so med avojimi družbenlki zmirom in onemu nečimurnemu zaničevanju, katero so javno kazali ljudje kmetu nasprotni, ki je takrat res živel v ki so neprenehoma izpodbujevali veselje do obče slabih socijalnih razmerab. Morebiti se je s to častitko ljube koristnih podvzetij in do vaakovrstnlb javnih" zadev. jalne Ako stvar pog'edamo še z druge kmetíjskega stanů ozirai tudi na to, da so kmetski si- strani, vidimo tudi ne materi- novi po največ bojevali se za Avstrijo, da so jej om I---. T.^I^v/, V» C. družbe v sedanjih časih sploh A MUUtV ou 4A Ul Wglv ^ tUUI ug LU UtVi A UU * 1 U iittl v ,1 M î OVI4JV/ y wt» uv/ J V» u da imajo poljedelstvo in kmetijske priborili najsijajnejših zmag in da je od tod mnogo ju in » ov/u«ujiu v/«oílj ojJiVJii , JU posebno i drago domovino, prav neprecenljivo vrednost. še za našo nakov, katerim imena sicer niso zabiležena v povest- ) - vvuivT.uv, ucj/ic^u.jivu vicuuuBL. nici, a kateri so vredni vsega občudovanja, Poljedelec (kmetovalec) je po svojem opravilu v tirala častiželjnost in jih ni zavajala navdušenost ker jih ni tem- j. yijcucicu ^aaiciuvaícuj je pu ovujCULJ upičtviiu v uiaia uastiZiÇijuuot lu jiu u: aayajaict uavuuocuuav, ici«- vednem občilu s prirodo (natoro) ; to občilo pa ima več kateri so v zavesti svoje dolžnosti hrabro borili se na-nj dobroten upliv. Ona ga obvaruje ranozih nevar- in prelivali kri. nosti, katerim ne morejo tako lahko izogniti se tišti, ki Pozneje videvamo kmetijstvu vsega udanega ljudo ljubnega princa (Ivana), ki je hodil v priprosti obleki so se bili izneverili prirodi. Kmetovalcem v Avstriji pa še posebno dober nauk po gozdih ih poljanah in občeval nepoznán z narodom, daje priroda slehernega dné in sicer na prav jasen da poizvé, kakošne so mu želje in kakošne potrebe ter način. Vsem nam mati zemlja ne vprašuje onih ki f ovu« unui uiam acuiija uo vpiaoujo uliju, ivi jO obdelujejo, kakošen da govori jo jezik, temveč povrača vsacemu njega trud v enaki meri, bodi-si tega ali onega ' podložniki imenovali „dobrotnega", postavil si je plemena in rodu. vekovečen spominek s tem, da je svoje imé zvezal z kako bi jim bilo ustrezati in odklanjati jih. Cesr Ferdinand, katerega so še za živih dni In res niso zastonj dobivali tega nauka avstrijski edinim stalnim postavodajnim dejanjem leta 1848. L 1 • TT a t 1 ^ i« t i • i • t i y t i f » + vM 1 I v • y • kmetovalci. V tem, ko so drugod divjali valovi -— ^»V . M* V«f ▼ % V U4 y MJb V UV \4& U^UVi V* » TJÍ4I1 ? MIV » A PÔ J31 ^TAUM T Ul UM11U U y 4L» « J V W «A4 v^vvfk« vsvil w mvmw j v w» wv wj rov o narodnosti in strankarski boji — so se oni v kme- in pravni preobrat brez vseh prekucij, davši namrec >.P°d: pisavši zakon, ki je omogočil dalec sezajoČi socijalni tijskih družbah in zádragah veďno ohranili nevtralna veliki množini državnikov — ^ , amcium tla, na katerih so se možje različnih jezikov in nasprot- uživanje državljanskih pravic ter osvobodivši zemljo vseh to je kmetom popolno in nih političnih načel shajali in plodonosno delovali, hvaležno moramo, ako hočemo biti pravični, pripoznati, ^«o^u**« 0«v.«j —^ ««— --- da tudi na onem visokem městu, kateremu je naj- rom kazal, da ima blago srce za vse svoje državljane, višje čuvanje poljedelskih državnih interesov uradni so pa avstrijski kmetovalci še posebno zahvalo dolžni prejšnjih starih břemen. Našemu sedaj vladujočemu vladarju, kateri je zmi- 14G zato Cá<%\,\j , nui jw v dyuv uiiuiotvioai ^/vaiiv/m iuui tu ou jj'jouuuu ouioai guopuujo uc , aui o u 1 O A nika (ministra) njih interesov in tako naravnost poka- dini so take premije tudi dober poduk za starej ker je v svet ministerski poklical tudi zagovor- in v se posebno šolski gospodj ne ker Isk m ia leta zal, kako resno je pripravljen braniti in čuvati jih. In da je njega světli sin (cesarjevič Rudolf) přišel danes v našo svečanostno družbo, bodi nam velecenjeno poroštvo, da blaga cesarjeva naklonenost do nas ne bode prenehala nikdar. hvaležnem priznanji vseh dobrot, katere so oni in predniki njihovi prejemali od nekdaj od vladarjev v ponosni svesti, da so najtrdnejši te- vedoči. kakošen nravski in društ- t r al v d b or Ljublj c. družbe kmetij sk maja 1879, Razglas avstrijskih, melji cesarstva, — m«,^. ne- veni pomen ima poklic kmetijstva, ki je z bistvom dru- kranjskim živinorejcein o prodaji goved v Kranji. 0. k. kmetijska družba kranjska bode 17. dne tega zine na katero se oalanjajo vse naše naredbe t zvezan, praznujejo vsi mozje v Avstriji, kolikor bodi si ozko koli da v jih deluje v poljedehtvu ali gozdarstvu, mirni sobici učenjakovi napravljajo vednostna preiska- meseca dopolclne ob 9. uri zacensi v Ljubljani na dvo-rišči gostilnice ,,zum Baieriachen Hof" na dunajski cesti blizo kolodvora po očitni dražbi prodajala iz državne va n j a solah ali da y bodi podučujejo na njih podlogi mladino po si naposled, da se pri marljivem delu gib- vsi vsi praznujejo z najvećim subvencije nakupljenih 6 juncev (bikov) in 3 ali 4 junice čistega muriškega (štajarskega sivega) plemena. ljejo v prosti prirodi veseljem in s srcnim sočutstvom petindvajsetlet- ivina se postavi na prodaj za polovico tište cene, za katero jo je družba kmetijska kupila, in se prodá tÍ8temu, kdor največ za-njo dá, proti temu, da jo 1) koj meo onemu dnevu, ko je preljubi njih vladar, slušajoč gias svojega srca, uvel v svojih ocakov dom, v častit-Ijivi stari cesarski grad na bregu dunavskem prekrasno in mlado ter ljubeznjivosti polno družico. plača in se po pismu zaveže, da jo najmanj dve leti Nam ki danes tu zastopamo stan kmetijski, ^ dana ugodna prilika, da ponavljamo z obljubo svojo neginljivo věrnost in požrtvovalno udanost do vzviše-nega nositelja krone in ob enem nam prihaje na jezik jo za pleme v deželi obdrží, zato se k tej dražbi pripu-šćajo samo kranjski živinorejci. Kdor tedaj tako živino kupi, je ne sme dve leti iz svojih rok dati, ce ni poprej podpisanega odbora o tem dovoljenja prosil in ga tudi dobil. Kdor se zo- vroča in glasna želja, da bi nam Najviši cesarski par mili Bog ohranil še mnoga leta ter da bi vselej dobra sreča naklanjala našemu cesarju in cesarici najboljših darov, na prospeh in radost državi in v blago srečo njima, ki délita usodo onih. nje národom t a per to zavezo pregrešil, mora družbi kmetijski povrniti toliko denarja, za kolikor je on živino ceneje kupil, kakor je družba kmetijska za-njo dala. Tudi mora ne-mudoma naznaniti podpisanemu odboru, ce mu je kupljena živina kakor koii poginila, da družba vé, koliko subvencijske živine je in kje je za pleme v deželi naši izpostavljena. Glavni odbor družbe kmetijske kranjske v Ljubljani 4. maja 1879. Gospodarske stvari. Razpis preraij (daril) za pokončevanje gosenic, metuljev, ogrcev Mangold (Ceta vulgaris cikla) * nova živinska krma. ? liro listu ť letošnjih ,,Novic" je bila rastlina šcev in drugih škodljivih zaželk. pbytum asperrimum a ali po domače ,,resasti SI. deželni odbor je z dopisom od 9. dne u. m. jo goveda rada jedó. imenovana, za novo živinsko krmo proglašena, , „Sym- gabez" da ces omenjeaem članku bila je po- kmetijski družbi poslal 100 gold, z naročilom , naj ta sebno tudi plodovitost te rastline hvaljena, in koncu denar s posredovanjem kmetijskih županov, farne duhovščine podružnic, občinskih in učiteljev ljudskih sol obrne pol 3e biio rečeuo: ,,to so vse lastoosti take, da je ta nova v darila takim, ki se verjetno izkažejo, da so sebno marljivi bili pri oberanji gosenic ali pokon-čevaoji belih metuljev, kebrov, ogrcev in drugih škod« rastlina vsestranskega poskuaa vredna.ťl No, v 16. liatu letošnjih „Novic" beremo pa že o tem ga bezu > da je gloria", katera se mu poje, silno prevelika. In temu je mi to nek gospod zatrjuje, res ) tako, kajti živina, kakor ljivih zaželk, in da so b) veliko tega mrče8a po- ki je že sam z gabezom krave krmiti skušal, gabeza nikakor da bi ga vžila ko n čal i. kakor ne mara ck li. ».»»Ul lia lUfli « , raj SI pOgine, aaaui vi« W» t Podpisani odbor se tedaj vsled gori navedenega sicer tudi njegova plodovitost ni ravno tako velikánská. naročila zaupljivo obrača do gosp. predstojnikov kmetijskih podružnic, do gosp. županov, do poslednjem sem se nedavno sam prepričal y ko sem prostor na katerem se je kakor je v 8. listu ,,No- da se gosp. žup ni kov in do gosp. predstojnikov kraj- vic" biio brati — v prošlém letu v Kopru 48. kil. liatja nih šolskih svetovz dvojno prošnjo : 1) naj blagovo- přidělalo, sam videl, ter koj izpoznal lijo pričujoči razpis razglasiti po svojem okraji, da se ljudje. posebno pa šolska mladina, marljivo , _ -----, —, ™ ^ je na pri meroma veliko večem prostoru veliko manj gabezovega li stja přidělalo, kakor sem jaz na lotijo pokončevanja imenovanega kmetijstvu škodijivega storu mangoldovega přidělal. veliko manjšem pro- » mrcesa zapoveduje, in 2) kakor to deželna postava od 17. junija 1870. da spreje majo polovljene in umor- Mangold J0 uže stara rastlina, katero , sam Bog vedi, koliko let na Francoskem } Nemškem itd. po vrtih jene ogrce, kebre in bele metuije, ki jim ostanejo kot sejejo dober gnoj, in da se potrudijo prepričati in to v ta namen, da se iz njenega liatja sploh se, ali je kdo znana prikuha spina ča napravlja. Po vsi zunanjosti res marljivo pokončeval gosenice. Uno in to naj s te rastline je mangold — od katerega je več sort s pričalo m natanko in na drobno potrdijo ker znanih, pa po mojih mislih vedno le najnavadnejši ze- na podlagi tacih spričal bode podpiaanemu odboru leno ali pa rumenkasto pecljati mangold mogoče, pravično od me riti darila iz gori imenovanih ži vinski (svinjaki) peai popolnoma podoben navadni tako j i 100 gold. Se ve da „kdor prej pride, prej melje ", zato da se skoraj ne more od nje razločiti. podzemeij naj naprošeni goapodje ne odlašajo predolgo tegaoklica skem delu razločuje ae pa mangold biatveno od pe8e y 147 v tem, da nic debelih čomp ne naredi y ampak pri- država in dežele rešijo nadlog, meroma dolge pa kratke korenike. Dalje se razločuje nila tista dosedanja večina poslancev mangold tudi v tem od pese i da on čez zimo v pro- ,,liberalci" ali pa „ustavoverci". v katere jih je pogrez- > ki se imenujejo stem svetu prestane, med tem ko pesa pozebe. Naj i) Novice" pricnó svoj klic pripravljanji na vo- Prvikrat sem mangold videl v Klosterneuburgu litve a tem, da svojim bralcem nekoliko vrstic pastir-na velikanskem kuhinjskem vrtu tamošnjega benedik- skega lista po „Kárnt. Volksbl." francoskega škofa tinskega samostana, in reči moram, da še mi je rast- Guilberta od leta 1877, objavijo, ki govori o volit-lina potem, ko sem izvedel, kaj in kako da je ž njo, va h. Škof s prav lahko umevno besedo podučuje ako se kaj dopadla. Pravilo ae mi je, da se mangold, spomiadi v dobro pognojen svet vseje, skozi celo prvo loto požanje, 4- do 5krat žanje, in da še v drugem letu vah. volilce tako le : predno v seme šine, to poslednje prav dá dve žetvi, zgodaj proti koncu meseca marca ali pa začetkom aprila noter do junija. Da je vsemu temu res tako bilo, sem se sam prepriča!, in koj eem razsodil, da bi se moralo jako izpla- volilni pravici. Kaj je volilna pravica? ja pravica, katero dajó državne in deželne ustave državljanom, može svojega zaupanja voliti v občinske, pa tudi druge zastope, pa tudi poslancev v de- To želni a ) čati mangold za prešiče sejati, in to posebno zaradi tega ker zgodaj ozelení, to je, ob času, ko za prešiče še ni- kake dolžnosti? državni zbor. Naklad i P 1 i 1 ce m kakega berila ni. Za izkušnjo obsejal sem leta 1877. prav majhno, komaj 9 metrov veliko lečico na vrtu tu-kajšnje deželne vino- in s^djerejske šole z 20 grami emena navadnega zelenega rnangoida. Rezultat je bil vera % rodovina to, da smo ga uže prvo leto s ti r i kra t želi in sicer Kaj pa da, ker je silne važnosti za domovino ka- pc, vic* , x^l J^ i« UUUJUVIliU, oc* tero ljubiti nam veleva Bog, ki nam jo je vstvaril za brambo naših najviših in najdražjih interesov, ki so » premozenje v prvič jalij» y in naželi 35 kilogramov i v drugič 21. jullja, in naželi 25 v tretjič 14. septembra, in naželi 40 in v četrtič 29. nov., in naželi 25 i* v yy toraj skupaj 125 kilogramov > drugem letu, to je, lansko leto, želi bi ga bili uže meseca marca lahko v prvič, in potem pozneje še enkrat, ako bi ne imel namena, obilo in iepega semena y pridelati. Semena přidělalo se je pa 5*31 kilogr. To je toraj rastlina, katera resniČno zasluži, toplo priporočana biti ) kajti ne da je njeno listje za pre- šiče in gotovo ne manj tudi za goveda, jako tečno in kako da kuho ne mesu bilo y saj se, kakor rečeno, za pn- ampak ona dá tudi še veliko več listja k&kor pusti gabez* Kar se obdelovanja mangolda tiče, je pa to čisto prosto. Na spomlad se v dobro pognojeni svet vseje, najbolje je, v vrste po čevlju saksebi. Kedar uže nekoliko odraste , se opleve aii okopije , potem pa Ako se tako dolgo žanje, dokler listja dovolj doraste. pozneje, znabiti med drugo in tretjo žetvijo, osobito pa v pričetku druge spomiadi zopet okopije, se mu gotovo jako dobro ustreže. Seme naredi, kakor pesa y V drugem letu. Gotovo je pa katere imajo seme roditi, v najbolje, da se take rastline y drugem letu nič ne žanjejo li. Dolenc. Gospodarske novice. Goveja kuga v Bosni in Dalmaciji se je po poro-čilih c. kr. glavnega vojnega zapovedništva v Sarajevu prikazala na novo v Bosni, v Lizopercih, Markoševcih Gjurivcu, Podprelicu, Arnicah in Homolju, — v Dal maciji pa v okrajů. y Medjanah, Zasvicu in Sikoru v sebeniškem Podučne stvari Pripravljajmo se na volitve poslancev državni zbor! naše najdražje svobodnosti. y ipp telesna varnost in druge Je li v o l i 1 c u dolžnost, 3 v o j o volilno pravico izvrseva ti? volit, vemu Vest naklada dolžnost vsakemu volilcu, da gre Ni mu dovoljeno po svoji nemarnosti biti kri-, da najvažnejše zadeve domovine — namesto v roke sposobnim in poštenim možakom — pridejo v roke nesposobnim in nepoštenim ljudem. . Kako mora vestni volilec spolnovati svojo dolžnost? Jasno ko beli dan je, da mora voliti najbolje y to je, najpostenejše in najsposobnejše može v soglasji z druzimi svojimi volilci. Kaj mu je storiti o tem? Prvič mora poprašati svojo vest in po tem, kar mu ta svetuje, ravnati z ozirom na večnega sodnika, ki bo enkrat zahteval od njega odgovor zarad njego- vega glasovanja; drugič y če sam ne vé, koga bi volil, mora posvetovati se s pametnimi ljudmi domoljubi in poslušati nasvete mož, o katerih je prepričan da imajo srce za blagor domovine. y Je dovoljeno dati svoj glas kandi- datu, ki je znan nasprotnik vere in naroda? To je naravnost prepovedano. Vesten volilec ne more zaupati ne najvažnejših verskih zadev nasprotniki! vere » pa tudi deželnih ne člověku y ki jim utegnil biti nevařen. t dolžnost litve? ij za vse vo- Gotovo, ker je vsaka volitev važna. Volitve za dr žavni in deželni zbor lahko prinesó srećo ali nesrećo vsej državi ali deželi, okraj y občinske, mestne pa okrajem, občinam, mestom, ker gre vselej za začasni blagor, vero, narodne pravice, šolo itd t e v ? Kaj so ledki dobrih in kaj bih Ako so v vseh vladnih službah od zgorej do sp v državnem in deželnem zboru, v okrajnem dej činskem zastopu le pametni, vestni in vrli možak y vse v dobrih rokah; če je pa to narobe, je vse v ne-varnosti ali celó zgubljeno. To je neizogibljiv následek volitev, zato je vsem volilcem sveta dolžnost, da se jih vdeležujejo in po nikakoršnem izgovoru ne zanemarijo. Čedalje bolj se kaže, da bodo volitve za državni zbor uže prihodnj m pripravljati Dá nje, »»ju. ov za državo sploh in še za vsako deželo posebej kat Treba tedaj se resno te volitve so velike važnosti y da se II. volilni dolžnosti. volilni pravici ima vsak volilec veliko o d-govornost, o kateri ga je treba podučiti in spodbu- 148 diti. To smo uže da omenili, ko smo rekli: Komu ni jasno, so najveće zadeve domovine: vera, narodne pravice Naj povemo sedaj Božanovih 6 predlogov Prvi in družbinski interesi odvisni od volitev, da je toraj še ie z 21 vse ležeče na tem, ali pridejo na krmilo vrli aii predlog svetu je, naj se vojaska dolžnost tom p ne pa uze z 20 Život nespo- 20ietnega rekruta še ni popolnoma razvit in to posebno sobni možje. Da! vaša biša, njiva, vinograd, družina pri narodih vzhodnjega delà (Rusinih in Rumunih) na- vaša z otroci in vnuki vred litev. dolžnost ! vse je odvisno od vo- šega cesarstva ne; zato kažejo zdravniški zapisniki Kako bi toraj volitve ne bile najvažnejša vestna premlad fantj prav bi bilo najbolje, ko bi zeló bolehajo pa tudi mrjó f Prav da za 241etni fantj e v voj a naj toraj storimo s svojo volilno pravico?" ščino jemali; ker pa to bi morebiti na druge strani ne- bo morda kdo prašal. Se enkrat rečemo: „te pravice prilično biio, naj bi vojaška dolžnost vsaj ne pričela se mora vsak poslužiti, to je: voliti mora in prav se pred 21. letom vol i ti, ne napačno. << Voliti moramo. Pravica ta nam je dana za h Drugi predlog Božanov svetuje : naj se vojakom boli 9 kajti sedanja ne zadostuje želodcu blagor domovine, katero moramo po božji naredbi mlađega moža, in to tem manj, ako mora on svojo te ljubiti in služiti jej z vso požrtvovalnostjo. No, če prav lesno moč v službi zeló napenjati. Vojaki v drugih volimo, jej lahko najbolje služimo. Kolikokrat uže ni državah dobivajo na dan več mesa, več moke, več so- en sam glas pripomogel najboljšemu kandidatu do ve čivj čine ! Ako bi mu pa tega glasu prav treba ne bilo, da in še kruha več. Tudi dnina, ki se v denarj bi bil izvoljen, vendar močnejša večina dá njegovi iz- drugih armadah ojakom izplačuje, je pri nas manjša kakor pri mnozih volitvi več veljave in važnosti. Ravno tako vsak vé > da je večkrat tudi le eden glas pripomogel nevrednemu letnih prostovolj Tretji predlog meri na to, da bi se institut „eno- u bolj r a z s i r i 1 9 to 9 da bi 9 na do zmage* Kolikokrat so nastali najhujši nasledki uže primer, tudi taki mládenči, ki so gimnazijo ali realko samo iz tega, da najboljši meščani in državljani niso dovršili in pa so uže kaj postali ali se kakega umetelj-marali voliti! Kdo je strašno moritev o veliki francoski stva poprijeli, se za enoletne prostovoljce sprejemali. revoluciji ukazoval? Manj šina 9 to je i voželjnih trinogov; a ti so prišli do večine le zavoljo tega, ker so, žalibog! dobri ljudje zdržali se volitev. Voliti pa moramo prav. Zato treba vo- lilcu. nekoliko kr- vendar pa Dali preskušnjam podoficirjev dopušcali hoče gosp. Božan 9 da vendar enkrat resnica po3tane 55 vojaške postave > to je 9 da se pelj J tak da postopa resnobno in po prepričanji. Ker je vse, kar nam je drago , vera, rodovina, narodnost, od- in nje dobodki obrnejo na pomoć ta kim družinám, katerih oČetje so morali v vojsko iti Sramotno je pravi gosp. Božan za vojaka 9 ki je vÍ3uo od te važne dolžnosti, volilec ne sme brigati se moral dom zapustiti, ako vidi in vé, da njegova rodo-za osebne interese, sorodstvo (žlahto), strankarstvo in vina mora be raci ti milošČino. Po nasvetu Božanovem županstva pobirala vojno takso, ki bi po vsem naj prijateljstvo. Voliti mora najboljšega, najpoštenejšega, katerernu je vera, narod, rodovina in domovina draga, cesarstvu znesla kake 4 milijone gold. Le taki možje so vredni naših glasov in takim jih ne Naposled želi gosp. Božan v se tudi nekako predru moremo odreci, ako noČemo grešiti zoper svojo vest, gačenje o službi brambovcev in sicer tako, da bi narod in Boga. To so resni nauki, ki nam jih daje vera in pamet; vprihodnje le starej ši reservisti se brambovcem vvr- stili. Zdaj je narobe; če se količkaj več vojakov primerni so za vsak čas, za vsak kraj. Naj se sirijo v vojsko pokliče, zaostane veliko mladih ljudi ; reser- po vsaki deželi, da se jih ljudje spominjajo, kedar pride visti atarejši, 301etni možje, pa se pokiičejo pred unimi. ura in čas, ravnati se po njih! v • To so prediogi gosp. Bož ana, ki je po naročilii Naj rodoljubi naši kakorsnega koli stanu, ki imajo dunajské kupcijske in obrtnijske zbornice izdelal poro-zaupacje pri ljudstvu in upliv do njega, uže daues po- čilo o predrugačenji vojaške postave. Marsikak dober stanejo nadzorniki v svoji okolici, da nam nasvet nahajamo v navedenih predlogih; al Bog vedi T sovražniki ne vsejejo ljulike med pšenico! Socijalne stvari ali se bode kaj gledalo na skušnje lOietne ali ne. Splošna dolžnost vojaku biti vsacemu, je za vojaščino sposoben, je res lepa ideja v principu kdor (načelu), al v dejanski izvršitvi ima nadlóg in ne- Je li treba predrugačiti postavo sreč v družinskem življenji brez stevila. Kje za Boga t so še tišti časi splošne civilizacije, da na svetu ne bode krvavih vojsk, v katerih se ljudje drug druzega po kateri se zadnjih deset let vojaki nabirajo v našem koljejo kakor živina in se onim hvala poje, ki so več cesarstvu ? Enoglasni odgovor na to vprašanje je krvi svojega bližnjega prelili ! 9 da je pre drugačenja te postave treba, katera je bila leta 1868. za Avstrijo in Ogersko ukrenjena za 10 let, ki 80 zdaj pretekla. * Ne vojaški, temuč tudi drugi tako ime- novani >> veliki časniki" so, zagovarjaje potrebo, da se nekoliko spremeni ona postava, tolike kupe predlogov napisali, da jih ministerstvo v enem mesecu prebrati ne more, če bi jih tudi prav pridno bralo. Ozir po svetu. ! rt ice iz Bosne. (Konec.) Počasi naprej pomikaje se pridemo do nekega pre- cej globokega jarka, po katerem teče potok. Prvi voz Med vsemi prediogi za premembo te postave so pa se tu vstavi in mladi Turek zakriči: po besedah časnika „Reform" prediogi g. V. Boža na 9 9 odbornika kupčijske in obrtnijske zbornice dunajské najbolji. Prediogi njegovi so podprti s štatističnimi dati in stojijo posebno na narodno-gospodarskem stališči. 99 91 drta". Naprej, lenuhi!" Ne moremo" odgovori voznik f) brv je po- Na to vstopimo vsi naprej » moj Bošnjak ne * Prihodnji državni zbor bo iinel tudi to jako važno spusti hadžija izpred oči, meni pa zašepetá na uho „Tu ni vse v redu. Ko smo šli sèm, je bila brv stvar resiti, ker sedanji zbor, po zanemaril. večini liberalni, je tudi to Vred. • v se cela in sama se ni podrla. Jaz nisem krščen tega niso storili lopovi. Pazi na-se in na hadžija. n j če 149 Tudi mladi Turek se začne plašno ozirati krog a Turčin, dusmanin, nekrst je w sebe io sezati za pas, kjer je imel prej orožje« Najbolj njak in korači naprej pa mrmra Boš- čudno se obnaša badži, kateremu se po pijači še ni bila glava razvedrila ; skoro bi bil člověk, ki ga je videi skakati znorei. Jaz še nekoliko časa gledam tje, kjer je hadži plesati f zvijati in pačiti se, misiii, da je pádel, vzdigoe in potem, ko vidi, da ne more iti, pustí ga na in vidim vojaka, ki teče k njemu, ga pogleda městu ter gre pomoći iskat. Hadži je bii res le ranjen Kaj početi zdaj? Cez grapo jvozovi ne morejo, v nogo in še ne hudo, kajti ko so pozneje prišli vojaki si je uže bil sam obveza! rano. Meni je to prav druge poti pa ni čez njo, ko ta. Turčin s svojim či- po-nj, 04 u** un oam uuvcam lauv. meut jo m pr»v bukom jezno skače okrog in ukaže voznikom, naj brž dobro delo, kajti ne bi bil rad videl, da bi bil imel poberó trámové v grapi in zopet naredé most } al ti kacega Člověka življenje na vesti, če je tudi majó z ramami in se izgovarjajo, da nimajo nikakorš- Kar se je zgodilo, zgodilo se je le zavoljo mene nega orodja; tudi jaz spoznam, da ne bo s tega nič, sem bil vsega kolikor toliko kriv jaz Turčin. , toraj lana, lačna in sem dobil v neki vsaj do noči ne, toraj sklenem iti s hadžijem in Bošnjakom na Banjoluko ter tam ćakati kož. Ravno hočem ta svoj sklep razodeti hadžiju, kar »eiu uuuu poči v bosti puška in krogla žvižga memo moje glave, pod streho Vse kriči: „No evo' Kmalu sva prišla nazaj v Banjoluko zeló zde- pomočjo svojega spremijevalca zejna hiši majhno luknjo, da a le za drag denar. V UUOU pUQaa ÍU rnu^i« ùViiJgM "Jvj v & J/VU OVI VIJU j Vozove, krog njih polno lopovov V Gradiški, v katero sem přišel čez 14 dni 7 nazaJ> ki so kože premetavah, sem našel skoro ravno toliko gnječo, kakor pri odhodu kakor da bi kaj iskali, voznikov ni bilo nobenega več, svojem, ie da so bili Turki še bolj potrti nego prej Bošnjak mi reče, da so gotovo pobegniii 7 mladi Tu- rek je tam k drevesu privezan 7) Kaj hočejo lopovi Turčinu?" —vprašam Bošnjaka. \ î /\ w w U ^ m »m. /i^« ^ rl i n n íť „___ i a a A r# a Tť oíujviuíj io ua a\j um x ui at 00 uvij u uw^u uicj, m da je bilo povsod uže vse polno „čifutov" z raznim blagom namenjenih proti Banjiluki. Tudi drugih naro- dov 77 Novcev hočejo imeti od njega ,Saj je Turek, kakor oni!" je odgovor. , na pr Slovencev, sem videl, čeravno so večidel vsi namenjeni bili proti Brodu, kamor je dan za dnevom jadrala ladija za ladijo. Vreme je bilo silno neprijetno ,)Uaj jo x uioaj aaaui uui • jauiaia tauija aa lauiju« * luuuc jo uuu onuu uo^iijotuu, „Lopov ropa pri kristijanih in Turkih, ne briga se vedno dež, in blato smo gazili do kolen; zato sem bií za Mohameda. Ali evo 7 vidiš, gospodine?' < 7 vesel, ko sem dobil priliko Pri teh besedah me prime Bošnjak za roko in jo nameri v hosto unkraj grape. Radoveden se ozrem tje svoje kože na ladiji za drag denar spraviti do Siska in tam oddati jih naprej. Zgube ko sku- ravno nisem imel, a dobička tudi ne druzega 7 m pok i pok je slišati, od vseh krajev planejo šnje ven avstrijski vojaki, katere je bilo prej přivábilo stre- in tolovaji so zajeti, še predno se prav zavedó. ljanje Le še par pokov sem in tje, potem kratek boj, so tolovaji razoroženi in nagnjeteni skup v gruco , katere sem tu popisal. To je bila moja prva pot v Bosno, kar je postala avstrijska zemlja, in po vsem, kar sem doživel, me ni kmalu veselilo več iti tjè dol, dokler vzlasti pota ne bodo 7) Idiva nazaj 7 gospodine !" — prične moj tovariš .j) zdaj je vse pri kraji, lahko vzameš svoje blago boljša in varnejša. Ce bom zopet kedaj šel, Vam ho- mikavnega doživel, ako Vam J. M. čem uže poročiti, kar bom bo drago. Al jaz majem z glavo, ker nisem imei prav nič ve- selja več, trževati na tak način* Ce mi Turčin spravi kože v Banjoluko, mu jih bom plačal 7 pa bo, sam pa * ne maram o takih razmerah nikamor hodiii pó-nje. Toraj hodiva proti Banjiluki! Bošnjak se vdá v to, čeravno mu. ni nič kaj všeč, ter gre z mojo prtljago naprej. Çez par korakov pa se zopet vstavi in zakriči: Mnogo vrstne novice, Rusiji se ponavljaj0 napadi na življenje poli cijskih in druzih viših uradnikov. Tako J« bil une dni ustreljen neki policijski uradnik Baranovskij , o veliki noči pa so bili, kakor „Peterb. Vedom." poročajo, Čudo, gospodine, evo hadžija !" Jaz pogledam na pokazani kraj, to je v brdo pod delavca Abrosimov in Neimenov viši uradniki policije napadeni, med katerimi so trije smrt storili. Napadnike so vjeli in zaprli in ti so : dva grapo in tam vidim res teči člověka z belim turbanom kov 7 plemič Krat- tako in gospica Agramovkinja, zeló omikana in da je skoro ves pri tleh kakor zajec, a za njim krasna devojka. Čeravno je vlaďa ostré naredbe vpe- , ua je ottviv v v, o t^ii fc^u ^jw, « ."J. Krasna aevoj&a. oerav avstrijskega vojaka, dolzega Dalmatinca in slišati je: ija[a protí prekucnežem 5,stoj, lopov!" Toda hadži le še huje teče, prostor imeouieio, se oni vsej lopov! Toda hadži še huje teče, prostor 7 ki se na Ruskem 7» nihilisti" med njim in vojakom postaja čedalje veči. zadnji ustavi, pomeri, dim in pok in Kar hadži pade, da se v se kozolec naredi. „Na, ta je nedolžen" ta prizor toliko razburil. imeoujejo, se oni vsega tega nic ne bojijo, kajti cela vrsta ruskih generalov je od skrivnega komiteta dobila pisma, v katerih se jim naznanja smrt. Iz vsega pa je očitno, da Rusija stoji res na vulkanu, ki se ne bode mrmram jaz, ker me je dal pomiriti tudi z najostrejšimi naredbami 7 ampak z resnim prevdarkom, kako z državni mi reformami * 150 času primernimi, iz rok izbiti revolver nihilistom. Do- mentarnega absolutizma tlačila lojalne Slovane, po po pisnik iz Harkova pražkim „Nar. Listom14 razloge šteni U9tavi hrepeneče. Od vseh strani se res mi- revolucijskih nakán v Rusiji s kratko besedo odkriva nistru Taaffe-u razodeva zaupanje in c » Cehi se mu tako-le: „Ko bi Rusija imela ustavo (konstitu- cijo) y n e bi godilo se kaj tacega. bližajo > pričakovaje, da se dožene sprava med Cehi in , ko pridejo nove v o vpeljavo Nemci na Pemskem. Ob času ustave bil bi po takem odvzet glavni povod ubojni- litve v državni zbor, se bode pa še ie dejansko poka- škim nakanam revolueijonarjev. Z vpeljavo ustave mo- zalo, ali ima grof Taaffe or.o eneržijo, ki je potrebna rali pa bi odstopiti mnogi imenitni carski svetovalci, da glavo stare oni biro kra ti čni hidri, ki je v pre- ki so Nemci, ki tudi v Rusiji ? f lastnost, da ne poznam več Nemcev, ki so mi WV m * m se f imajo to čudno med katerim ž'vijo. Jaz tožili, da, čeravno živijo uže 25 do 30 let v Rusiji vendar še niso mogli naučiti ruski." Lepa izpoved! * S slovanskim kongresom v Moskvi ne bo mc; ruska vlada ga ne dovoli. Zdaj mislijo Rusi na Bel i grad in dotični podvzetniki nameravajo, po dogovoru z Moskvo, Prago in Beligradom, vseh slovanskih narodov, ki bi imel vse d i t i t^^mmmm^m^^mi ■ težko kakor po celem svetu, teklih letih tako mogočna bila, da je v mnozih sloven znajo jezika naroda, skih deželah ona naj bolj pokaži i a volitve živa priča temu so volitve na Koroškem, Kranjskem, Stajarskem; Primorskem. Slovenci ne potrebujemo pri volitvah nobene podpore od uradnikov, to pa smemo zahtevati y da se nob en uradnik ne vtikuje v volitve, če vlada hoče, da po volji cesar j e vi so deželni zbori in dr- žavni zbor v resnici zastop ljudstva. Zato tnđi uže priprave nare- > da se slovanski kongres začne maja meseca. > ~ da pise Obzor" da se do- ruska. Čudno je tudi to govori vrsijo s Prago, ko je vendar „Politik" v Pragi dosti jasno odgovorila, da v tem kongresu zarad poli-tiških ovir ni mcči sodelovati avstnjskim Slovanom, ustanoviti odbor 40 udov iz 0 GOvih volitvah je treba vseh novih ministrov, katere bo navdajal isti spravljivi duh kakor ministra Taaffe-a. Državnega zbora bode kmaíu konec, in kakor se za gotovo pripoveduje — bodo nove volitve državnih poslancev sred meseca junija; zato zdaj najradovednejši pričakujemo novice : ali dobimo po Al srbska vlada dovolila, kar ni dopustila zato naj v ta kongres gredó le Rusi in Poljaci zato ker njihovo porazumljenje je v prvi vrsti potrebno. * Obljubna cerkev na Dunaji (Votivkirche), ki se je leta 1856. v spomin srečne rešitve cesarjevega živ- V89 novo ministerstvo? notraujske Bistrice poroka. — Naši Bošnjaci. drugod maja. (Cesarjeva sreberna Neugodno vreme.) Kakor tako sa je tudi pri nas obhajala cesarjeva sreberna poroka z nenavadnimi, velikimi slovesnostmL ljenja začela zidati in kateri temeljni kamen so prípe-ljali iz Jeruzalema, ni ravno velika, pa gotovo najlepša cerkev sveta. Stroški zidanja in vsega druzega so znesli 4 milijone in 53,370 gold. 23. dne aprila se je vpričo cesarja in cesarice prva sv. masa obhajala v tej cerkvi, katera pomnožuje ogleda vredne stavbě dunajské. V » ■ Ui WVUV4 y J/l A VVA A V V/ »-U V U i« • F w i Vse oblasti in mnogo ljudstva se je božje službe in Naši dopisi. Zagreba maja Ker vem } Predvečer godba, streljanje z možnarji, razsvitljava Bi strice in Trnovega, po gorah kresovi, drugi dan bila je velika sv. maša, pri kateri so moški čvetorospeve pe vali. vdeležilo. Po sv. maši je imela besedo s petjem deklamacijami šolska mladina cele fare. Po besedi* se je vsadila vpričo miadine „cesarjeva lipa". Ko se je to zvršilo, je bilo blizo 400 šolarjev in salarie pogostenih pod milim nebom. Ob 2. uri popoldne slavnosten obed* Pri napitnici na Nj. veličanstva je godba cesarsko pesem zaigrala in strel možnarjev se je po dolini razlegal. Ob uri zvečer je bila v čitalnici velika ,,beseda". Pred-da se „Novice"' stavljal se je prav dobro Prešernov „Krst pri Savici"» zmirom rade ozirajo na nas Hrvate o narodnih in go- To je ob krátkém náčrt slavnosti; iz kratkega popisa epodarskih zadevab je baron Filip y naj im naznanim veselo da Granici povednik v Krajini („vojaški novanju veselega dneva. lahko razvidite, da nismo bili Bistričani zaduji v praz- po podarske pod ) dovolil, da se tudi tù ustanovij Zdaj pa še kaj druzegaf v združbi z Minule jeseni iu pozimi je bilo šlo mnogo tukajšnjih m darskim društvom v Zagrebu. Tako se je Kraj ft i ♦ • I I • • 1 fl 1 A * V W « gospo- delavcev, posebno pa voznikov s konji v Bosno in Her na kmetijskem polji združila s civilno Hrvatsko. B vsai cegovino. Zdaj se vračajo v trumah nazaj domu; vsak dan pride mnogo voz in konj nazaj. Nekateri so nekaj Filipovic ima veliko veselje in blago voljo za to uredbo zaslužili, nekateri pa nič. Večidel so se zadolžili ali ter je za vse občine v Krajini naročil 170 iztisov na- so pa goveda prodali, da si so omislili kljuseta. n t% nř fl Inr A A T* T n^n i i HH r/ i-v flr-% vm j^j q g j q q A i/\ m 4 m« X ( « /3 ^-v «m m m In «a ^ m n X m « % * v% « n n sega Gosp. Lista". Tež Zdaj tek v tej so prišli domu brez denarja z mrševimi in izstradanimi dosihdob brez svoje krivde zeló zanemarjeni deželici, konji. Kaj bodo sedaj reveži počeli? Reči se mora r da ôe Bog dá in pripomoô inteligentnih rodoljubov, tudi bo naša dolina vprihodnje se bolj ubog a, kot do sedaj. tu ne bode izostal srečen D imaj a peh maja al hvaležen spomin na te ,,Burne svečanosti so minule, Do sedaj je cele meseca neprenehoma deževálo, zdaj ne bo pa že par dni mrzla burja brije, da imamo y mojega srca" — tako sa med drugim glasijo prisrčne zaostalo, besede, s katerimi se cesar zahvaljuje za tolike dokaze bo tako brž 8a kdar izginil iz gorkote. Ljudje si niso skoraj nič še obdělali ; vse je nižavah je zemlja tako namočena , da ne mogoče delati. Letos smo vendar naše verne udanosti zadnje dni preteklega meseca vsem evo- bližnje rebre pogozdovati začeli. Nasadijo se je krog 1v n W A f) A Wl ^ /V Vv a n /% r] /% n i/% w 1 I -t m v % ín r« 1 v 1 « t) « aa «m m /% ✓vi /\ 4« ^ X wi ) n rl i Vk a tf A w r% tn q n li 1 A 1/ jim narodom. Te besede s toplo Ijubeznijo svetu okli- Bistrice mnogo tisoô mladih borovcev. se cane tudi nas SI dosežemo to jih 4 polnujejo z veselo nado y y da kar nam v „veliki familiji avstrijski" gre pravnost namreč, da se ne bode v Avstriji ljevalo. bo v nekaj letih naša okolica lep zelen pas imela. Upamo, da se bo to koristno delo prihodnje leto nada- ogoj » več slišala psovka: mi gospodje, vi pa h lap je zahvalno pismo narodom In da pisal grofu Taaff nam je temveč poroštvo bolj y )7 ne pa Streemay^i-u, uam jo icm»cu j^uiuoivu uuijc prihodnosti, ker nas z zaupanjem navdaja, da kmalu pride novo ministerstvo na krmilo, ki utegne zaceliti najmilostivše podeliti naslednje Najviše ročno pismo go Bogom ! Ljubljane. Od si. deželnega predsedstva Novicam" došlo sledeče pismo: Prebivalcem na Kranjskem ! Njih c. in kr. apostolsko Veličanstvo so tudi blagovolili rane y ki jih je nam Slovanom toliko let sekalo Auer- spodu ministru notranjih zadev: spergovo z ono nemsko stranko vred, ki si je izkovala o parla lažnjivo imé „ustavoverske", da je pod krink „Ljubi grof Taaffe! Med Svojim dalje kot trideset-letnim vladanjem sem poleg raarsikaterih bridkih ur 151 dělil tudi mnogo eselj sè Svojimi narodi ï toda v • ci- Ste] oc« v>u v>j o y vuoujj v ou iai jjuv ua ujv/^ai/ uu/^ím vívij í u v u v f j vu vuvux jv ci wuuaiuuuiu vuuui u mut kakor v ravno pretefclih dnevih. ^ Pripravila Mi je to ročil 50 izíiskov deželne postave od 17. junija 1870. e ljubezen Mojih narodov. Cutiva se, Jaz in Ce- o pokončevanji gosenic, metuijev, hroščev itd. za raz- sarica, globoko ginjena po tem prostovoljnem izraženji delitev družbinim podružnicam. Kaj je centralni odbor odkritosrčne ljubezni in zveste udaaosti. Posamezni dr- o delitvi dařil ukrenil, Jsaže dotični razpis na 146. zavij ani in društva srčnej se Mi pac ni moglo napraviti vspešnega pokončevanja sadežem škodljivih mrčesov; ob enem je pa centralnemu odboru tudi iz- kupščine, občine oblastnije, za- so strani današnjega lista. Ker pa se s 100 gold, ne mo-voo nou« ixx o^». j/^m.twuv» rej o vsem dařila nakloniti, ki bi jih morebiti zaslužili, pokazali odkrit jsrčno veselje in razodeli je odbor sklenil, obrniti se za blago pripomoč o tej za- pniki vseh dežel, vse vrste in vsi stanovi prebivalcev najginljiveje jsrčnejsa voščila. Jaz sem pono čen t da morem narode > družino, in v in ob enem sre- devi še do kranjske hranilnice, ki je leta 1873. za premije pri pokončevanji hroščev družbi kmetijski kakoršne ima ta država, ime novati Svojo veliko bezni, ki Naju danes obdajaj njenih znamenjih ? vidi Midva tudi na- izročila 300 gold. Odgovor c. k. finančně direk » • čije > da prošnji družbe kmetijske za zaželena nazna sledek onega nebeškega blagoslova, katerega sva izpro- nila o davkovskib eksekutorjih ne more zado-sila pred 25 leti pri poročnem oltarji za svojo zvezo in štiti, se je naznanje vzel. — Prošnja vodstva ljudske a terega se od milosti božje še dalje nadej i # i w i • i v ti • i • t dosedanjo družbinsko srečo, za Svoje ljube otroke, ka kor tudi v minule, hvaležni blagor domovine O spomin teh dm za Svojo sole v Oreheku za denarno pomoč o napravi šolskega ker odbor za letošnje leto še isto tako pro- vrtá se ni mogla vsiišati, Hrumeče svečanosti so ni nikakoršne državne podpore dobil, — »otu c«tw ne bode nikdar iz- šnja A. B a biča v M. ne, ker družba kmetijska ni v iz Naj srca. Le nekaterim izmed milij sva mogla ustmeno izreci Svojo zahvalo; stanu, v sace m u pogorelcu sadnih dreves darovati in glasite te- je to izjernno ie pri Kompoljcih storila, katerim je grozni daj povsodi, da se vsem /% i /i f* r>. L r -r r» 1 il i A ft r. (i i 9 1 * ; vsem ajgorkeje in najsrČ- požar drevje velike vasi uničil. Marljivi svilorejski neje zahvaluj a Dunaj dne 27. aprila 1879 F Jožef r. občutjem prisrčaega veselja naznanjam to najmi- lostivše ročno pismo preblazega, očetovskega priznanja ševališča v Gorici, vsem prebivalcem te dežele, katerim je bila svečanost, dentanaroceno posodo grofinji M. se ni moglo postreči s semenom svilnih črvičev, ker družba za svilorejo ni nikakoršne subvencije přejela, tedaj si tudi ni semena naročila; odbor je tedaj grofinji svetoval, obrniti se do svilorejnega posku- ki Ker je odbor prejel iz Tri- se i) te leč j i doj ní k << (Kál ki se je ravnokar obhajala, v ginljivi tekmi in na prav bertránker) imenuje, ga zdaj vsak lahko ogleda v pi enodušni način povod, da so vnovič razodeli povzdigu- samici družbe kmetijske; pozneje pa se joči dokaz svoje prirojene zvestobe in udanosti do Naj- hinj posije v Bo- predstojniku kmetijske podružnice gosp. župniku više cesarske rodovine. Ljubljani dne 29. aprila 1879. C. kr. deželni predsednik: Franc vitez pi. Kal lina Mesar ju za poskušnjo. je bil sprejet gosp. Anton Požar Za uda družba kmetijske t učitelj r. Knežaku. feidovo darilo je odboru došel 6. dne t. m. in župan v Prvi natečajni spis za Schneid-Treuen Po (lz seje družbe kmetijske 4. dne tega meseca.) naznanilu gosp. odbornika Seuniga se je nakupilo nekoliko plemenske goveje živine muriškega (Miirz- da s Sejo prične predsednik baron Wurzbach s tem toplo besedo obžalovanje izrazuje o izgubi gosp. Petra thaler) plemena na Stajarskem, katera se bode, kakor Kozlerja, ki je mnogo let bil jako delaven ud cen- „razglas" na 146. strani današnjega lista kaže, v Ljub- tralnega odbora in družbe podpredsednik ; — odbor ža- ljani prodala drugo soboto, to je, 17. dne t. m. lovaje pritrdi govoru predsednikovemu, dr. Bleiweis — (Katol. rokodelska družba) je 4. dne t. m. imela pa izroči pri tej priliki odboru precej obširni in s svoj letni zbor in je tako prestopila v 25. leto svojega podobami razjasneni rokopis o umni napravi vod- blagonosnega obstanka. Prihodnjič prinesemo obširnejše nj ako v (,,Ueber das Sammeln, Erhalten und Reinigen poročilo o vspešnem delovanji njenem preteklega leta. Iz Železnikov smo přejeli obširno poročilo > v J ^ ——----------- ------0— des Trinkwassers und iiber die Anlage der Wasserbe- hàlter und Cisternen"), ki mu ga je rajnki gosp. Kozler kako posebno lepo in navdošeno se je tù obhajal pred nekimi meseci izroči!, in predlaga, naj se ta našim spomin sreberne poroke cesar jeve 23. in 24. Kraševcem in drugim vode potrebnim deželanom koristni aprila t. 1. Ker pa „Novice" izhajajo ie enkrat v tednu, poduk natisne v ,,naznanilihu družbe kmetijske. Po- tedaj jim o dnevnih dogodkih ni mogoče tako obširno ročilo viteza Schneid-Treuenfelda, ki je z grofom poročati, kakor jih poročajo dnevniki, zato tudi o že Barbo tom vred zastopal družbo kmetijsko kranjsko lezniških svečanostih moremo svečanosti pri skupnem poklonu vseh avstrijskih druž v obče na- e o sre- šteti r> oaupucui »ocu drou.j^.u v^««^ v, o^u, s katerimi se je v vseh treh oddeikih obširnega berni poroki cesarjevi 22. dne u. m. na Dunaji, trga in v bližini njega praznoval spomin 25!atnice slavne se radostno vzame na znanje, knjižice pa z govorom »a xauuotuu v&aiuc u<* au»ujo, p<» » gyvuiwiu poroke, namreč: lepe kreše, umetalni ogenj, i«a«io, «vu grofa Coronini-a, poslane odboru od družbe kme- možnarjev, osvecava vseh treh Železnikov, s katero so rakete don tijske dunajské, S3 razdelijo odbornikom. Ubširna se še posebno nekatere hiše odlikovale 7 vrh tega razprava se je sukala okoli dopisa si. ministerstva kme- 23. aprila zvečer vse ulice polne veselega^ ljudstva tijstva od 16. dne u. m., zadevajočega žetvino šta 7 pa ki ie u navdušeno popevalo cemrsko himno. Da je 24. dne t i s t i k o od lanskega leta; sklemio se je, dotična po- aprila dopoldne bilo posebno alovesno cerkveno obhájilo jasnila dati ministerstvu. —* Naznanilo ministerstva kme- v farni cerkvi, razume se samo po sebi, omeniti pa je tijstva o nekaterih premembah vremenskih tel eg r a- še posebno to, da je šolska mladina pod vodstvom svo- vredništvu „Novic" s jega učitelja se lepo udeležiia cerkvenega obhajila in se mov za leto 1879. naj prošnjo, da ga objavi v deželne vlade od 30. marca t. izroči svojem listu. Dopis c. kr. pa v solskem poslopji napravljene slovesnosti ter v > okraj nim glavarstvom ukazuje strogo nadzoro vanje nad tem, da se postava o varstvu kmet i j- s katerim se c. kr. spomin nepozabljivega dne obdarovana bila s knjižico in n «f ha/»/. n n O m rt /i f a w a-P T í i i n n r* ii m « rl n ri li 7) Cesar Franc^Jožef in drugimi dařili. (Iz Crnic na Vipavskem) smo přejeli jako pastvu koristnih tičev tocao izpolnuje, se je zado- trijotični govor gosp. predsednika čitalničnega pri ve-voljno na znanje vzel. — SI. deželni odbor je družbi selici na čast sreberni poroki cesarjevi 27. dne kmetijski poslal 100 gold, s hvalevrednim naročilom , apiJio , ai v Uiauviu vu noa. li jjujjioiaj^ ůiruiv^io naj to svoto obrne za dařila (premije) marljivega in cesarja Franc Jožefa I. in važnejše dogodbe vesele in aprila ki v kratkih črticah popisuje životopis presv 152 žalostné njegovega vladanja, in konča z navdušenim za- sko colno z\ezo, Trst in Reka pa cstaneta svobodni gotovilom, da „Slovani primorski so in hočejo ostati zvesti državljani avstrijski." Obžalovaje, da tednik ne more luki. Časnik „Osten" je dobil iz Berlina zeló čudni kos biti obširnim poročilom, dostavljamo krátkému temu in neverjetni telegram takole se glaseči : „Ruska dvorna posnetku le to, da veselica, ki se je po vvodnem go- stranka je vsa polna reakcijskega veselja; cesarjeviě AtiiX/iln Kiln i n innin w\ 111 a nUvmU «m nooln/lmîU î w A ^ ______________1 • •_____XT. • voru v čitalnici pričela, bila je „non plus ultra naslednik in dva druga velika kneza sta sumljiva. Vsi je šolaka mladina (učenci in učenke) z veliko pohvalo viši krogi delajo dvorni stranki opozicijo. Za edino sodelovala pri deklamacijah in igrah. (Sejm ljubljanski) je bil zopet prav slab. Malo sredstvo uhraniti revolucijo se smatra to, da car Alek sander odstopi in se sin njegov naslednik Grofu Šuva lovu denarja, pa slabo vreme! Tudi živinske kupčije je bilo vsede na prestol Rusije! malo. # ' zarote sumljivemu je vzeto poveljstvo peterburške garde. (Přetekli dnevi so bili dnevi groznih samomorov.) Nasproti temu se pa tudi iz Berlina poroča časniku Ritmojster Gottlieb se je v svojem stanovanji ustřelil, „Deutsche Zeit.", da po verjetnih poročilih ima ruska prof. Kozina s skokom s tretjega nadatropja na kamniti vlada vse niti nihilistične zarote v svojih rokah; gotovo Celji pa je soproga c. kr. sve- je, da kolovodje prekucijske stranke so v těsni zvezi tlak dvorisča usmrtil, v tovalca deželne sodnije g. Levičnika, našega rojaka, se vseh treh nesrečnikih je gotovo, da so v zmotnjavi uma se usmrtili. vrgla pod železniční voz, ki jo je strl. s stranko „internationale" londonsko in s stranko nemških socijalistov. Iz Trsta. Volitev v soboto je Tržačanom dala ..... Profesorji reaikini^ naznanjajo s toplim sočutjem zopet tistega župana dr. Angeli-a, ki ga je Trst prej prežalostno dogodbo, ki jim je vzela spoštovanega to- imel in pod katerem je bil prejšnji mestni odbor raz- , njegov protikandidat Dimer je s 25 glasovi ostal v manjšini, — po takem so 3 odborniki tako imenovane ^avstrijske"* stranke pri tej zadnji volitvi bežali v tabor lahonski Î variša prof. Kozino, čegar pogreb iz deželne bolniš- puščen. Bil je namreč izvoljen z 29 glasovi nice bode danes ob 5Va ure popoldne. (Prve cresnje) so maja v Gorico pa kakor „Soča" poroča, po 10 soldov ena! prišle (Valvazorja 56. snopiČ), ki smo ga te dni pre- o jeli, je zanimiv zato, ker nam kaže, da Reka, čez ka- vlada potrdila „angelja ltalijanskega Sel je predvčeranjem zarad tega na Dunaj — radovedni smo tero zdaj Magjari svojo pest pokladajo, je nekdaj spa- kaj bode opravil pri ministru Taaffe-u. > dala v ozemlje Kranjsko. Ogersko. Za Segedince je dozdaj nabranih (Koncert) v redutni dvorani napravita j ut r i ob vsega skupaj 1 milijon 477.284 gold. Nemška uri zvečer naš slavnoznani pevec gosp. Fr. Gerbic y—*«" —• *— Zeitg. » Schles. je zračunila, da tri četrtine tega poldruzega mi- ki vi»m M ' VWV» ------------I------O F , --------O J —* MUUUIA^J Hi 4 ^Ulíl IV^CI ^UtUl UU^gCI in pa nadepolna pianistinja Val. K aringerjeva. Pro- lijona so nabrane zunaj Ogerske, a od one tretjine, gram koncertu, pri katerem sodeluje tudi čitalniški pev- je na Ogerskem nabrana, so zopet Nemci in judje I • Vi # (> * JL ___ _ ___Á,_ - I___ X ^ Î _ I«« \ • L - i___ JI .. _ J____i • 1 lit « mm a * » ski zbor, šteje 8 interesantnih toček. Naj bi tedaj dvo- dve tretjioi nabralj, a v tej tretji tretjini so zopet še rana bila prepolna ! (Vabilo k občnemu zboru )yGlasbene Matice") 10. uri zvečer v čitalnični pevski sobi. tako da na maja 1879. ob Program: 1. Ogovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 20 odbornikov, ka- ín med terih mora najmanj 12 prebivati v Ljubljani, njimi se zaznamuje po&ebej prvosednik in blagajnik. 5. skom in podkupóm 800 glasov. zastopani Srbi, Siovaki, Rumuni Magjare malo pride. Slova ki so imeli 29. aprila volitev za peštan-ski zbor v Turč. sv. Martinu, a so ubogi zopet propali» Narodni kandidat, slovaški advokat dr. Madron je dobi! 700 gl asov, magiaronski vládni pa z vsem priti- Po8amesni nasveti. Odbor. viny \ pravjjo : „ Mi Ali „Narodnie No (Porotne obravnave) 80 se v pondeljek zopet za- ravnega boja ne obupavamo, mi smo vajeni ne- , vajeni terorizma in čele. Kakih 15 zatožeb se bode razpravijalo, med njimi v konečno zmago pravice in pravde. pobitij it , pa verujemo tudi » Slovenceva" tiskovna pravda y ki pride 15. dne t. m. na vrsto in o kateri bode dr. Zarnik zagovornik, knezu Iz Bolgarije. Deputacija, ki bode izvoljenemu (y)Brencelj tt Štev. ima prav dobro podobo o J® attenbergu v Berolin poročila njega izvoljenje, dne t. m. odšla in ima predsednika narodne skup- lača za kneza. pa- bivši cesarjevi slovesnosti v Ljubljani. Narisan je Bren- sćine metropolita Antima iz Vidina na čelu. Narodna celj kot Diogen, ki pod nevi z luščjo išče — Nemcev, skupščina je dovolila 400.000 frankov, da se zida ker ni bilo namreč elisati ne enega „hoch"! (Tiskana listnica) sreček z dobitki v loterij hiralnico in sirotnišnico se dobivajo pri gospej pri usmiljenih sester v ljubljanski deželni bolnišnici. za dnici Popravek. Na 2. strani današnjega lista se je vriniJa pomota v naslovu razglasa „o prodaji goved", kjer naj se bere v Ljubljani44 namesto i) v v Kranji :ti Novičar iz domaćih tojih dežeh Dun aj Zbornica posl je včeraj dovr šila državni p r o r a č gi njeno delo pri kraj za letošnj leto ? in tako Pri razpravi potrebščin za ministerstvo kmetijstva je moral minister grof Ma feld hude pritožbe slišati, da ae kmetijstvo, gozdarstvo itd. preveč zanemarja od ministerstva. Gosp. minister se je v dolgem govoru zagovarjal, a ni mu obveljalo odbiti vse , kar se mu je očitalo, dovolil pa se mu vendar denar, ki ga je zahteval za potrebščine svojega Listnica vredništva. Gospodarju J. P. v Bukv. Mavec najbolj rabi deteljam, pa tudi sočivju, turšici pa in (gips) r drugim žitom ne pomaga. Mavec je dvoj navadni nežgani • v • in pa z^ani; um je cenejsi, za žganega malo marajo. Berite 32. list „Novic ta pa dražji, zato kmetovalci tudi < iz leta 1877 ? pa boste natanko izvedili vse kako. » je mavec dober, kedaj in Žitna cena V Ljublj 30. aprila 1879 Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr razdelka državnega proračuna Gosposka zbornica prične zdaj razpravo 8 gold. 40 kr turšice 4 gold. 40 kr V» sorsice banaške gold. 93 kr V » rzi 4 gold. 55 kr ječmena 4 gold. 39 kr H Skupno ministerstvo je sklonilo, da B m prosa 4 gold. 39 kr ajde 4 gold. 23 kr ovsa 2 gold g z Istro in Dalmacijo stopite v avstrij- 60 kr Krompir 2 gold. 85 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznifeovih naslednikov v Ljublj