196. številka. Ljubljana, sredo 27. avgusta. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold.. za četrt lota 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesoc I gold. 10 kr. Ža pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tujo dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ae plačuje od četiri-'-topi.o potit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj so Izvolo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjovi hiši „Hotel Evropa-. Onravništvo, na katero naj se blagovolijo poši\jati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni- v Tavčarjevi hiši
Herman 1861. in pa 1873. leta.
I a |»<nj«ko okolici',   l/.v. (lop.
G. Herman, izvoljen bivši v Ptuji 18G1. 1. za deželnega poslanca, izrekel je krepko besede : „Slovenci! moje srce je pri vas, moje življenje za vas". Sum in nezaupnost do uradnika in neslovenca raztiral je razvoj jegovega črteža, kateremu je več let veren bil, zato tudi trdna zaupnost na njega pri volitvab. Vsa naša boritev je bila onda jedino naperjena proti neničevanju in nemšku-tarstvu, drugega sovražnika nijsmo imeli. Sto-prv, ko je bil kupljen „Slov. Gospodar" za 1000 gld. od katoliškega društva v Mariboru (knez in vladika labodski je položil 400 gl. izcimila so je v njegovib predelib na domačih tleb neka tretja narodu kvarna stranka, katera spoznava za svojo nalogo — d uši t i in moriti narodno čutje v sloven-ukili src i b, sredovečni jarem nalagati ljudstvu in svoje gospodstvo raztegnoti pod liči-noj narodnosti in vere, in k tej Slovenstvu in umnemu napredku pogubni stranki šteje se od 1871. 1. g. Herman, kateri je tudi iste sostvaruik, vsaj oča; in ravno ta nesrečna prikazen dala je povod mojemu preskusa nemu prijatelju in neprestrašenemu boritelju za narodnost, napredek in svobodo k resnim besedam, katere že je omenjenega leta ravno (red volitvijo o njem napisal: „Kdo je našemu razdoru političnemu podal prvi udarec V On isti mož, ki je za politično veljavo štir-skih Slovencev toliko doprinašal. On je pod-kuril vladoblepne strastne mariborske farje, da delajo zmešnjavo in motijo ljudstvo, katero že je imelo čiste pojmove o svoji nalogi .... in takšen Človek bi bil dalje sposoben za poslanca Slovencev? Abeat ad Ga-ramantes! Postavite v ptujskem volilnem okraji koj drugega značaj nega kandidata. Narod naš — vsaj odvažnejši in inteligentnejši rodoljubi vsi previdijo , da Ilermanova stranka je kvar Slovenstvu, in mrzi se jim nenaravni zakon, katerega so taliter 411a-liter sklenoli moži napredka — s klerikalci." Vidimo torej Hermana že 1871. 1. v kolu, vsaj na čelu stranki kvarni slovenstvu in ta njegova preuieuiba je prehod in preskok iz narodnega v sovražniški nenarodni klerikalni tabor, k stranki, katera strupue strelice in morivue kolke izpušča na naš slovenski narod, Lote ga brže boljo pokončati; k stranki, katera se rokuje z okrutnim samosiljem in gujusnim samovoljstvom j k stranki, katera najraje mlati po možeb delajoČib in žrtvu-jočib na korist narodu, a ne po budili iu najstia&tuejših ncmškutarjili, čijih načelništvo goji v svojih nedrib; k stranki, katera po svojih glavačib za narod in narodnost ničesar ni storila in še dnes ne stori, nema zanj srca, nego dela njemu na zator. k stranki, katera
sama ne uraduje naški, brani po raznih po-tevib in načinih podredjenikom uradovati slovenski *), s svojo nemško pisavo in nemškimi ukazi in naredbami širi in podpira nemčevauje, ter tako japi Bismarku udobno in gladko stezo nadelava; k stranki, katera strastno preganja in tlači narodnjaštvo ; k stranki, katera zaradi mračnjaških in umnemu človeštvu pogubnih nazorov prezira in posmehuje osnovne prirodne znanosti in dušne plodove človeškega duha ; k stranki, katera celo hoče um v spone vklepati , da leže s slepci in nevedneži po svoji nenasitljivi sebičnosti vlada in zapoveduje; k stranki, katera vernikom kaže in obeta blaženstvo onkraj groba, dokler se sama tukaj gosti in masti; k stranki, katera dejanski neka, da je-Človek umno in svobodno bitje; k stranki, med čije deležniki menda niti dva ne znata najslavnejšega rojaka Miklošiča po njegovih znanstvenih delih — tram vas bodi — vsaj inači bi hc morala javljati resna ljubezen do našinstva, a ne skrajni črt; k stranki, katera peneči strup bljuje na bezmadežne naše narodnjake ter slovensko ljudstvo moti in mu izkorenja priklonost do svojega naroda. Kdor pripada k taki mračni stranki, in je tudi konci deloma njen stvarnik, ne more in ne sme biti zastopnik Slovencev, vsaj tudi tuji-nec nikoli u i j u a š i n e c " ); nas poslanec bode razumen in učen narodnjak, pošten in časten sin slovenske matere, slovenski korenjak, kateri ima bister um in iskreno srce za nas Slovence in poprek za zdrav napredek. — Prebrisani murski in dravski Po ijanci! pametni slovenski Goričanjc ! volite za svojega zastopnika in poslanca v državni zbor svojega junaškega rojaka Ščavniškega, vedrega sina slovenske matere dra. I*loja, kateri vas ljubi in zna kot kmetski sin na drobno vaše težave in rane, ter je voljen na vso moč vam pomagati. Živel dr. P loj, bodoči naš poslanec!
Politični razgled.
Koti laso«1 dežel«.
V LJubljani 2U. avgusta.
O stanji tuvt 'sp*>i'<joveget mini-stv i-st vtt pišejo dunajski in drugi listi, da nikakor trdno ne stoji. nD. Ztg." ki je prijateljica miniuterstva, si daje iz Prage te-legrafirati, da postane Koller predsednik mi-nisterstva, Aucrsperg pa gre v Prago za cesarjevega namestnika. — Dunajska nS. u. M. Z.u pa piše o stanji   cislejtausko vlade takole:
*) V nijeni posvetni pisarnici nij prepovedano slovensko uradovanje, kakim pravom jo torej ovira v /.upniških? kolika hudobna bozglavno»t!
**) Herman je grdo in dohole laži troail po časnikih na vredno našo narodnjake, česar značajen človek ne dola.
„Vre in kipi in šumi v političnem čaravni škem kotlu, čudne pene se vzdigajo na vi šino, in onih je strah, ki so to burno godljo skupaj zmešali. Najbolj čudne govorice se slišijo, kar je zgoraj, se obrne na spodaj in strahoma se pripoveduje, da se bode nov čas začel," — OHcijozue novine skušajo ometati in tajiti vso krizo, a delajo to tako hlastno, da se tudi iz njih vidi, da nekaj pač je, kar ustavakoni teško sapo dela. — Sicer so pa zdaj samo trije ministri na Dunaji namreč Lasscr, Glascr in Chlumeckv. Ker ti sami no morejo nič skleniti, je vse tiho v notranji politiki in oči se bodo obrnile na hrvatski sabor, ki se je včeraj v Zagrebu odprl in bode toliko bolj zanimal, čem dalje po drugod politična suša traje.
Otjct s h o. ki je zdaj razdeljeno v ko-mitatc, dobi po vladnem črtežu, kmalu drugo politično teritorijalno razdeljenje, ki bode zdanjemu času primerno.
V manje dri»vr.
It u §ii ti nski kne/. Karol bode z Dunaja potoval baje v Pariš.
Vš*n»tco*ki tuzijonisti nadlegujejo pismeno in  ustno kardinala Autonellija, naj jim pri grofu Chambordu k zedinjenju pripo more; Antonelli pa se baje ne meni za uji hovo moledovanje. „L' assemblče nationale' piše, da so vse vesti o princih popolno ne resnične.   Kdina resnica je to, da so princi francoske hiše popolno složni med soboj. — Orleanistični in legitimistični listi so dobili povelje, naj fuzijo obravnavajo kot privatno stvar  orleanske  družine  brez  kake druge kombinacije.   Pri nekem obedu pri prefektu eurskega okraja je Broglie imel govor, pri katerem je zabavljal čez Thiersa, Mac Ma-hona, in njegovo lojalnost pa povzdigoval v nebo.
Italijanski minister prava, Vigliaui, je zarad drznosti klerikalcev, ki vedno raste, zapovedal državnim pravnikom, naj gledajo na to, da duhovenstvo niti v pismu niti v besedi ne ravna proti državnim postavam. In ker so tako zvana „društva v prospeh katoliških interesov" glavna ognjišča, na katerih se neti sovraštvo do vlade in nada o posvetnej oblasti papeže vej. bodejo se v kratkem času razpustila.
Kralj je dobil od nemškega cesarja povabilo, naj pride tudi v Berlin, ako bo šel na Dunaj.
Dopisi.
Iz Vi|»*tv*kej*** 23, avg. |lzv. dop.J „To tedaj je tista hvalisana neodvis uo8t učiteljev, da sc dado vpregati v kola Kraševčeva. Dober tek gospoda!" Tako modrujejo „ zastarele" „Novicc" v zadnjem listu. S tem so dokazale prvič to, kako neljubo jim je, da je „tandem aliipiando" rešen učitelj trdega klerikalnega jarma, ter da jim nij nič kaj po godu, ako tudi ljudski učitelj, zavedaje sc svoje pravice, napreduje v duhu časa. Drugič pa so pokazale „N." z onimi besedami, kako malo poznajo ,.novo-dobuega učitelja", ako mislijo, da je samo spoštovani g. A. KraŠevec „onianiil" g. Dr-
melja in Vovka pa g. Brnarđa in dr., da ■o zoper kandidaturo nemškega grofa H.
Vprašam, ali bi bili slovenski učitelji odvisni ali neodvisni, ko bi postavim trobili v nNov." rog V — Kaj pravite vsegavedne „Nov." na to? — „Ja Bauer, das ist nas anderes!" menda tudi tukaj velja. — Sicer pa mislijo „Nov.", da mora vsak tako plesati, kakor one godejo, ter imenujejo izdajalca domovine onega, ki se predrzne gojiti drugačne ideje, kakor jib ima ta cerkveni list. Kaj je že pisal neki stari „Jeremija" O . . . pred nekoliko tedni v „Nov.?
Ljube „Nov.", katerim iz čiste ljubezni do našega, še vedno v temi klerikalstva ta vajočega naroda mnogokrat ujide kaka prav smešna iz zastarelega peresa, prosimo, privoščite tudi nam ljudskim učiteljem, da svobodno mislimo in sodimo.  —   Kajti vedite, da sc   ..novodobni   učitelj'   nikakor ne da primerjati s starim „šolmoštrom",   kateri je kaki „v e č n i devic i",  čem reči f. kuharici na ljubo,  mogel romati od Triglava do Gorjancev,  in še dalje,  da je mogel v deroči Kolpi oprati svojo   „grešno  dušo!" — ln da pozveste ljube „Nov.", kako s poboden bil je učitelj v  onem  zlatem  času, kadar nobena „rihtau  nij pri pojedinah prišla pri „gospodu" na mizo, če je nij „šolniaštcr" po hlapčevsko na njo postavil, naj vam objavim, da poznam učitelja vrlega,  ki je na vsako stran izvrsten veliko bolj od onih, ki še spijo v spanji reakcije itd.,  a ta revež bil je za časa Jurija Zavašnika  na predlog necega nemčurskega dekana  iz dobre  službe prestavljen na tako slabo, da mu nij bilo skoraj živeti. In zakaj je bil kaznovan? Poslušajte, smešno!  Zato ker mu je paša dekan prepovedal   „cigare  kaditi".   — Neodvisni (bolje zelo zelo odvisni) učitelj pa je mislil, da  „dominus scbol. dec.   distr. Inspector" nema v  svojem  brevirji  nikjer zapisanega povelja,   da bi smel učiteljem braniti cigare kaditi.   Torej  svobodno  puha  smodke kot prej. Tebi nič, meni nič, moral je zarad tega zapustiti svoje mesto, ter iti iskat slabšega. Kaj ne ljube „N.",  to so bili zlati, neodvisni časi za ljudskega učitelja!?  — Ker pa mislim, da sem dovolj jasno ilustriral „bva-lisano neodvisnost" „šolmoštrov" prejšnjega časa, torej k reči nazaj! — Po izreku „N." so oni učitelji „omamljeni", ki se predrznejo misliti, da bi bil za Notranjsko  morda kak drugi  poslanec  sposobniši,   nego »nemški grof." Veste kaj bi vam svetoval gg. učitelji, ki vas ta reč briga? — Vaša „omama" ali omamljenje zelo je  nevarna bolezen,  a če moj svet poslušate, ta hip boste ozdravljeni zelo nevarne bolezni. Veste kaj,   ne mislite se dalje kot svobodni možje,   nego začnite trobiti v „N." rog, in one bodo vas koj rešile iz te omame. Toda samo tega se je bati, da bi se vaša bolezen potem v drugi podobi ne prikazala, ki bi se znala „brezznačajnost" zvati.   Samo po sebi pa se razume ,   da bi „N." to vašo bolezen za „spoznanje resnice" krstile. —
Pa še kaj druzega. Pregovor pravi: „Kolikor glav, toliko misel." A dozdeva se mi, da našim starim „Novicam" ta rek nij nič kaj po godi. One bi morda raji tole slišale: Le ene „Nov." so, kar one pišejo je pravo ; kedor drugaČi misli, kot me, slab je politikar.
Veliko se piše sedaj o kandidaturi llo-henvvartovi. Slednji list „Nov." piše,  da iz-
volitev H. je gotova. — Akoravno pa nijsem „ein konigl. preuss. Gardelieutenant" nego j.krompirjevec" „NarodoveM armade, vendar ne dvomim, da bo Hohenvvart — propal!
Novodobni učitelj, ■z Okolice ■■■«■>< I i*ke 24. avg. Izvirni dopis.)   (Tlaka in desetina. — Duhovni. — Volitve.)   Koje blaženega 48. leta k nam priletela vesela novica, da ima nehati tlaka in desetina, bilo je razen gospodov graščakov vse živo in veselo. Samo naš takratni duhovni pastir dekan Volk nam tega veselja nij privoščil.   Rekel je na pri/, niči:   „Nikarte  verovati,  kar  vam trosijo vrtoglavi ljudje o odpravi tlake in desetine, povem vam pri živem bogu, da tlaka in desetina nij in ne bode nikoli proč." Ta pridiga je bila ljudstvo strašno razkačila, ne pozabi je nikoli.  Za to je tudi moral pasti pri volitvi  v državni zbor nasproti kmetu Kramariču — učeni duhoven dr. Sterbenc, čeravno so se gospodje duhovni na vso moč zanj potegovali.   Zdaj pa zopet slišimo, da je pisal neki duhoven iz črnomeljskega okraja duhovnu nekaj ur od Novega mesta: „Raj-ši   voliti   najhujšega nemškutarja kakor pa Ml a d o s lo v e n ca".   Za božjo voljo, ali   nij ta   duhoven podoben onemu Volku, ki  nam je na prižnici rimsko-katoliške cerkve večni jarem tlake in desetine zagotavljal? Nemškutarja hoče voliti? Dobro, mi mu ga privoščimo, naj ga pameti nauči; naš kandidat pa je pošten narodnjak g. Pfcifer, katerega naši nemškutarski in klerikalni sleparji in zapeljivci samo za to črtijo, ker svoj narod resnično ljubi in ga z omiko in svobodo njihovih tolstih grofov oprostiti hoče. To piše lastnoročno kmet, ki ima vero in daje bero (ne pozabite: daje bero!) pa tudi umno napredovati želi' Zatorej dragi moji'bratje kmetovalci, ne daj bog, da bi kdo volil duhovna ali kogar duhovni in njib pomagači priporočajo, ali pa nemškutarja! Ljudje pomislite, da predstoječa volitev ne velja za O tednov ali mesecev, ampak za šest dolgih let!
1k Novejrtm uiestii 24. avg. |lzv. dopis.] (Beseda o tukajšni dekliški šoli.J Vsi civilizujoči se narodi dandenes spoznavajo, da napredek je edino mogoč po omiki in svobodi. Tudi mali naš narod slovenski že spoznava, da le z geslom : „Vse za narod, omiko in svobodo!" moremo prispeti do blagostanja. Oproščnje se torej hitro, da je veselje, tistih zastarelih voditeljev in poli-tikarjev, ki še in še trdoglavno hotć Bisifov kamen valiti na Golovec pri Ljubljani in bi pod svojo dosluženo srednjeveško zastavo: „Vse za vero, cesarja in domovino" najrajši nazaj v temo in slepo hlapČevanje rinili naše ljudstvo.
Napredek in po njem omika in svoboda pa kale le iz dobrih narodnih šol. In baš take Šole, v kateri bi novomeška, zlasti dekliška mladež , mogla dostojno in času primerno izobraževati se, tukaj silno potrebujemo, tako, kakor ravno gradečega se „Narodnega doma" za povzdigo narodnega zavedanja, za narodno čutstvo in slovanski ponos.
Kako žalostno je zdaj z našo dekliško šolo, to ve pač vsak izmed nas. Kdor ima količkaj \jubezni do šole in narodne stvari, mora ga že boleli srce, videčega, da naše deklice podučujejo se  dozdaj   v neokusni,
temno-zastareli pravi mežnariji, kakoršne se nežne in snažne deklice morajo bati že od daleč ! AH kako revna in nevredna pak je še le skrb za njihov dušni napredek! Vsako leto štejemo veliko nad sto za šolanje dozorelih deklic j pa kolikor jih obiskuje to našo šolo, vse so zrinene v eno tesno in netečno prostorišče in za vse te revice le ena, slabo plačovana učiteljica! Razume se, da po tem takem nemamo pričakovati niti polovičnega sadu šolskega, in v resnici ga tudi ne do-sezamo. Ako in kadar se učiteljica trudi z nežnejšimi, prvorazrednimi šolaricami , tedaj ne morejo za to kaj zanimati se višjeraz-redne učenke; ako pa se ona bavi s temi, naravno, da «*>ne skoraj nobene koristi ne nahajajo po takem podučevanji.
Druga in morda še hujša napaka v naši dekliški šoli je pa ta, da podučevanju odteguje se skoraj popolnem najvažneja podlaga , na kateri je po priznanji vseh najslavnejših pedagogov edrao le mogoča omika in izobrazba dnha — podlaga narodnega, slovenskega jezika! Slovenščina tukaj še za opominjevanje in zmirjanje nema prave veljave! Uči se zlasti le p o nemško in za nemško! kakor bi Novo-meščanje svoje hčerke odrejali in odgojevali le za frankfurtske in ntlrnberške „junggeselle".
Nasledki takemu šolanju so in morajo biti prežalostni!   Veliko šolaric se po večletnem obiskanji naše šole ne nauči , rekel bi, skoraj nič! Same boljše, bistrmranejše, in katere še posebno duševno pripomoč dobivajo doma, znajo po izstopu iz šole toliko, da utegnejo brezrazumno brati pri „Tandler-ji" izposojenih si zgolj nemških romanov, ter brez kakega pravopisja pisati nemška zaljubljena pisma, da mora omikanega Slovenca biti groza, ako mu prilično  taka ger-manizirana ljubeznjivost novomeška pride v roke! Za narodno slovstvo,  za lepoznanost slovensko, novomeške deklice iz šole ne prinašajo nobenega znanja, nobenega nagne-nja, nobene želje. Ker se nikdar nijso navdihovala za to! In tako — sram me je povedati — nahajajo se v Novem mestu še nekatere , zlasti že bolj odrastene gospodičine, katerim bi človek do groze zameril se , ako bi drznil se ugovarjati jim omiko, ki pa vendar še milega jezika svoje domačije, ki slovenskega niti brati niti pisati ne znajo. Da, nahajajo se celo take ubožice v duhu, ki si štejejo tako svbje neznanje češ še v nekako čast! Tacih, — bodi resnici pravica — tacih je vendar čisto malo in Čedalje že m en j!
Razumljivo in skoraj opravičljivo je po tem, da naši meščanje le malomarno pošiljajo svoje hčere v šole, češ, saj se nič ne nauče! In ker nij preveč tacih staršev , ki bi imeli pravi razum za duševno omiko svojih hčera, in je nasprotnih le malo tako premožnih, da bi pošiljali jih v draga dekliška odgojališča ljubljanska, ostaje toliko zalih, lepih in ljubeznjivih, dostikrat tudi bistroumnih gospodičin novomeških brez najžlahneje dote — brez dovoljne in dostojne omike, zlaBti narodne!
Te žalostne resnice, katero tu pripovedujem, iu katere večina naših meščanov gotovo z mano vred britko čuti, treba tedaj vsakako in prej ko prej popraviti. Z veseljem moram omeniti , da Že celo pretečeno leto sčm je precej govorilo se o gradenj i nove dekliške šole, ter da so udje tukajšnjega narodnega društva   Čitalnice11 tudi nekaj nov-
cev že darovali v ta blagi namen. Naj bi torej tudi ta zgrada kmalu pričela in kmalu dovršila se. Potem hočem še katero reči o duševnem poskrbljenji za njo.
Novomeato ima od nekedaj mnogo mirnega dekliškega cveta — nežnih krasotic! Njihovim očetom in materam naj bode na tem , da si one poleg nemškega govorjenja in smelo nabranih „ubenvnrfov" na svoja vitka telesa tudi še pri laste tega, da bodo slovenskim mladeničem duhovite gospe in razumne gospodinje. To pa bodo gotovo, ako jim preskrbimo dobro narodno šolo. V njej si bodo nabirale najvabljivejšo doto in vem, da izobraženi snubci slovenski bodo tekmali za-nje — so že take!
0«1 Velik«* >«■«■«'I M* na slov. Štajerskem 22. avg. jlzv. dop.| Naš sicer lep in prijazen, a vender redko obiskani kraj počenja najnovejši čas prav živahen biti. Nema vlaka, ki ne bi bil tako srečen, pripeljati kak talar, ali kakega posvetnega pravničarja. Pravi „hauptkvartir" klerika] cev je pri nas. Priromali so kar naenkrat sem gg. kapucinski gvardjan iz Varaždina, kaplan Hržič iz Maribora, rojena Veliko nc-delščaua, katebet Pajek iz Maribora, valjda na riagov komando, nas prejšnji mnogoletni kaplan, sedanji župnik središki, nadalje trije iz Ptuja, t. j. znani dopisnik Volks-blatt-ov, g. Ž., potem g. G. in jošte jeden. Se ve, siti mestnega prahu, dojdejo se okrepčat na kmete in nikdo jim ne zavida tega malega veselja, niti onega večjega veselja, zaradi katerega jim srce radostneje in sploh krepkejše brše, Čem bolje sprevidijo, kako slučajno jim je vsegamogoČni bog dal se sniti. Prvi hip bi bilo naj na ravne j i misliti, zlasti, ker že dalje časa strašna suša vse polje pali, da so došli ti visokovredneži kakti aranžeri kake velikanske procesije za dež — a nij istina. Nijso došli iz blagega namena, nego došli so svojim rojakom na kvar. Romajo ves dan po vseh vetrih ter si nivelirajo tla za bodoči sprehod, o poludne in večer pak zborujejo pri nekem moži, koji je dosad le veroval „sv. Miklavža cerkvico" ter prav mirno pascl svoje vrne ovce, sada pak izprevidel, da je dandenes mogoče, si večje ime pridobiti, dasiravno neslavno ime. Ta mož je naš dekan Fric, najnovejšo vreme že odviše pozna. Nij mogoče natanko poizvedeti, kaj ovdje mlejo, a to je sigurno, da nam ti ljudje ne mlejo dobrega kruha. Med tem, ko ti lj u d ji vse sile napenjajo, da spravijo Slovencem na sramoto in škodo Čisto poklerikalenega in ne več narodnega Mihaela v državni zbor — med tem, ko i nemčurji že dolgo rujejo v naših tleh — še narodna agitacija pri nas vedno preveč spi. Drugod se snujejo, in to vspešno, volilni shodi; pri nas, kjer bi bilo najbolj potrebno, tega nema. Zdramite se tedaj, zlasti ormu-ški narodnjaki iz svoje letargije! Nemojte čakati kompromisov (čujem, da Orinuški narodnjaki na to čakajo, ali pa da čakajo, dok se elementi pomirijo, in tedaj še le hočejo delati), koji nemogo navstati, nego urno na noge! Pasivna taka politika nikadar ne velja. —
Iz Z<lol pri Vidmu 22. avgusta |lzv. dop.) Odkar so zagledale nove šolske postave beli dan, smo jeli učitelji na marsikaj misliti. Porok tega so nam mnoga učiteljska društva ter njihovi shodi, pri katerih se mnogobrojni predmeti predavajo v obče
razveseljevanje učiteljev. Pa vse to nij nič, ako se predmeti predavajo le v tujem, Če ravno učiteljem znanem jeziku. Mi učitelji na Slovenskem imamo le s slovenskimi otroci opraviti, tedaj potrebujemo čisto slovenskih izrazov. Odkod pa izraze vzeti, ako se pripravniki v „lehrerbildungsanstalten" n. p. pri liziki o „undurchdringlichkeit, bebarrungsver-mogen, theilbarkeit, porositiit" in bog ve o čem še več „memorirati" učijo, o slovenskih izrazih pa celo nič ali malokdaj kaj slišijo. Pripravniki, prišedši kot učitelji na slovenske šole, si reveži ne morejo hitro pomagati j nemški jih otroci ne razume, slovenski poduče-vait' pa se v pripravniščih učili nijso. Ali nijso reveži taki učitelji? Za to je treba, da deželni in državni poslanci pri prihodnjih zborih z vso močjo na to delajo, da se sedanja na Slovenskem obstoječa nemška pripravni šča odpravijo, ter upeljejo slovenska. — Pri nas je huda suša. Kar nam je julija meseca še toča pustila, to nam žuga zdaj suša pokončati. Tudi otroci , bolni na tako imenovanem „oslovskem" kašlju, so jeli umirati. Bati seje hndih boleznij, kajti noči so močno hladne, dnevi pa vroči. Vročinska bolezen že trka na nekatera vrata. — Na Zdolah bodo prihodnjo leto začeli novo cerkev zidati.
Iz C-elovrn 23. avg. |Izv. dop.| Včeraj se je pričel v poslopji učiteljskega izobraževališča kmetijski tečaj za koroške in kranjske učitelje. Iz Kranjskega so naslednji gg. v omenjeni tečaj poklicani: Kunšič iz Šenčurja, Korban iz Vodic, Govekar iz Iga, Arko iz Trebnjega, Mandeljc iz Loža, Benedek od sv. Ivana, Jeršinovec iz Črnomlja, Lokar iz Nemške loke in Lnndcr iz Kačjega. — Koroških učiteljev je v kmetijskem tečaji trideset in v napredovalno-izobraževalnem menda petdeset. Po narodnosti so večjidel Slovenci, a prednašajo se vsi predmeti le v nemškem jeziku in tudi g. učitelji (koroški) večjidel le v edino zveličavni nemščini med sabo kramljajo. — Tudi v ('elovci baš te dni vojaški odpustniki k vajam v orožju dohajajo. Vidil sem uže veliko kranjskih „Janezov", kako neotesano se pri takih prilikah v pijanosti obnašajo, a reči smem da jih koroški nemški I lan zel ni v vsakem obziru prekosijo, kar se slabega obnašanja in surovosti tiče.
Domače stvari.
— (Štajerski deželni odbor) je po dovoljenji graške hranilnice, ki je podarila potrebni denar, sklenil, da kupi Koflcrjevo posestvo v Ptuji, na katerem se zida javna bolnišnica in deželna hiša za onemogle. Za srednjo Štajersko se hiša za onemogle zida v \ViIdonu.
— (Iz Šoštanja) na Slov. Štajerskem se nam piše 2(>. aug.: Tudi mi imamo fanatičnega kaplana g. Košarja, katerega glavno delo je politika. Poklicuje kmete k sebi ter jih nagovarja, naj vendar ne volijo „brezvernega" dr. Vošnjaka. Mož sc sicer strašno napenja s svojo agitacijo, pa bo malo opravil; to mu že zdaj lehko povemo. — Te dni je nastopil svoj notari jat tukaj g. Franjo Etap o C iz Maribora. Veseli smo ga, ter smo že dolgo pogrešali notarja: naj bolj pa tukajšne narodnjake zadovolji njegov prihod, ker je g. Kapoc naroden in bode tu v vsakem oziru lehko dosta opravil. — Hranilnica ali posojilnica, o kateri se je večkrat govorilo v našem okrajnem zastopu, bode sc
z njegovo pomočjo — ker je izvedenec v takih rečeh — lehko ustanovila.
— (G. Reuter.) Iz Maribora se nam piše 27. avg.: Naš škof je na cesarjev god povabil k obedu mestni zastop in oficirje. Med vabljenimi je bil tudi podžupan gospod Reuter. Ko oficirji zvedo, da je g. Reuter povabljen, zahvalijo se oni za vabilo, ker nečejo sedeti pri eni mizi z možem, ki pruske zastave izobeša.
— (Dr. Kocuvan), zdravnik v Kranji je imenovan za rezervnega asistenčnega zdravnika v ljubljanski vojaški bolnišnici. — To se razume, da ostane kot zdravnik v Kranji, in ima (kot vojak) le o vojnem času dolžnost, to mesto nastopiti.
— (Iz Senožeč) se nara piše: V sa-boto 23. avg. popoldne ob S, uri je pobrala nemila smrt mladega domorodca, Andreja Može-ta, studenta medicine v Gradci, ki je bival na počitnicah pri Bvojih starših v Do-lenjevasi pri Senožcčem. — Zopet je izgubila slovenska domovina mladeniča, kateri bi bil po dovršenih študijah delal na korist domovine, naroda in svobode; kajti on je bil jako marljiv dijak na univerzi v Gradci. Lahka mu bodi zemljica!
— (Imenovanje.) Avskultant g. J. Stare je imenovan za c. kr. koncipijenta pri finančni prokuraturi v Ljubljani.
— (Slikar g. Wolf) v Ljubljani izdeluje krasno sliko za veliki altar cerkve sv. Jurja na Slov. Štajerskem.
— (Cesar) pride 4. septembra k vojaškim vajam na ptujsko polje ter ostane tam dva dni.
— (Vojaško.) Domači regiment baron Kuhn je prestavljen iz Trsta v Postojno, kjer ostane do 16. septembra.
— (V Kozjem) na Slov. Štajerskem bode 9. in 10. septembra razstavljenje živine, in sicer sc 9. septembra dele premije za rogato žival in svinje, 10. pa za konje. Razstava je za okraje Brežice, Sevnica in Kozje. Premije so po 30 do 40 gold.
— (Prodani lasje.) Iz dravinske doline na Slov. Štajerskem se nam piše 27. avg.: Tukaj so hodili kupci, ki so Ženske lase kupovali. Dajali so robce in drugo robo, pa tudi denarje, nekaterim dekletom po 3 do G gold. za njihove lase. Ostrižena dekleta pa začnejo premišljevati, ali se nijso zgrešila 8 prodajo svojih lasi. Gredo vprašat g. župnika ali nad/upnika. Ta jim odgovarja, da prodajanje lasi nij grešno delo, a skupljeni denar se mora izročiti sveti cerkvi za svete namene. Dekleta so to res storila, in zdaj nemajo niti las, niti denarja, pač pa se jim fantje smejejo.
— (Od Grczupljcga) pod Ljubljano se nam poroča : Predzadnji pondcljck jo več kmetov žganje pilo v Račini. Kmet Goršič sc je bil z nekim Človekom skregal. Ta odide prej iz krčme, gre po puško in ga Čaka na cest i, tri streljaje od Kacine. Ko se Goršič mimo pripelje, streli nanj. Strel je kmetu odbil iz čeljusti zgornjo tri zobe, iz spodnje en zob, — kmet se je od straha in od bolečine v nesvestji zvrnil po vozu, kobila ga je srečno domu pripeljala. Istuiee nijso prav nič poškodovane, samo štirje zobje so proč, — to je bil pač čuden in srečen strel.   Sodnija stvar preiskuje.
— (Cerkven tat.) Podružcnska cerkev sv. Ane na Jezeru je bila 18. jul. t. 1. okradena.   Vzet je kelih in ]>atcna.
— (Molitve metliškega kaplana Mazgona.) Iz Dolenjskega se nam piše 24. avgusta: Kdor po našem ljubem Kranjskem potuje, ima pae priliko slišati, kako se ljudje pridušajo j kdor hoče pa slišati „litanije bogmanjaw, naj pride v Metliko k imenovanemu g. kaplanu. Nij mu dosti, da po krčmah žive in mrtve preklinja, on kolne tudi pri cerkvi med službo božjo in si za večjo parado še štolo okolo vrata obesi. Denes pride iz spovednice in stopivši iz božjega hrama pred množico ljudij tako grdo zakolne, da bi bilo nespodobno, njegove besede tiskati dati. Kaj si je mislil pobožni romar iz Trsta, ki ga je slišal, ne vemo j rekel pa je, da ga bo dal po novinab razglasiti. Prav ima, se bo vsaj znalo, kdo je kriv, ako pride vera v nevarnost. Mi pa prosimo g. kaplana v imenu ljudstva za lepše obnašanje! Kaplan Mazgon je tudi nemškutar, tedaj bi ga naj Blehveis-Costa postavila za kandidata, ker jim je ljubši klerikalen nemškutar, nego liberalen Slovenec.
— (Požar.) Preteklo saboto po pol-uoči je pogorel gospodar Kobal pol ure od Idrije na Kobalovih planinah. Ogenj je bil strašan. Zločinec je zapalil kaščo, v katero je bilo že vse žito spravljeno. V nedeljo so šle ženske iz Idrije gasit, kajti vse je bilo še goreče, in bati se je bilo, da bi veter kam drugam ognja ne nesel. — Znamenito je, da je bil Kobal že dolgo časa zavarovan proti ognju; zadnji čas pa sc je na prigovarjanje nekega bogatega, pa skopega kmeta iz asekurance izbrisal, in zdaj pogorel.
— (Iz Trnovega) na Notranjskem se nam piše: V pondeljek 18. t. m. norčujeta se na dolnjem Zemonu dva kmeta poskušajo, kateri je močnejši. Iz šale pride do resnice, do pretepa. Eden zbeži v neko hišo ter se zapre, drugi dirja za njim, dobi sekiro, in razbija vrata. Oni znotraj uide skozi okno. Med tem pride mati ubeglega. Napadač jo udari s sekiro dvakrat po glavi, da se starka zgrudi na tla in je še zdaj v smrtni nevarnosti.
— (Otroka proč p o 1 o ž i 1 a.) V noči od 12. avg. je neka mlada ženska otroka pustila v krčmi Andreja Hlebajne v Kranjski gori, in zginila.   Sodnija jo išče.
— (Iz Klanca v Istri) nam piše zvest naročnik naš, da dopisnik v listu 192 nij istine poročal, ker v Klancu nij še kolere do-zdaj bilo. Tudi poročilo o tamošnjem kaplanu se opira na nesporazum; kaplan se namreč nij zarad bolezni bal k bolnikom, temuč je na svet zdravnika Lijona iz Kopra sam zahteval, da se soba pri bolnikih ima prej pokaditi, predno on gre v njo sprevidet, kar je v redu. — Og. dopisniki prosimo, naj izvolijo vselej pazili, da nam dobro izvedeno resnico poročajo.
— (Obesil) se je v nekem gozdu blizu Maribora nek 64 let star mož; našli so pri njem se svinčnikom pisan listič, na katerem
je bilo zapisano : ,,Kdor ima tako hudičevo ženo, se mora obesiti/'
— (Popravek.) V drugem ,.poslanem" zadnjega lista naj se bere „g. Simnu .faleuu " nam. Malenu, kar je tiskovna pogreška.
Razne vesti.
* (Za kolero) je umrlo na Ogerskcm dozdaj tiO.OOO ljudij i tedaj več, nego v najbolj krvavi vojski. V Trstu jih je umrlo 16. V Benetkah pa kolera pojema, in nadejati se je, da kmalu zgine.
* (Vojvoda brun s viški) je umrl te dni v Genevi na Švicarskem, ter postavil imenovano mesto za glavnega dediča. Premoženje znaša okolo 50 milijonov frankov, v gotovem denarji, potem so posestva na Nemškem, v Parisu tri palače, in tudi v Ameriki velika posestva. Pravijo, da je mesto prav veselo, da je toliko podedovalo.
* (Kitajske šole.) V Kini začnejo otroci zelo zgodaj hoditi v šolo; na ulicah se vidijo dečki, ki so jako majhni, pa vendar nosijo veliko knjig pod pazduho, ter jo mahajo proti šoli. V šoli nijso klopi, kakor pri nas, ampak majhne mize, in pri vsakej sedi eden ali dva dečka. Kitajska šola je pravo razsajališče; učenci vpijejo vsi ob enem, kolikor morejo. Vsaki si hoče to, kar jo v knjigi, zapomniti s tem, da velikrat ponavlja. Kadar se nauči, teče k učeniku, mu odda knjigo, ter se obrno tako, da mu kaže hrbet, češ, da bi knjige v učiteljevi roci ne videl, potem pa odmoli vse, kar si je zapomnil. Kdor ima najboljši spomin, se mu godi najboljše. Učenci nemajo abecednih knjig, nego takoj čitajo kineske klasike. Misli si, da pri nas v Evropi v ljudske j šoli čitajo in na se pamet uče Platona, Gotheja, ali Miltona, pa boš imel pravo podobo kitajske šole. Poskušnjo so v Kini zelo imenitne, one so, tako rekoč, jedro političnega in družinskega življenja.
Tržnu poročilu.
Iz Dunaja. Visoke cene so privabile več prodajalcev na trg, a kupovalci so bili zaradi tega previdnejši. Pšenica se je dobivala prav lahko po ceni preteklega tedna. Prodalo sc je je 40000 vaganov; prodajala se je cent 7 gld. 10 kr., do 8 gld. 30 kr. H e ž i se je veliko potrebovalo , pa zadosti pripeljalo, zato so se cene onega tedna komaj obdržale. Prodalo se je je okolo 20000 vaganov, po 5 gld. 90 kr. do b' gld. 50 kr. Ječmena se je menj pripeljalo , ker se nijso tolike cene ponujale, zato je v ceni tudi malo padel. Prodalo se ga je 22000 vaganov po 3 gl. 80 kr. do 4 gld. 40 kr. Koruza je vedno dražja; dajala se je po 4 gl. 90 kr do 5 gl. 20 kr. Ovsa je malo, zato so pro dajalci cene povikšali. Prodajal se je po 2 gl do 2 gl. 10 kr.
Iz Pešte. Trg je bil slabo obiskovan; pšenice se nij še nobeno leto tako malo pripeljavalo, kakor letos ; plačevala se je zopet po 5 do 10 kr. dražje. Prodalo se je pšenice 80000 centov, po 7 gl. 7 kr. do 7 gl 10 kr. Po reži se nij močno povpraševalo, ker se iz tujega cenejše dobi. Cena je pala za 15 do 20 kr; prodalo se je reži 10000 vaganov po 5 gl. 40 kr. do 5 gl. 50 kr Ječmena se uvaža strašno malo, da nij nič pravilne kupčije. Koruza sc hitro draži; prodalo seje je 40000 centov po 50 kr. dražje, kakor oni teden.
■»OttlAliO.
Vsem bolnim mor in zdnivje brez leka-in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
V t.tmtfinnt.
Izvrstna zdravilna hrana Revalesciere tlu Harry odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na .s 1 izniči, v ilu.šnjakii, v mehurji in na ledvicah, tiihcrkole, sušico, naduho, kašelj, neprcbavljivost, zapor, drisko, DCBpc^DOflt, slabosti zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, niedlico in bljevanje krvi tudi oh času nosečosti, scalnn silo. otožnnst, sušenje, revmatizem, protin, bledico. Izpisek i/. 7f>.<N)0 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem tekom kljubovale.
Spričevalo št. 73.181.
Na Dunaj i, l. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Va.s mi daje povod, Vam te vrstice pisati, llil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsem na svet prijatelja Vaše izvrstne Revalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. t'lam v.
Spričevalo št. 05.715.
Pariš. 11. aprila 186& Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prcbavljati niti spati: nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kev aleseiere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje iu trdno meso ter je zopet dobre volje.
II. do M n n 11 o u i s. Spričevalo št. 7:i.7lti. Radeu pri Dunaji, 14. julija ISTI. Dolgo sem se obotavljal, svoje ime kot javno spričevalo razglasiti; pa moja hvaležnost je vse po-mislike premagala in iz celega srca  »pričujem na blagor  vseh  trpečih, da, ker moji ženi  kakor tudi meni nij jod dišala, posebno jaz na bljevanje pojedi in hudi nespečnosti trpel, sva naposled, ko je zdravniška pomoč brez vspeha bila, k VuSej Revalesciere pribežala in zdaj po enomesečni rabi  se kakor novorojena   počutiva in  se  Vas hvaležno spominjava.
Mugo baron pl. Dunay, grajščak. Tečnejši kot meso,  prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih SOkrat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicuh po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 (untOV 30 gold., 24 funtov .'iti gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. SO kr. — Revalescicre-Ghocohitoe v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. BO kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57(i tas gold.
— Prodaje; Barry d u Barrv & Oomp, na Du-
imji, W»llllN«hKHNHO št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v <.rw«l«*i bratje Oberanzmevr, v Iun-1> m U u Diechtl & Frank, v t'elovel 1'. li i ruba eher, v l.onii Dud vi g Mil Mer, v Mariboru F. Koletnik & M. Morič, v Mersna J. B. S t .i c k h a u s c n. kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska boraa 20. avgusta
(Izvirno tolografično poročilo.', Enotni drž. dolg v bauk ovni h  .   70 jjld.   — kr. Enotni dri. dolg v srebru        .   13   , 40
1860 drž. posojilo.....101   . 75
Akcije narodno banki* 1>71 —
Kreditno akcije...... 240   ,.   — ,
London ........111 .20
Napol..........8   „ 89
(J. k. cekini    .......   —   _   — r
Srebro .10«   . -JO
!! Važno za zdravnike!!
%€lrayni»tvo m popolno ure-<lji-no lii.Hiio lekarno na dobrem mestu v J misli i dolini, blizu glavnega mesta Celovca in železnične postaje, se daje v najem, tudi z gospodarstvom vred, s prav ugodnimi pogoji. — Natančneje pri
(222—2)    Opravništvu „Slov. Naroda".
JL'llJCi.
26. avgusta.
Evropa: Praga. —
Pri Klefuulu: Tcleki iz Pešte. — Panizon z družino, Kssendi, turški gener. konzul z družino iz Trsta. — Kaiser. Samernik, Abeies iz Dunaja. — (J. P .-n e i/. Pouoviča.
Pri -Tlitliei: Pogačar iz Gorenjskega. — Drasdam iz Pulja. — Hearpa iz Roke. — Ilolcnder iz Dunaja. — Frankef i/. Kremsa.
Pri Zamorci: Kohn iz Pošte. — Petrič z gospo iz Trata. — Grey iz Zabaie. — Žagar iz Zagreba. — Mavrici iz Pešte. — Dankel iz Reke. Cirobelmk od sv. Petra. — Tersan iz Tista. - Tarmon iz (Jorice. — Maurer z gospo iz Dunaja, Rihard, Jenko iz Tržiča. — Albert. VVeiss iz Gradca. - - Zamik iz Kranja.
Epileptičen krč ali
božjast
božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Dl1. O. ltillis« li. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—87)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".