fwi amerikanski Slovenec fpr
fft	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	flfrJjta
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageI	JuWsiamm
let za svoj	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA Jupujte vojite
amehuo.	v CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLOM IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.	bohpei
STE V. (NO.) 72__CHICAGO, ILL., PETEK, 8. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER 8, 1944	LETNIK (VOL.) LIII
Bitka, ki bo odločila usodo Ra jim
AMERIČANI UDARJAJO NA SIEGFRIE90V0 ČRTO; NA ZIJE KAŽEJO V KURNIKIH
Pariz, Francija. — Ameriška tretja armada je pričela v četrtek ponoči s silovitimi napadi na Siegfriedovo linijo, ki je zadnja obrambna črta na potu v Nemčijo. Motorizirani oddelki generala Pattona so naredili v sredo drzovit skok v območje
Siegrfriedovih utrdb, naglo pre---
gledali položaj in utrdbe in de vrnili. Par ur za tem so že začeli grmeti težki ameriški topovi in zdaj divja boj za preboj Siegfriedove črte.
Prejšnja poročila so že omenjala, da so ameriške čete prodrle na dveh mestih na nemško zemljo to je pri Luksemburgu in višje pri konici nizozemskega ozemlja. Pri Metzu so ameriški oddelki v četrtek jutro prestopili reko Moselle in so prodrli tri milje v območje utrjenega pasu. General Eisenhower je izjavil, da ne bo dol-
go, ko bodo ameriške čete na nemški zemlji.
Splošno mnenje prevladuje, da Siegfriedova črta je dobro utrjena, ter da se bodo Nemci tu skušali zakopati in vzdržati' pred Zavezniki. Toda vzdržali dolgo ne bodo, ker strategija ! zavezniških generalov jih nad-kriljuje, tako tudi premoč v zraku in pa kolosalna zračna transportacija, ki bo gotovo prepeljala če potreba, cele divizije v ozadje obrambne črte.
(Nadaljevanje na 6. str.)
RUSI UDRLI V JUGOSLAVIJO IN DRUGO IZ BALKANA,
™"""T"™""™"-
London, Anglija. — Svobodna radio postaja v Jugoslaviji1 je objavila v četrtek jutro vest, da so ruske čete dospele po ni- j žavi ob Donavi iz Rumunije v Jugoslavijo. Na Donavi so zasedle pri "Železnih vratih" trdnjavo Turnu-Severin in motorizirani oddelki se razlivajo naprej v smeri proti Beogradu, omenja poročilo. Beograd je cilj ruske vojske, ki ima namen prerezati železniško zvezo z vsem južnim Balkanom. Rusi so napredovali tekom zadnjih 24 ur za 05 milj. Zdaj so morda že blizu ali celo v Beogradu, ker odpor nemških sil v Jugoslaviji ni velik in ne bo kos dobro oboroženi ruski vojski.
Drugo poročilo omenja, da so ruske armade prekoračile tudi Donavo in da so do 20 milj v Bolgariji. Bolgarska vlada je baje v sredo zaprosila Ruse za premirje, na kar pa Rusi do sedaj še niso odgovorili. Da bi
Bolgari prepričali Ruse, da imaje' resno voljo sodelovati z njimi so v četrtek jutro baje napovedali Nemčiji vojno, kar pa ni še uradno potrjeno.
Razmere na Balkanu se razvijajo s tako brzino, da jim je težko slediti. Zadnji nastop Rusije kaže, da ima glede Balkana svoj določen namen, ki ga bo skušala ob tej priliki uresničiti. Ta namen ni čisto jasen zlasti ne Angležem in se zdi, da gledajo na nove dogodke na Balkanu z neko ljubosumnostjo. Rusija pa bo baš zdaj imela vso priliko, ad pokaže svojo skrb in resnost, koliko ji je za Slovane na Balkanu.
\
4,000,000 VOJNIH DELAVCEV BO NA RAZPOLAGO
Washington, D. C. — Vladni odbor za vojno proizvodnjo je obelodanil, da takoj, kakor hitro bo Nemčija poražena, bo oproščenih in na razpolago do 4,000,000 delavcev za civilna dela. Odbor dalje izjavlja, da bodo dvignjene vse kontrole in omejitve nad raznim materija-lom, ki se zdaj potrebuje izključno za vojno proizvodnjo. Povrat nazaj v normalno civilno proizvodnjo se bo pospeševalo od strani vlade kolikor bo to največ mogoče.
Vlada bo takoj preuredila vso kontrolo nad blagom in materialom. Prednostne omejitve bodo znižane najmanj do 40%. Ostalo pa preurejeno tako,' da bo odgovarjalo potrebam in zahtevam za nadaljevanje vojne proti Japonski v Tihem morju in na Daljnem vzhodu.. Pričakuje pa se, da po padcu Nemčije tudi japonski odpor ne bo trajal dolgo, k večjemu kako leto. Skupni anglo-amer. pritisk na Japonce bo tako silen, da Japonska dolgo he bo vzdržala Glede povrata v civilno pro-
izvodnjo omenja poročilo, da bo omejitev gradbenega lesa morala ostati v veljavi še precej časa, ker gradbenega lesa primanjkuje. Vzrok je pomanjkanje gozdarskih delavcev in pa transportacija, ki je zdaj vsa v večini v vojni službi. Vzelo bo precej časa, da se bo pripravilo nov les na trg in da se bo napolnilo lesna skladišča.
Največ skrbi pa dela vladi vprašanje, koliko časa bo vzelo privatni industriji preuredba za obnovitev civilne proizvodnje. Nekateri so mnenja, da le dobrih 90 dni, nekateri celo manj. Gotovega pa nihče ne ve. Mnogi strokovnjaki vidijo v zadevi občutne gospodarske težave, ki jih ne bo moč kar na hitro Dremostiti.
RAZBITI OK^OPNI TANKI
Amariika oborožena vozila so razbila te nemške oklopne tanke na cesti blizu St. Denis le Cast, Francija. Padalo in sekalo Je po njih. dokler jih ni zbilo do kraja in napravilo nerabne. Spredaj na leži mrtev nemški rojak. Brig. Gen. Isaac D. White iz Des Moines. Ia.. na levi pregleduje razdejane tanke.
_ ' • j
RUSIJA NAPOVEDALA BOLGARIJI VOJNO
Moskva, Rusija. — Ruska ■ l&da je po čakanju _ dpi j ia se bolgarstca vlada v11
Sofiji i^: trezne da na- t pravi pametne korake v č lastno dobro s tem, da Nemčiji (s obrne hrbet in vstopi na stran t zaveznikov ter1 pokaže svojo • v dobro voljo za sodelovanje z It Zavezniki, vsaj ob koncu voj- \ ne, napovedovala Bolgariji voj- \ no. Svoj korak Rusi utemelju 1 jejo s tem, da Bolgari med tem, ko so povdarjali svojo i nevtralnost so nudili Nemcem ( se vedno sodelovanje. Nemška ] vojska še vedno potuje po bol- 1 garskih železncah, cestah, itd. i To ni prava nevtralnost, pov- < dar j a Molotov, sovjetski zu- ] nanji komisar. Po tej napove- j di se pričakuje, da bo Rusija < zasedla Bolgarijo in pognala iz dežele nemške Koburžane, ki , so Bolgare kot nemški agenti vodili v korist nemške politike na Balkanu. Zanimivo je, kako
!
bodo ta korak vzeli na znanje v Londonu in v Ankari, ker s j tem korakom bo zapihala se-; verna burja preko Balkana. -o-
STROGA DOLOČILA ZA
- OKUPIRANE DELJE NEMČIJE
London, Anglija. — Zavezniki imajo pripravljene stroga; določila in postave za Nemči-1 jo, ki jo bodo okupirale zavezniške sile. Vsa oblast bo poverjena in izročena Zavezniški vojaški vladi, ki so jo Zavezniki pripravili in tranirali za ta namen. Ena glavnih določil bo vsepovsod, da nazijske edi-nice, kakoršne koli, se imajo takoj razpustiti in razgnati. V tem oziru so že določene stroge kazni proti vsakemu, ki bi poskušal kako ohraniti nazi-j zem pri življenju. Vso nazij-( sko lastnino, kakoršnega koli L značaja bodo zaplenili. Vsa nemška sodišča, šole, univerze ; bodo začasno zaprte, ^df^ih bo ' mogoče preurediti na načelih demokracije.
• —o—
Pomagajte Ameriki do zrna« a ge! Kupujte zvezne vojne bonde!
KRIŽEM SVETA N
. Storkhoiimv^vt»d«ka. — ri
)opisnik švedskega lista "Af- la ontidningen" poroča iz Nem- n; ije, da je v več nemških me- d: tih nastal zadnje dni med pre- h livalstvom upor proti nadalje- b: an ju vojne. Demonstrati zah- A evajo, da se z vojno jenja za n •sako ceno. V več krajih pra-Jg ri poročilo, da so se čuli vzkli- v ci proti Hitlerju.	p
— Bruselj, Belgija. — A- p neriški poročevalci omenjajo, ž i a belgijsko ljudstvo pobira g] po osvobojenih krajih po po- p jih pobite konje in izrezavajo z z konjskih trupel meso. Na to! n >b konjski pečenki proslavlja-jo osvobojenje. V neki vasi so n izjavili prebivalci, da niso že s iolgo videli mesa.	[t
—	London, Anglija. — An- d gleški letalci so te dni zopet r bombardirali v severni Norve- r ?ki nemško bojno ladijo Tir- t pitz, ki se še vedno skriva v s norveških zalivih. Potopili pa 1 so, pravi poročilo 19 manjših sovražnih prevoznih Ladij v norveških vodah.
—	Washington, D. C. — Argentinski poslanik Rudolf o Garcija Arias je podal včeraj izjavo, da Argentina na noben 5 način ne misli dovoliti kakega zavetja nazijskim vojnim kri-j1 vcem. Poslanik je pristavil da 1 Argentina nima nobenih zvez < 7 osiščnimi silami.	{
—	Stockholm, Švedska. — * Švedska vlada je objavila, da
j ne bo dovoljen v Švedsko vstop I nobenemu vojnemu zločincu, j i Poročila iz Švice so omenjala zadnje dni, da ima maršal , Goering, nazijec štev. 2. namen pobegniti na Švedsko, da bi se rešil zavezniškega pre-! ganjanja.
—	Madison, Wis. — » Mlekarske centrale poročajo, da je začelo po vsem osrednjem zapadu primanjkovati surove-j ga masla. Največ je kriva temu šesttedenska suša, ki je trajala v juliju in avgustu in uničila mnoge pašnike, kar je vzrok, da krave dajejo veliko manj mleka, kakor normalno-
—	Chicago, 111. — V državi »•Illinois in Indiani ie odšlo de-
r	ir
fEMŠKI DIPLOMATI PRI-d SPELI NA PORTUGALSkO tl
Madrid, Španija. — Mad- & idska radio postaj* je o^Evi
a v sredo vest, da so dospeli vi ia Portugalsko višji nazijski k liplomati, katerim baje nače- ci uje znani von Pappen, ki je ž; »il do pred kratkim poslanik v Ankari na Turškem. Kaj je tc lamen te nazijske misije čisto k rotovega nihče ne zna. Goto-o pa je, da bo misija skušala s< >riti v stik s zavezniškimi di- j« »lomati in da bo tipala po motnostih, po katerih naj bi pri- r li Nemci do miru. Drugi so zo->et mnenja, da morda višji na-:iji iščejo prilike, kako bi od-leseli pete iz Nemčije zdaj, ko ;e stavba Hitlerjevega naziz-na ruši in podira. V Londonu >o ob tej vesti tiho. V Washing- s ;onu pa izjavljajo, da ima gle- s ie miru z Nemci vso oblast v t rokah general Eisenhower in ^ njegovi pogoji so: popolna ^ brezpogojna udaja. Ti pogoji r so pa za nazijske lisjake gren- s ki. •
-0--r
DEWEY PRIČEL S KAMPANJO	]
r
Albany, N. Y. — Governer Tomaž E. Dewey, je odšel s svoje farme v Dapplemare, N. Y., kjer je bil na oddihu in menda pripravljal načrte za volilno kampanjo. Odšel bo na 6,700 milj dolgo potovanje po osrednjem zapadu in po zapadu, kjer bo imel v osmih glavnih središčnih mestih svoje kampanjske govore. Obiskal bo 24 držav, omenja poročilo. J __^ o-
ŠOLE OTVOfcILE POUK
Chicago, 111. — V Chicagi in i v okraju Cook se je vpisalo in vrnilo v šole okrog 460,000 o-trok, poročajo šolske oblasti. V farne šole pa se je vrnilo in vpisalo v Chicagi in okolici o-krog 140,000 otrok. !_i
i, i
{ j
jlavstvo v dvanajstih tovarnaji, kjer izdelujejo lepilni stenski papir na stavko. Vzrok stavke je v tem, ker družbe nočejo podpisali in obnoviti pogodb z ! unijo, ki določa mezdno lest-j vico.
ZVEZA SLOVENSKIH ŽUPNIJ STOPA V AKCIJO ZA SLOVENSKE PRAVICE
Cleveland, Ohio. — Zveza slovenskih župnij v Ameriki je na svoji zadnji redni mesečni seji sklenila, da pošlje delegacijo k državnemu oddelku v Washington, kateremu bo predložila memorandum, v katerem bo analiziranih nekaj glavnih točk z ozirom na slovensko, odnosno	1
jugoslovansko vprašanje.
Zbornica je prišla do tega zaključka iz razloga, ker je zdaj skrajni čas v očigled bližajočega konca vojne v Evropi, da se predloži ameriškemu državnemu oddelku upraviče-; ne zahteve Slovencev v stari domovini, v katerih imenu se čutimo dolžne govoriti mi tukaj ^v tem času, ko oni doma [ne morejo.
Deputacija se nam .je zdela potrebna posebno v tem času, (ko se vrši v Washingtonu konferenca zaveznikov in se bo, če mogoče, potoni državnega od-Jdelka predložilo memorandum tudi tej konferenci.
V glavnem bo obsegal memorandum sledeče točke:
f. Ustvaritev nove Jageetfa-j vije, v kateri naj bodo zlasti . kompaktno zbrani vsi Slovenci ; avtonomija posameznih držav v Jugoslaviji; narod naj si sam odloči oblike vlade in to brez vsakega pritiska od katere koli strani.
2. Vsa slovenska zemlja naj se izroči zopet Slovencem, to je Primorska s Trstom, Koro-
ška, Štajerska, Medjimurje.
3.	Poudarjanje, da Trst za Slovence že davno ni več odprto vpašanje, ampak zaključeno ter zahtevano kot edina in prava slovenska lastnina.
4.	Zavezniki naj takoj zavzamejo vse potrebne korake, da se teror v Jugoslaviji ustavi, če treba tudi s silo.
To so glavne točke, ki jih obsega memorandum, katerega bomo te dni priobčili v celoti.
Sklenjeno je bilo, da bo deputacija sestoj a la iz štirih oseb in sicer dveh duhovnih in dveh lajikov.
Bodočnost Slovenije oziroma Jugoslavije se že ustvarja. ^^ ne smemo zamuditi tti t i trenutka hi nroraftio spregovoriti v imenu Slovenije resno besedo na pristojnih mestih. Zveza slovenskih župnij je smatrala za svojo sveto nalogo, da stori svojo narodno dolžnost do stare domovine. Ker ima dobre zveze na odgovornih mestih, deputacija tudi pričakuje, da bo s svojo misijo tudi uspela.
TITOVCI SE SKUŠAJO
STRNITI Z RUSKO SILO
Washington. — Britiški radio je že 31. avgusta povedal, da so edinice jugoslovanskih sil pod maršalom Josipom Brožem dospele v okolico Beograda in da je po mestu odmevalo grmenje topov. Še pred tem pa je Svobodni jugoslovanski radio poročal, a so se Titovci po svojih zma-Ljah v Srbiji v široki fronti pomikali proti severu, kjer se mislijo strniti z sovjetskimi armadami, ki prodirajo po Rumu-niji.
Poročilo iz istega vira je že 1. septembra naznanilo, da se Titove čete nahajajo pred zagrebškimi vrati, na jugu pa u-spešno napadajo bolgarske o-
kupacijske čete, ki so se takrat še vedno ustavljale.
Zadnje dni prihajajo poročila, da organizirane in za to priliko posebej pripravljene Titove čete razdirajo železniške proge po vseh važnih zvezah* od enega do drugega konca Jugoslavije, v Sloveniji nič manj kakor drugje.
PLOESTI OBVAROVAN
PRED RAZDEJANJEM
Washington. — Poročilo časniškega poročevalca za ruski list Izvestja je bilo te dni naznanjeno po radiu iz Moskve in je povedalo, da se je treba zahvaliti samo naglici, s katero je ruska armada prodrla v rumunsko oljno središče okrog Ploesti, da niso umikajoči se naziji razdejali do kraja oljne vrelce, cevovode in čistilnice v tistem kraju.
Toda dopisnik dostavlja, da so naziji kljub temu zadali "težke rane" celemu kraju, tako da veliko število podjetij ne more obratovati.
Nadalje pripoveduje poročevalec, da se Rumuni kar kosajo med seboj, kdo bo bolj pomagal rdeči armadi. Rumunski delavci, inženirji in "prebivalstvo kot celota" so vsi pomagali Rusom pogasiti ognje, ki so jih zanetili naziji. Razen | tega so Rumuni tudi pomagali
sovjetskim vojakom poiskati in zgrabiti nemške požigalce, ki so bili oblečeni v civilno o-bleko.
Na nekem kraju severovzhodno od Ploesti, so ruske sile našle velikanske zaloge nemške opreme ni raznih zalog. Treba je tudi omeniti, da so med tem blagom dobili polno kuhinske opreme, ki so jo Nemci "izvozili" iz kantin v O-desi in Karkovu. Ravno tako so dobili tam večje zaloge o-bleke, ki je bila narejena v Moskvi in Leningradu.
Stran Ž
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 8. septembra 1944 ^
AMERIKANSKI SLOVENEC £
Prvi in najstarejši slovenski The first arid the Oldest Slovene in list v Ameriki.	Newspaper in America. i
Ustanovljen leta 1891	Established 1891
Uhaja vsak lortk in paiak	Issued arary Tuesday and Friday pi
-- - " i k*
Izdaja in tiska:	Published by	*
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. k<
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office: tc
849 W.'Cenxtfak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.t Chicago y(
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
____IT
Naročnina! Subscription:	q\
la celo leto_______$4.00 For one year----*--—$4.00
Sa pol leta___________100 For half a year--2.00	L
'a četrt leta___________1.25 For three months---1.25	(J
Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe:
la. celo leto__$4.50 For one year ---$4.50
5a pol leto___2.25 For half a year-— 2.25	^
Sa četrt leto_________1.50 For three months----- 1-50	j
Dopisniki so prošenL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje j ■ ore predno ja list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa u najkasneje do sreda jutra. — Na dopisa bres podpisa se na ozira. — Roko- £ pisoT uredništvo ne vrača.
>	- o
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani ^ kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.	1
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at ,
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_ 1
----;<
KADAR ZAČNE VODA TECI : V GRLO...
[ H
__-	I
Poročila zadnjih mesecev stalno pripovedujejo o nem- j škem umiku in zgubah na vseh frontah. Barbar Hitler, ki i je kopal grobove vsem narodom, je končno izkopal grob tu- j j di za svojo nazijsko Nemčijo. Nobenega izhoda ni, kakor Ij le pot, po kateri se mora umikati, in ta vodi v grob — v po- j polni propad.	' j
Ne bomo razglabljali motivov, ki so Nemce vodili v taka blazna dejanja, ki se osredočujejo samo v tem, da je treba po nemsk'i mentaliteti vse druge pobiti in poslati v krtovo deželo, samo Nemci naj bi ostali na soncu kot neko izvoljeno gosposko ljudstvo in gospodarili nad vsemi drugimi 1 na evetu.Baš ti motivi so jih privedli tja, kjer so. Zdaj so tam, kjer jim je začela teči voda v grlo. Zgubili so vse ; bitke. Za krivice prihaja maščevanje in končna kazen. Te pa se boji tudi trdovraten Nemec.
Razna tipanja po miru, po takem miru, ki bi Nemcem < prinesel vsaj malce nekega upanja na nekaj več, kakor pa h je brezpogojna udajji, so zdaj na dnevnem i*edu. Ta tipa- 1 nja se čutijo že dolgo, vse šJtofci odkar je bila nemška vojska tepena in je omagala tamkaj pred Stalingradom ob Volgi, | ob vratih tajinstvenega vzhoda. Toda Nemec je zvit. Računal je s človeškimi slabostmi med Zavezniki, čes, saj ni še ; vse izgubljeno. Zavezniki se bodo lahko sprli še med seboj in jaz bom smuknil iz nevarnosti, kakor lisica, in bom ob . drugih časih na druge načine poskušal vsesti se svetu na< vrat in mu zavladati. Nemški propagandist so znali širiti propagando v svoj prid. O zapadni Evropi so pripovedovali, da jo imajo tako utrjeno, da sploh ne bo mogoče niko-! mur priti preko njenih obrežij. O kaki invaziji so govorili z ironičnim nasmehom. Vse to pa ni bilo nič drugega kakor le nemški bluff, s katerim so hoteli preslepiti svetovno javnost, da je Nemčija in od nje zasedena Evropa sploh ne-zavzetna. Le en narod je vstrajal v tem, trpel in prenašal vse gorje s pravim heroizmom, ki ima malo primere. To so Angleži. Hudo je padalo. Leta 1940 je bilo vse podrto, vse na tleh. Vsa Anglija je morala v zaklonišča pod zemljo. To ni bilo prijetno. Pa so le vse z neko občudovanja vredno vstrajnostjo prenesli, pretrpeli in preživeli. Leta 1942,1943 in 1944 so začeli vračati batine, bolj in bolj in že leta 1943 so Nemcem razbili vsa mesta. Razbijanje se je na-; daljevalo, dokler niso popokale tudi stene ob Atlantiku in nato je prišla invazija, ki tako sijajno uspeva. Zavezniška moč je vrgla Nemce zdaj že do njihovih državnih mej in šla bo naprej, dokler ne bo dospela v Berlin in tamkaj v nemški hiši počistila yse tisto, kar je svetu zdaj že v drugič j tekom dobrih trideset let napravilo in povzročilo toliko gorja in neprilik. To je namen in načrt Zaveznikov. Ali bodo izvedli vse to? Ali bodo ostali pri svojih trdnih in odločnih sklepih? Vse odvisi od velike previdnosti. Ce bo te manjkalo Zaveznikom, ali če bodo postali premehki-in preveč popustljivi, potem bodo napravili gotove nove napake,' kakor so jih napravili leta 1918-19, ko so Nemcem marsikaj spregledali in popustili. Radi tiste neprevidnosti imamo na svetu zdaj to drugo svetovno vojsko. Radi napak in i neprevidnosti, če se bodo napravile zdaj, pa bomo imeli | lahko še tretjo svetovno vojno, še veliko hujšo in bolj krvavo, kakor je sedanja.
Važno je torej, kako bodo ravnali z Nemci zdaj.
Mnogim se vidi nerazumljivo, čemu se Nemci še bije-jo, čemu vztrajajo s svojo trdovratnostjo, ko vidijo, da so [ vojno zgubili. Tako se zdi onim, ki ne pogledajo globlje v nemške načrte.
Yes, Nemci dobro vedo, da so zgubili to drugo svetovno vojno, da v tej vojni ne bodo zmagali na bojne polju. Ampak nemška prefriganost zdaj igra na druge strune, namreč, da si skušajo v tej polomiji rešiti, kar se še da in kar! največ se da, in če tudi ta rešitev ne predstavlja več kakor le eno samo bilko. Iščejo jo in gledajo za njo. Če bodo našli kako tako bilko, se bodo z njo skušali splaziti nanovo na obrežje in bodo čez leta nanovo poskušali na kakoršne-
oli načine že priti do nove moči, in če se jim to posreči, po- * sm je svet lahko zagotovljen, da bo imel kmalu še hujŠQ ž n večjo svetovno vojsko, kakor jo ima zdaj. To niso nika- s :e domišljije.
Nemci zdaj tudi upajo na druge možne slučajnosti, na lc »rimer na to, da se bodo Zavezniki sprli kje med seboj, radi i ;akih meja, radi kakih vlad kakih malih dežel, ali česar [oli že. Vsi taki spori bi služili samo Nemcem. Tudi na o gledajo, da bi zavlekli vojno vsaj do ameriških narodnih molitev. Upajo, da bi republikanci, če bi zmagali, podrli narsikaj, kar je uvedel Roosevelt tekom svoje administra- . nje. Ce podero in odpravijo le njegove zakone kot soj-Lend-Lease in druge ustanove, služeče deželni obrambi in drugim namenom, že bi bilo mnogo uničenega za Zaveznike, Nemcem pa v korist. Od republikancev pričakujejo, da bodo zavozili nazaj v vode osamljenosti — ameriško izolacijo — in če bi prišlo do tega, bi pomenilo za Nemce veliko pridobitev. In sto in sto reči je še, na katere Nemci1 upajo. Ali se jim bo katero izmed teh upanj uresničilo? Če bodo Zavezniki previdni, se ne bo. Če jih bodo pa zma- j ge omamile in kaki malenkostni spori zavedli v nesporazume, tedaj pa bo nevarnost, da se bodo Nemcem nekatera upanja uresničila. Vse to nam bo pokazala bodočnost. *
Glavno dejstvo za enkrat je, Nemcem teče voda v grlo. Doigrali so in v svoji zločinski igri propadajo vsepovsod. Svetu so povzročili grozno trpljneje. "Zgodovina pa jim vžiga na čelo neizbrisno znamenje krutih barbarjev^
RESEN ODGOVOR NA NE-! RESNO "VABILO" GOSPEJ ALBINI NOVAKOVI
Lemon t, 111.
Želeti bi bilo, da bi pod vsaj navidezno resnim naslovom Vašega članka stale tudi vse- j skozi resne besede. Imel sem ; vtis, da pišete resno in iskreno, dokler nisem naletel na Vašo I željo, da bi na SANSovi konvenciji bila "vsaj navidezna sloga". Ta Vaša želja, gospa, ne kaže ne resnosti ne iskrenostih Preresni časi so, da bi se s takimi rečmi igračkali. Bili so časi, ko je marsikdo od "povabljenih" v Vašem vabilu resno hotel slogo in se zavzemal zanjo z vso iskrenostjo, zakaj verjel je, da gre res edino in samo ,za narod doma, kakor Vi pravite v svojem dopisu. Od takrat do danes nam je pa že marsikateri glas iz nam katoličanom načelno nasprotnega tabora javno povedal, da je bila nespa-|met, misliti na slogo. Če je ta misel obveljala glede iskrene sloge, kaj naj komu šele pomaga "vsaj navidezna sloga"? In tako želite Vi na prihodnji konvenciji SANSa? Neresno ste pisala, ko ste tako pisala. Neres-nost se z isto pravico pripisuje tudi vsem listom, ki so ali bodo natisnili Vaše "vabilo". Razen, če hoče kak list Vam sami pomagati in želi iz dobrohotnosti brezplačno advertajzati Vašo neresnost.
Ne rečem, utegnilo bi se zgoditi, da bi se zopet sflikala neka "vsaj navidezna sloga". Pozabljate pa, menda nalašč, da se je prva sloga razrušila radi agitacije za sovjetizacijo Slovenije in sploh Jugoslavije. To je komunizem! In se je reklo, da se dela po volji naroda doma in edino za blagor naroda! Zdaj, 'ko je na višji migi je j agitacija za sovjetiziranje Slovenije tu in v starem kraju ustavljena, se skuša narediti vtis, da je vsa opozicija proti partizanstvu zgrešena. In zdaj naj tudi jaz hodim okoli brez "vrvice", kot mi naročate! Žal, še sem tu z "vrvico", ker ste mi jo sama dala v roke s svojo željo po "vsaj navidezni slogi". Navidezna sloga bi utegnila priti, držala bi pa samo tako dolgo, dokler si kak agitator ne izmisli kaj novega, čemur načelen katoličan ne bi mogel pritegniti. Da ni bilo' višjega migljeja, agitacija za sovjetizacijo Slovenije bi bila šla lepo naprej. Ce ste Vi, gospa, toliko "liberalnih nazorov", da ste za slogo kljub takim in podobnim agitacijam, odgovornost je seveda Vaša.
i Kar se pa mene tiče — govo-i rim le v svojem imenu — po žalostnih skušnjah v iskreno slo-: go ne verjamem več, kako "vsaj navidezno slogo" pa prepuščam tistim, ki se z njo zadovo-i .1 ju je jo. Zato me ne more ganiti ■ Vaša pridiga o "krščanski in narodni dolžnosti".
P. Bernard Ambrožič.
-O-
PIONIRJI ODHAJAJO Waukegan, III.
Kar naprej se oglaša v naši naselbini božja poslanka sni rt j
in nam pobira naše pionirje in pionirke.
Dne 11. avgusta je umrl v j bolnišnici sv. Terezije Mr. Ignac Hodnik, iz 602 May St.,! star 58 let. Smrt ga je vzela po enotedenski bolezni. Umrl je previden s sv. zakramenti za j umirajoče. Doma je bil iz Vrhnike pri Ljubljani, po domače i Žontičev Nace, odkoder je pri- j šel v Waukegan, 111., leta 1909 in je ostal tukaj ves čas. Upo-, slen je bil v tukajšnji žičarni. Bil je spoštovan in priljubljen povsod. Tudi je bil dober faran ■ in dobrotnik cerkve Matere Božje. Pomagal je, kjer je le mogel. Bil je dober naročnik in plačnik Am. Slovenca, ki ga je vedno najrajši prebiral.
Na mrtvaškem odru je ležal v Nemaničevem pogrebnem zavodu in je bil ves obsut s cvetli- j cami. Imel je mnogo prijateljev in spadal je k trem katoliškim društvom, namreč h Katoliškim j Borštnarjem, Družbi Sv. Druži-! ! ne št. 6 in Društvu Sv. Imena Jezusovega, ki so ga spremila1 do groba z zastavami in v le-: pem številu članstva. Pogreb se j i je vršil 15. avg. Slovesno žal-' no sv. mašo je daroval naš pomožni župnik in domačin Rev. M, J. Cepon, ki je opravil za pokojnega tudi zadnje molitve ! na pokopališču. V pogrebnem sprevodu je bilo 40 avtomobi-: lov.
Tukaj zapušča pokojni tri se-i stre, v starem kraju na Vrhniki pa očeta, starega 90 let, in brata in sestro, Če še živijo. Pokopan je na Ascension pokopališču. Naj mu sveti večna luč, preostalim pa izrekamo svoje jsožalje.
Nadalje je dne 10. avgusta j na svojem domu na 1038 Park Ave., North Chicago, umrla rojakinja Mrs. Mary Papež, roje-na Petrič, v starosti 65 let in do- j ma iz Borovnice. Zapušča mo-(ža, dva sinova in dve hčeri. Bila je tudi naročnica Am. Slovenca, ki ga je zelo rada imela; najbolj so jo zanimale novice iz •starega kraja. Spadala je k tu-(
ajšnjemu Samostojnemu dru- jto. tvu in k druitvu sv. Roka St. j ma 4 SNPJ. Pogreb se je vršil 14. -nai vg. iz cerkve Matere Božje na ko Ascension pokopališče. Bodi ji na ihranjen blag spomin, preosta- ka im pa naše sožalje.	gil
Jennie Keber. vs;
-o--ka
KAKO MUČIJO OTROKE tal
Cleveland, O. ko Skoraj dnevno čitamo o zve- en rinskih materah, kaj delajo s mi ;istimi malimi mučenčki; za za koliko podobnih slučajev se pa sa še nikoli ne izve!'Tako smo či- ki tali, da je neka hudoba z že- te lezno palico ubila dve leti sta- to ro dekletce. Samo mislimo si, bi koliko muk je nedolžni otrok b< moral prestati, predno je iz- k dihnil in koliko je pa še prestal d te dve leti pri tej hudobi; to bi n niti sam peklenšček ne mogel p napraviti. Ne samo nabiti, ubiti ri bi se moralo takega trinoga, pa r« počasi kakor je ona ubijala g svojo lastno kri. Potem je zopet fc ena ubila s kuhinjsko lopatico č dve leti starega fantka. Zopet e | enaka žaloigra teh pesjanov. v I Ali je to mati ali je svinja, ki n j tudi včasih kakega mladiča k !raztrga? Pa smo zopet čitali, k kako je zdelala taka hudoba r i šele sedem tednov starega mal- ± Ička, da mu je polomila rokce in Množico ter vrat. Pa si samo I predstavljajmo muke teh ne- i !dolžnih žrtev te brefeprimerne J surovosti. Izrezala sem sliko iz nekega časopisa. Kako se ta 1 zver v človeški podobi grdo re-ži, bere se ji že na obrazu vsa j krutost. Potem je ena pred kratkim s kladivom razbila tu- 1
di sedem tednov starega mu- ' i 1 čenčka. Sedaj pa so zopet dobili šest mesecev starega fantka 1 mrtvega, ki mu hudoba ni ho- 1 tela dati nobenega jedila, da je j revček od lakote umrl. Koliko je pa primerov, ko mi še ne ve- ' mo zanje. Samo to je nekaj čud- 1 nega, da mi samo čitamo kaj 1 delajo s temi sirotnimi revčki, 1 i ki jih pobijajo in mučijo, nik- 1 dar pa ne čitamo kake obsodbe. 1 Ko je neki pohabljenec svojega otroka iz usmiljenja usmrtil, je j pa zato dqbil električni stol. On ■ i ve, kaj se pravi biti pohabljen, \ zato lažje razumemo njegovo dejanje, pa je bil obsojen. Vse tiste hudobe bi morale dobiti
i
natančno isto, kar so same storile z njih lastno krvjo; to bi I bilo potem zadoščenje za njih hudobijo, ki izvira prav iz pe-.jkla. Po časopisih bi se moralo protestirati in delati na to, da bi take zveri dobile primerno j kazen, da bi bilo svarilo tudi .'drugim in njim samim. Zato pa : . tako delajo, ker nimajo nobenega strahu in se jih vse prem!- j , lo kaznuje ali pa nič.
Naj bi se vsaj časopisje zali vzelo za te male nedolžne mu-; . ČenČke. Vse hoče otroke, potem i . pa delajo z njimi da ni za ni-, kamor. Pa še zdravniki pripo-[ ročajo da naj ljudje puste otro- j ! ke jokat. Otrok, ako je zdrav, . I nikoli ne joka brez vzroka. Za- i J to je pa potreba pogledati, kaj i mu je, ne pa ga pustiti, da joka .jcele ure, četudi zdravniki tako ; j priporočajo. Morda imajo prav, .?ali meni se zdi to bedarija in mučenje otrok. - Toraj to sem hotela zapisati, ker se mi ne-L izrečeno smilijo ti ubogi mu-čenčki, ko se nobeden neče za-; L (vzeti zanje.
Mary M odri an.
-O-
O KRALJICI i INŠTRUMENTOV
Piše Ivan Račič
Chicago, 111.
XIX.
»j
! Zadnjič smo nekoliko popisali "sladko trojico" v orglah: i j Vox Humana, orgelski zvonovi : in orgelska harpa. Omenili smo postrani tudi "nebeške" učinke
•	v orglah.
Da ne bo nikogar prav pre-
■	več trla radovednost, kakšni so
■	ti "nebeški" učinki, naj pa še o
•	njih povemo par besed. Poseči-; moramo malo na okrog.
Igralec na violino lahko na j
■	poseben način izrazi vsako no-[
i —
. Lahko z levim zapestjem | rr alo zatrese strune, ko igrajij inje, lahko vsako noto neka-; 1(1 3 zareže v začetku, narašča j#)
a nji ali pa pojema z glasom, j v[ akor pač pritiska lok. Na dru- Iti ih inštrumentih se da spet = saka nota posebej izraziti naj ak drug način, le pri orglah je i iko, da mora biti od kraja do ^ onca enakomerna, popolnoma jj nolična. Gotovo izražanje je irp logoče doseči z odpiranjem in ^ apiranjem že enkrat prej opi- ^ anih "swell shades", toda tu- p :aj pride v poštev le velikopo- 2 ezno izražanje, celi oddelki, ne n oliko vsaka nota posebej. Da k )i torej napravili orgelski glas n >olj živ in izrazit, so znašli ne- q tak strojček, ki trese sapo pre- ^ len gre ta v piščalke, in na ta v način trese glas. Včasih dela ta * priprava toliko ropota kakor razna sita v mlinu, tako da se ropotanje sliši bolj kakor pa glas piščalk, na splošno je pa j tak tremulant izboren pripomo- ^ ček, ki zelo poživi glas. To je | ena tistih naprav, ki jo je treba v cerkvi s previdnostjo rabiti in j ne prepogosto. Za tišje spremene je zelo na mestu, za glasne pa ne. Ce se uporablja z glasnimi, meketajo orgle kakor koze po hribu.
Vse to navajamo zaradi tega, da bo čitateljem bolj jasna razlika med "tremolo" igranjem in "nebeškimi" učinki. Tudi pri nebeških učinkih se glas trese, toda lepo in fino, vse drugače kakor pri igranju z uporabo fremulantov. Prav majhne orgle navadno nimajo nebeških učinkov, ali pa imajo le enega, ki se imenuje Voix Celeste, kar v francoščini pomeni "nebeški glas". Sestoji iz zveze dveh popolnoma enakih spremenov violinskega glasu, toda piščalke v enem so uglašene za prav majčkeno spoznanje višje (včasih pa nižje) kakor pa piščalke v drugem, ki se popolnoma ujema z ostalimi spremeni. Ta majčkena preračunana razlika v uglašenju dveh popolnoma enakih piščali, ki vedno zapojeta skupno., napravi, da glas i nekako valovi in je posebno j prijeten. V večjih orglah je več takih "celeste" spremenov, to je, po eden za močnejši violinski glas, prav tihi violinski glas, mehki flavtni glas in zelo mirni orgelski glas. Kjer je prostor in denar, si je mogoče omisliti vse polno lepih stvari.
Omeniti je tudi treba, da [ima vsaka cerkev sama veliko opraviti s tem, kako se orgle slišijo notri. Prostor v nekaterih, posebno tistih ki so zidane | v gotskem slogu, kar sam na-! pravi vsak glas poln, lep in do-| neč. V nekaterih cerkvah ni treba drugega kakor kihniti, pa tako lepo zatjoni, da je veselje, V takih cerkvah je prijetno peti in orglati. Nova samostanska j cerkvica pri oo. frančiškanih v Lemontu je že ena takih, ki so i zelo ugodne za glas. Po ne"ka-terih cerkvah pa glas spet preveč in predolgo odmeva in se premešuje brez konca in kraja, kar je pa spet pokora, kakor je pokora, če sploh nič ne odmeva. Visok strop, razni križajoči se oboki in kamenita tla pospešujejo donenje glasu, — preproge in razne mehke snovi, s ka-iterimi so včasih potlakovane cerkve ali obdane ž njimi po stenah ali stropu, pa udušujejo glas. V mnogih slučajih je velikanska razlika med donenjem glasu v prazni in polni cerkvi. Kadar je cerkev prazna, po nekod pojejo orgle kot milijon dolarjev, — kadar je polna, pa ni glasu nikjer, posebno še v ! deževnem vremenu, ko pridejo ljudje v cerkev z vlažno obleko, ki dobesedno kar popije vsak glas. Zato smo že prej poudarjali, da morajo biti za vsako posamezno cerkev orgle narejene po meri, to je, preračunane in uravnane tako, kakor je najboljše, oziroma kakor je po-
<trebno ravno za tisto cerkev.
i
(Dalje prihodnjič)
I DOGODKI I
V med Slovenci po	(fl
Smrtna kosa
Indianapolis, Ind. — Po krat-ci bolezni je tukaj umrl Anton Jrbančič, po domače Voštirjev rone. Star je bil 56 let in v A-neriki je bival 31 let. Doma je l>il iz vasi Nadanje selo pri St. Petru na Krasu. Poleg soproge zapušča hčerko Berto in tri sinove, Henry, Justin in Charley, ki so vsi trije v službi Strica Sama. Zapušča tudi sestro Jennie Gerbeck in dva brata, Joe in Louis Urbančič. Pogreb «e je vršil 1. septembra, iz cerkve.
Naj v miru počiva. — J. G.
- i i i ■
Rojak umrl
East Chicago, 111. — Te dni je preminil rojak Joseph Bar-, tol, star okrog 40 let. Doma je bil iz vasi Zagred, občina Smar-jeta na Dolenjskem. Tu zapušča brata Antona Bartola v Jo-lietu, dva brata pa v starem kraju. Bila mu lahka ameriška žemljica!
V Kaliforniji
La Salle, 111. — Mrs. Jeanette Bruder je odšla v Kalifornijo obiskat svojo hčerko Jeanette Gabler, zato je par tednov ne bo doma. Vsi ji želimo lepih in zdravih dni tam v sončni Kaliforniji in da bi se spet vesela vrnila med nas. Prijateljice ji pošiljajo lepe pozdrave, enako tudi hčerki in možu. — Z.
H -
Hvala za obisk
Chicago, 111. — Na potu iz Sansove konvencije v Cleve-landu domov v Pueblo, Colo., . sta nas obiskala odlična pue-belska rojaka Mr. Anthony J. Jeršin, gl. tajnik Zapadne Slo-. vanske Zveze, in Mr. John M. Stjonich, predsednik Zadružne prodajalne in splošno aktiven v društvenem življenju. Zglasila . sta se tudi pri Mr. Leo Jurjov-
j cu, gl. predsedniku ZSZ. > —
Poroka
, Chicago, 111. — V cerkvi sv. . Štefana sta se 2. sept. poročila Miss Vivian Stritar, hčerka . j Mrs. Gertrude Stritar in pokoj-. j nega soproga Louisa iz 2018 W. [ | 21 PI., in Lt. Leonard Gorecki, j iz sosednje fare sv. Pija. Mlademu paru želimo vse najbolj-
l op
oc •
> _
-	Sladek dan
Chicago, 111. — Zadnjo nede-
•	| ljo so se Šentštefančanje podali " j na romanje k Mariji Pomagaj v
■	i Lemont, kjer je bila peta maša •1 v kapelici na hribu, popoldne
I	pa medeni piknik. Dan je bil
•	lep, da bi lepši biti ne mogel. ' i Pri sv. maši so izredno lepo peli
II	pevci AdHje, kakor vsako leto ' ob taki priliki. Prišlo je obilo } rojakov, nekateri tudi od daleč, " Tako smo se srečali z Mrs. Lu-"icijo Gregorčič iz Milwaukee,
-	Mr. in Mrs. Smole iz Bradley, > dvema Mr. Hochevar.iz Jolieta JI in drugimi. Pri popoldanski za-
•	bavi je bilo toljko veselega do-3 mačega petja, kakor že dolgo,
■	ne. Čebelar Father John pa so
-	bili veseli, ker je njihova zalo-
-	ga medu do malega pošla. Pa -1 so imeli tudi pridne prodajalce. 3 Romarsko mašo so darovali sa-5 mi Rev. John Ferlin, ki kljub
-	precej visokim letom še prav 1 tako gladko in krepko zapojejo
•	kakor kateri veliko mlajših du-
-	hovnikov, pridigovali so pa
I	Rev. Aleksander Urankar, župr
II	nik pri sv. Juriju v So. Chicagi,
'iVse je bilo lepo in sladko.
) _ .
'	Ranjen
c 1 Cleveland, O. — Pvt. Joseph
-	Zupančič, 6805 Edna Ave. je
■	obvestil svojo ženo Josephine, J da je bil ranjen v Franciji v za-i č^tku avgusta. Njegova mati je . Mrs. Rose Zupančič.
-o—
"Amer. Slovenec" je veae, ki druži ameriške Slovence od obale do obale._________
Petek, 8. septembra 1044
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8 ^
OČI IN UŠESA SVETA
Dne 5. maja 1821 je umrl nek mož na samotnem otoku v Atlantskem oceanu. Deset let prej je Evropa pred njim trepetala, najmogočnejši sveta so se potegovali za njegovo naklonjenost, Napoleon Bonaparte! Toda šele dva meseca po svet pretresa jočem dogodku, dne 4. julija, je novica o njegovi smrti prišla v angleški urad za Tcolo-nije v Londonu, kamor jo je prinesel kapitan neke ladje. In potem je trajalo še dva dni, preden je Pariz bil obveščen o smrti svojega cesarja.
Nedavno tega so angleška in amerikanska letala bombardirala Berlin, Dunaj, Budapesto in Bukarešto in postaja v Londonu je v večerni oddaji poročala : "Pred dvajsetimi minutami so naša letala metala bombe na Berlin, Dunaj, Budapešto in Bukarešto."
Ta dva primera nam kažeta napredek v poročanju novic, ki so najvažnejši činitelj pri oblikovanj« javnega mnenja. Javno mnenje je nekaj, kar je težko opredeliti, kar pa je bistvene važnosti za vsakogar, ki mu je zaupano vodstvo države. Zaradi tega vidimo, da javnemu mnenju, posebno v avtoritarnih državah posvečajo največjo pažnjo in store vse. da je naklonjeno tistim, ki vladajo in odločajo o usodi države.
S tem v zvezi je časopisje, ki je prvič dobilo svobodo v francoski revoluciji in potem zopet leta 1848. Časopisje je danes v svoji poročevalski svobodi skoraj povsod že zopet močno omejeno. V Evropi ni menda prav nobene države več, kjer bi bila popolna svoboda tiska.
Časopisje pa je pri svojem delu bistveno navezano na razne poročevalske agenture, ki navadno za denar prodajajo listom novice, ki so jih one same nabrale bodisi s pomočjo lastnih dopisnikov ali po posredo-vanji^ priključenih podjetij. Odjemalci so lahko na različen način v zvezi z agenturo: lahko imajo z njo pogodbo, lahko pa tudi sffmi postanejo člani agenture in si z njo izmenjavajo no-vibe.
•Neinformiran čitatelj ne polaga nobene važnosti na vire, ki jih list navaja za svoje novice. Njemu je vseeno, ali je novico, ki jo je bral, posredoval "Havas", ali "Štefani" ali "Reuter" ali "DNB" ali "Tass" ali "United Press" ali "Associated Press". Kdor pa ima globlji pogled v nastoj časopisa, ve, da poročilo, ki je označeno z "United Press", izvira iz nevtralne ameriške agenture. S tem pa je označena tudi že vrednost do-tlčhe novice. Kajti vsaka država je interesirana na tem, da pusti v javnost in v svetovno časopisje le tiste vesti, ki imajo za njo neko vrednost.
Pred svetovno vojno so evropsko časopisje popolnoma obvladale agenture: "Reuter" v Londonu, "Havas" v Parizu in "Wolff" v Berlinu.
"HAVAS". Leta 1831 je Nemec Berstein odprl poročevalsko agenturo v Parizu, kjer je že bil dopisni urad "Garnier", ki ga je podpiral tudi Louis Filip. Po njegovem padcu je podjetje prevzel Charles Havas, ki se je V prvi vrsti pečal s prestavo časopisnih člankov iz ne-francoskih listov. Te izvlečke je proti plačilu dajal na razpolago francoskim listom in tudi diplomatom na francoskem dvoru. l)a bi mogel še hitreje delati, je vpeljal golobjo pošto z Londonom in Brusljem. Ko je sredi 19. stoletja bil brzojav izročen v javno uporabo, se je njegov sin Avgust Havas zelo izditno posluževal nove ustanove. Toda Havas je kmalu dobil tekmece, ki so ga prisilili, da je mojral prodajati novice za lastno ceno. Ker pa je le hotel tudi nefcej zaslužiti, se je lotil kup. čije z oglasi. Stvar pa je sledeče
organiziral: Ker mnogi mali francoski listi v podeželju niso zmogli stroškov za brzojavne vesti, so Havasu poročila plačali na ta način, da so v svojih listih rezervirali prostor za reklame, ki jim jih je Havas pošiljal. Novost se je Havasu prav dobro obnesla. Pozneje je to podjetje, čeprav je bilo privatno, dobilo važen političen pomen in je postalo orodje v rokah francoskega zunanjega ministrstva, posebno v tretji republiki.
"REUTER". Anglija je že leta 1695 ukinila cenzuro nad tiskom, ker je želela dobiti naj-boljšo poročevalsko službo iz ; vsega imperija.
"TIMES", ki je bil leta 1785 ustanovljen od nekega Walter- j ja, je plačeval kurirju po 2000 frankov za vsako pot od Mar- j seillea do Calaisa. To pot je kurir navadno prevozil v 66 in pol urah. Za vsako uro, ki jo je prihranil, pa je še posebej dobil nagrado 55 frankov. Leta 1851 je prišel v London Nemec Julius Reuter, ki je bil rojen v Kasslu. Tudi on se je hotel posvetiti poročevalski službi. Ker j pa ni imel veliko denarja, se je zvezal z nekim bogatim sotrud- 1 r.ikom "Havasa" in je najprvo posloval tako, da je posredoval trgovske novice grškim trgovcem, ki so se zanimali za žitne cene in količino žitnih transportov po Donavi. Le počasi se mu je posrečilo, da je dobil naročila pri velikih londonskih listih. Ko si je opomogel, je organiziral podružnice po vseh važnih ' deželah, in sicer z lastnimi u-redništvi. Kakšne so bile poročevalske metode tedanjega časa, spoznamo iz naslednjega:
Ko je bil" leta 1865 umorjen ameriški predsednik Lincoln in je poročilo o tem sprejel tudi "Reuterjev" zastopnik v New Yorku, je poštni parnik za Evropo že odplul. Poročevalec je takoj najel za svoj denar hiter pamik in je res dohitel poštno ladjo. Hitre jadrnice pa so kri-žarile ob Irski obali in so pre-stregle novice, ki so bile namenjene za "Reuterja". Dobile so jih v dobro zaprtih škatlah, kamor ni mogla vdreti voda. Poštni parnik so ujele že na visokem morju, nakar so novice hitro ponesle do prvega irskega pristanišča v Crookhafna, odkoder so jih brzojavno sporočili v London, in sicer po liniji, ki jo je "Times" dal napeljati na svoje stroške. "Reuter" je danes tako organiziran, da je glavno uredništvo za Evropo in Severno A-meriko v Londonu, v Capstadtu za Južno in Vzhodno Afriko, v Aleksandriji za Egipt in Vzhodno Afriko, v Bombayu za Indijo, v Teheranu za Perzijo. Danes je "Reuter" uradna poročevalska agentura britanskega imperija in poldržavna ustanova.
"DNB". Deutsches Nachrich-ten Buero je naslednik agenture berlinskega zdravnika Wolf-fa, ki je tudi začel z golobjo pošto. Po prevzemu oblasti v Nemčiji so narodni socialisti dotedanje privatno podjetje spremenili v državni poročevalski urad in mu priključili tudi vse druge nemške poročevalske agenture.
"TASS". To je okrajšava za sovjetsko poročevalsko agenturo v Moskvi (Telegrafnoje A-genstvo Sojusa), ki je bila u-stanovljena leta 1925. Dopisniki, uredniki in drugi sotrudniki v vseh deželah so sovjetski državljani in državni uradniki.
"ASSOCIATED PRESS" in "UNITED PRESS". Ti dve ameriški agenturi se razlikujeta v tem, da prva novice brez dobička oddaja svojim približno 1300 članom. Podjetje ne pla- I čuje nobenih dividend in morebitni dobički se zopet uporabijo za razširitev podjetja. Druga agentura "UP", pa daje vesti v nekoliko bolj senzacionel-ni obliki svojim naročnikom.
PRVA POMOČ PRIDE NAJPREJ
Četudi so bile ameriške iigube primeroma neznatne, vendar so tisti vojaki, ki so naskočili obrežje in pri tem niso bili povsem srečni, dobili zasilne postaje, kakor ta na sliki, postavljene ob obrežju. Zdravniki in njihovi pomočniki so nudili potrebno pomoč tako ameriškim vojakom kakor nemškim ujetnikom.
TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
\ *
CIN POTREBUJEJO
Pravijo, da je človek, ki ne jspravi in ne odda prazne poci-njene kante za konserviranje, prav lahko kriv smrti enega a-meriškega vojaka na Pacifiku. Brez ozira na to, kako hitro bo končana vojna v Evropi, bomo cin še vedno hudo potrebovali j v vojni produkciji za topove, ladje in letala in za pošiljanje zdravniških zalog na Pacifik. > V East Chicago je posebna to-I varna, ki pridobiva cin iz takih rabljenih kant in ta tovarna je dobila v mesecu avgustu manj kant kakor kdajkoli prej. Ta stvar je še vedno zelo potrebna, zato ne zametujmo pocinjenih kant.
-o-
NETOPIR
I V uradu ravnateljstva za volitve v chicaški mestni hiši so te dni našli pravega netopirja in nihče si ne ve razložiti, kako je čudna žival, ki ni ne ptič ne miš, prišla v te uradne sobe sredi mesta. Ravnatelj enega oddelka je poklical ravnatelja
"AP" je podobna zaključenemu klubu, v katerega je izredno težko dobiti dostop. Nobena borba v našem časnikarskem j stoletju ni bila tako ostra, kakor med listi, ki so spadali v krog "AP", in onimi, ki dostopa niso dobili. Od 30 velikih dnevnikov, ki spadajo k Hears-tovemu koncemu, djpbiva 19 listov poročila od "AP", za kar plačajo letno 600,000 dolarjev, nimajo pa nobenega mesta v nadzornem uradu agenture, ker možje, ki so pri "AP" merodaj-ni, ne morejo trpeti Hearstove politike. Reporterji "AP" dobivajo 40 do 75 dolarjev na teden, šefi dopisnih uradov "AP" okrog 5000 dolarjev na leto. Od 200,000 l>esed, kijih dnevno daje služba "AP", je 25,000 inozemskih vesti. 50,000 besed je športnih vesti in od ostalih 100,000 besed je približno 10^ mašila, s katerim uredništva zamaše stolpce, ako manjka deset ali dvajset vrstic. Sedeži dopisnih uradov za obe agenturi so navadno v glavnih državnih mestih in zbirajo material od dopisnikov, iz tiska dotične države in od tujih časnikarjev. O važnosti vesti odloča šef urada, ki ima od svoje ameriške centrale točna navodila. Eno izmed navodil, ki ga je dala "AP" svojim inozemskim dopisnikom, se na primer takole glasi:
"O goljufijah in tatvinah, ki znašajo manj kakor pol milijona dolarjev, naj se poroča le v tem primeru, če so okoliščine take, da dogodek vzbuja splošno zanimanje, ali pa če so pri- : zadeti Amerikanci ali ameri-kanski koncerni."
V sedanjih vojnih časih je dobra informativna služba iz- i , redno važna.	■
drugega oddelka in tako se je zbralo veliko število visokih glav, ki so se začele posvetovati, kaj je bilo v tem slučaju potrebno ukreniti. Sklenili so, da je treba netopirja ujeti. Organizirali so napadalno vojsko in napravili strategični načrt. U-radniki in uradnice so se oborožili s telefonskimi knjigami in koški za papir. Dva oddelka, vsak od druge strani, sta prodirala proti ubogemu netopirju in končno ga je res nekdo pokril s košem za papir. Potem so se pa ravnatelji spet zbrali na posvetovanje, kaj naj zdaj napravijo z netopirjem, ko ga enkrat imajo. Kaj so sklenili, pa še nismo zvedeli.
-o-
POBEGNILI V ŠVICO
Okrog 700 nemških vojakov, je bežaje pred zavezniškimi silami v Franciji zadnje dni prekoračilo švicarsko mejo in se predalo švicarskim oblastem, da jih zaprejo.
-o-
POSVETOVANJE . Berlinski radio je povedal, da se je Hitler te dni posvetoval z japonskim poslancem Hi-roši Ošima glede vojnih vprašanj, ki zadevajo Nemce in Japonce in glede skupno usmerjenega vojskovanja. Pri razgovoru je bil tudi nemški zunanji minister Joachim von Ribben-trop.
-o-
VLADA PRIPRAVLJA
Domneva se, da skuša Donald M. Nelson, ki je bil iz Bele hiše v Washingtonu poslan na tajno poslanstvo v Kitajsko, položiti temelje za industrializacijo Kitajske, kar bi pobralo Japonski njen zunanji trg, za Zedinjene države pa bi pome-' nilo obilo dela in naročil, ko bo minila vojna.
-o-
ROBOTNE BOMBE
Štiri dni Nemci niso poslali robotnih bomb v južno Anglijo in povsod so že mislili, da je konec te nadloge za Angleže, toda V torek 5. septembra ravno preden se je zdanilo, so Nemci spet poslali celo vrsto robotov nad London in južno Anglijo; napravili so precej škode. Medtem je močna \jata zavezniških bombnikov zletela čez Rokavskega preliva razbijat še nadalje tisto obrežje, odkoder prihajajo robotne bombe. Jih bodo že ustavili.
-o-
SLADKOR
Lani ob tem času smo imeli v %ed. državah precej več sladkorja v zalogi, kakor ga imamo letos. Če ga bomo imeli za naprej to sezono zadosti ali ne, je vse odvisno od tega, koliko ladij bo na razpolago za prevažanja sladkorja iz Karibejske-ga okrožja in koliko zaloge bo-
do imeli tam. Veliko sladkorja dobivamo iz Kube in Portorike. -o-
RUMUNIJA
Rumuni se radi ponašajo, da izvirajo iz romaniziranega ljudstva v Daciji; tam je namreč rimski cesar Trajan naselil leta 106. po Kr. 200 tisoč rimskih kolonistov.
Nova Rumunija je bila stoletja in stoletja plen, ki so se zanj dajale Turčija, Ogrska, Avstrija, Poljska in Rusija. Pomembni dogodki v njenem raz- i voju do današnje oblike in velikosti so Krimska vojna med Rusijo in Turčijo, Francijo in Anglijo (1853—56; takrat je Rumunija dobila od Rusov del Besarabije), polom avstrorogr-ske monarhije in Bolgarije in aneksija Besarabije po svetovni vojni.
-o-
6 NARODOV — % SVETA
Tri četrtine obljudenega sveta je v rokah šestih narodov, ostalo četrtino si pa deli svojih 60 držav. Zemeljska kopnina meri 57 milijonov kvadratnih milj ; približno četrtino milijona kvadratnih milj imajo Angleži v rokah. Druga največja kopenska država je sovjetska Rusija s sedmino celotne zemeljske kopnine (8.14 milijona kv. milj). Na tretjem mestu je, Francija s 5 milijoni kv. milj in , na četrtem Kitajska (4,250.00 kv. milj). Peta je Brazilija in šesta USA, obe s 3 milijoni kv. milj.
-o-
RIBNIŠKA
Janez in Jože iz Ribnice sta morala skupaj v bolnišnico. Ležala sta na dveh sosednih posteljah ; oba sta imela zelo hud j protin, ki so ga zdravili z ma-! sažo. Toda med tem ko se je Janez pri masaži korajžnoj smehljal, je Jože kar tulil od bolečin.
Nekoč se je pa Jože le opo- ! gumil in začudeno vprašal Janeza : "Ti, Janez, kako pa, da tebe nič ne boli, kadar te masirajo? Smehljaš se, meni gre pa kar na jok."
Janez se je zvito nasmehnil: ' Misliš, da sem tako neumen kakor ti, da bi si dal drgniti bolno nogo? !"
-o-
POŽERUH
Nemški skladatelj Franc Abt je bil od sile ješč. Nekoč je hitel po ulici, ko ga sreča neki prijatelj.
"Kam pa tako hitro?" ga vpraša radovedno.
"Na purana," se odreže Abt in pospeši korak.	]
"No, ljubi Abt, upajmo, da < pri mizi ne bo prevelike druž- i be," ga podraži prijatelj.
Nato skladatelj"Brez skrbi, samo dva bova — puran in jaz!"	,
NAČRTI ZA REPARACIJE
^
DELAVCI V NEMČIJI
MEH ZA SMEH
Washington, D. C. — Iz zanesljivih virov prihaja vest, da proučujejo v Washingtonu različne načrte za reparacije vojne škode, katero so napravili Nemci. Načrti so še v začetnem stanju in predvidevajo petletno dobo, v kateri bi nemške vojne industrije delale za civilne zahteve v svrho kritja vseh potreb za popravilo porušenega in uničenega imetja.
V tem slučaju bi nq bilo v Nemčiji nobene brezposelnosti, toda Nemci bi morali sprejeti delo bodisi doma, bodisi v tujini. Vse nemške gospodarstvo bi L-ilo pod najstrožjim nadzorstvom in bi poslovalo tako po načrtu kot še nikdar. Prednost (te rešitve bi bila ta, da Nemčija ne bi bila vezana za reparacijo na tako dolgo dobo kot v prejšnji vojni — vsled česar se je svojim plačilnim obveznostim venomer umikala. Poglavitni cilj teh načrtov ni kaznovanje Nemčije, temveč organizacija smotrnega dela in uporabljanja nemške industrije in
nemških delavskih sil v svrho popravila napravljene škode.
Pri vsem tem bo seveda treba gledati na to,- da se spravi v sklad politične in gospodarske zahteve. Vprašanje je, ali je bolje, da se uporabi vso gospodarsko silo Nemčije za izvedbo načrta za reparacije, ali je treba gledati pred vsem na to, da bo Nemčija tako razkosana v političnem pogledu, da bo ostala za vedno nesposobna za nove napade.
Pri vsem tem bo največjega pomena sporazum treh velesil, Amerike, Velike Britanije in Rusije. Povsem jasno je zdaj, da bo ruski vpliv v vsej vzhodni Evropi odločilen. Rusija bo dominirala tudi na Balkanu. Rusija hoče neodvisno Poljsko, toda zahtevala bo, da je ta Poljska njej prijazna. Vsak načrt glede uporabe nemških industrijskih in delavskih sil bo pred vsem odvisen od tega, kaj Rusi mislijo o njem. A Rusi do-zdaj še niso povedali, kako sodijo o tem vprašanju.
razmer glede dela, včasih pa tudi iz drugih vzrokov. V Hil-desheimu je 100 tujerodnih delavcev štrajkalo celo nič manj kot 14 dni. Nekje drugje so morali gestapovci aretirati veliko število žena, ki so protestirale radi tega, ker je bila objavljena prepoved, da se ne sme več pošiljati vojakom na fronto zavojev, katere so ljudje vajeni dostavljati redno svojcem pri vojakih.
Posebno številne pa so aretacije Nemcev radi prestopkov v zvezi s podporo vojnim ujetnikom, tujerodnim delavcem, de-zerterjem iz nemške armade, Zidom in članom podtalnih gibanj vseh vrst.
Jasno, da je nemir in nezadovoljnost največja v vrstah tujerodnih delavcev, ki morajo biti zadovoljni z mnogo slabej-šim življenjskim standardom kot nemški delavci. Veliko je število takih delavcev, ki so jo popihali iz Vzhodne Prusije radi bližajoče se vojne nevarnosti. V Hildesheimu je pred nekaj tedni pobegnilo 27 Rumu-nov, ki so enostavno zapustili svoj posel in odšli neznano kam. V hamburškem okraju pa je pobegnila skupina vojnih ujetnikov, med katerimi se je nahajalo nekaj Holandcev, ter je nedavno organizirala partizanski oddelek, ki zdaj napada železniške proge.
Stockholm. — Ob istem ča-| su, ko je Gestapo začela klati! nemške generale, da bi očistila armado nesigurnih elementov, je začela tudi gonjo proti nemškim delavcem, in sicer pred vsem v nekaterih mestih severne Nemčije. Najhujše je v Hamburgu, kjer pravijo da izvrši Gestapo na dan po 30 in več smrtnih obsodb.
Zanesljive vesti o tem, kar se dogaja, prihajajo iz Nemčije ven po skandinavskih mornarjih, ki prihajajo v Stockholm iz Bremena in Hamburga. Ti mornarji potrjujejo, da delavske podtalne organizacije nemoteno poslujejo v vseh severnih mestih Nemčije, ter da jih to preganjanje in množične usmrtitve niso zadušile. Te organizacije bi podpirale vsako resno revolto v armadi. Ker pa te do-zdaj še ni, posvečajo svoje sile pred vsem zastajanju dela in pasivni rezistenci, na ta način pripravljajoč uničenje vseh reakcionarnih skupin v Nemčiji čim bo mogoče nastopiti. Baje razpolagajo te organizacije z obširnimi seznami vseh takih delavcev, ki so postali sokrivci nacistov, in ki bodo radi tega izključeni iz vseh delavskih organizacij po vojni. Tudi nacistične zločince imajo zapisane.
V večjem številu krajev je bilo izzvanih več delavskih štrajkov, deloma radi slabih
Njegova žena: "Rada bi dognala, kje bodo letos prišiti žepi."
NOVA SLUŽKINJA "Kje je stala vaša zibelka, Marička?" vpraša profesor novo služkinjo.
"Zadnjih deset let na podstrešju, gospod profesor."
MED PRIJATELJICAMI Zora: "Prepričana sem, da me bo vzel Branko samo iz ljubezni." V
Mira: "Ž^caj pa ne! Vera je tudi siromašia in grda, pa se je vendar omožila . . ."
PRI FOTOGRAFU Gašper: "Moja žena bi se rada dala fotografirati."
Fotograf: "Izvolite. Kakšen format?"
Gašper: "Majhna in debela."
ŠE HUJE A: "Ali ni hudo, če ima človek ženo, ki zna kuhati, pa noče!"
B: "O, še huje je, če ima človek ženo, ki ne zna kuhati, pa
se sili!"
- SPRETEN RAČUNAR Šofer: "Vožnja stane 30 Din; i prtljago prepeljem brezplačno."
Potnik: "Če je tako, vzemite prtljago, jaz pojdem pa peš."
V ŠOLI Učitelj: "Kdaj je bila sedemletna vojna, Milka?"
Milka: "Oprostite, tega res ne vem. Takrat sem imela ošpice."
V TRGOVINI Trgovec prodajalki: "Gospodična, opazil sem, da ste se sprli z odjemalcem. To vam za vselej prepovedujem. Kaj vam pa je kupec rekel?"
Prodajalka: "Dejal je, da je naša trgovina najbolj sleparska v mestu."
DRUGO JE DRAŽJE A: "No, motorno kolo bi še ne bilo tako drago, toda vse drugo, kar spada k njemu, stane mnogo denarja."
ŽEPARJEVA ŽENA Žeparski tat: ''Kako neki se moreš zanimati za modo?
Stran 4 '
■, AMERIKANSKI SLOVENBC
I f ' i *
m Eetek, g. sfepUmbra Xbti ^
ZALOGE SO PRlftLE
Ameriške čete izlagajo sodčke salog aa obrežju pri Sansapor, Nora Gvineja, potem ko so Ame* rikanci pristali tam. Vojak s strojno puiko. v ospredju, krije delo na obreiju. Na tem kraju so Amerikand oddaljeni samo 600 milj od Filipinov.
DOMAČA FRONTA
Is Vojnega obveatilnega urada
dokazi za pomanjkanje ! vojnega materij ala ]
General Brehon B. Somer- ! veli, poveljujoči general čet in- ^ tendance vojake, je dal War Manpower Komisiji konkretne dokaze za to, da res primanj- ] kuje bistveno važnih vojaških potrebščin na bojiščih. To je j oznanil Paul V. McNutt, ravnatelj War Manpower Komisije, j
General Somervell je imel predavanje pred vodilnim komitejem WMC, ter je v tem pre- , davanju našteval brzojavke ge- ^ neralov, ki dokazujejo, da se ^ je često pripetilo, da so vojaški ^ načrti trpeli zaradi pomanjka- j nja vojnega materijala.
G. McNutt je dejal: "Zdaj je , še mnogo bolj potrebno kot f kdajkoli prej, da izpolnimo vse zahteve oboroženih sil."
"Program komisije je bil do-zdaj izpolnjen, toda še večji napori so postali potrebni, kot 5 je to dokazal govor generala ' Somervella."
Enemu generalov se je pripe- ; tilo, da je moral odpovedati " preko stotine misij bombnih le- ' tal, ker ni bilo na razpolago , prave vrste letalskih bomb, je j poročal general Somervell.
General Somervell je tudi po- ' vedal, da je dobil od nekega 1 drugega generala poročilo, da je moral zavreči 3,500 tovornih i avtomobilov, ker jih ni bilo več . mogoče popravljati, tako da jih . bo treba nadomestiti.
PRODUCIRATI MORAMO : DOKLER NE PADE ZADNJI 1 STEEL —- BYRNES	1
V naslednjem najdete najvažnejše dele izjave in navodil ravnatelja za vojno mobilizacijo James F. Byrnesa, kako pre: skrbeti potrebne delavske sile za bistveno važne vojne industrije: •	'
"Javnost v tej deželi se vara z mislijo, da je konec vojne neposredno pred nami. Nikdo ne ve, kdaj se bo vojna končala. MI pa moramo producirati vse dotlej, dokler ne pade zadnji strel.
"Pri Cassinu in na obalah Normandije smo se naučili, da moremo ohraniti življenja mnogih naših vojakov, ako so na razpolago zadostne količine ar-tilerije in bomb. Naši častniki na bojiščih zahtevajo radi tega kot je to njihova pravica zahtevati, da se jim da še večjih množin artilerije, bomb in municije.
"Na polju onih maloštevilnih programov^ kjer je produkcija zdaj nujno potrebna in obenem kritično pomanjkljiva, zahtevajo dejstva odločnega dela, da nabavimo vojski in mornarici te težke topove in municijo, bombe, radar naprave, tovorne avtomobile, tanke, materijal za zidanje, plašče in šotore za br-2e pohode naprej, katere delajo naše oborožene sile na vseh bojiščih sveta.
"Vojaške potrebe morajo biti na prvem mestu — nad vsako mislijo da bi se povečalo izdelavo civilnih potrebščin. Naš sovražnik se opoteka. Ves je zmeden in kolena mu klecajo. Čas je, da končamo svoje delo. Svojih mož, ki služijo v oboroženih silah, ne smemo pustiti na cedilu.
"Odgovornost za preskrbo zadostnih delavskih moči za naše vojne tovarne je jasna in neoporečna, ter pripada občinam. Občine pa morajo zadostiti tej svoji nalogi, ako hočemo biti zmožni, končati vojno brez uvedbe splošnega zakona za delo. Oni izmed nas, ki so doma, morajo ravno tako trdo delati, kot se trdo bore vsi oni, ki so na bojiščih."
kampanja za obiskovanje sol se je začela Sirom drŽave
Ameriški urad za vzgojo, Federalna agentura za varnost in otroški urad pri ameriškem
ministerstvu dela so začeli s podporo War Manpower Komisije splošno kampanjo za obiskovanje šol, da bi tako popravili naraščajoče pojemanje vpisovanja v šole 'high school'.
Urad za vzgojo in otroški urad sta povabila vse občinske skupine — učitelje, starše, delodajalce, delavske organizacije, politične prvake, dobrodelna dfuštva in mladinske organizacije, ter tudi mladino samo — naj podpira v svojem domačem okraju to šolsko kampanjo, v cilju, da se "dečki in deklice našega naroda vpišejo, in ostanejo v svojih 'high school* dokler so v tej starosti, vse dokler ne dokončajo svojih tečajev, bodisi da so ves čas v šoli, bodisi, da sledijo dobro sestavljenim programom istočasnega dela in šolanja.
Statistike spisovanja v 'high school' in dela mladine nagfa-Sajo veliko potrebo tega organiziranega napora. Omenjeni u-radi poudarjajo, da je padlo število vpisanih dijakov od leta 1940 sem, ki je bilo najvišje v pogledu mladine v šolah, v vsej zgodovini Amerike, za nič manj kot 1,000,000 dijakov.
POSPEŠENO ZDRAVLJENJE GONOREJE
Zdravniki ameriškega Puhlic Health Servica pri federalni agenciji varnosti, poročajo, da so zdaj na razpolago pospešene in j ako enostavne metode zdravljenja gonoreje s penicilinom, pri čemer bolnikom ni treba več -V bolnišnice.
Serija 5 zdravljenj je končana v samo 7 in pol urah. Druga metoda zahteva še eno zdrav- j ljenje naslednji dan zjutraj. Bolniki morajo biti pri zdravniku v kliniki ali v njegovi ordinaciji le za nekaj minut vsakokrat — torej po petkrat ali šestkrat — kadar dobivajo injekcije penicilina.
Ti dve metodi bosta uporabljeni, ako potrebno ttli umestno nekoliko spremenjeni, povsod tam, kjer čas ali druge okolno-sti onemogočujejo uporabo normalnega zdravljenja s penicilinom, ki zahteva 12 do 24 urno zdravljenje. Tako bo postalo mogoče, da bo penicilin še na bolj široki bazi uporabi jen. v okviru državnega programa za pobijanje veneričnih bolezni, i Obe novi metodi sta zelo uspešni in odstotek ozdravljenj je lavno tako visok, domalega tako. kot pri normalnem zdravljenju s penicilinom.
OLJA ZA KURJAVO NE DOBE ONI, KI ODDAJO NAPRAVO ZA PREMOG
Urad za administracijo cen je pooblastil lokalne War Price & Rationing Boards da zadrže odmerke za kurjavo z oljem vsem onim, ki oddajo naprave za kurjavo s premogom ali lesom, ali ki bi prodali te naprave brez zadostnega vzroka, le v cilju, da dobe olje za kurjavo.
ODMEREK ZA SLADKOR ŠT. 33 VELJAVEN OD. 1. SEPTEMBRA NAPREJ
Sladkorna znamka št. 33 War Ration Book IV stopi v veljavo za nakup pet funtov sladkorja dne 1. septembra 1944, je naznanil Urad za kontrolo cen. Kot druge sladkorne znamke, ki so zdaj v veljavi, bo ostala tudi znamka št. 33 veljavna brez omejitve. Znamke ki so zdaj veljavne za pet funtov so št. 30, 31 in 32. Sladkorna znamka št. 40 velja za pet funtov sladkorja za kuhanje vse do 28. februarja 1945. Načelo OPA je, da stopi v veljavo po ena znamka za sladkor vsaka dva in pol meseca.
POLOŽAJ ZA PAPIR JE SKRAJNO KRITIČEN
Harold »Boeschenstein, poslovni ravnatelj Forest Pro-
ducts Bureau Urada za Vojno f Produkcijo, je podal izjavo, da popravi in objasni nekatera ne-sporažumljenja glede položaja za lesno celulozo in papir v Zed. državah. Naglasuje naslednje točke: 1) papir in karton sta danes dvoje izredno kritičnih materij, kljub temu da je produkcija papirne celuloze mogočno narasla. 2) vojaške
sile nimajo nobenih resnih rezerv — v nasprotju s tem kar trde nekateri. 3) posledica je, da bo morda potrebno nekatere vojaške in druge bistveno važne zahteve kriti na ta način, da bodo dobave za civilne potrebe zmanjšane. 4) povečanje produkcije papirja in vseh papirnih proizvodov je nujno potrebna.
AMERIŠKI RDEČI KRI2
0 SODELOVANJU TUJERODCEV
Mr. Basil O'Connor, novo-imenovani predsednik Rdečega križa, se je pohvalno izrazil o aktivnosti tujerodcev v prid te humanitarne organizacije, zahvaljujoč se za njihov dosedanji doprinos in obenem izražu-joč želje, da s svojimi tozadevnimi aktivnostmi nadaljujejo tudi v bodoče. Mr. O'Connor, ki je nadomestil pokojnega Norman H. Davisa, kot predsednik Rdečega križa, je dospel v Washington 24. julija in prevzel svoje nove dolžnosti.
"Z zadovoljstvom in hvaležnostjo sem zaznal v poročilih in seznamih, koliko so storili naši Amerikanci tujega izvora za Rdeči križ ter za potrebne ljudi po svetu. Njihov doprinos človečanstvu in njihova želja in cilj, da pomagajo trpečemu ljudstvu, ter njihova ener-gičnost s katero so se polotili tega dela, zasluži vse priznanje," je dejal Mr. O'Connor, ki je izjavil tudi naslednje:
"Oni izmed naših državljanov, ki so bili rojeni preko morja, toda so si po svoji lastni vo-jlji ustanovili svoje novo domovanje v tej deželi, znabiti celo bolj pojmujejo mednarodni značaj Rdečega križa nego mnogi od nas, ki smo se rodili v Ameriki. Naši državljani slovenske, srbske, hrvaške in drugih narodnosti so v mnogih slu-
čajih imeli priliko videti Rdeči križ v akciji v njih lastnih deželah. Radi tega se zavedajo visokih idealov te humanitarne organizacije, katero so pri volji po svojih najboljših močeh podpreti. In Rdeči križ se v polni meri zaveda hvaležnosti, ki jo dolguje tem tujerodnim našim državljanom in njihovim potomceni, bodisi kot posameznikom ali pa kot skupinam.
"Za uspehe v delovanju organizacije Rdečega križa se je nedvomno v veliki meri zahvaliti delu narodnostnih skupin in posameznikov. Prav iskreno polagam vsem na srce, da tudi v bodoče nadaljujejo b tem plemenitim delom in tako omogočijo Rdečemu križu nadaljevanje njegovega širokopoteznega humanitarnega dela."
Predsednik O'Connor je bil rojen v Tauntonu, Mass., 8. jan. 1892, ter je od leta 1915 vršil pravniške posle v New Yorku. Od leta 1925 do 1933 je imel skupno odvetniško pisarno s sedanjim predsednikom Roose-veltom, ki je bila znana pod imenom Roosevelt & O'Connor Law Firm. Mr. O'Connor je tudi predsednik National Foundation for Infantile Paralysis, Inc., kot tudi blagajnik in odbornik izvrševalnega odbora predsednikove Georgia Warm Spring Foundation.
: DOGODKI
iz slovenskih naselbin
V angleški bolnišnici
North Chicago, 111. — Pvt. Frank Stanovnik, star 39 let, pi-i še svojemu bratu Antonu *na
-	1129 Jackson St., da se zdravi
-	v neki angleški bolnišnici, ker J je bil 29. julija ranjen v Fran-. ciji. Frank je prejšnji vojak ju-, goslovanske armade, v službo i Strica Sama pa je vstopil v ma-i ju 1943.
3	_
>	Pogrešan
1 Cleveland, O. — Mrs. Esther
-	Ogrin, 18618 Shawnee Ave. je s dobila od vojnega oddelka ob-5 vestilo, da je štet njen mož, po-0 ročnik pilot Joseph Ogrin, med a pogrešane od 22. junija pri
Cherbourgu. Poročnik je sin Mr. in Mrs. Andrew Ogrin iz 18508 Shawnee Ave. v armado je stopil # 1. novembra 1942. • Preko morja je bil poslan v fe-
-	bruarju letos. Doma ima tu-
li štiri leta in pol starega sinka.
;«, --o-
IZGLEDI ZA 2ETEV V RUSIJI
Moskva — Moskovska čas-liška poročila pravico, da bo tedanja žetev izredno bogata, ako da bodo morali priskočili na pomoč vsi starejši ljudje, ti še znajo vihteti kose in srpe. V širokih predelih Rusije od Orlovska pa do Gorkija in Tu-e zore tako ogromne količine sita, da jim razpoložljivi po-jedelski stroji ne bodo kos.
Kljub vsem velikim težko->am, katere so morali premagati ruski poljedelci, je bilo etos posejanih 30 milijonov a-crov več kot lani. 2e v začetku tvgusta je bilo v Rusiji'pože-ega dvakrat toliko žita kot ob stem^času lani.
V splošnem je letos več po-jedelskih strojev na razpolago kot lani, toda kljub temu nora jo kmetje z največjo paz-
jivostjo gledati na to, da nobena kombina ne počiva. In preko tega je bilo potrebno še poklicati nazaj kosce, ki so bi-i že pred leti skoro popolnoma izginili, ker so žetev pobijali le še stroji.
-o-
Vi radi berete vesti iz dru-|ih naselbin; drugi radi bero »ovice iz vaše naselbine. Poro-rajta novice in dogodke v "Am. Slovencu*'.
društvo sv. vida
iter. 23, K8KJ. CLEVELAND, OHIO
Odbor za leto 19«:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Jo«. J. Nemanich,
1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo ▼ meseca v spodnjih prostorih stare k)le sr. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeni se' prične pobirati ob 1:00. Na donra tajnika pa vsa- | kega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16 do 60. leta ▼ od ras tli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.'
Pristopite k
DR. SV. JOŽEFA,
štev. 53, K. S. K. J.
V WAUKEGAN, ILL. #
Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani ae
sprejemajo od 16. do 55. leta. •
PRANK JERINA, predsednik. JOSEPH ZORC. tajnik. 1045 Wads worth Ave. No. Chicago. X1L ANTON BESPALEC. SIL. blag.
Vaše molitve
SO ZA POKOJNE
Vaše cvetlice
SO POSLANE K POGREBOM , DA TOLAŽIJO ONE, KI SO 2IVL
DR J. M. LANCASTER j
I* Dentist
2159 West Cermak Rd. j • Telefon Canal 381T j (osel Leavitt St.) CHICAGO. ILL.
Nedeljski pomenki
■^vhmv^mim^mh J* Trunk
■
TEDENSKI KOLEDAR
10.	Nedelja — 15. pobinlcoStna
11.	Ponedeljek — Prot in Hiacint, muč. _ 12. Torek — Ime Marija
18. Sreda — Notburga, dekla
14.	Četrtek — Povišanje sv. križa
15.	Petek — Marija 7 žalosti
16.	Sobota — Kornelij in Ciprijari
PETNAJSTA NEDELJA PO RINKOŠTTH
. "Nesli so mrtvega, edinega »ina matere, ki je bila vdova"
(Luk. 7, 12).
Velik greh je smrten greh, prinaša smrt. Kako to?
Smrten greh uniči nadnaravno življenje duše, namreč posvečujoča milost božjo. S to milostjo je človek povezan z Bogom po ljubezni, on živi le za Boga in za svoj namen, da bi gledal Boga, ima pravico do nebeške dedščine in si zamore pridobiti zaslužna dela. Z grehom izgubi to milost, toraj nadnaravno življenje prerorenja iz vode in svetega Duha. Postane 1 za nebesa, za svoj nadnaravni namen, kar je mrtvo telo za svet. Mrtvo telo ima oči, ušesa, usta, roke in noge, ampak ti udje so mrtvi, se ne morejo rabiti. V stanu greha obdrži človek še svoje naravne moči in zmožnosti, kakor prej, pogosto-ma ostajajo tudi še nadnaravne čednosti vere in upanja, ampak manjka mu nadnaravna življenjska moč ljujDezni^ božje in
* v-r m--*, -a *av>J a aaas
za nebesa ne more nič zasluž-nega storiti. More moliti, delati, vršiti pravičnost in usmiljenje, izpolnjevati svoje dolžnosti, more se s tem pripraviti na opravičevanje in ustajenje, pridobiti tudi časno plačilo, ne pa večnega. Za nebesa je popolnoma mrtev. Ako ostane pri veri in upanju, se po pokori lažje povrne V življenje.
Smrten greh umori vse do-zdaj pridobljene nebeške zasluge. Greh požge vse, kakor pomori slana cvetlice. Ako se pa spokori, pridobi prejšnje zasluge nazaj. "Brezboštvo ne bo škodovalo brezbožniku na dan, kadar se preobrne od svojega brezboštva" (Ezek. 33, 12).
Smrten greh prinese, ako ni bil popravljen, drugo, to je, večno smrt, pogrezne človeka v pekel, odkoder ni rešitve.
Strašen je smrtni greh, smrt za pričujočnost, za preteklost in za bodočnost. Beži pred njim, kakor pred strupeno kačo!-
...--■	-KV
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
■ LOUIS J. ZEFRAN
1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois . Phone Canal 4611
KA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
Naibolia avtomobili aa pogrebi, km. in ienitovaaja^-Mrtvaika kapela aa razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
[slovenska radio ura v Milwaukee! j
\ Edina na osrednjem sapadu. s izključno slovenskim programom ▼ \ t l obth jezikih, sa oddaja vsako nedeljo od 8. do 10. ure dopoldne preko < t
WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.)
I Oddaji jo slovenski list "Jugoslovanski Obzor v Milwaukee. — 3 ►
►	Za uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali druiTrenih in trgovskih ' I
►	J*®? najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV- J ► t E.NIAN) RADI° HOUR. 930 West National Avenue, Milwaukee, 4, J J ; Wis. Telefon Mitchell 4373. all Mitchell 5551.	< J
VAŠI SINOVI PRI VOJAKIH
bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. Pri tem jim je najboljši tolmač sa razne besede in izraze
"ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO"
"ENGLISH-SLOVENE READER"
Sestavil in spisal Dr. J. F. Kern
katero stane ....
.. $2.00
To berilo je pripravno za učenje angleščine za starejše in za mlajše za učenje slovenščine.
Naročila pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois
Petek, 8. septembra 1944
AMER1 KLANSKI SLOVENEC
Stran 5
j Družba	Družine
ITHE HOLY FAMILY SOCfETX) *	Ustanovljena 29. aovambn 1914.
!| 'SSSS2S?" Sedež: Joiiet, DL-^iftS-, j
JI Nm4e <4V* « rero, dom ia narod; vsi n enega, eden n ▼M.*
GLAVNI ODBOK:
! *	Predsednik: George itanich. 257 Ume Street. Jollet. Illinois
J >	L podpredsednik; Frank Tuahek, 716 Raab Si, Joiiet. III	! *
2	Z P°^pr®d*ednik: K«thrine Bayuk. 528 Lafayette St, Ottawa. UL	J ►
::	TtJJ^^F*^ Wedk. Ml Lune Street. JoLt. I1L
Zap»nik»r: Jobo Nemanfcli, 650 N. Hickory St, Joiiet Ifl,	J>
, J	S^^i BW 903 Woodruf Rd-, Joiiet. IlL	<
J ►	S®?®^1 Mathew Kabe. 223 - 57th St, Pittsburgh, Pa.	J
<; adravnflt: Joeeph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joiiet. UL	; >
j» NADZORNI ODBOR:	J ►
i J Andrew Glavach. 1748 W. 21st St, Chicago, Ifl.	J ► D»»dsr. 1318 Adams Street, North Chicago. Illinois. < I
<	J JoMph Jerman. 20 W. Jackson St, Joiiet, IB.	J ►
j •	POROTNI ODBOR:	;
<	J	Jeseph PariakoTich, 39 Winchell St, Sharpfburg. Pa.	! ' <;	Mary Xbvackh. 2294 Rhie Island Ave, Chicago, I1L	' I J ► Denia, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago. I1L	3 [ <\	Predsednik Atletičncga odseka: Emery Sobar.	S \> 540 North Bluff Street. Joiiet. Illinois.
J t	h	URADNO GLASILO:	3;
"AmerikanaU Slovenec". 1849 W. Cermak Rd., Chicago, M.	3;
00 i11- 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in	< I
<,	njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin. bolniških podpor ter dragih	< ►
J»	aplsal denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.	4►
* > Društvo za DSD, se lahko ostanovi v vsakem mesta Z dr. držav g	< *
<	l p* m*nJ kot 8 člani (cami) sa odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato-	J ► *,	ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do 60 let V mladin-	« !
<	J aid oddelek pa od rojatva do 16. leta.	J' !;	_Zava«jea* za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni	< J ; '	certifikat^ kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year	3 ► <J Vaak certi|kat denarno vrednost katera se vsako	J J
Poleg smrtnlne iaplafte DSD. svojim članom (kam) tod! bolniško < t J ► podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tndi sa razne operacije in 3 ► i * poškodnine.	S
J> Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience 2t
<; tabeli.	<\!
\»	DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries).	< l
<,	Uradni jezik je sloveosld in angleški	) >
<	|	Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da priatoptfo y njeno	4►
<	>	sreao!	J ►;
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali Bst- \ > i > meno na gi tajnika: PRANK J. WEDIC. 301 Lina« St, JoUet. DL * M
ZAPISNIK
Dvanajste redne konvencije Družbe Sv. Družine, ki se je vršila 28.-29. avgusta 1944 v dvorani cerkve sv. Štefana v Chicago, Illinois.	/
Po sklepu 11. redne konvencije, vršeče se od 19.-"21. avgusta 1940 v Joiiet, Illinois, je bila dana naloga gl. odboru, da odloči čas, kedaj in kje naj se vrši 12. redna konvencija Družbe sv. Družine, je gl. odbor na svojem letnem zborovanju meseca januarja 1944 sklenil, da se prične 12. redna konvencija 28. avgusta 1944 v cerkveni dvorani sv. Štefana v Chicago, Illinois.
V	nedeljo 27. avgusta 1944 ob 11:30 uri zjutraj se je vršila v cerkvi sv. Štefana slovesna sv. maša za žive in mrtve člane in članici DSD, katero je daroval preč. g. Duhovni vodja D. S. D., Rev. Matej Kebe ob asistenci preč. g. Andrew Svete O.F.M. dijakon, in preč. g. Gabriel Estok O.F.M. subdijakon, preč. g. Edward Gabrenja O.F. M. ceremonijar; med sv. mašo je imel slavnostno pridigo duh. vodja Rev. Matej Kebe. Te sv. maše so se udeležili vsi gl. odborniki (iee) in vsi delegati in delegatinje.
PRVA SEJA
V	ponedeljek zjutraj 28. avgusta.
Br. glavni predsednik George Stonich prosi zbornico, da zavzamejo svoje prostore ter nato v lepih besedah pozdravi gl. odbornike (ice), delegate (inje) in odpre 12. glavno zborovanje Družbe Sv. Družine, Duhovni vodja moli.
Gl. predsednik nato imenuje različne odbore: poverilni odbor Leo Adamich, Mary Kreme-sec in Josephine Bradish. Gospodarski odbor: George We-selich, Mary Tomazin, Nick Vranichar. Finančni odbor: Joseph Buchar, Anna Jerisha, Gabriel Drasler. Louis Zefran, predsednik pripravljavnega odbora od chicaških društev se zbornici lepo zahvali za tako lep red pri včerajšnji slavnosti, ter naznanja da je vse pripravljeno, da se da zbornica slikat danes ob eni uri.
Br. Leo Adamich poroča v imenu poverilnega odbora, da
so poverilni listi , delegatov, (inj) vsi v redu. Gl. predsednik se br. Louis Zefranu prav lepo zahvali za tako lep sprejem od strani chicaških društev in tako lepo postrežbo pri včerajšnji slavnosti: ravno tako se prav lepo zahvali za opravljene cerkvene obrede Duhovnega vodje Rev. Matthew Kebe, ter nato naznani, da je sedaj uradno otvorjeno 12. glavno zborovanje. Glavni tajnik čita imena glavnih uradnikov (ic) in delegatov (inj) društev:
Glavni odborniki so
Predsednik: George Stoničh
I.	podprdesednik: Frank Tu-shek
II.	podpredsednica: Kathe-rine Bayuk
Tajnik: Frank J. Wedic
Blagajnik: Joseph Klepec
Duhovni vodja: Rev. Matthew Kebe
Nadzorni odbor: Andrew' Glavach, Joseph L. Drasler in i Joseph Jermen.
Porotni odbor: Joseph Pav-lakovich, Mary Kovacich in John Densa.
Imena delegatov (inj)
Za društvo št. 1. Joiiet, Illinois: Joseph Buchar, Simon Se-tina, Anton Cauko, John Vide-tich, Nick Vranichar, John Mutz, Matthew Vranesic, Michael Smrekar, William Ver-tin, Anton Bartol in Leo Adamich.
Društvo št. 3, La Salle, Illinois, John Prazen.
Društvo št. 4, Bradley, lili-j nois, ne pošlje delegata. *
Društvo št. 5, Ottawa, Illinois, ne pošlje delegata.
Društvo št. 6, Waukegan, Illinois, Gabriel Drasler.
Društvo št. 8, Rockdale, Illinois, ne pošlje delegata.
Društvo št. 11, Pittsburgh,! Pa., George Weselich, Joseph1 Bahorich.
Društvo št. 12, Joiiet, Illinois, Anna Jersiha, Antoinette Wedic, Jennie Krall in Jennie j Bambich.
Društvo št. 13, Chicago, lili-'
. j nois, Steve Košar, Mary Toma-
►	'zin in Clara Foys.
| Društvo št. 14, East Pitts-J: burgh, Pa., Nickolas Pavlako-! vich in John Pavlakovich. | Društvo, št. 16, Chicago, 1111-! nois. Mary Kremesec. ; Društvo št. 17, Ottawa, Illi-; nois. Josephine Bradish. ; Društvo št. 18, Springfield, ; Illinois, ne pošlje delegata. ; Društvo št. 19, Butte, Monta-l na, Marko Gornik, t Društvo št. 20, Philadelphia, t Pa., ne pošlje delegata. I Društvo št. 21, Joiiet, Illinois, l ne pošlje delegata. I Društvo št. 22, Chicago, Illi-I nois, Anthony J. Novotny. | Društvo št. 23, Joiiet, Illinois, J ne pošlje delegata, j Toraj zbornica šteje 13 glav-| nih uradnikov in 27 delegatov || (inj). Anthony J. Novotny ni
►	navzoč.
I Frank Wedic predlaga, da
►	zborujemo od 9. ure zjutraj do J 12., in od 1:30 do 5. ure popol-! dne z 15 minut odmorom med j vsakim zborovanjem. Predlog j vsestransko podpiran hi spre-; jet.
; Predlog je bil sprejet, da se ; imenuje v zapisnik predlagate-; Ija le v važnih predlogih. Sle-; dijo poročila gl. odbora.
Poročilo gl. predsednika
Prečastiti duhovni vodja, glavni uradniki in uradnice in cenjeni mi delegati in delegatinje, zbrani na 12. redni konvenciji DSD v Chicago, Illinois.
Po zaključku in pravilih zadnje konvencije, ki se je vr-| šila v Joiiet, Illinois, 1940, je bilo sklenjeno, da 12. redna i konvencija naj se vrši čez 4 leta ; mesto v katerem naj bo prihodnja konvencija je bilo dano glavnemu odboru, naj preskrbi mesto in čas, kedaj in kje da se vrši prihodnja konvencija. Iz tega namena je gl. odbor na svoji letni seji januarja meseca enoglasno odločil, da se vrši 12. red aa-konvencij a DSD v Chicago, Illinois, v šolski dvorani sv. Štefana. Chicaška društva sv. Ivana Krstitela št. 13 in društvo sv. Terezije št. 16 so to z veseljem sprejela, zakar se jim v imenu gl. odbora prisrčno zahvalim, da so to veliko nalogo sprejeli na svoje rame in za vso chicaško naselbino.
Kakor ste čitali v zapisnikih sej gl. uradnikov, ste videli, da na vsakem zasedanju ^so bile določene velike nagrade za kampanjo novega članstva, ampak so bile le malo vplivne od strani članstva, za katerega se danes bojujejo vse podporne organizacije. Ista je tudi naloga naše slavne DSD. Mi moramo od leta do leta vsaditi nove korenine, tako da povzdignemo našo Družbo na največje stališče, potem bomo lahko rekli? da smo storili svojo dolžnost.
Kakor je bilo že prfobčeno v | našem glasilu so zadnje leto meseca avgusta državni pregle-dovalci natančno pregledali vse knjige tajnika in blagajnika in vse premoženje DSD in so v svojem poročilu poročali, da vse poslovanje je v najlepšem redu ter so pohvalili vse poslovanje glavnega odbora.
Posojila
i
Znano vam je, da danes je
težko investirati družbeni denar, da bi dobivali visoke obresti in varna posojila, radi tega moramo investirati družbeni denar v različne bonde kot v mestne, okrajne in državne obveznice in v War Bonde ker dobrih privatnih posojil je danes jako malo, pri nakupu in prodaji bondov smo profitirali ali pridobili za DSD prvo polovico tega leta nekaj čez $1,-100.00. Predragi mi delegati (inje), tukaj vidite, koliko poslovanja in skrbi imA gl. odbor pri teh posojilih, potem ko se bodo urejevale plače za gl. odbor za prihodnja 4. leta boste sprevideli, da* plače se morajo .povišati ne glede koliko članstva imamo ampak koliko denarja se investira vsako leto.
Financa
Ob zadnji konvenciji je Družba imela vsega premoženja nekaj čez $86,000.00 in ob tej konvenciji ga ima čez $130,-000.00. Iz tega je razvidno, da DSD je finančno bogata in zanesljiva podporna bratska organizacija med slovenskim narodom v Ameriki.
Solidarnost
Z veseljem vam poročam, da med glavnimi uradniki in uradnicami je bilo prav složno poslovanje ; šli smo drug drugemu na pomoč v vseh zadevah; isto tako pri podrejenih društvih. Tudi sem kot 30 letnj glavni predsednik zmeraj užival pravo spoštovanje od strani društvenih uradnikov in celokupnega članstva.
GEORGE STONICH, gl. predsednik DSD.
Poročilo gl. predsednika se sprejme kot je bilo poročano.
Poročilo I. podpredsednika
Brat gl. predsednik, gl. uradniki (ce), delegatje (inje). Kot prvi gl. podpredsednik nimam kaj posebnega poročati. Kajti ^iaš gl. predsednik Mr. Stonich je bil vedno na delu, in zato ni bilo meni potrebno kakšno delo izvrševati. Pripravljen sem pa bil vsaki čas, ako bi tako prišlo potrebno.
Dvanajsti redni konvenciji pa želim veliko uspeha in da bomo rešili stvari in zadeve, ki bodo za še večji napredek naše Družbe sv. Družine.
FRANK TUSHEK, prvi gl. podpredsednik.
Poročilo I. podpredsednika se sprejme kot je bilo poročano.
Poročilo II. podpredsednice
Jaz sploh nimam posebnega poročila, vendar pa sem vedno delovala za-dobrobit DSD in sem pripravljena to storiti tudi ■ v bodoče.
Poročilo II. podpredsednice 5
se sprejme kot je bilo poročano. '
i
Poročilo gl. tajnika	j
Brat gl. predsednik, gl. urad- ]
nik (ce) delegatje in delegati- ' nje, slavna zbornica:	{
Da bo slavni zbornici dva- 1 najste (12) redne - konvencije { znano finančno stanje, pošlo- ^ vanje in delovanje tikajoče se J mojega urada, sem tu sestavil ' poročilo za zadnje štiri (4) le- ( ta, to je od dne 1. julija 1940, 1 pa do dne 30. junija 1944, ka- 5 kor sledi.
r	FINANČNO POROČILO
Dohodki:
Preostanek v blagajni dne L julija 1940.....................................$ 33 155 43
Prejeli za smrtninski sklad ..............................................$ 50 943 02 '
Prejeli za poškodninski sklad ...................................... 4 776 15
Prejeli za bolniški sklad _______^................................... 21 216 38
Prejeli za mladinski sklad ............................L"™""!™""* 2 516 77
Prejeli za stroškovni sklad .....................................................10 241 83
Prejeli za konvenčni sklad ......... ........^..................... 861 50
Prejeli obresti .. ..........'...........................1L..ZZI: 14,625:54
Nazaj placeno posojilo cert.____________________ _	75 qq
Rent od poslopja..................................................' *.......... 222.50
Čeki zunaj več ko tri leta____________________~ """" 60 00
Nazaj povrjeno na preveč izplačani smrtnini.........Z! 250 Off
Prenos iz mlad. oddelka v odrasli oddelek.................... 7,566i98
Prejeli na posojila in prodani bondi_______________________224^452^70
Skupni dohodki za 4 leta -------------------------------------------------^..$337,808 37
SkuPaj .........................................................—.................................$420,963.80
t , -	' st**ki:	1
Izplačali za smrtoine ............................................................$ 24,228 95
Za poškodnine in operacije _________________________________________ 6.640.00
Za bolniške in porodne podpore____________________________~ ~ 19 549 10
Nagrade za nove člane(ice) .....................	2 127 41
Bolniške preiskave ......;......................................... 76 75
Plača gl. uradnikov ....................6,910!00
Dnevnice in vožnja in zad. konvj________________________________989 47 1,
Najemnina gl. urada_______________________________________________________________4«0.00
Tiskovine, telefon in uradne potrebščine____________________871,37
Za glasilo-------------------------------------------------3,907.12 ]
Poštnina . . . ........................................................77 38
Državno dovoljenje in preiskava nadz.___t__________.IZ	267 50 1
Davki--------------------------------------------------------------38 37
i Oglasi in darovi _________________________________________________________66.40 *
I Shramba na banki _____________________________ _	68 70
Fotografi listin .........................................., ~33.49	,
Poroštvo gL uradnikov —__________________________________________________360.00
Zavarovalnina proti ognju ____________________________.'....""'?............93 50 j
Za koledarje -.......................................................................557.8O
Članarina Amer. Gong...........................................40.00 i
Aktuarska poročila ................................... ■ ' "" " " "	934.48
Stroški advokata______________________________________________________________35 00
Kupili Safe ---------------------------------------------1*___________30^00
Zapuščina za sv. maše ...............„:.......................................................62.50
Za upravne stroške_______________________________ -	173 gg
Posojila na Certifikate ........................325.00
Prenos iz mlad. oddelka v odrasli oddelek_______________7,566.98
Izplačali denarne vrednosti certifikatov______________________________1,048.35 •
Za dotočene obresti pri nakupu bondov____________________________________1,847.29
Nakup bondov....................................................................261,100.19
Sk"paj.............................................-_____________________________$340,566.78
Balanca.................................................................................. 80,397.02
Vec nakup bondov in Razlika Par in vknjižbo bondov.^............47,535.03
Baluic. skladov:
Smrtninski sklad ____________________________________________________________$ 99,832 51 '
Poškodninski sklad..................................1,490.46
Bolniški sklad ____________________________________________________________5 795 73
Mladinski sklad------[—-------------------. . . ..Z.___~1IZL..™ 2,856.16
Stroškovni sklad ___________________________________________________________________17 095 69
Konvenčni sklad_____________________________________________ZZUZZZZZ 861.50
SkuPflj...............— --------------------------------------------------------$127,932.05 i
Razporedba premoženja:
City of Mobile, Ala. Turn. Rev.	3%%_____________________________4 5,000.00
North Bergen, New Jersey Gen. Obi., 3%%............... _ / 5,000 00 1
City of New York Sc^ Dist., .	3%%............................... ( 5,000.00
City of Royal Oak, Mich. Eef.,	3%%______________________5,000 00 .
County of Dokata, Neb. Ref.,	2V4%____________________5,000.00
Puerto Rico Water Rev.,	3V4%........................ „.	5,000 00
Lower Colo. River Adth.,	3%%..............................................5,000.00 !
Lincoln Joint Stock Land Bank,	2Vt%........................................................5,000.00 )•
State of Arkansas Hwy.	3V*%.......... * ~	S^oooioo 1
Sunray Oil Corp.,	. 3%^_______________ __	5,000 00 i
Southern Railway Co.,	4%__________________________________5,000 00 •1
Baltimore & Ohio R. R.,	4%__________________5,000.00 !
Baltimore & Ohio R. R.,	4^__________________________ _	1,000.00 I,
Southern I1L & Missouri R. R.,	4%______'	3 000 00 1'
Illinois Cent. R. R.,	5%..........................1,000.00 1
North Shore Gas Co.,	,	.............................1,000.00 1
U. S. Defense Bonds Ser. E&F ^____________________„ _	25 000 00 <
U. S. Treasury Bonds,	2%%.............................3,000.00 1
Federal Savings Loan,	3%_______\________________________________________________2,000.00
U. S. Postal Savings, ♦	2%_____________ „ __1500 00 1
City of Joiiet Impr. Bonds, .	6%__________________________3,520.00 '
City of Rockdale Impr. Bonds,	6%______ _ _	5 900 00
City of Lockport Impr. Bonds,	5%____________________„ _	500.00
Calumet City Impr. Bonds,	6%_____ _ ....................................915 74
Policy Loans,	6%____1ZZZZZ1............250.00 i
Mortgages,	5%----------------------------------------11,150.00 <
Checking Accounts ...........................................................8,196.31 J
Skupaj---------------------------------------------------------------------..„$127,932.05 <
Nabrani asesmenti še ne poslani na gl. urad____________________________________1,819 18 <
Članstvo dolguje _____________________________________________________________L179 44
Dozorele in dotočene obresti ...............................................I 1 802.79
inventar premičnega premoženja____________ "	_ 750 00 *
. ~ -— t
bkupaj----------------------------------------------------------------------.$133,483.46 i
Neizplačane posmrtnine mladoletnim dedičem .......................... 2,163.00
Skupno premoženje dne 30. junija 1944 ................................^131,320.46 i
Vse posojilne listine, bondi in druge vrednosti so bile pregledane po i nadzornem odboru na polletni seji gl. zborovanja dne 27. julija, kar so našli 1 da je vso v pravem in lepem redu in da se vse popolnoma strinja.
Pristopilo članov v odrasli oddelek__________________________305 c
V- mladinski oddeelk ....................................... """"""""""'"""' ""' " ' " ' 146 c
Sk^paj________________________________________________________________________________________451	t
Umrlo člandv in članic, odrasli oddelek...........68	1
Mladinski oddelek.............................................._ZZZ................0	%
Suspendiranih itd. .................................................ZZ"................................................................406	i
Skupaj . .......................................................................................................................474 8
Ostane članov in članic v odraslem oddelku 1080 Ostane članov in članic v mlad. oddelku __________________"~"~ZZ!"""Z" 287 V
Skupaj članov (ic) ...................................................................11
Nazadovali za 23 članov in članic.	~ ....................................................................................^
Slavna zbornica!	, 1
Po tem finančnem poročilu j je razvidno, da je glavni odbor j imel dosti posla in dela in to pri investicijah. Vidimo, da smo imeli v tem oziru transakcije za skoraj pol milijona dolarjev, in to je velika svota za našo orga-! nizacijo. Enim mogoče se to vi-! di kot špekulacija, ampak ni.! Gotovo je, da smo pri tem napravili dobiček okoli pet tisoč dolarjev. In to pa zato, ker smo kupili bonde za nižje cene potem pa jih prodali z dobičkom. Vsi naši bondi so prve vrste, in če bi danes hoteli vse likvidirati,bi nam prinesli v gotovini nad I sto tisoč dolarjev; Družba tudi ko-operira z vlado sedaj v voj-! nem času in imamo do sedaj za 28 tisoč Government Bondov,' in po sklepu gl. odbora se v te bonde investira do svote 50 tisoč in to poredoma ko pride denar na roke. Po tej previdnosti glavnega odbora, da imamo danes naša posojila v jako dobrem redu, je tudi bilo mogoče Družbi za leto 1943 kazati solvent-nost za 124.46%, in za to leto 1944 pa gotovo še boljše. ~
V članstvu se pa ne moremo nič pobahati. Res je, da je pristopilo 451 novih članov in članic, kar je lepo število, ampak vsled umrlih in takih, ki so drugače zapustili društva, smo nazadovali za 23 članov in članic. Tukaj smo pa vsi krivi, ker se premalo zanimamo, posebno za
uas miaainsKi oaaelek. la oddelek je enkrat štel blizu 600 otrok, a zdaj jih pa ni 300.
V tem oddelku vsaki mesec izpolni kateri 16 let, ki je potem avtomatično iz tega oddelka. Ker se pa niso ti namestili z novimi člani (icami), zato ta oddelek gre nazaj. Kljub temu I da Družba nudi lepe nagrade vseeno ni dosti zanimanja, posebno zadnja tri leta, od kar je naša država v vojni, je zanimanje za društvo popolnoma odpalo, in to je tudi dokaz, ker! se članstvo ne udeležuje dru-l štvenih sej. Res, za odrasli od- j delek je sedaj malo bolj težko 1 članstvo pomnožiti, ampak za mladinski pa ni nobenega izgovora. Prav bi bilo, da ta konvencija to bolj uživi.
(Dalje prihodnjič) -o-
CHICAŽANOM SE ZAHVALJUJE
Joiiet, 111.
Cenjeno uredništvo: Prosim j malo prostora, da se zahvalim chicaški naselbini za tako lep sprejem, ki sem ga bil deležen za časa 12. konvencije Družbe Sv. Družine.
Prav lepa hvala Mr. in Mrs. Anton Tomažin, za tako dobro hrano in vožnjo po* mestu in za spominski dar, s katerim bom pisal par let. Lepa hvala Mr. John Toplak in družini za prenočišče in stanovanje. Prav le-
fpa hvala g. Jeriču za lep spominski dar in razkazanje tiskarne Am. Slovenca. Izraziti želim tudi najlepše priznanje vsem glavnim uradnikom in celi delegaciji 12. konvencije DSD za tako lepo slogo, ko smo bili j skupaj. Tako še enkrat čast na-selbini in društvom v naselbini, j Bog vas živi še mnogo let. Bratski pozdrav!
Leo Adamich,
delegat 12. konv. DSD. ■■ o ■»■"
ST. JOHN'S NO. 13 DSD Chicago, 111.
The twelfth national convention of DSD is over. Yes, it is over and much was accomplished or have we accomplished anything? Yes, we most certainly have. First of all the J DSD organization is united i closer than it ever has been, i We have become stronger and more sound and familiar with the organization in general. Irm safe to say that friendliness and strength is going to be realized more and more as time goes on. Our supreme office is a definite example as to our unity. The delegation has unanimously re-elected all of the officers making our so well beloved Mr. George Stonich the honorary president which of-jfice he may hold for the rest of !fais life if he wishes. Mr. Sto-'nich was the originator of the DSD organization, he has been supreme president for the last thirty years and has done a wonderful job in his time. Surely everyone will be glad knowing he has not been forgotten. The memory of his fine work will endeavor to live for many years to c»me.
Mr. Frank Tushek of Joiiet ie ou*. new president. I don't think he needs any introduction as he is well known, especially in Joiiet. Mr. Tushek was our supreme vice-president and there is no doubt that he is going to do all within his power to keep this organization growing.
I have accepted the first supreme vice presidency in which it gives me a great pleasure to be able to work for the good of our organization. In that capacity I want to assure everyone that I am going to do all within my power for continuous unity and progress of this fine organization. I am going to have to ask each and every member to do his or her share where or whenever you can for you are not doing no one any favor but yourself. It is your organization therefore the stronger it will be the better for you. Every member should take pride in doing his or her share by bringing in a new member at least once a year and that surely is not asking too much. If you cannot do it no other way, well knock 'em out and drag them in. That's one way, but all in all if we all work in unity we cannot help but to grow. In behalf of St. John's No. 13, Chicago, I want to thank first of all the supreme oficers and all the delegates for selecting our city of Chicago for this the twelfth-convention. We want to thank our supreme Spiritual Director Rev. Father Kebe for the fine lecture. May God Bless him and give him strength to do his fine work for many many years to come. I also want to thank the members of our two Lodges St. Theresa and St. John for the fine cooperation and those who wanted to help but had no opportunity to do so,. Thanks to. the business people who so splendidly cooperated in making our program book a success.
Once again in behalf of St. John No. 13 I want to thank each and everyone and want to assure you that we ar,e grateful to you. I'll tell the high lights about our Sight seeing trip in the near future.
Fraternally yours
Steve J, Kosar, Pres. 1
- 8tr*fc 6
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 8. septembra 1944
Preizkušena ljubezen
Roman. — Iz francoščine prevedla K..N.
Vseeno se mu je pa zdelo, da ima njegova žena dober okus in da ni posebno razvajena. Morenov pogled je zdrknil nekoliko niže, na njen drobni, zdaj nenavadno bledi obrazek. Pobešala je oči, okrog ust se ji je pa vilo nekaj otožnega, kakor da se bo zdaj zdaj spustila v jok. Zasmilila se mu je. Bila je še tak otrok! Hkrati se je pričel oštevati, da jo hoče kakor vrtnar cvetlico presaditi iz razkošnega vrta na pust travnik, kjer ni vajena ne podnebja ne zemlje.
Oh, kako je v tem trenutku obžaloval, da je ravnal tako nepremišljeno l Morda je za zmerom uničil njeno življenjsko srečo? Le zakaj ga je tako gnalo, da bi spet videl to žensko ? Če bi mogel nekoliko krotiti svoje hrepenenje, bi poiskal Orano šele tedaj, ko bi jo mogel peljati v stanovanje, vredno graščakove hčere, v stanovanje z lepimi sobami, z balkoni in terasami, z izbranim pohištvom in vrtom, kjer bi lahko cvetlicam in nebu razkazovala svojo lepoto.
In tedaj se je spomnil, da pač ni upal, da bi hotela iti Orana z njim. Ni veroval v ta Čudež, ki si ga je na tihem tako vroče želel. To pot so ga dogodki pač prehiteli.
Zdelo se mu je, kakor da bi vnovič slišal Oranine odločne besede:
"Dala sem svojo besedo. Jaz je ne bom prelomila, oče!"
Ob tej misli se je mladi mož zresnil. Ora-. na je bila poštena, izpolnila je svojo obljubo. Zavedel se je, da mora biti hvaležen usodi, da mu je dala tako dobro in pošteno ženo.
In vendar je njegovo moško samoljubje žalila okoliščina, da je gdv«Hla njegova žena samo o dolžnosti in o dani besedi. Ali je ni res prav nič drugega vabilo z njim ?
Bila je vendar njegova žena. In tista noč, ko je držal v svojem objemu in ji šepetal ognjevite besede ljubezni — ali ji ni tista noč nič pomenila? Ni mogel verjeti, da je prav tista noč ubila v njej čustvo, ki bi morda sicer živo vzplamtelo v njenem srcu za plemenitega rešitelja.
Tedaj si je mislil, da je ne more nič več ločiti od njega, nič razen smrti. Zdaj je spoznal, da življenje bolj korenito loči, bolj pristransko kakor smrt Ali ju ne loči zdaj vse: stan, družba, svet, predsodki, okolje, ki v njem živita, vse tiste drobcene • razvadice in navadice, ki so za skupno življenje in za harmonijo v zakonu tako potrebne in važne? ...
Spet jo je od strani pogledal. To pot je slonela na naslonjalu klopi, z zaprtimi očmi, kakor da bi spala. Silila se je k spancu, a Moreno je uganil, da bdi in da celo napeto premišljuje. Pokazala ni prav nobene potrebe, da bi se mu približala, da bi s toplo besedo, s smehljajem ogrela ledeno ozračje, ki je nastajalo med njima. Niti toliko se mu ni približala, da bi mu potožila zaradi neudobnosti te vožnje, da bi se mu pritoževala. Odločila se je bila najbrže, da bo skrila vse svoje občutke, da bo pred pred njim prikrivala vse svoje misli in želje.
Moreno je nehote globoko vzdihnil. Zaslutil je, da je drago plačal zadoščenje svoji trmi, da je graščaku Le Cadreronu proti njegovi želji odpeljal hčer.
Prav tedaj je po lučih, ki so pogosteje silile skozi okno vagona, uganil, da se vlak bliža Parizu. In še preden je doumel, kaj to pomeni, je vlak že vozil na pariško postajo.
Tiho je ponudil svoji ženi roko, da ji pomaga iz vagona.
XXXI.
Stanovanjce, ki je vanj Moreno peljal svojo mlado ženo, je bilo eno izmed neštetih novih sahiskih stanovanje v okraju na j Marsovem polju. Hiša je bila še nova in precej udobna. Stanovanje je imelo dve 1 sobi, okusno opremljeni, snažni, toda za
i
čudo hladni. Manjkalo je tistega osebnega 1 čara, ki jo daje vsaki stvari živahna člo-Veška nrav. Vse je bilo lepo urejeno, in ^ prav preprosto. Razvajeno žensko oko bi ( prvi trenutek opazilo, da manjkajo zavese, a da bi bila soba vse prijaznejša, če bi stala s na mizi vaza s cvetjem in če bi bilo kje ne- 1 koliko srčkanega nereda, tako značilnega * za topla, domača stanovanja. Da, tem so- j bam se je poznalo, da jih urejuje sluga in j da živi v njih človek, ki je bil dolgo vojak, 3 ki mu ni do udobja in ki ne zna ceniti razkošja.
Moreno je videl, da Orana nekoliko presenečeno ogleduje njegovo domovanje. O-pravičujoč je dejal:
"Španija je zdaj revna, zato pač slabo plačuje tiste, ki so ji verno služili."
"Zakaj mi to govorite?" je živo vprašala Orana. Priznala si je, da ji je kljub vsemu to mirno stanovanje bolj všeč kakor velike sobane z razkošnim pohištvom, ali pa kakor sobice, prenapolnjene z nepotrebno, neokusno drobnarijo, z zmazki, ki jih je že večkrat videla v provincijalnih stanovanjih in ki jih je tako sovražila.
"Upam, da vas bom lahko kmalu popeljal v spodobnejši dom," je tiho dejal njen mož. "Sprejmite moj dom, kakršen je; potrudil se bom, da bo kmalu večji in vsaj nekoliko podoben tistemu, ki ste doslej živeli v njem."
"Saj je prav čeden," je iskreno odvrnila mlada žena. Med tem so se pa njene oči ustavile na edini postelji v spalnici. Vztre- , petala je. Ta pogled jo je spomnil na noč, ki jo je preživela ob strani svojega moža . pred dobrim letom, na trenutke, ki so se tedaj kakor nož zarezali v njeno srce, da se še zmerom ni zacelilo.
Moreno je opazil njen prestrašeni pogled in čez bledi obraz mu je šinila temna senca. Še preden je utegnil spregovoriti, se je že Orana živo obrnila k njemu in pogumno vprašala:
"Ali je tu samo ena spalnica? Kje bom pa jaz spala?"
Mladi Španec jo je pogledal tako očita- ! joče, da je zardela do ušes. Potlej je pa mirno dejal, skušajoč kar najbolj prikriti svoja vzburkana čustva:
"Ali želite lastno sobo, madame?"
Orana je spet zardela, ne vedoč, kako bi ] mu razložila to željo, da ga ne bi užalila, j Hkrati se je pa zavedala, da bi bilo noro, i pričeti staro igro iznova. Začela je v za- ( dregi:
"Mislila sem ... da bi bilo bolje, če bi se J poprej nekoliko vživela v to novo življenje, i Ali me razumete? Ali ne bi kazalo? ..."
Zmanjkalo ji je besed.
"Kaj ste mislili?" jo je neusmiljeno vprašal.
"Da bi bilo za najino bodoče življenje primerneje, če ne bi takoj živela tako skupaj, tako intimno ..."
Bila je rdeča kakor kuhan rak, ko je naposled le spravila te besede iz sebe.
"Kakor želite, madame." Mladi mož je izrekel te besede vljudno, brez senčice po-rogljivosti ali očitka, vendar se je Orani ' zazdelo, da se je v njegovih očeh nekaj utrnilo, da je ugasnil sij upanja in pričakovanja, ki je še pravkar gorel v njih. Njegov bledi obraz se je pod vranječrnimi lasmi zdel se bolj bled in podoben negibni krinki.
"Ali sem se jaz tako obotavljal tedaj na Katalonskem trgu v Barceloni?" je z bridkostjo pomislil mladi Španec.
"Ta soba bo vaša," je potem počasi dejal. "Za nocoj se bom zadovoljil z divanom v sosedni sobi."
Orana je živahno oporekla: "Oh, ne! Bom jaz spala na divanu!"
"Prosim, vas, senora, zadovoljite se z mojim predlogom. Ta soba je vaša. Uredite si jo po mili volji. Že jutri se bom pozanimal za kakšno primernejše stanovanje."
(Dalje prih.)	f|
AMERIČANI UDARJAJO NA SIEGFRIEDOVO ČRTO; NA-ZIJE KAŽEJO V KURNIKIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
Angleške in kanadske čete so domalega že vse očistile izolirani pas ob rokavskem obrežju, j S tem je odstranjena tudi na-daljna nevarnost r o b o t n i h bomb, ker z rokavskega obrežja so Nemci iz posebnih ležišč izstreljevali svoje robotne bombe nad Anglijo. Osvobodili so tudi že do polovice Nizozemske. Robotne bombe so strahovito orožje in Nemci so mislili, da bodo z njimi sesuli v prah vso Anglijo. Uspelo pa jim ni zato, ker so jih začeli prepozno uporabljati. Priprave zato so začeli delati se lanskega novembra. Toda Angleži so ob rokavskem obrežju izvohali, da Nemci tamkaj nekaj grade. Molčali so in niso hoteli dvigati
k pozornostr a so pa več mesecev . stalno bombardirali rokavsko [ obrežje in sproti razbijali velike garaže in druge naprave za ( te namene. To je zakasnilo nemške načrte do junija, med tem so bile že izvedene vse priprave za invazijo in ista se je začela izvajati, ki je zdaj Nemce vrgla iz vse Francije in Belgije.
Po osvobojenih krajih v Bel-1 giji vlada veliko veselje nad osvobojepjem. V Antwerpnu so belgijski patriotje polovili skrivajoče nazije in nekaj kolabo-ristov in so jih odvedli v. mestni zverinjak in jih tam kažejo v kurnikih običnstvu. Nazijski ■ častniki morajo sedeti zdaj zamreženi v kurnikih in ljudje ogledujejo zverinske nemške barbarje. Tako se jim povraču-je v Belgiji in se jim bo še marsikje drugje.
-r, V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI
^ f- - . ! nepozabl jene soproge in matere
Rose Ziherle
ki je zapustila to solzno dolino 8. septembra 1942.
Dve leti že je ilo v večnost, odkar si zapustila nas . . . Legla si v hladno gomilo, kamor Te klical je božji glas.
Prehitro si odšla od nas: Zamrl na veke je Tvoj glas. Pa Tvoj spomin ostal je živ in bo živel do konca dni!
Le počivaj v zemlji tihi, kjer bojev ni in ne gorja. 1 Ljuba žena — draga mati, večna luč naj sveti Ti!
Žalujoči:
FRANK ZIHERLE, soprog; Lt. Sr. Grade U. S. N. FRANK ZIHERLE, JR. in Capt. Dr. ADOLPH ZIHERLE, vojaški zobozdravnik, sinova.
So. Chicago, III., 8. septembra 1944.
DR. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK in KIRURG
\ v Stanuje in ordinira na: f%
1858 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru.
r:
-^fc	.-.	-f .- « .	, .T - . : '	. .. -	-;---— -
IZŠEL JE
VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
Besednjak
,	ki ga je spisal in isdal
DR. F. J. KERN
To jo najpopolnejši angleško-tlorenski besednjak s angle. - ško izgovarjajo. Po tem besednjaku so poprašerali. Zdaj je besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar je poslati s naročilom. TisiL ki ga ielijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
. 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
Joseph Conrad:
NA MORJU
il-
Naposled, sem vzkliknil:
"Vi tamkaj na palubi!" In ne-
? " kdo se je ozrl čez ograjo. "Tu-
* kaj smo opravili," sem zavpil.
s.° Glava na palubi je izginila, pa
ri" je kmalu spet pokukala čez
rob Ograje. "Kapitan pra-
" j vi, da je vse v redu, sir, in da
^ j čolne lepo odvračajte od lad-ki »» ,
a-
Je Pol ure je preteklo. Zdajci je nastal strahovit hrup, ropot, rožljanje verig, sikanje vode ir_ in na milijone isker je prhnilo v tresoči se steber dima, ki je lahno visel nad ladjo. Sidrno vreteno je pregorelo in dve ra-j zbeljeni sidri sta padli na dno I ter potegnili za seboj dve sto sežnjev iztrgane razbeljene verige. Ladja se je tresla, gmota plamena je plahutala, kakor da bi se hotela sesesti in nastavek sprednjega jarbola : se je zrušil. Odletel je kakor ognjena puščica, se zadri v morje, pa se hipoma prikazal na površju, za dolžino vesla . oddaljen od čolnov, nakar je ' ves očrnel po svetli površini mirno plaval dalje. Iznova sem zaklical na palubo. Ne dolgo, pa mi je nekdo z nepričakovano veselim, pa tudi pridušenim glasom kakor da bi skušal govoriti z zaprtimi usti, 3poročil: "Takoj pridem, sir," in izginil. Dolgo časa nisem slišal ničesar drugega ko prasketanje in hropenje ognja. Vmes so se culi nekaki piska-joči glasovi. Čolni so poskakovali, potezali za vrvi, se igraje zaletavali drug v drugega, se trli v boki ali pa se, naj smo storili, kar .smo hoteli, zaganjali skupaj proti ladijskemu boku. Tega nisepi mogel dlje prenašati, pa sem se oklenil z nogami in rokami vrvi ter splezal za krmo.
Bilo je svetlo kakor podne-I vi. Ko sem naposled prišel na ladjo, se mi je ognjeni zastor , pred menoj zdel nekaj strahotnega in vročina mi je bila sprva neznosna. Kapitan Be-_ ard je s skrčenimi nogami in' — z roko pod glavo spal na bla-7 zini naslanjača, ki jo je bil pri-( vlekel iz kabine, in svetloba se / je poigravala na njem. Ali pa 11 veste, kaj so ostali počenjali l tačas? Sedeli so čisto zadaj na f krmi okoli odprtega zaboja,
I se zalagali s kruhom in sirom ter pili pivo iz steklenic.
V ozadju plamena, ki se je v besnih jezikih sukal nad njimi, sO bili videti pri tem doma kakor salamandri in podobni tolpi obupanih gusarjev. Ogenj se je lesketal v belini njihovih oči in se jim blestel v lisah na beli koži, ki se jim je videla skozi raztrgane srajce. Vsakdo je imel 1 kako znamenje, kakor da je : divjala bitka okoli njega — obvezano glavo, roko v obvezi, pa- J sico iz zamazane cunje okoli 1 kolena, — ali nekdo je držal ' steklenico med koleni in kos ^ trdega sira v roki. Mahon je 1 vstal. Po čedni vsakdanji glavi, sključenem profilu, po dolgi be- ' jli bradi in držeč neodmašeno 1 steklenico v roki je bil podoben nekakšnemu predrznemu morskemu razbojniku, ki si je ne-|koč v davnih časih sredi nasilja
n nesreče delal vesele ure. I ("Zadnja večerja na palubi," je j govoril slovesno. "Yes dan nismo imeli ničesar jesti, zakaj I naj bi bili torej brez vsega te-I ga." Zavihtel je steklenico in jI pokazal na spečega kapitana. I "Rekel je, da ne more jesti, pa I sem mu svetoval, naj leže," je I nadaljeval. Ko sem ga začude-I no pogledal, pa: "Ne vem, ali I se zavedaš, da mož že več dni s I ni pošteno spal — a tudi v čol-I nu bo imel prekleto malo spa- 8 I nja." "Saj kmalu ne bo nobene- ® I ga čolna več, če boste še nada- P I Ije blazneli okoli," sem ga za- C
: vrnil nejevoljno. Stopil sem h kapitanu in ga stresel za rame-- na. Naposled je odprl oči, a ni i. se premaknil. "Čas je, da odi-a dete z ladje," sem rekel mirno, z S težavo se je dvignil, se ozrl .- na plamen in čez morje, ki se a je v bližini ladje svetilo, a bolj I- daleč od nje je bilo vse črno, črno ko črnilo; ozrl se je proti •i zvezdam, ki so skozi tenko ko-preno dima motno sijale z ne-e ba, ki je bilo črno, črno kot Ere-o bus.
e "Najmlajši naprej," je dal o povelje.
In preprosti mornar si je z o roko vnic obrisal usta, vstal, o splezal preko krmene ograje in e izginil. Drugi so se odpravili za H njim. Nekdo je med plezanjem L_ čez ograjo še trenotek obstal n ter izpraznil steklenico, nakar a jo je z velikim zamahom vrgel r proti ognju. "Tu imaš!" je v vzkliknil.
L1 Kapitan pa se je neznansko a dolgo mudil 'in pustili smo ga e pri miru, da se je nekaj časa na {[ sameifc ukvarjal s svojim prvim a poveljstvom. Nato pa sem spet e stopil k njemu in ga nazadnje i_ ie spravil proč. Bil je že skrajni [_ čas. Zelezje na kasaru se je bilo namreč tako močno razgrelo, j da se ga nismo smeli več do-" takniti.
n Nato smo presekali vrv "bar-L_ ke" in vsi trije čolni so se privets zani drug k drugemu hkratu _ gladko odmaknili od ladje.
Šestnajst ur je že preteklo od e eksplozije, ko smo odšli z nje. e Mahon je imel poveljstvo nad
0	drugim čolnom, jaz pa sem _ imel najmanjše, 14 čeveljsko j plovilo. Bafkača bi nas bila mo-B gla prevzeti lepo število, ali ka-z pitan je rekel, da moramo rešiti _ kar največ'imovine — za zava-
rovatelje. Ih tako sem dobil svoje prvo poveljstvo. Imel sem s a seboj še dva moža, vrečo pre-prečenca, nekaj škatel mesa in sodček vode. Ukazano mi je bi-a lo držati se barkače, da bi nas mogla v slučaju neurja pre-
1	vzetL
(Dalje prihodnjič)
B	PRODAM
\
j 4 flate zidana hiša. Furnace j heat. Garaža za dve kare. Cena samo $7,700.00. Nahaja se bli-1 zu Western Ave na 21st Place. Vprašajte za podrobnosti
4-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na 2547 So. Harding ' Ave., za ceno $10,600;
3-stanovanjsko zidano hišo. ? Nahaja se na Millard Ave. in 1 26. cesta, za ceno $10,000;
3-sobni "cottage", ter zraven velika lota. Nahaja se na Gun-I derson Ave. v Berwynu, za ce-a no $3,950;
Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in • bungalov v Cicero in Berwyn. I Ako želite hišo v Berwynu, po-, kličite L. Gradiser, telefon Ber-' wyn 4979-R.
ANTON JORDAN
»
. 2417 So. Lawndale Ave., Chica-> go, 111. Telefon Rockwell 7196
DR. JOHN J. SMETANA
Preqleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenu«
Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 ^riutraijioJ^30 zvečer.
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagf. —