UPRAVA . VEČERNI K.A* V LJUBLJANI SPREJEMA DO 1&. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI .VEČERNIK' KI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTECA DNE V LlUBLIANSKEM VEČERNIKU" SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA* V LJUBLJANI ALI V MARIBORU • LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRJHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
LETO II.	Urednifitvo In uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 9. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16'— din	ŠTEV. 6
Magnellčne mine so odrekle
Namesto skrivnostnega eksploziva — kamenje in cement
LONDON, 9. januarja. Reuter. Ameriško časopisje ugotavlja, da se razne nemške napovedi o katastrofalnih posledicah magnetičnih min niso uresničile. Nemški »Freichcitssender« prav tako zatrjuje, da so bile magnetičnc mine samo prazno hvalisanje, kar najbolje dokazuje okoliščina, da v prvem tednu novega leta nista bili potopljeni več kot dve angleški trgovski ladji. Danski ribi-so našli magnetično mino, ki ni
ci
eksplodirala. V njej sta bila kamenje m cement. Ali gre za nadomestno mino ali
za sabotažo v nemških tovarnah orožja ni ugotovljeno.
ANGLEŠKO VOJNO LETALSTVO POD NOVIM VODSTVOM
LONDON, 9. jan. AA. Havas. »Press Assoeiatin« je objavila vest, da bo vrhovni poveljnik angleške ekspedicijske vojske v Franciji, lord Gort, prevzel tudi poveljstvo nad angleškim vojnim letalstvom, ki je že dozdaj sodelovalo s suhozemno vojsko. Vest službeno še ni potrjena.
Reorganizacija angleškega letalstva
LONDON, 9. jan. AA. Havas. »Daily Mail« poroča, da bo angleško letalstvo v Franciji dobilo enotno poveljstvo. I o-vcljnik letalstva bo v stalnih stikih z vrhovnim poveljnikom angleške suho-zemne vojske, generalom Gortom. — Z imenovanjem poveljnika zračnega bro-dovja so zmagali tisti vojaški krogi, ki so zahtevali čim tesnejše sodelovanje letalstva in suhozemne vojske. Glavni namen tega ukrepa je, da se napravi
konec dvojnemu poveljstvu, s čemer se bo zvišala udarna moč britske ekspedicijske armade. Dozdaj letalsko vodstvo ni bilo enotno. En del, ki mu je poveljeval namestnik poveljnika vojnega letalstva, Blount Post, je bil dodeljen lordu Gortu, večji del britanskega letalstva v Franciji pa je bil dodeljen vrhovnemu poveljniku, maršalu vojnega letalstva Edgarju Ludleu, ki je imel svoj glavni stan v Angliji.
Kontrola privatne lastnine v Nemčiji
LONDON, 9. januarja. Danski časnik »Politiken« obširneje razpravlja o težkem finančnem položaju Nemčije, ki' mora dajati ogromne milijarde za vojno. Čeprav je Nemčija zelo povišala dohodninske davke in takse na alkohol, so njeni dohodki v kričečem nasprotju
z ogromnimi vojnimi izdatki. Danski list pravi, da bo Goring položil roke na nemško privatno lastnino, ker upa, da bo s tem lahko rešil državne blagajne in uspešno nadaljeval vojno z Anglijo in Francijo.
Na szapadni fronti
PARIZ, 9. jan. Havas. Današnje jutranje poročilo vrhovnega poveljstva se glasi: Ponoči šo bili na več krajih odbiti napadi sovražnih patrulj.
BERLIN, 9. januarja. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Razen posameznega delovanja izvidniških oddelkov in izvidniških letov vojnega letalstva nad severnim delom Severnega morja ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
PARIZ, 9. januarja. Havas. Vojaška situacija na zahodni fronti. V teku včerajšnjega dneva in noči so nemške čete izvršile vrsto manjših napadov v zahodnih Vogezih in zahodnih predelih saar-ske fronte. Ti napadi pa niso imeli nobenih važnejših posledic. Prav tako je bilo opaziti običajno lokalno aktivnost z običajnimi uspehi. Nemški napadi so bili odbiti na vseh sektorjih brez večjih naporov. V zraku skoro ni bilo nobenih spopadov.
STROŠKI VOJNE BRUSELJ, 9. januarja. Belgijski dnevnik »Libre Bclgique«, ki razpravlja o gospodarskih posledicah vojne v Franciji, pravi, da stane Francijo vojna vsak dan 1	frankov,	vsako minuto
okrog 750.000 frankov. Vsaka salva letalske obrambe stane 5000 frankov LONDON, P. januarja. Havas. Nemško letalo je danes napadlo neko angleško svetilno ladjo blizu vzhodne angleške obale. Angleški lovci so letalo pregnali in sc vrnili na svoja oporišča.
BERLIN, 9. januarja. DNB. Vrhovno nemško poveljstvo javlja samo o lokalni aktivnosti in oglednih poletih nad Severnim morjem. Nobenih omembe vrednih dogodkov.
LONDON, 9. januarja. AA. Havas. V Evropi in Ameriki krožijo vesti o zbiranju čet ob afganistanski meji. Afganistansko poslaništvo v Londonu sporoča, da so te vesti neosnovane.
DELOVNA SLUŽBA NA HOLANDSKEM
AMSTERDAM, 9. januarja. AA. DNB: Holandski vrhovni poveljnik je odredil, da se lahko vsi zdravi moški od 18. do .59. leta vpokličejo, če bo treba, na delo za narodno obrambo. Izvzeti so poslanci, višji uradniki, zdravniki, lekarnarji in zastopniki cerkve.
V VOJNEM OBMOČJU JE TUDI IRSKA
WASHINGTON, 9. jan. AA. DNB. Državni podtajnik je sporočil irskemu poslaniku Brenanu, da ameriška vlada ne more ugoditi zahtevi irske vlade, da bi bile irske ladje izvzete iz določb o nevtralnem pasu in o vojnem območju na Atlantiku.
ZAVAROVANJE BRODOV
NEW YORK, 9, jan. AA. Havas. Po potopitvi »Admirala Graf von Spee« 6e je splošno opazilo, da je bilo v prejšnjem tednu torpediranih manj ladij. Zavarovalna društva v Združenih državah so znižala zavarovalne premije za pol odstotka.
SPORI V DANSKIH DELAVSKIH ORGANIZACIJAH
KODANJ, 9. jan. Havas. Zveza danskih socialističnih sindikatov zavzema vse ostrejše stališče do danskih komunistov. Zadnja številka zvezinega glasila predlaga izključitev komunistov iz delavskih organizacij in čim popolnejšo izolacijo skrajnih levičarskih elementov.
SOCIOLOG HOBSEN JE UMRL
LONDON, 9. januarja. AA. Havas. Umrl je znani gospodarstvenik in sociolog Samuel George Hobsen, ki je več ko 50 let sodeloval pri delavskem gibanju. Dosegel je starost 72 let.
RIM, 9. jan. AA. Stefani. Italijanski listi naglašajo na vidnem mestu sjajno zmago finskih čet v območju Suomisal-vija. Posebni dopisnik »Mesaggera« v Helsinkih piše, da je uspešna akcija finskih čet še enkrat pokazala, da sovjeti ne razpolagajo z dobro izvežbanimi četami. Tudi najnovejši poraz je bil posledica popolnega pomanjkanja podjetnosti in navdušenja. Čeprav so bili sovjeti poraženi, je treba v kratkem pričakovati nov sunek v smeri proti Suomisalviju. Isti list podčrtuje tudi novi finski uspeh v območju Sale. V poslednjih dneh so se razbili vsi poskusi sovjetskih čet, da bi prebile obroč finske vojske.
HELSINKI, 9. jan. AA. Havas. V območju Petsama je opaziti veliko aktivnost finskih patrulj, ki često napadajo sovjetske prednje straže. V tem predelu imajo sovjetske čete velike težave zaradi hudega mraza. Zaradi neprestanih poletov finskih izvidniških letal je vsak podvig sovjetskih čet onemogočen.
HELSINKI, 9. januarja. DNB. Princ Ferdinand Lichtenstem se je prijavil finski armadi kot prostovoljec. To je prvi knežji prostovoljec v finski armadi.
NEMČIJA O BORBAH NA FINSKEM
AMSTERDAM, 9. jan. Havas. Že nekaj dni je opaziti v berlinskih diplomatskih krogih precejšnjo živahnost, ki je baje v zvezi z dogodki na Finskem. — »Journal Telegraaf« pravi, da je Nemčija razočarana nad potekom vojne na Finskem.
AMERIŠKA POMOČ FINSKI
LONDON, 9. januarja. Reuter. Kakor piše »Daily Telegraph«, so< Združene ameriške države obvestile Zvezo narodov, da bodo nudile Finski svojo moralno in materialno pomoč. Odločitev Združenih držav je v zvezi z nemškimi grožnjami skandinavskim državam.
RIM, 9. jan. Havas. Italijanski veleposlanik v Moskvi Augusto Rosso je danes prišel v Rim. Kakor je znano, je odhod italijanskega veleposlanika iz Moskve odgovor na nenadni odhod sovjetskega veleposlanika Gorelkina iz Rima. Gorelkin je zapustil italijansko prestolnico preden je oddal svoje poverilnice in sicer v protest proti italijanski protisovjetski kampanji. Italijanski veleposlanik pri Sv. stolici Jangua Mussia bo baje odpotoval v Španijo.
Madžarska in Italija
BUDIMPEŠTA, 9. januarja. Stefani. Zunanji minister Czaky se je danes ob 10. vrnil' iz Benetk v Budimpešto. Na kolodvoru so ga pozdravili italijanski poslanik grof Vincenzi in mnoge druge odlične osebnosti. Czaky je novinarjem
dal naslednjo izjavo: Nadaljujemo delo k absolutnemu miru po poti, ki jo hodimo že več let. Delamo za mir in verjamemo, da bo naše delo kronano z uspehom. Czaky je naglasil toplo ozračje, v katerem se je razvijal beneški sestanek.
BALKANSKA KONFERENCA
BEOGRAD, 9. jan. Havas. Verjetno je, da se bo od 2. do 4. februarja vršila konferenca balkanskega sporazuma v Beogradu. Na konferenci bodo sodelovali zunanji ministri Turčije, Grčije, Romunije in Jugoslavije.
NARODNOSTNI BOJ NA MALTI
RIM, 9. januarja. United Press. Italijanski tisk ogorčeno napada odločitev britanske vlade, da prežene italijanščino z univerze na Malti. »Messaggero« vzklika, da so maltskc oblasti pregnale domači italijanski jezik s teološke, umetnostne in literarne fakultete in odstopile njegovo mesto tuji francoščini. Italijanski tisk pravi, da je to nov angleški napad na svete italijanske pravice.
ŽIDJE NA POLJSKEM
KODANJ, 9. jan. Havas. Nemška policija je odredila, da tisti Židje, ki prebivajo na Poljskem, ne smejo brez policijskega dovoljenja zapuščati svojih stanovanj. Berlinski dopisnik »National Tidende«, ki je to vest sporočil, dodaja, da se Židje od 21. do 5. zjutraj ne smejo pojaviti na ulicah in morajo biti na razpolago za prisilno delo. Nemcem
je prepovedano hoditi z vojnimi ujetni-niki in se z njimi udeleževati verskih obredov. Za prestopke so določene težke kazni.
OGNJENIK STROMBOLI BRUHA
RIM, 9. januarja. Unit. Press. Znani italijanski ognjenik Stromboli je nenadoma začel delovati. Nekaj hiš je porušenih, prebivalstva se je polastila huda panika. Doslej ni še nobenih poročil1 o smrtnih žrtvah, samo nekaj oseb, ki niso utegnile o pravem času zbežati iz podirajočih, se hiš, je lažje ranjenih, Stromboli je, kakor je znano, za Vezuvom in Etno tretji še neugasli italijanski ognjenik.
JAPONCI IN KITAJCI
MOSKVA, 9. januarja. Tas. Kitajci so imeli v teku zadnjih dni vrsto uspehov proti japonskim napadalcem, zavzeli so veliko število vasi in pobili okoli 4000 japonskih vojakov. Nek bataljon Vangčingvejeve vlade se je pridružil Čangkajškovi armadi in takoj stopil v boj proti Japoncem.
MOSKVA, 9, januarja. Tas. V hotelu »Novi Harbin« se je vršila včeraj 9. seja mešane japonsko-sovjetske komisije za ureditev obmejnih mandžursko-mongolskih vprašanj.
Novi odbor Skal kluba
BLED, 9. jan. O pravoslavnih božičnih praznikih je bila na Bledu letna skupščina Združenja predstavnikov našega turizma, ki nosi ime Skal klub in ki je od lanskega leta najmlajši član mednarodne zveze Skal klubov. Poročila so podali predsednik dr. Mitrovič, tajnik dr. Štolfa in člana upravnega odbora dr. Ciril Žižek in VI. Perše. V novi upravni odbor so bili izvoljeni dr. Todorovič, vr-
šilec dolžnosti upravnika za turizem, Simič, generalni direktor Putnika, Steinfel, šef oddelka za rečno plovbo, dr. Mitrovič, generalni tajnik Aeroputa, VI. Perše, direktor Putnika, dr. Štolfa, tajnik Putni-ka, dr. Žižek in Dragomanovič, direktor zastopstva Putnika. Prihodnja letna skupščina Skal kluba bo leta 1941. v Dubrovniku na dan proslave sv. Vlaha.
Svojevrsten rekord Velike Ljubljane
Nobeno mesto v državi ne šteje toliko upokojencev kakor naša prestolica
Znano je, da je bil Gradec največje »penzionistovsko« mesto stare habsburške monarhije. Ta rekord je ohranil tudi po vojni. V Jugoslaviji se ponaša s tem prvenstvom naša bela Ljubljana, saj tako je pokazala statistika pred devetimi leti.
Že pri prvem štetju v Jugoslaviji, leta 1921., je bilo na področju sedanje Velike Ljubljane 6598 upokojencev in rentni-kov. Od tega je odpadlo na moške 1837, na ženske 4761 upokojencev. Največ je seveda bivalo v mestu, sledil je Vič, Moste in Zgornja Šiška.
Deset let kasneje je število upokojencev in rentnikov v Ljubljani preseglo 8000. Stanovska opredelitev na ozemlju Velike Ljubljane, izražena v odstotkih vsega prebivalst\^a, je bila 1931. leta naslednja:
Obrt in industrija 31.8, javna služba, svobodni poklici 16.3, upokojenci in rentniki 13.4, promet 11,9, trgovina 9.2, kmetijstvo 4.1, denarni zavodi 2.4, dninarji in delavci brez označbe 1.5, ostali poklici 9.2 %. V mestu samem je odstotek upokojencev dosegel celo 14.8, kar je precej več, kot so našteli v drugih mestih države. Zagreb je n. pr. imel leta 1931. od vsega svojega prebivalstva 9.4, Beograd 10.5 upokojencev. Najbliže Ljubljane v tem pogledu je spet slovensko mesto, in sicer Maribor, ki je imel 13.7, slede Dubrovnik in Podgorica s 12.4, Cetinje 12.1 % upokojencev in rentnikov.
Zanimivo je, da je tudi 1931. zabeležil Vič razmeroma močan odstotek »pen-zionistov«, sončna Rožna dolina z Vičem jih je imela 10.7 %. Najmanj ljubljanskih upokojencev biva v Zg. Šiški, ki jc
po zaposlitvi prebivalstva tudi najbolj kmečki del Velike Ljubljane. Bližina kolodvorov je pa vzrok, da imata obe šiški in Moste neprimerno več ljudi, ki so zaposleni v prometni službi. Tako je bilo 1931. v Zg. Šiški 17, v Mostah pa
18.5 %> uradnikov in železničarjev, usluž-benih pri železnici. Vič jih je imel le 9.9, Ljubljana sama 11 %. Močno so bili zastopani v mestu le še uslužbenci trgo vine s 10.1 in denarnih zavodov s 2.9 % dočim je v industriji in obrti zaposleno prebivalstvo Velike Ljubljane naseljeno bolj zunaj mesta. Ljubljana je imela slednji panogi narodnega gospodarstva
27.5 % zaposlenih uslužbencev, Moste 41.6, Zg. šiška 46.9, Vič celo 49.9 %.
Velika Ljubljana je tedaj šele s pri ključitvijo okoliških občin dobila pra vilnejše obeležje modernega mesta.
—ine.
Povišanje mezd
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli naslednje poročilo o prizadevanju za zvišanje mezd in za oporo materiala, ki je bil osnova razprav ankete v Beogradu. Predlogi naše Delavske zbornice vsebujejo:
»V smislu čl. 1. Uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanja kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu z dne 13. februarja 1937. sklicuje ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za dne 23. januarja t. 1. v Beogradu anketo o vprašanju povišanja osnovne mezde, ki služi kot osnova za določitev minimalnih mezd. Ministrstvo za socialno politiko je odredilo to anketo v skladu s čl. 1,—-3. omenjene uredbe o minimalnih mezdah, ki določa: Če se gospodarske razmere znatno izpre-mene, predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje po odobritvi ministrskega sveta z ‘naredbo novo osnovno mezdo.
Primer »znatne spremembe gospodarskih razmer« je nastopil že sredi novembra preteklega leta. Takrat je draginja na splošno narsla že za okoli 15%. Delavska zbornica v Ljubljani je z ozirom na te »znatno spremenjene gospodarske razmere« takoj pri banski upravi sprožila postopek za sklicanje splošne ankete o vprašanju prilagoditve delavskih mezd in nameščenskih prejemkov draginji.
Omenjena anketa delodajalskih in de-lojemalskih predstavnikov je bila 5. decembra. Poleg drugega je anketa spreje-
la predlog Delavske zbornice, da se z ozirom na »znatno spremembo gospodarskih razmer« osnovna mezda za vso državo poviša od 2 na 3 din in da se določijo minimalne mezde tudi za zasebne nameščence in trgovske sotrudnike.
Delavska zbornica v Ljubljani je to pobudo uveljavljala tudi na konferenci Delavskih zbornic dne 22. decembra 1939. v Beogradu, ki je predlog sprejela.
Ako bo anketa, ki jo je končno sklicalo ministrstvo za socialno politiko, sprejela predlog Delavske zbornice v Ljubljani in konference Delavskih zbornic v Beogradu ter ako bo minister za socialno politiko ta predlog spremenil v ministrsko naredbo, potem bi imel ban po členu 2.-3. omenjene uredbe pravno podlago za zvišanje minimalne mezde za nekvalificirane delavce na banovinskem področju do 4,50 din. Člen 2.-3. te uredbe namreč pooblašča bana, da more določiti minimalno mezdo za nekvalificirane delavce, zaposlene na ozemlju banovine »v okviru 10 % pod in 50 % nad osnovno mezdo«.
Delavska zbornica v Ljubljani bo poleg omenjenega predloga o povišanju osnovne mezde za vso državo na anketi v Beogradu uveljavljala tudi zahtevo, da iz uredbe izpade določba, v smislu katere stopi na novo urejena osnovna mezda v veljavo šele 60 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«, kar jemlje novim določbam sleherno prožnost in gospodarsko prilagodljivost.
Vzgojeslovno razmišljanje
Štiri otroke imam in letos smo poslali Micko prvič v šolo. Bajta nas le slabo preživlja in zaradi tega moramo uvajati »načrtno gospodarstvo«, da se prerinemo iz leta v leto. Zaradi tega smo zabičevali Francki, ko je šla v prvi razred, da naj pazi na abecednik, da bo dober še za Micko. Ona je dobila novo knjigo, Fleretovo, ker je prejšnja, ne vem kako se jc že imenovala, že zastarela. Pa dam letos Franckino knjigo Micki v prvih dneh septembra. Kar oddahnil sem se: Janezu in Francki bo treba odšteti stotak za knjige, Micki pa nič. Tiste zvezke, svinčnik in peresa bomo že dobili za kovača. Knjiga je bila le malo obrabljena, v njej je bilo dosti dvobarvnih slik in Francka se je iz nje tudi nekaj naučila. Najprej je brala velik tisk, potem pa malega. Zadnji je delal nekaj težav, kar hudo pa je bilo s pisanico, za katero ta knjiga ni prirejena. Je že tako, nobena reč ne more biti popolna; po starih abecednikih, ki jih je imel še Janez, je bilo vse skupaj pomešano: pismenke in tiskanice. Matija Škrbec 'bi rekel v »Gorenjcu«, da je bila ta mešanica kolektura, po slovensko bera, ali zbirca, in taka mešanica žita ali vina, ni kaj prida. Ko' so torej upeljali v šoli pred leti nov abecednik, im zavrgli prejš-
njo bero. se nisem hudoval, ker sem bil mnenja, da je to dobro znamenje za razveljavljenje kolekture sploh. No, in nova knjiga je bila sedaj še uporabna za Micko, kar je glavno.
Ko je bil prvi teden pri kraju pa mi jc Micka pela vsako jutro, ko se je odpravljala v šolo: »Ata, kupi mi veselje!« Torej »veselja« ji naj kupim! Ljubi otrok, saj bi ti ga kupil zvrhan koš. Le, kje se dobi in če ni predrago, če ga zmore naš mali grunt, ga dobiš! In stopita mimogrede k šolskemu upravitelju, kako »veselje« imajo že vsi prvenci, da ga kupim tudi svojemu otroku!
Pa mi je sapa zastala, ko mi pravi učenik, da moram kupiti otroku nov abecednik, ki se mu pravi »Preljubo veselje«. Moje »veselje« se je namah sprevrglo v jezo: Zakaj pa delate že zopet nov izdatek! Kje naj vzamem denar, saj ga ne delam! Micka ima še staro knjigo, ki bo zdržala še leto dni! Vse je bilo bob v steno. Upravitelj je dejal: Mene nič ne briga, kje vzamete denar! Banski šolski nadzornik je izdal novo knjigo, kaj mislite, da se bom jaz zaradi vas zameril!
Spoznal sem odkod piha veter in rekel’ ženi: Kupi za Micko Bobičev abecednik »Preljubo veselje, oj, kje si do-
ma«, kakor mi je učitelj zapisal na tale listek. Žena je še tega dne odnesla učiteljici kokoško, ki mi je doslej dala vsak drugi dan jajce, kar je zadostovalo za sol' in smrdljivca (petrolej). Ko je bilo »Preljubo veselje« pri hiši, se je pa spre vrglo v žalost, za katero pokojni Slomšek, ki je naredil to pesem, še nit slutil. O tem pa drugič!	J.	P.
Stara trnovska gostilna
Slovečo gostilno pri »Bergantu« v Trnovem je pred dnevi kupil Fran Slovša posestnik in gostilničar v Kolezijski ulici od ge. Marije Šičeve, soproge profesorja v pokoju. Ta mala, trnovska gostilna slovi že skoraj dobro stoletje kot shajališče trnovskih in krakovskih originalov, čolnarjev, ribičev in drugih obrtnikov. Hiša nosi na pročelju letnico 1827. Še v današnjih dneh je mimo shajališče Trnovčanov in Krakovčanov, potomcev starih možakarjev, po katerih so sinovi podedovali navado, da se sha jajo k »Bergantu« na dobro kapljico in na vesele, šegave razgovore. Marsikatera šaljiva, pa tudi resna beseda je bila v tej mirni gostilni že izgovorjena. Ima 2 Sobi, 1 malo, dru.go veliko. V veliki se zbirajo trnovski možje, v mali pa možje učenosti in umetnosti. Med obema sobama pa vlada prisrčna harmonija. l\i hiša je bila sprva »Komarjeva hiša«. Komar, čolnar in lastnik kopališča ob Ljubljanici, je imel v sedanji Trtnikovi hiši svojo »točarno«. Pred 90 leti je postal lastnik kajže Jurij Šebenik, ki pa jo je prodal Matiji Brgantu in po njem je ostalo hiši in gostilni ime do danes. Njegova žena Helena, roj. Omejčeva, je bila teta Ločanu Francetu Trillerju, ki je po njej podedoval hišo z gostilno vred. Matija Brgant je po podatkih trnovskega župnika pok. Ivana Vrhovnika umrl na sv. Gregorja 1857. France Triller je podedoval gostilno po teti Heleni, ženi Matijevi. Ko je France 1. 1877. umrl, je prevzela gostilno njegova žena Marija, ki je slovela kot zelo gostoljubna in dobra žena. Dosegla je visoko starost nad 80 let ter umrla 1. 1930. Po njeni smrti je podedovala hišo z gostilno gospa Marija Šičeva roj. Triller. Gostilna je slovela tudi kot shajališče ljubljanskih lovcev, ki so hodili ob Ljubljanici na lov na race ter so se potem shajali pri »Bergantu«, kar je pisano v starih knjigah.
EjublfansUe vesti
1. Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov bo 20. januarja ob pol 19.
{to je ob pol sedmih zvečer) v prostorih JUU, v Frančiškanski ulici, štev. 6. v Ljubljani z običajnim dnevnim redom.
1. Vreme. Depresija nad Sredozemskim morjem, zlasti nad Genovskim zalivom povzroča močno poobiačenje v vsi Italiji, kjer zaradi tega dežuje. Ta depresija priteguje iz evropske Rusije mrzel zrak, ki povzroča mraz in oblačnost s snegom v Karpatih in panonski nižini.
V Jugoslaviji je oblačno in precej hladno po vsi državi. Malo je snežilo v okolici Maribora in Sente, zmerna kosava v Podonavju. Minimalna temperatura je bila v Štipu —18, maksimalna pa v Iler-cegnovem +11.
1- Prvi pevsko-solistični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek, dne 15. t. m. v veliki rilnarmonični dvorani. Nastopil bo naš rojak elan dunajske dvorne opere Anton Dermota, absolvent^ našega državnega konservatorija, ki uživa že danes velik ugled v pevskem življenju izven mej njegove ožje domovine. Na koncertu bo sodelovala kot spremljevalka njegova soproga Hilda Dermota. Vstopnice bodo na razpolago od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice.
1. »Mrakova gledališka skupina« vprizori v sredo, 10. t. m., v frančiškanski dvorani Mrakovo tragedijo »Grohar«, v četrtek pa najnovejšo Mrakovo tragedijo »Stari Rimljan«. Obe predstavi sta pri kritiki in občinstvu izredno uspeli, zato vlada za reprizo živahno zanimanje. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo od ponedeljka naprej pri blagajni v veži pred frančiškansko dvorano dnevno od 10. do 13. in popoldne od 15. do 17.
1. Danes ob 20. bo »Gledališče mladih« ponovil0 tragedijo »Vojčck« v režiji Zv. Sintiča. Predprodaja vstopnic je v frančiškanski pasaži od 10. do 12,30 in od 15. do 18. zvečer.
^Edinstvo« ima svoj II. redni občni zbor v soboto, dne 13. januarja, ob 20. v prostorih gostilne »Stara šola« na Celovški cesti 101 z običajnim dnevnim redom.
V primeru nesklepčnosti se bo zbor vršil pol
ure pozneje z istim dnevnim redom _______________
Odbor.
1. Železniška postajališča v Mostah in na Viču sta želja nekaterih lokalnih faktorjev in smo o teh zahtevah posameznih Vičanov in Moščanov tudi že objavljali krajše notice, naslovljene na mestno upravo. Nekdanja občina Moste je zahtevala postajališče v neposredni bližini Pokopališke ulice že majnika meseca 1935., vendar pa tedaj ni izpolnila raznih obveznosti ter je zato ostala zadeva na mrtvi točki. Pozneje ljubljanska železniška direkcija ni dobila nobene prošnje več za postajališče v Mostah. Lani je bila pa predlagana ustanovitev postajališča na Viču zlasti zaradi učencev tamošnje meščanske šole, ki se z železnico vozijo v šolo na Vič. Železniška direkcija te vloge ni mogla upoštevati, ker jo je vložila samo šola in pa občini Vrhnika in Log. Interesenti so bili obveščeni o predpisu, da mora biti med interesenti za zgradbo in ustanovitev postajališča brezpogojno tudi občina dotičnega kraja, ki prevzame jamstvo za vse obveznosti. Postajališče mora zgraditi interesent na svoje stroške. Poleg tega pa železniška uprava pravi, da ni zainteresirana na zgradbi obeh postajališč. Postajališče v Mostah bi bilo namreč preblizu glavnega ljubljanskega kolodvora, ker predpis zahteva najmanjšo razdaljo 4 km od drugih postaj, dočim bi bilo novo postajališče v Mostah oddaljeno komaj poldrug kilometer od glavnega kolodvora. Zato bi bila frekvenca vsaj za to smer minimalna, postajališče pa nerentabilno. Ker bi novo postajališče Vič v glavnem uporabljali le dijaki meščanske šole na Viču, ki prihajajo iz občin Vrhnika in Log, ter neznaten del prebivalstva z notranjske strani, tudi ta načrt zaradi premajhne frekvence ne jamči za rentabilnost. Sicer je pa železniška uprava mnenja, da ni potrebno ustanavljanje novih postajališč v mestnem pomeriju, ker potrebam občinstva znatno bolje, ceneje in bolj prikladno ustrezajo cestna železnica in avtobusne proge.
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 9. januarja: Zaprto. Sreda, 10. januarja: Tri komedije. Red Sreda. Četrtek, 11. januarja: George Dandin. Red B. Petek, 12. januarja: Zaprto (generalka). Sobota, 13. januarja: Profesor Klepec. Premiera. Premierski abonma. Krstna predstava.
OPERA. Začetek ob 20. uri. Torek, 9. januarja: Zaprto. Sreda, 10. junuarja: Nižava. Red A. Četrtek 1). januarja: Werthcr. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča. Petek, 12-. januarja:	ob	15.	uri:	Glumač	Matere
božje. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Sobota, 13. januarja: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote. Izven.
BIOSKOPI
KINO MATICA: Večni zakon.
KINO UNION: Bel Ami.
KINO SLOGA: Ljubezen mladega princa. KINO MOSTE: Ječa brez rešetk in Grace Moore v »Sisi«.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste - Zaloška cesta 47.
Vremenska napoved za 10. januar: Oblačno po vsej državi, v Podonavju košava. Snežilo bo ponekod, močno pa zlasti v severno-vzhodnih predelih. Deževati utegne v sp°d' njem Primorju. Hujši mraz zlasti v severni polovici.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCfc ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku, — Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon it. 41-77. — Poštni čekovni račun it. 11.409.