Posamezna številka stane 20 vinarjev^
Štev. 19.	V	Lgublfanl,	dne	9.	aprila	1919
Izhaja vsako sreefo.
Leto XIV.
ainnmuimmninuiuininiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiimHHinmiiiiiiliiiiiiHinuiiu^ tiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiMMiiiiNiiiniiMitiiiiiitiiiiiiinMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitMriiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiKiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii
I	Celoletna	naročnina	znaSa
|	polletna	»	»
|	četrtletna	»
niiiiuianminniiniiumniiiiiininiiiiiittiiiiiiiiiniiiniMiiiiiM[iiimiiniiniiiiiiiinii
K 6'-« 3— 1-50
llimillUIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIMIMIIimiHIIIIIIIIIIMIimimillllIJMIIimUlMUmilllillllllllllimilllllllllllllllltlllll.llllllimilll
GLASILO SLOVENS
lili IllillllllllUUllilllilllllll lltll III lllllllIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllillllllillllltllMlIlli
DELAVSTVA
iiiiiiiiiiniiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii!!iiiiiiii]fiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiuiMiiii:iiiiiiiiiMiiii(ii!i!iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiii:if;iuuMiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiittiiitiiniiiitiiiiiiiiiiiiiii
iiiliiifiiiiiiiiiiii:ttiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiti!iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii!tr Uredništvo in upravniStvo se nahaja v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovora
iiniHiiniitHMiniiiiiiHmHiiiimiiimiiiniiiiiiMiuiiiiiimitiimniiniiiniiminiiiti
Predsednik Jugoslovanske Strokovne Zveze je brzojavil iz Belgrada, da je vsem zahtevam tobačnega delavstva ugodeno. — Delavstvu v Mengšu je zboljšana plača za 50°|o. V Tržiču za 100%. Kovačem za 30%, s čemer pa niso zadovoljni. — Delavcem v papirnici Mollini v Tržiču zvišana plača za 2 K 50 vin.
Delavec minister.
Na glavi cilinder — znamenje puhloglavosti, na životu stisnjeno obleko — znamenje ženske nastavljivosti, na životniku škrice — znamenje ostrižene umnosti. Tak je bil inteligent napihnene , nadute, oblizane, perverzne liberalne dobe. Liberalni frakar je zaničeval preprosto obleko. Liberalni oderuh je preziral roke, ki niso mogle šteti denarja, liberalni požeruh je po strani gledal usta, ki jih niso pitali drugi. Izrodek liberalizma je ubil v človeku misel in mu umoril srce, ker ta liberalizem brez plemenitega čuvstva in brez višjega umevanja je častil blagajno, skledo, glaze irokavice, brez teh stvari zanj ni bilo ne vrednosti ne dostojanstva. V tej dobi ni bilo mesta v sinagogi za tesarjevega sina.
V tej dobi se je rodil od kmečkih staršev v Biričevem pr; Dolu, ministriral v Ljubljani pri frančiškanih; užival tam šolsko izobrazbo, postal delavec v tovarni, po veliki pridnosti paznik v predilnici, sedanji delavec minister Jože Gostinčar.
Študiral je vedno in'se sam učil, hodil ;v Borštnikovo dramatično šolo, postal govornik, igral na delavskem odru v Ljubljani v takratnem Katoliškem delavskem domu.
S Krekom se je seznanil ob priliki izleta na Šmarno goro 1894. Krek je bil tedaj stolni vikar. Vprašal je, ali bi šlo s Katoliškim delavskim društvom. Srčno je odgovoril Gostinčar: »Boi« Zbralo se je 1000 članov. Jože Gostinčar je prevzel tajniško mesto.
V tisti dobi se je šlo za starostno zavarovanje, za splošno volivno pravico, za nedeljski počitek, zoper liberalizem. Začenjal je pa tudi že pri nas idejni in dejanski boj s socijalno demokracijo. Krščanska misel se je dvigala zmeraj svetlejše in zma-govitejše in z njo Jože Gostinčar.
Bil je ustanovnik I. ljubljanskega kon-sumnega društva 1895. Podnevi na službenem delu, ponoči so vozili in nosili tramove in deske v prostore, da jih prilagode za
konsum vneti delavci z Gostinčarjem brezplačno. Druga znamenita ustanova je bilo delavsko stavbinsko društvo. Štirje odborniki so kupili prv' svet. Vsi ckupaj z Gostinčarjem vred niso imeli za 4 lilre gotovine. Danes se vrsti ondod nad 100 delavskih hiš.
Svoje zasluge ima Gostinčar tudi za kmečki stan. V njegovem času so propadale kmetije in iz kmečkih izgnancev je naraščal delavski proletariat. Marsikaka posojilnica in zadruga se je ustanovila vsled Gostinčarjevih shodov.
Ko je zmagala splošna volivna pravica, je postal Gostinčar delavski poslanec, izvoljen na program Slovenske Ljudske Stranke. V državnem parlamentu je zaslovel kot obstrukcijski govora k. Za pokojnim dr. Žitnikom ie postal dežel, poslanec.
Globokoveren katoličan, Slovan in delavec, ki ni nikdar pozabil svojega stanu, je bil izvoljen letos na Svečnico predsednikom delavske strokovne organizacije
—	Jugoslovanske Strokovne Zveze in dne 2. aprila je postal minister naše države za socialno politiko.
Obvezno soclako zavarovane.
Danes vpijemo, naj nagremadeno bogastvo preide zopet nazaj med potrebno ljudstvo. Na Ruskem, na Nemškem, na Ogrskem proizvajajo to mobilizacijo tako, da zaplenijo zaklade državni uradniki, potem pa delijo, še več pa obdržijo. Tudi pri socializaciji premoženja je treba pre-vdarka, ravnotako pri vsakem novem dejanju. Izboren načrt za preudarno socializacijo, za blagoslovljeno podružabljenje velekapitala ja izdelal že nepozabni prijatelj potrebnega ljudstva dr. Janez Ev. Krek v postavi o socialnem zavarovanju.
Socialno zavarovanje je vzajemno varčevanje. Načelo, da se ljudje in sloji vzajemno podpirajo, eden drugemu pomagajo, zrcali v tej zavarovalni osnovi. Eden dela vsem na korist, vsi delajo njemu v
korist. On varčuje za družbo in vsa družba varčuje za njega.
Socialno zavarovanje je treh, čvete-rih vrst: za starost in onemoglost, za bolezen, zoper nezgode in za smrt.
Starost in onemoglost ogroža vse delavske stanove. Med delavske stanove štejemo samostojne in odvisne delavce. Samostojen delavec je tisti, ki rabi svoje roke na svojeta kapitalu, tisti, ki je sam lastnik proizvajalnih sredstev in sam v lastni osebi dela in proizvaja z njimi koristne sadove. Samostojen delavec je kmet in obrtnik. Nesamostojen delavec je tisti, ki ni sam lastnik proizvajalnih sredstev, ampak zamore posoditi samo svoje delo in pustiti, da ga najame tisti, ki ima kapital. Dnevi starosti in onemoglosti ogrožajo zlasti odvisnega delavca, pa vendar tudi neodvisnega delavca, zlasti malega obrtnika in kmeta. Čemu krojaču stroj, če ne more več šivati, in kaj naj počne kmetič s kmetijo, če je ne more več cbdela-vati, če jo da sinu, potrebuje ta sadov zase in za svojo novo družino, S težavo in navadno nevoljno ščiplje delež za starega očeta, še neraje za tasta in taščo ter za staro teto in strica pri hiši. Zato naj se uresniči, in sicer nujno, naglo splošno socialno zavarovanje za starsst in onemoglost za vse delavske stanove.
Druga vrsta zavarovanja za bolezen in zoper nezgode je potrebna pa nesamostojnemu odvisnemu delavcu, industrijskemu pa tudi dninarju, hlapcu, dekli. Ko preneha delo njegovih rok, prenehajo tudi dohodki. In če se je ponesrečil, prišel ob roko ali nogo, kdo naj ga živi, Ti morajo biti zavarovani za slučaj bolezni in zoper nezgode.
-	Smrt delavčeva pa zadene družino in otroke. Zato že zdaj vlagajo delavci prihranke za ta slučaj. Vendar treba je izdatnejšega in splošnega vzajemno-družabnega skrbstva za zapuščene.
Naj sledi še pojasnilo: kdo plačuj, kdo varčuj? Odgovor bo: delavec, podjetnik in država.
Politika.
Notranje politične razmere v Jugoslaviji.
Država Jugoslavije trpi na tem, da liberalci, Id se sedaj imenujejo jugoslovanska demokratska stranka, ne ljubijo domovine, ampak sebe. Njihovi kapitalisti, njihovi inteligenti, njihovi lahkoživci iščejo sebe. Sama sebe so postavili v belgraj-ski državni zbor, sami so si v tem zboru postavili večino, ki jim nikakor ne gre, ker nimajo ljudstva za seboj. Sami so zasedli večino v belgrajski vladi. Svoje kapitalne zaklade hočejo varovati s pomočjo militarizma, svoje družabno stališče hočejo obdržati s pomočjo monarhije — samovlade, svoja uradniška mesta si hočejo ti lizuni zagotoviti s pomočjo regenta. Ti ljudje niso sposobni za nobeno socialno prenovitev. Glavna zastopnika te liberalne jugoslovanske demokratske stranke sta zdaj dr, Kramer, minister za konstituanto, urednik »Slovenskega Naroda« in vredni sin sebičnega militarističnega in proti-ljudskega liberalizma Srb Svetozar Pribi-čevič, Ivana Iiribarja so se odkrižali na ta način, da so ga poslali v Prago za poslanika. — Ti ljudje grešijo tudi na račun od Kreka organizirane Slovenske ljudske stranke in zlasti na račun dr. Korošca, Njihovo obnašanje pravi tako: Ali boš pustil, da mi vladamo, ali pa naj gre država v franže. In dr. Korošec mora trpeti in kadar kdo nagaja, sam delati, in celo ministrstvo za prehrano je moral vzeti sam v roke. Drugi pa škodoželjno iščejo in čakajo, kdaj se bo vendar ljudstvo ločilo od njega. Liberalni izkoriščevalci brez vesti.
Socialnim demokratom človek ne zameri toliko, ker ti so do zadnjega držali z Nemci. Tudi se ne ustavljajo prenovitvi družbe in države, celo zahtevajo jo. Samo da dostikrat na tak način, da bi od vse prenovitve ne ostalo drugega ko kup pe pela in luža krvi.
Ves up in rešitev je torej v katoliškem ljudstvu. Hrvatsko in srbsko ljudstvo se željno po nas ozira. Organizirajmo torej naše delavske vrste, pa tudi vse
LISTEK.
Don Gabriel Garcia Moreno,
predsednik republike 3>uador.
—r.
, / , ’ • . ■ , ••
(Dalje.)
Svobodomiselni nasprotniki so iz-nova poskušali z uporom in umorom. Ko so odkrili zaroto in je bil C o r n e j o , eden izmed zarotnikov, obsojen k smrti, se je hlinil, češ, da se kesa in ponižno prosil milosti. Moreno je izpremenil smrtno obsodbo v osemletno izgnanstvo. Komaj je dospel čez mejo, je objavil Cornejo nesramen dopis, v katerem piše: »Umor te zverine je delo pravičnega silobrana.«
še enkrat je moral Moreno zadušiti anarhistični upor v Cuenci. Nato je zavladal za nekaj časa mir in zdaj je začel delati za povzdigo socijalnih razmer v Equa-dorju. Pri tem je pokazal veliko modrosti in energijo ter neverjetne uspehe.
Za šole je poklical izvrstne moči iz Evrope in Severne Amerike, Število šol se je dvignilo od leta 1869. do 1875. od 200 na 500, učencev cd 13.000 do 32.000. Ustanovil je gimnazije v Quito, Cuenca, Riobamba, Quavaauil- Na vseučilišču ie
bilo več učiteljskih stolic, poleg tega je napravil v Quito veliko politehnično šolo. Za profesorje jo izbral več znamenitih mož in jezuitov. Ni se mu zdelo škoda denarja za razne zbirke in krasno zvezdar-no. Za zdravniško fakulteto je poklical profesorje iz Francoske, za umetnost in glazbo umetnike iz Rima, sposobne rokodelce iz Nemčije. Za izobrazbo armade je sezidal kadetnico. Preskrbel je za reveže in bolnike. Kako je mislil v tem oziru, kaže sledeči dogodek: Pri nastopu svoje prve vlade ga je soproga opomnila, da se spodobi, da napravi ministrom in diplomatom običajno pojedino. Moreno je odvrnil, da tega ne premore njegov.o premoženje, Soproga je hotela prevzeti stroške in mu izročila 500 pezov (3000 kron). Moreno je vzel in odšel z njimi v bolnišnico in povedal ženi, ki ga je vprašala: »Mislim, da je pošteno kosilo bolj teknilo bolnikom kot pa diplomatom. Zato sem odnesel denar v bolnišnico, kjer so mi rekli, da se za ta denar napravi prav dobro kosilo.«
Nujna je bila potreba pospešiti prometne ceste in tudi v tem oziru je veliko napravil.
V	oddaljenih pragozdih je živelo okrog 200,000 Indijancev; imeli so pastirsko življenje, Moreno je poslal k njim misijonarje in v šestih letih je doživel nepričakovan uspeh, Indijanci so se stalno naselili in v
naselbinah so imeli cerkev in šolo. V mar-sikakih vaseh je ob nedeljah na tisoče spreobrnjenih Indijancev prisostovalo službi božji.
Odkod pa je zajemal predsednik sredstva za velikopotezne naprave? Pri nastopu vlade je bila državna blagajna izčrpana po slabem gospodarenju svobodo-miselcev. Moreno je znal financc tako spretno urediti, da so se le-te pod njegovim gospodarstvom kljub poprav bistveno dvignile.
Ravnotako so se pod njim zmanjšali zločini. Junija 1873 je pisal svojemu prijatelju:	»Božji	blagoslov	je z nami; dežela
vidno napreduje. Povsod se vidi zboljšanje nravnega življenja, za kar posebna hvala jezuitom in drugim redovom, ki, podpirajo našo dobro in nad vse vneto duhovščino. Veliko je število teh, ki so opravili velikonočno dolžnost. Ko sem bil mlad, so šteli, kdo opravi svoje verske dolžnosti; danes štejemo one, ki jih zanemarjajo. Nič manj čudovit je materijalni napredek. Morem reči: Bog nas podpira s svojo roko, kot ljubeznjivi oče svojega otroka, ko mu pomaga pri prvih stopinjah.«
9.	Protest k okupaciji Rima.
Poleg dela za socijalno blaginjo svoje domovine, se je Garcia Moreno posebno zanimal za razvoj krščanstva. 20. septembra 1870 ie italiianska revolucija vdrla v
večno mesto. Moreno je po svojem zastopniku oddal poslaniku piemonteškega kralj? sledeči protest:
»Minister za zunanje zadeve republike Equador ima čast se obrniti na ministra zunanjih zadev Njegovega Veličanstva kralja Viktor Emanuela zaradi nepričakovanih in žalostnih dogodkov, ki so se izvršili dne 20. septembra preteklega leta v glavnem mestu katoliškega sveta,
Ako je katoliška Cerkev napadena v svo‘i vrhovni oblasti, v posvečeni osebi in vzvišenem nadpastirju, ko ugrabijo njegovo sveto posest in mu tako odtrgajo edino in potrebno jamstvo svobode in neodvisnosti v izvrševanju svojega božjega poslanstva, tedaj ima vsak katoličan in še bolj vlada, ki ima znatno večino katoliških podanikov, ne samo pravice, ampak tudi dolžnost k takemu sramotilnemu in božjeropnemu napadu protestirati. Ako je kljub temu podpisana vlada do danes odlašala, se je to zgodilo v pr-čakovanju, da bodo zato bolj poklicane, močnejše države evropske dvignile svoj protest zoper nepravično in nasilno okupacijo Rima, in v nadi, da bo Njihovo Veličanstvo kralj Viktor Emanuel sledil čutu pravičnosti in spoštoval posvečeni značaj brezbrambnega, sivega papeža in prostovoljno odstopi! krivično prilastitev ter vrnil sveti Stolici uropano posest.
Ker do danes ni nobe-.n država starega kontinenta dvignili glasu, ker čete
ostale ljudstvo, Zadajte tao priobčili nage zahteve. Ne odnehajmo od svojih socialnih in državnih zahtev niti za las. Organizirane vrste, jasne in prave cilje in odločnost v oči, voditelji vseslovenske in jugoslovanske ljudske stranke jih morajo uresničili.
*	* *
Skupno ministrstvo je izpopolnjeno. Slovenski ministri so sedaj: Dr. A. Korošec min. podpredsednik in min. za prehrano, Jože Gostinčar, predsednik naše Jugoslovanske Strokovne Zveze, min. za socialno politiko in dr. Albert Kramer, minister za konstituanto.
V Ljubljani se je 3. aprila predstavila nova medzavezniška misija, v kateri je po en francoski, angleški, italijanski in srbski častnik. Komisija bo skrbela za repatriacijo beg uncev, za izdajanje potnih listov v zasedeno ozemlje in nadzorstvo živilskih prevozov v Nemško Avstrijo.
Zaloškega dogodka ni bilo. Ljubljanskega pa v toliko, v kolikor je to zakrivila, laška misija. Posledic nikakih, zadoščenja tudi nikakega, proti čemur protestiramo.
Zahtevamo, da vlada prekliče naredbo, s katero je zaprla naše državne meje proti inozemstvu, ker bi s tem naša industrija veliko trpela in izgubila trge.
Belgrajski parlament pojde 10. aprila Ha velikonočne počitnice. Poslanci bodo v tem času poročali ljudstvu o delovanju.
Mirovni posvet razpravlja o jugoslovanskem vprašanju, ki je vzel izvajanje dr. Trumbiča na znanje,
Nemci prosijo Italijane, da jim prepuste del tržaške luke, da si urede svojo luko. Hm! Lepo bi to bilo, a ne bo šlo!
Mirovna konferenca je prišla na mrtvo točko, ker sedaj sejejo samo štirje možje: Wilson, Clemenceau, Llo*d George in Sonnino, ki sc pa ne morejo sporazumeti. Wilson vstraja odločno na svojem demokratičnem stališču, kateremu se je pridru-žil tudi Lloyd George. Gotovo sc mora položaj v kratkem zjasniti in bo odnehal ta ali oni, najbrže italijansko-francoski kapitalistični imperijalizem ' Vremena bodo te zjasnila...
Upravni svet južne železnice je tik pred izplačilom aprilskih kuponov 3 odstotnih obligacij dobil iz Pariza od Office National pismo, kjer protestira, da bi bili kuponi izplačani samo interesentom nevtralnih in osrednjih držav, Z ozirom na ta protest se je izplačevanje za enkrat ustavilo. Kakor je znano, je v južni železnici investiranega veliko francoskega kapitala, ki hoče imeti tudi svoj delež.
Nove bankovce dobimo meseca julija, ki bodo zamenjani s seiinjimi kronami, Mi bi želeli, da bi ureditev denarstva in valute prišla veliko prej na vrsto, mogoče takoj, ker se bo šele potem zamoglo zopet razvijati rcelno gospodarstvo in trgovina. Dotlej bomo ostali med dvema stoloma, nevedoč, kara bi se vsedli.
V Mariboru so odpravljene vse nemške šole in jih bodo nadomestile slovenske s slovenskimi učnimi močmi.
Italijanska misija je morala tekom 24 or zapustiti Maribor. Nadomesti jo francoska misija pod vodstvom dr. Revedya.
Ljudsko glasovanje izvajajo Italijani v zasedenem ozemlju. Poročila pravijo, da sc je ljudstvo izreklo proti Italiji, mnogi pa celo za Jugoslavijo, čeprav imajo prestati najhujše preganjanje. Ta naš zaveden del naroda moramo na vsak način ohraniti in mora biti združen v enotni narodni državi.
Na Ogrskem je prva komunistična vlada padla m se sestavila nova, v kateri sc nahajajo meščanske in socijalne stranke. Zastopnik komunistov je ostal le še Bela Kun.
Njegovega Veličanstva še vedno osvajajo, izpolnuje vlada equadorska svojo dolžnost in protestira, brez ozira na svojo nemoč in veliko oddaljenost. Protestira pred Bogom in celim svetom v imenu teptane pravičnosti, posebno pa v imenu katoliškega ljudstva v Equadorju proti nepravičnemu, božjeropnerau napadu Rima, proti zaničevani svobodi, ki ste si jo dovolili proti 'častitemu predstavniku katoliške Cerkve, proti zaničevani svobodi, ki se skuša skrivati pod zvijačnimi obljubami, ki se to-likrat prelomijo, kolikrat obnavljajo; pokriva se s smešnim jamstvom nemožne neodvisnosti, končno proti vsem posledicam, ki so se izvršile in se še bodo izvršile vsled zapostavljanja sv, očeta in katoliške Cerkve po nečastnem izrabljanju sile.«
To je bil govor, vreden katoliškega tegenta! Prišel mu je iz srca!
10.	Značaj Morenov.
Moreno je bil veren, praktičen kristjan skozinskoz. On je umeval stavek: Moli in delaj! Tako je rekel: »Regent živi, da dela, ne pa, da razkošno zapravlja.« Moreno je delal za deset drugih. Zraven tega pa je dnevno dobil pol ure časa za premišljevanje in dnevno je bil pri sv, maši. Ako je dan in noč jezdaril in dospel šele proti jutru v Quito, je bila njegova prva pot k sv. maši. Vsak dan je molil rožni-
Preliminarni mir bo gotov še pred Veliko nočjo.
Ententa je odposlala čete proti Ogrski in jih izkrcala v Konstanci.
Črnogorski kralj ruje zoper narodno edinost, pri čemur mu zvesto pomaga Italija. Upamo pa, da se črnogorsko ljudstvo, ki je sestaven del srbskega naroda, ne bo zavzelo za kralja, ampak se bo enodušno držalo sklepa narodne skupščine za ujedi-njenje z Jugoslavijo.
Z Dunaja poročajo, da so Nemci v Južni Ogrski sklenili, da pristopijo k Jugoslaviji, ker nočejo živeti v ogrski komunistični republiki.
Massaryk bo baje odstopil.
Nevarnost lakote preti na Nemškem, posebno v milijonskem Berlinu. Komisar za prehrano se je izrazil, da utegne nastopiti v najkrajšem času lakota. Bo li ta resni opomin kaj zalegel? Ljudje, če ste bratje, na delo in ne na medsebojno klanje, ki ga tako zelo obsojamo. Narodni pregovor pravi, da skušnja uči. Česa?
V	Stuttgartu in Frankobrodu je prišlo do stavk, kjer je bilo v medsebojnem poboju ubitih in ranjenih več oseb. Z (Jclom sc povzdigne blagostanje in ne z uničevanjem obstoječega.
Clemenceau je odstopil, kakor poročajo. Ministrski predsednik Francijo postane Briand, ki je proti imperializmu in proti londonskemu dogovoru. Počasi, a zavestno stopa pravica in — bo zmagala.
Na Francoskem je senatorska komisija odklonila žensko aktivno in pasivno votivno pravico z 8 proti 5 glasovom.
Vesti poročajo, da so v južni Rusiji boljševiki organizirani pod vodstvom nemških častnikov, ki prete sedaj Rumuniji.
Gospodarstvo.
O SVOBODNI TRGOVINI.
Ministrstvo za trgovino je dovolilo pred kratkim svobodno trgovino. S tem so dobili zopet ves promet, posebno pa ži-vežni, v roke veliki prekupci in verižniki, posebno hrvatski judje, ki so glavni stebri hrvatsko-srbske koalicije na Hrvalskem. Kmetje se sicer ustavljajo, da bi prodajali Judom, a pritisk je tolik, da se morajo ukloniti in jim prodati. Trgovina gre potem čudna pota, ko sc zberejo taki brezvestneži, izkoriščevalci in pijavke v prostorih in kavarnah, kjer prodajajo živež iz roke v roko potom nakazil. Z vsakim takim menjanjem nakazil poskoči cena, kajti zastonj teh »gospodov« nihče ne dela, ampak le za dobiček, za »Judežove groše« in tako prekorači v par urah cena blagu, daleko svojo prvotno ceno, ki jo je imelo tedaj, ko je prvi kupil blago od producenta. Iz teh »borz« gre potem blago svojo pot po deželi in mestih, kjer se povsod še nekoliko zviša cena. Ko pa dobi konečno delavec, kmet in obrtnik blago pri malem šta-cunarju, revežu, ga vse kolne, ker so cene veliko previsoke. Ti ljudje pa ne pomislijo, da je krivda drugod, pri tistih, na katere sami niti ne mislijo ne, namreč ravno pri onih velikih prekupčevalcih.
Zato priporočamo ljudstvu, posebno delavcu, obrtniku, kmetu, uradniku in vsem, kr jih tlačijo življcnske težkoče, da pristopijo k našim konsumnim organizacijam, ker bo le tako dobil cenejše blago. Kajti konsumno društvo bo kupilo direktno potom svojih uradnikov blago pri producentu za ono ceno, kot prvi prekupec. Vse nadaljne prekupčevalce pa bo taka zadruga izključila in prihranila tiste krone in tisoče žepom vas vseh.
Gotovo je, da je včasih kaka stvar ravnotako draga, morda slučajno za kak
venec; ako je prenočil v pragozdu pri Indijancih, je pokleknil na gola tla pri molitvi roženvenca s svojim adjutantom in Indijanci. Tomaž Kempčan »Hoja za Kristusom«, mu je bil veden premljevalec. Posta se je zvesto držal. Ni se dal oprostiti, za kar bi bil popolnoma opravičen vsled neumornega dela. Posebno je gojil ponižnost, nikdar ni govoril o svojih zaslugah, Ko so mu rekli, da hoče priti njegov spovednik na dom, je dejal: »Pravilno je, da grešnik poišče sodnike in ne sodnik grešnika.«
Ko mu je umrla mati v starosti 94 let, je odgovoril predsednik na soialno pismo svojega strica, nadškofa v Doledi, s sledečimi besedami:
»Prepričan sem, da ji je Bog že poplačal čudovite kreposti. Najbolj je krasila njeno lepo dušo preživa vera, ki jo malo-kje najdeš, vera, ki je v resnici zmožna, da prestavlja gore. Po naravi boječa, pa pogumna do heroizma, kadar je bilo treba Izpolniti dolžnost. Tedaj se ni bala zoprnosti, ne nevarnosti. Kolikrat se je trudila že v moji mladosti in mi z največjo vnemo dokazovala, da je edino hudo, ki se ga moramo tu bati, greh. Rekla je, da bi bil vedno srečen, ako bi svetne dobrine, Čast in tudi življenje raje žrtvoval, kot pa razžalil Boga. Ne mogel bi dokončati lega pisma, ako bi hotel naštevati, kakšna je bila moja mati in zakaj sem ji hvaležen. Največio naklonjenost, s katero me hočete
vinar dražja, kot pri trgovcu, a prtvflao te
ni; zmeraj je bilo še blago ceneje v ken-sumnih zadrugah, To je pa vprašanje konkurence. Močan, kapitalističen trgovec bo lahko izrabil v tem slučaju svoj prihranjeni kapital, svojo osebno energijo in ročnost, da bo kolikor mogoče razmnožil svoj kapital, ali pa vsaj uspešno konkuriral s sotrgovcem, tudi s konsumom, ker trgovci so kot trgovci drug drugemu zavidni, sovražni in gledajo samo svoj žep in prijazno pozdravljajo prinašalce svojih prihrankov, da, morda ti zniža ceno zelo pod naravno vrednost blaga v svojo škodo in še večjo škodo konkurentov, da jih čim-preje uniči. Dolgo pa tega boja ne bo zmogel, Če sc ljudstvo zavedno organizira v svojih konsumih, kajti zedinjena moč tiso-čev, četudi malih ljudi je večja, kot pa moč posameznika, četudi bogatinov. Ljudstvo le nc obupaj in stoj trdno skupaj zmeraj in povsod v medsebojnem podpiranju in ne boj se, ker padli bodo sami od sebe s časom vsi tisti, ki danes bahato rožljajo z zlato urno verižico — morda pride čas, ko bodo tudi li možje, morali prijeti za delo.
Tudi vlada je po tolikem študiranju in posvetovanju slednjič vendar dobila toliko energije, da je vsako prekupčevanje in ve-riženje ostro pod občutnimi kaznimi prepovedala. Sedaj je prišel Čas, ko boste tudi vi vsi morali sodelovati, da se razkrinkajo vsi taki »gospodarski« pohajači, da jih boste nadzorovali in jih tirali neusmiljeno pred sodišče.
Kazen v par tisočih kronah sama ne bi bila velika, in bi teh ljudi ne odvrnila od njih početja. Več sigurnosti nudi določba, da se dotično blago zapleni.
Gotovo je, da prosta trgovina pri pomanjkanju blaga ni hvalevredna, ta bo še le mogoča, ko bodo svetovni trgi na razpolago in ko bo denarno vprašanje rešeno.
*	*
AGRARNA REFORMA.
Vprašanje javnih pašnikov in srenjskega
sveta.	,
Ob agrarni reformi ne smemo prevzeti vprašanje javnih pašnikov. Kdor je na kmetih doma, se spominja iz nekdanjih dni srenjskega sveta, kamor je smel 3topiti vsakdo, kjer te ni smel zmerjati bogati vlastelin, od koder ti ni mogel spoditi tvoje ovčice, koder je tudi Krjavel smel pasti svojo kozo.
Ako je kdo revež, ne more živ v grob. Zato je za take ljudi srenjska last velika dobrota. Sebični liberalizem, je razdelil vse. Kdor je imel v gruntnih bukvah pro-tokolirano zemljišče, je dobil ob delitvi svoj kos. Kdor je imel dva grunta, je dobil dva kosa; kdor je imel pol grunta, je debil pol kosa, kdor je imel ovco ali kozo pa nobenega grunta bi dobil nič, ker liberalno kapitalistično ozračje je preželo vse. Kdor je mogel, ta je sebi nagrabil. Kdor je mogel, je drugega izpodrinil.
Dninar. Hišico ima. Ob njej mal vrtiček. Čez leto hodi v dnino, čez zimo plete koše in košare, izrezuje grablje in topo-rišča. Njegov domek je stal včasi ob robu srenjskega sveta. Na ta svet je smela stopiti njegova kokoš. Tod je smel nasmukati listja svoji kozici. Na tej »gmajni« je smel narezati leskovih protov, iz katerib je drl -vitre in nihče ga ni preganjal, če je vsekal les za toporišče.
Danes so preč njegovi časi. Če ne more živeti, mu pravijo, da premalo dela. Če si količkaj privošči, ga obirajo: »glej zalege, bolje živi ko mi.« Če posedi pred hišo, ob času, ko ga ni nihče najel, in če se poigra na prostem njegov otrok, zasliši
-SgffCT—i-nnr	~Tf—Til7R.-,rrr-r
počastiti, je ta, da molite zanjo in priporočate vse člane naše družine v molitvi.«
Neki profesor na politehniki v Quito je pisal o predsedniku: »Večkrat sem imel priliko občevati z Garcio Moreno, vedno je vzpodbudno vplival name. Ko sem ga ponovno obiskoval na njegovem posestvu, kjer je bil z družino na oddihu, ga je bila sama dobrovoljnost, vendar ni nikdar izgubil resnobe. Kadar je prišel zjutraj čas za sv. mašo, se je podal Garcia v zakristijo, kjer je pripravil mašna oblačila in pomagal mašniku pri napravljanju; vzel je mašno knjigo in stopal naprej pred oltar in stregel pred vsemi domačimi in vaščani. Ko bi videli visoko, krasno postavo predsednikovo, njegove železne, pa prijetne poteze na obličju, snežnobele lase, vojaško obnašanje, tedaj bi razumeli, kakšno spoštovanje je v vseh vzbujal. — Prava bogaboječnost, odkrita vera in iskrena pobožnost se je zrcalila v njem, ko je molil. Morali bi ga videti in slišati, kadar je vsako nedeljo in praznik razlagal poslom katekizem; kadar je bil s soprogo in sinčkom pri sv. maši; spremljal Najsvetejše k bolniku, ali kadar je stopal za monštranco pri javni procesiji zbrano in dostojanstveno, odkrit sredi svojih uradnikov; tedaj bi našli ključ do histva tega izrednega moža; tedaj bi znali, oa je vsa niegova moč v živi veri in globoki ponižnosti.
(Dalje.)
godrturaje; »Kako »e mu gbdi! Ro stal bo
pa stradal in k .,..«
Z njegovo hčerjo se ne sme poročiti sin bogatega kmeta. Tako je postava liberalnih časov.
Živimo v času socialne reforme, družabne in družabno gospodarske prenovitve. Ali ne bi kazalo, da se zopet vpelje kaj srenjskega sveta, zlasti javni pašniki, kamor bo smela tudi kravica siromakova.
Res je, da je skupni svet podvržen za-puščenosti. Nihče ga ne gnoji, nihče ne populi strupenih trav, nihče ne izkoplje trnja. Vendar mislimo, da naj bi vsaka občina nekaj storila za skupni blagor in izboljševanje javnega sveta oskrbovala na javne stroške. Kmetje morajo za svoje delavce vendar na nek način poskrbeti, ne samo s tem, da jim plačajo dnino. Mnogo je v letu deževnih in snežnih dni in za te dni je treba tudi kruha in odela, čeprav ta čas ni pravega zaslužka.
Pomislimo, da ima delavec v tovarni celo leto zaslužek in zraven še priliko, da se njegovi otroci izobrazijo v šoU; kmetski dninar si upa le s strahom in skrbjo ustanoviti družino, čeprav ga vleče, da bi ostal v domačem kraju v naročju lepe narave. Kako naj zamenja vedno svežo mlado poezijo ob gozdu in polju, ob studencu in kolovozu z nenaturnim mestnim in tovarniškim zidom in zrakom.
Zato naj se omogoči ob novi ureditvi zemlje, kolikor mogoče mnogim delo na kmetih in bivanje na kmetih. V prvi vrsti dninarjem, da ne ubegnejo iz kmetov zaradi krušne nuje in ženitve. Saj srce jih vleče v svobodno naravo in nepokvarjen duh nc mara. mestnega in tržnega direndaja. — V drugi vrsti pa naj se tudi omogoči rokodelcem in obrtnikom bivanje na kmetih, kjer naj se izpopolnujejo zadružnim načinom. Za oboje pa morajo skrbeti kmetske vasi in občine s tem, da jim poskrbijo nekaj skupnega sveta za pašnike in za selišča. Tako bo za vse prav. Kar je pokvarila antisocialna-proti-družabna sebičnost, to naj popravi socialna družabna ljubezen. Na ta način ^pripravimo pologoma pot krščanski državi,
J. S. Z.
Našim skupinam«
Ker se opaža v velikih krajih, da odbor ne raztolmači svojim članom naša pravila prav, posebno, kar tiče mesečne prispevke, povdarjamo tu še enkrat;
V6ak član, ki na novo pristopi, plača pristopnino 1 krono.
Razložiti se mu mora pomen razredov, da tako) ob pristopu javi judi, v kateri članski razred hoče pristopiti. Glasom sklepa V. občnega zbora se plačuj s od 1. avgusta 1918 dalje:
Za prvi razred se plača na teden 25 vinarjev. V slučaju podpore, ki jo ima, dobiti glasom podpornega reda, v I. in II. točki, ki so razvidne v pravilih J. S. Z irna dobiti podpore na dan 50 vinarjev.
Za drugi razred se plačuje na teden 30 vinarjev tp sc dobi v slučaju podpore dnevno 75 vinarjev. \
Za tretji razred se plačuje na teden 40 vinarjev ia sc dobi v slučaju podpore dnevno 1 krono.
Za četrti razred se plačuje na teden 50 vinarjev in se dobi v slučaju podpore dnevno 1 krono 50 vinarjev.
Za peti razred se plačuje na teden 70 vinarjev in se debi v slučaju podpore dnevno 2 kroni.
Paziti se mora, da se prispevki redno zaznamujejo v knjižico. V članski knjižici so zaznamovani razpredelki na tedne, tedaj prideta, dva meseca z razpredelki za štiri tedne in tretji meseč z razpredelki Za pet^ tednov in tako sledi leto za letom. Plačuje naj se za celi mesec, da ne bode potem kakih nerednosti.
• * •
Protestni ženski shod. Na zadnjem
ženskem shedu v Mestnem domu, ki bi imel biti brezbarven, so se dogodile nekatere čudne reči. Znane ideje gotove stranke, da v Jugoslaviji ne potrebujemo več ljubezni. Neka ženska je hotela tudi govoriti. A morala je preje povedati, kaj misli govoriti. Hotela se je pritožiti, zakaj se ni dobilo v vojni zvezi vžigalic, ko so se dobile povsod po vseh aproviza-djah. Vžigalice, ki so danes tako dragocene, so najpreje potovale v druge nežna, ne kraje. Tega ji niso pustile osebe, ki prav nič niso imele opraviti na splošno samo ženskem shodu. Tako je zborovala svoboda v svobodni Jugoslaviji preprečena po onih, ki so najbolj kričali po svobodi.
Plašljive govorice. Po Ljubljani širijo ljudje razne govorice radi pokojnine tobačnega delavstva. Pravijo, da bode pokojnina odpadla, ker so vse blagajne prazne, zato ker se je preveč podpiralo vojno posojilo. Vemo, od katere strani veje veter in spravlja vpokojence v veliko skrb, ki so se toliko let trudili in pustili vse svoje moči v tovarni, vem tudi, kam pes taco moli. Poživljamo vsakega, kateremu se bodo te gorostasne laži še pripovedovale, naj si zapomni osebo in jo nam takoj na-
fpanf. Ukrenili bomo potrebno( da ne bodlo ljudstva, posebno starih ljudi razburjali.
Delavski shod aa Vrhniki se vrši v nedeljo, 13. aprila, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu.
Shod pri Devici Mariji v Polju za de-iavstvo v papirnici se vrši v nedeljo, dne 13. aprila ob 8. zjutraj.
Delavci Vevške papirnice v nedeljo, dne 13. t. m. vsi na delavski shod, ki bo ob 8. uri dopoldne v Ljudskem domu pri D. M. v Polja. Tovariši in tovarišice, ki trpite pomanjkanje že f dolgo vrsto let, zdramite se in pridite do zadnjega vsi na shod, da povemo oči to našim zatiralcem, da smo mi tudi ljudje in da s temi, nesramno nizkimi plačami ne moremo več živeli. Zahtevajmo vsi kot eden, da naj se nam na& položaj izboljša in se nam dajo plače, ki odgovarjajo današnjim razmeram, da bo zagotovljena eksistenca naša in naših družin. Torej do zadnjega vsi na shod, v boj za nase pravice. ■ '
Iz Tržiča, Zaradi naraščajoče draginje se je pogodilo naše kakor soc. dem. delavsko zastopstvo s tovarn3 nem Kozinom za 100 odst. poviška plače. Tovarnar je ugodil. Bil je že skrajni čas.
Tržič. V soboto so se podali 'zastopniki J. S. Z. v papirnico Mollini, kjer so zahtevali povišek plače. Tovarnar je takoj pridal moškim po 2 K na dan in ženskim pa po 1 K, V nedeljo je tovarnar pridal še 50 vin. tako, da imajo moški sedaj po 2 K 50 vin. poviška. Poleg tega bodo dobivali Se nadalje brezplačno stanovanje, drva in razsvetljavo. Obdarovanje delavskih družin ob božiču in veliki noči ostane tudi še nadalje. Delavstvo se je zadovoljilo s tem uspehom.
Tržič. Pretekli petek je bila zopet občinska seja. Pri tej sc je poročalo o uspehu, ki ga je imela deputacija, odposlana v •vrbo izboljšanja aprovizadje in denarne podpore. Vlada je obljubila priskočiti na pomoč revnim slojem, da jim bo omogočeno dobiti ceneje živila. Napravili se bodo zopet razredi in v te uvrstili prebivalci trga po dnevnem zaslužku posameznih družinskih članov. — G. župnik je stavil predlog, naj občina naprosi višji šolski svet, da se že letošnjo jesen otvorita dva razreda meščanske šole za dečke in za deklice posebej. Utemeljeval je potrebo meščansko šole za naš trg, da bo omogočeno otrokom obrtnikov in delavcev dati višjo izobrazbo in boljšega kruha. Za to šolo naj se porabi nekdanja nemška šola. Predlog je soglasno obveljal. Prepričani smo, da bo vlada vpo-itevala naše opravičene želje glede ustanovitve prve meščanske šole na Gorenjskem,
Mengeš. Tovarnar Štemberg*r je zopet odprl tovarno. Delavcem je zvišal plačo za 50 odstotkov. Delavci zopet delajo. Svojih zahtev ne opuste, dasj bodo zapo-četo delo nadaljevali.
Domžale. Poročali smo, da delavstvo ni sprejelo nezadostnega poviška pri izplačevanju. Poročilo, ki nam je bilo poslano, je napačno. Delavstvo je sprejelo povišek, a ne smete si misliti, da z zadovoljstvom. Teh par odstotkov se še pozna ne. Tovavrnarji so dali tudi onih 30% brez vsakih pogojev, a to pa ne vsem, precej jih je ostalo brez njih. Dvojna me-raj. Tudi ta se bo morala odpraviti.
Tovarnarja Knrzthaler in Oberwalder i;	zaprla	tovarni.
Dne 4. aprila je ustavil Oberwalder svojo tovarno. Rekel je, da jo ne odpre prej, dokler ne bodo odprte meje za izvoz.
Dne 5. aprila je zaprl tovarnar Kurz-thaler svojo tovarno. On pravi, da dokler ne dobi premoga, ne začne z delom. Delavstvo naganja, naj gre k deželni vladi
?rosit, da oskrbi premoga za tovarne, ovarnarji se precej motijo, če mislijo, da bodo šli delavci zanje beračit okrog uradov, ko pa vidijo, kako jim tovarnarji gredo na roko. Za vsem tem pa se skrivajo podli načrti tovarnarjev, ki hočejo delavstvo precej opehariti. Domžalske delavce svarimo pred vsakim prenagljenim korakom. Bodite pazni!
V	eni prihodnjih številk naj se opiše delo teh milijonarskih ljudskih pijavk.
2* skupine, ki praznujejo prvi maf, veljajo sledeča navodila: Zjutraj naj na-roče in se udeleže skupne svete maše korporativno. Po sveti maši naj imajo ehod, popoldne pa izlet v naravo.
Okrožni odbor J. S. Z. Mežica. Predsednik Stane Rudolf, predsednikov namestnik Osojnik Franc, tajnik Gustel Cvi-kel, odbornika Janez Dobrišek in Peter Dobradol. Poleg teh sta dva zastopnika iz Črne in eden zastopnik iz Guštanja.
Za tiskovni sklad Jugoslovanske strokovne zveze. Člani potrebujejo pouka, tiskovin, knjig, knjižic. »Naša Moč« mora stati na višku. V ta namen nam je treba tiskovnega sklada. Nabirajte zanj! Vsak znesek je dobro došel. Igrajte v ta na* men. Tisk se bori za	vas,	za vaše	misli,
za vaše ideje. Zdaj je	čas!
Za tiskovni sklad J. S.	Z. so	darovali:
Zvon Mirko 11 K, Iv.	Gostinčar	10	K, A.
Lajovic 4 K, skupina Tržič 25 K; skupaj 50 K.  Tovariši in tovarišice! Nabiraite
pri vsa&J priliki. Ne pozabite pri veselicah',
predavanjih, družabnih večerih, izletih našega tiskovnega sklada. Člani in skupine, tekmujte med seboj!
Trgovski sotrudnOd.
Naj kdo zameri ali pa ne: dva stanova sta se dozdaj pri nas odlikovala po nesocialni sebičnosti: krčmar in trgovec. Za blagor družbe, domovine, države jim po večmi ni bilo mar, ampak le za žep. Čim bolj so bili ljudje lahkomiselni in Čim bolj so drvili vsak v svojo nesrečo, tem bolje se jim je zdelo. So časti vredne izjeme, vendar le izjeme. Pri trgovcih jih je, mislim, več. Splošno pa so pajki, ki love muhe in jim izsrkavajo življenje.
Trgovski sotrudniki so se organizirali. Hvalevredno. Združila jih je skrb za kruh. Stanovska organizacija se danes večinoma snuje na 6krbi za želodec. Ko bo ta skrb odpravljena, se bo marsikatera stanovska /veza spet razpršila..
Stanovska strokovna organizacija mora iti še dalje. Tudi ona trgovskih sotrud-nikov. Mladi ljudje so idealni. Mlado srce vsebuje ogenj in hrepenenje. — Jugoslovanska Strokovna Zveza je pozdravila skupino trgovskih sotrudnikov po delavcu, po rudarju. Ali se bo našlo med trgovskimi sotrudniki in sotrudnicami dovolj src, ki bodo bila Za vse državljane, za vse stroke in stanove, tudi za tiste, za katere so imeli dozdaj trgovci le eno željo, da bi jih izmolzli? — Poleg tega Čaka jugoslovansko državo konkurenca z angleško trgovino. Kdo naj tu pomaga? Kdo nai uči ljudstvo? ^li niso naši mladi trgovci poklicani, da mislijo ne samo za se, ampak tudi za svoje ljudstvo?
Ne več na stara sebična pota, ampak na nova ljudske vzajemnosti in podpore. Mladim trgovcem ne bo na ta način več na potu krščanska misel, ampak kakor mila tolažba se jim bo zdela ob delu za skupni blagor.
Železničar.
Pokojnina železničarjev južne železnice.
Vpokojeni železničarji vprašujejo eden drugega, ali si že dobil penzijo? Odgovor: *>Ne!« — Saj še za oni mesec nisem d^bil. Nekateri so dobili, ali vsi ne. Posebno vdove ne. Letamo semintje. A'i je treba tega? Zakaj nc stori južna železnica svoje dolžnosti? Zakaj ne dostavlja hstin, pobotnic?
Kdo je kriv, da vpokoienci ne .dobijo pravočasno pekojnirie? Res. ta čas, tto ie likvidacija Avstrije prekinila promet Dunaj—Ljubljana, je zakrivila nered ta ovira, Ali sedaj je iskati krivde drugje.
Povemo, dolgo ne moremo Čakati. Ali misli uprava južne železnice, da lahko živimo od zraka? Več mesecev ti ne izplačajo denarja — potem pa prevdarite naš položaj. Dalje pretehtajte to: Vpokojenec, ki dobi največ, dobi 130 kron, najmanj pa 10, 8 kron. Med te zadnje štejte predvsem vdove. Njihovi možje so službovali 30 let, Kaj more taka vdova kupiti z 10 ali 8 kronami v sedanjih časih za ves mesec, Ali more živeti? Predstavljajte si gospodje pri vladi in pri socialni oskrbi.
Ustavimo se Še pri dobavi premoga. Uprava je svoj čas ukazala, naj protestiramo zoper to, da bi dobavljali premog pri aprovizadji, naj zahtevamo, da dobi vsak železničar premog pri železnid. Res so ga nekateri dobili, a vsi tudi nc. Nekateri ga še danes niso dobili, posebno penzionisti. Pa tudi nad dobljenim premogom bi se človek zjokal. Kakšen je bil. Samo kamenje, ilovica in takozvani m i s t za drag denar — 1000 kg za 50 K 50 v. Sedaj ga pa sploh ni več. Nimamo ne drv ne premoga. Kdor je tako srečen, da kaj ujame plača za 1000 kg 70 K 60 v.
Apeliramo na merodaino mesto, da dobimo takoj premog. Potrebujemo ga nuino. Drugod si ga sploh ne moremo kupiti. Vsai to nam privoščite, da si našo mokro obleko posušimo, ko pridemo iz službe, saj imamo tako eno samo. — Bog dat zopet solnce, da si ob niem oosužimo obleko in skuhamo pri njem kosilo.
Cestar.
Spomenica cestarjev Se ni rešena. Po pomoti je bila od par odbornikov vložena še ena vloga.
Sestanek cestarjev za novomeški stavbeni okraj se je vršil v nedeljo 6, t, m.
Sestanek cestarjev za KoroSko se vrši na Cvetno nedeljo pri Stekelnu v Pre-valjah ob pol 10. uri dopoldne.
II. občni zbor cestarjev za Slovenijo se vrši prvo majevo nedeljo v prostorih Ljudskega doma v Ljubljani ob 1. uri popoldne.
Razširite „Wašo Mo6“! — Organizirajte kolporlažo!
Delavsko pravo.
'4- Minister Gostinčar o svoji nalogi.
»Jutamji list* poroča o razgovoru, ki ga je imel sotrudnik belgrajske Pravde« z ministrom Za s ocijalno skrbstvo Gostinčarjem. Izjavil je, da je prevzel to ministrstvo v sporazumu z Jugoslovanskim klubom, ki zavzema stališče, da se morajo radikalno izvesti uredbe, ki bodo izboljšale položaj delavstva. V prvi vrsti se bo skrbelo za izvedbo socijalnega zakonodajstva. Zlasti kar se tiče socijalnega zavarovanja bolnih, brezposelnih in invalidov. Zakonske osnutke svojega prednika bo še enkrat proučil, a držal se bo v mnogočem njegovih načel, posebno pri zavarovanju delavstva.
Zakonodaja v Jugoslaviji.
Prenovila se bo vsa naša zakonodaja; zato naj se dotaknemo dveh točk, katere so potrebne reforme. Po sedanjih določbah kazensko-pravdnega reda vpraša kazenski sodnik obdolženca v slučajih radi žaljenja časti, če ima kaj premoženja. Če obdolženec nima odvetnika to vprašanje ponavadi zanika, misleč, da bo na ta način obsojen na manjšo globo. Sodnik razglasi razsodbo in obsodi ovadenca na zaporno kazen. Revež bi rad plačal 10 ali 20 K raje, kot da bi okušal sladkosti zapora, vendar zastonj. Obsojen ie bil le na zapor in prestati ga mora. Pride pa pred sodišče kmet, premožen meščan itd. ter odgovori na tozadevno vprašanje, da ima premoženje. Sodba se glasi: Obsodi se na plačilo globe 20 K ali v slučaju neizterljivosti na 24 ur zapora. V tem leži velika socijalna neenakost. Revež naj gre v zapor, naj zgubi v času zapora zaslužek, naj prepusti, n. pr. mati, družino tujim ljudem, da oskrbe njeno družino in ima za to še izdatke, vse zato, ker nima premoženja. Premožni obsojenec pa plača onih 20 K, ki ga prav nič ne bole. Skrb naših zastopnikov naj bo, da se ta neenakost iz kazenskega zakona čimpreje odpravi, ker tvori veliko krivico za večinoma nepoučenega reve?a. Če ima premožni pravico mesto zapora plačati globo, mora imeti isto pravico tudi revež, saj mu zapor, v slučaju, da ne plača itak ne odide. Zaenkrat naj si pa vsak zapomni, kak pomen ima, če dotično vprašanje: če ima premoženje, potrdi ali zanika. Pozneje se ta stvar ne da popravljati.
Drug slučaj.
Pri deželnem ali okrožnem sodišču sem, kjer se pravdajo radi ločitve zakona. Teh pravd sedaj ni premalo. Celo 50 in 60 let stari zakond iščejo pred sodiščem svojo zgubljeno zakonsko srečo, Ta stvar pa ni tako enostavna kakor bi si kdo mislil. Najpreje treba vložiti tožbo, nato odredi sodišče tri zaporedne naroke za poizkus sprave. Ti naroki obstoje navadno v tem, da prideta zakonca k tem narokom (tri tedne zaporedoma) in povesta, da se pista ozir, da se ne poravnata. Nato se Vrši prvi narok, pri katerem se določi rok 1 do 4 tednov, v katerem mora toženi del podati pismen odgovor na tožbo, še le ko pride ta odgovor na sodišče, odredi se narok sa sporno razpravo in dokazovanje. Res dolga kača samih formalnosti brez zdravega jedra. Pri petih ali več slučajih, ki jih sodišče razpiše na eno in isto uros v pričo cele dvorane odvetnikov in drugih strank je resno in temeljito reševanje take zadeve kot je ločitev zakona nemogoče. Zato ponavadi tudi ni uspeha. Sodnik bi se moral potruditi, da odstrani med zakoncema nesoglasje, da pogovori razžaljeni del, da se potegne za zatirani in ogroženi zakonski del, kar vse je pa v zgoraj navedenih okoliščinah nemogoče. Lahko se trdi, da sodišče v takih slučajih nc izpolni duha zakona. Zakon določa, da se imajo ti spravni poizkusi vršiti pred župnim uradom ■— dušnim pastirjem, vendar doslej tekom mnogoletnega opazovanja, še nisem našel slučaja, da bi se ti poizkusi sprave vršili drugače kot pri sodišču. Zakaj to? Zato, ker sodišča na eni strani ne reSpektirajo zadostno duhovski urad in cerkveno avtoriteto, na drugi strani pa je krivda tudi na strani odvetnikov, ki bodisi iz kotnodnosti ali pa mogoče tudi radi zaslužka vlagajo tožbe brez predidočih spravnih poizkusov (pri župnem uradu) vsled česar treba te poizkuse vršiti pri sodišču.
Nastane vprašanje, če se že nočemo tudi v praksi držati spravnih poizkusov pri pristojnem župniku, ki razmere gotovo najbolje pozna in je tudi interesiran na tem, da se sprava doseže, ali ne bi kazalo uvesti za ločitvene pravde mešana sodišča obstoječa iz sodnikov in prisednikov duhovnikov, ki bi imeli ne toliko nalogo razsojati kot trudi‘i se za spravo in odpravo vzrokov ločitve. Mogoče bi pa kazalo poklicati enako kot pri tožbah radi žaljenja časti, na pomoč občinske posredovalne urade.
Vsekako je ta točka po našem mnenju velevažna in reforme nujno potrebna. Sedaj po vojni so ločitve na dnevnem redu in čimbolj bo propadala splešna morala, tembolj se bodo množile te vrste pravde.
Karl Marx, oče socialne demokracije v luči sodobnikov.
Pred nami leže nekatere sodbe o Kar' lu Marxu, ki so jih zapustili njegovi sodob* niki poznejšim rodovom in v katerih jc očrtan kot vodja svoje stranke. Lastnosti njegovega značaja bodo gotovo zanimale vse naše čitatelje.
V	Bruselju je občeval Marx veliko z ruskim publicistom Anienkovom in ta se je izrazil o njem na sledeč način:
»Marx predstavlja človeški tip, ki je sestavljen iz energije, moči volje in neupogljivega prepričanja, tip, ki je tudi pol svoji zunanjosti nad vse čuden. Gosto črno grivo na glavi, roke pokrite s kocinami, suknjo po strani zapeto je veselo izgledal ko mož, ki ima pravico in moč, da zahteva spoštovanje, če sta bili tudi njegova zunanjost in njegovo delovanje nekam nenavadni. Njegove kretnje so bile robate, a drzne in samozavestne; njegovo vedenje je bilo naravnost proti vsem družabnim občevalnim oblikam. Vendar pa je bilo ponosno in nekako zaničljivo; njegov ostri glas, ki je zvenel kakor kovina, je neverjetno soglašal z radikalnimi sodbami, ki jih je izrekel o ljudeh in stvareh. Govoril ni drugače kakor velevaje, z besedami, ki ne trpe nikakega ugovora. Njegov glas je vsako besedo poostril in prešinjal vse, kar je govoril, tako da me je nekam bolestno dirnilo. Ta glas je izražal trdno prepričanje o svojem poslanju, da obvlada duhove in jim predpisuje postave. Pred menoj je stala poosebljenost demokratičnega diktatorja.«
Iz te sodbe, ki je gotovo spisana z ve« liko toploto in vdanostjo, lahko posnamemo one kaj malo privlačne lastnosti Mar-xove. Njegova zunanja zanemarjenost, ta« ko v obleki ko v vedenju, se je zdela zati« ranim delavcem gotovo zelo simpatična; nasprotno pa se zapovedujoči glas nikakor ne ujema z idejami o svobodi in enakosti, katere je oznanjal. Socijalnodemokraški vzor z ozirom na državo je vsekakor republika; v Marxu pa jim stoji zopet nasproti diktator, s a m o d r ž n i k, Njegovi strankarski sodrugi so mu tudi v resnici predbacivali, da stremi po samovladi in radi tega stremljenja so ga izključili z vsemi njegovimi pristaši iz komunistične zveze.
Zanimivo pa je, da najdemo največ lastnosti očeta Marxa danes na njegovem otroku: socijalni demokraciji. Tudi na njej je domala vse po strani zapeto in njena ’ vest jc na gosto poraščena s kocinami, kakor pri očetu Marxu roke. Tudi njegovo robaiost in drznost so v marsičem podedovali, Kakor Marx, tako tudi njegovi nasledniki gledajo z zaničevanjem na vse, kar ne soglaša z 'njimi. Njihova najznačilnejša ded-ščina pa so velevanje, diktatura in samovlada.
Drug opis, manj simpatičen ko prvi, izvira od demokrata Techowa. V nekem pismu piše tako-le: Nemogoče je, da bi Vam opisal živo ižpremembo snovi, stopnjujočo toploto zabave in pa način, kakor jo Marx obvladuje. Name je napravil vtis, da ni le duhovit, temveč da je tudi znamenita osebnost. Če bi imel ravno toliko srca ko razuma, ravno toliko ljubezni ko sovraštva, potem bi šel zanj skozi ogenj, kljub temu da mi je že večkrat brez ovinkov izrazil svoje popolno zaničevanje. On je prvi in edini med nami, ki bi mogel vladati in se tudi v velikih razmerah ne bi izgubil v malenkosti. Zaradi našega cilja ob-žaljujem, da ta človek nima poleg svojega znamenitega duha tudi plemenitega srca. Toda imam prepričanje, da je najnevarnejša osebna častihlepnost v njem razgrizla vse dobro. S mejese norcem,ki molijo za njim njegov proletari* jatski katekizem prav tako, ko komunistom a la Willich, prav tako, ko bur-žoazji. Edini, katere spoštuje, so plemenitaši in sicer le tisti, ki so čistokrvni in se zavedajo svojega plemstva. Da pa jih bo mogel odriniti od gospodstva, rabi moč, ki jo najde edino v proletarcih, zato je svoj sistem po njih uravnal. Kljub vsem njegovim zagotovilom, da ni res, ali pa mogoče ravno vsled tega sem dobil vtis, da je edini smoter njegovega početja njegovo osebno • gospodstvo.«
Jasno in določno pravi Techow, za čem stremi Marx:	za	osebno gospodstvo
mu je. Proletarci so mu samo sredstvo, da doseže cilj in zato jih skuša pridobiti za vsako ceno. Ko voli sredstva ni ravno izbirčen. Bila mu je pač lastna ona pristna judovska brezobzirnost, ki se ne ustraši niti pred tem, da za njegovo lastno korist trpijo zaslepljeni in postanejo nesrečni. To je slika hladno računajočega socijalista. Zdi se, kakor da si je socijalna demokracija že od vsega začetka izbrala prevaro za prvo sredstvo, s katerim hoče doseči koristi posameznikov na račun ubagega, izčrpanega delavca.
Ako primerjamo z Marxom tudi druge glavne voditelje socijalistov, vidimo pri vseh eno glavno-značilno potezo: vsem je glavno lastni jaz. Vsak hoče stati kot brezobziren diktator v osprsdiu. če tudi pri
tem trpi vse, samo da pride on do veljave.
In stranka sama? Če so posamezni udje celote bolnik’, ki hodijo po krivih potih, tudi iz njih sestavljena celota ne more biti dobra. Koliko bolj, če so ti posamezni udje voditelji! In kadar se taka družina razširi v veči krog in raztegne svoje delovanje, potem je cela družba slaba, kajti ves temelj, na katerem sloni, je lažnjiv.
Množite vrste Jugoslovanske Strokovne Zveze! Vaša ie.
Obljubljena dežela Socijalija,
(Dalje.)
Kordeš: »No, potem naj se prisili s policijo visoke gospode, da bodo pošteni in pravični.«
Grilc: »Ti si velik otrok, Kordeš! Saj so vendar visoki gospodje tisti, ki imajo policijo v roki!«
Kordeš: »To so res strašne razmere pri vas! Da bi bil že vsaj zopet v Trstu! Toda veš kaj, Grilc? Saj imate splošno volilno pravico in tajno glasovanje. Torej glejte, da spravite boljše ljudi na krmilo!«
Grilc? »To smo že poskusili, a so bili novi prav tako ničvredni, ko stari. Eni kot drugi se niso brigali ne za Boga ne za nravnost; vera je bila vsem zasebna stvar, policijo pa so vodili sami.«
Kordeš: »Jaz sem mišljenja, da poskusite še enkrat! Mogoče da vseeno še dobite v Socijaliji toliko poštenih in pravičnih ljudi, kolikor jih rabite.«
Grilc: »Kakor je sedaj urejeno, pridejo pri novih volitvah zopet stari gospodje na površje.«
Kordeš: »Zakaj pa ne volite drugih?«
Grilc: »Recimo, da pri tajnem glasovanju napišemo vsi na naše liste ime »Peter«. Volilna komisija bi ravno tako tajno brala na vseh listih ime »Pavel«, kaj potem?«
Kordeš: »To bi bila vendar nesramna sleparija!«
Grilc: »In če gospod Pavel volilno komisijo dobro plača za to sleparijo, tedaj te vprašam dalje: Kaj naj jo pri tem ovira? Policija ali strah božji?«
Kordeš: »Grilc! Meni bo kmalu slabo pri vas v Socijaliji. — Kaj pa ti pravzaprav deliš tukaj?«
Grilc: »Učitelj sem.«
Kordeš: »Kaj — ti — učitelj?«
Grilc: »Zakaj pa ne?«
Kordeš: »Ti si bil vendar čevljar!«
Grilc: »Seveda! Tukaj pa so me postavili za učitelja.«
Kordeš: »Kaj si imel veselje do tega?«
Grilc: »Nikakor ne! Ostal bi bil veliko raje čevljar. A kaj hočem, ko so me postavili za učitelja.«
Kordeš: »Tega jaz ne bi bil trpel!«
Grilc: »Tukaj v Socijaliji ne vprašujejo dolgo posameznikov, za kaj imajo veselje. Država je splošni delodajalec; di-žava razdeli delo, kakor ji je najbolj všeč. Pri nas je nekako tako, kakor je bilo v Prusiji glede militarizma. Tam tudi ljudi niso nikoli vprašali, če imajo veselje do vojaštva. Kogar so določili, je moral iti, Tako je tudi tukaj; toda nc samo z ozirom na vojaščino, ampak pri vseh strokah. Enega določijo za cestnega pometača, drugega za predsednika, tretjega za pravnika, četrtega za ključavničarja itd. Mene so določili za učitelja.«
Kordeš: »Kaj pa ti poučuješ?«
Grilc: »Jaz sem učitelj narodne zgodovine.«
Kordeš: »Vaša Socijalija je vendar šele od včeraj! Kaj pa je potem mogoče poučevati o njeni zgodovini?«
Grilc: »Dragi moj, pri nas imamo gradiva dovolj! Tako n, pr, učim: Socijalija je država brez vsake primere, kar se tiče veličanstva idej; brez primere, ker je stanje civilizacije dokaj višje kakor v razrednih državah; brez primere, ker ni nravne in duševne sprijenosti in popačenosti; brez primere, ker so vsi narodi v bratskem objemu; brez primere, ker je ustanovljena na duševni Zvezi večnih resnic itd, itd.«
Kordeš: »In ti veruješ vso to slepa-rijo?«
Grilc: »Bodi vendar pameten!«
Kordeš: »Zakaj pa potem učiš tak nesmisel?«
Grilc: »Ker moram. Sicer bi zapadel denarni globi in v ponovnem slučaju bi me obsodili v ječo.«
Kordeš: »Veš kaj, to so pa že strašne razmere.«
Grilc: »Le veruj mi, Kordeš, tudi jaz bi sedel raje v Trstu, kakor preje. Toda to so le pobožne želje!«
Kordeš: »Ali poučuješ še kaj drugega v šoli?«
Grilc: »Še mnogo drugih predmetov, n, pr. naravoslovje. Tu moram razlagati otrokom, kako izvirajo vse rastline in^ živali s človekom vred iz skupne prastamce.
V	pripomoček imam izvrstne slike, kjer se natančno vidi, kako je nastal iz prastanice črv; iz'črva je nastal martinček, iz martinčka so se razvili po dolgih izpreminja-njih sesalci, nazadnje šimpanzi, pavijani in ljudje.«
Kordeš: »In tl verjameš tej slepariji?«
Grilc: »Seveda ne morem takim buda-lostim verjeti. Delati pa se moram, kakor da verjamem; sicer bi otroci meni ne verjeli in to bi pomenilo zame občutno ka« zen.«
Kordeš: »Veš kaj, Grilc, ti se mi « resnici smiliš!«	,-j
Grilc: »Čakaj, najlepše Šele pride!«
Kordeš: »Kaj pa?«
Grilc: »Pouk v državoznanstvu.«.
Kordeš: »Kaj pa je s tem?«
Grilc: »Otrokom moram vtrobiti cel katekizem.«
Kordeš: »Katekizem? Kaj poučuješ tudi verouk?«
Grilc: »Kaj še! Vera je vendar zasebna stvar in zato tudi ni nobenega verouka v šoli.«
Kordeš: »Kaj pa potem učiš v katekizmu?«
Grilc: »Nauk o državi, V našem katekizmu so na primer sledeča vprašanja: Kaj je ljudska država? Odgovor: Ljudska država je prestavljam Bog. Vprašanje: Kakšno oblast ima ljudska država? Odgovor: Ljudska država ima vso oblast, posebno pa v šoli je vsemogočna. Vprašanje: Kaj je postava? Odgovor: Postava je volja ljudske države. Vprašanje: Kakšen pomen ima postava za posameznike? Odgovor’ Posameznik je postavam dolžan brezpogojno pokorščino; zakaj postava je »javna vest«,
Kordeš: »Povej mi, Grilc, od kod pa jemljete ves ta nezmisel?«
Grilc: »Vse to smo se naučili od novodobnih profesorjev. Sploh je novodobno modroslovje pri nas v Socijaliji veleugled-no. Možje Voltairovega, Hegelovega, Schopenhauerjevega, Hackelovega in sličnega kova so pri nas češčeni in slavljeni,«
Kordeš: »Kaj pa deset zapovedi, ali teh ne učiš?«
Grilc: »Bog varuj! To bi bila vendar vera in vera je zasebna stvar. Boga v Socijaliji ni in zato se tudi ne more govoriti o desetih božjih zapovedih. — Sploh pa, kaj naj n. pr. počnemo s šesto zapovedjo? So-cijalna demokracija zahteva vendar na polju družine po Beblovih navodilih »svobodno ljubezen«. Postava: »Ne prešestvuj,« ne bi imela za Sorijalijo prav nobenega zmi-sla; saj zakona sploh nimamo.«
Kordeš: »Kaj? Zakona nimate? Kaj živite ko psi?«
Grilc: »Če se hočeš tako izraziti, da! Pri nas prideta dva skupaj" in gresta zopet narazen, kakor se jima zljubi. — Sicer pa se radi tega ne smeš čuditi, Ta praksa se je pričela že davno prej po drugih državah s civilnim zakonom. Šlo sc je enostavno v urad, kjer so vaju vpisali kot moža in ženo in če je bilo komu všeč, je šel drugi dan zopet tja in se dal črtati. Pri nas v Socijaliji pa smo odpravili tiste nepotrebne šege; po uradih ti ni treba več letati; tudi je vsakemu posamezniku dano na prosto, da stori kar hoče.«
Kordeš: »Potemtakem pa pri vas ni nobenih zakonov več in nobene družine?«
Grilc: »Seveda ne. Včasih se sicer dogaja, da kak mož občuje s kako žensko nekaj mesecev. Pravilni zakon, kakor ga razumejo katoličani, je v Socijaliji popolnoma nemogoč. Kakor sem ti že pravil, se vsi prebivalci popišejo radi razdelitve dela v Socijaliji, ker vlada pri nas »prisilno delo za vse«. Zato pa se lahko pripeti, da pride mož petdeset kilometrov na desno, žena pa dvajset kilometrov na levo, mogoče v kakšno državno pralnico, kjer mora ostati gotov čas.«
Kordeš: »Kaj pa je potem iz otrok?« _________________fDalie.1___________________
Razno.
Umrla je dne 5. t, m. na Primskovem pri Kranju gospodična Franja Remec, uslužbenka v knjigoveznici K. T. D, v Ljubljani. Rajnica je bila dolgo vrsto let ena najdelavnejših odbornic naše skupine v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Po dolgem trpljenju, ki ga ji je povzročila delavska bolezen jetika, jo je smrt rešila zemeljskega trpljenja. Pokopana je bila dne 7. t. m. na Primskovem pri Kranju. Ohranimo jo v dobrem spominu! N. v m. p.!
Beguncem! Pri poverjeništvu za soci-jalno skrb se oglašajo dan na dan mnogoštevilni begunci v zadevi naknadne begunske podpore. Stroški, ki jih imajo begunci s tem, da prihajajo glede te podpore vpraševat v Ljubljano, so popolnoma nepotrebni. Ako bi poverjeništvo dobilo kaj aktov iz zasedenega ozemlja, bo dotične begunce o tem uradno obvestilo. Priglasiti se in povpraševati ni treba nikomur!
Na malariji obolelim bodo lekarne na predpis zdravnikov dajale kinin (zdravilo] brezplačno. Sploh pnooračamo, da se vsak, kdor se količkaj slabo počuti, zglasi ori zdravniku. Hranimo moči. ki ram jih bo šc tako zelo primanjkovalo
Koliko si dobil pred vojno za eno krono? Ko si prišel v nedeljo v gostilno, si naročil golaž, zraven si dobil dve žemlji, zahteval si še en četrt litra rdečega vina. Ker se po dobri jedi tudi lahko kadi, si si še privošči! dve smpdki. Če s' izračunal potem skupno vsoto, si videl, ch
velja to samoi eno krono. Krožnik guljaža
je stal 48 vin,, dve žemlji 8 vin., četrt litra vina 24 vin., pa še dve smodki 20 vin. Bil si popolnoma pokrepčan in zadovoljen.
■— Kaj dobiš pa danes? Pol hlebčka črnega vojnega kruha in zraven še dve cigareti, pa kozarec vode, ki je danes hvala Bogu še zastonj. Da lažje prebavljaš kruh, si pa prilepi papirnato krono na mizo in si vzbujaj ob pogledu nanjo spomine na predvojni čas.
Zviti Mihec. Sosedov Mihec je razprodajal zadnjikrat »Slovenca« v Kranju. Ko mu pa razprodaja ni šla prav dobro izpod rok, si je zmislil drug način. Začel je vpiti: Slovenec, današnja izdaja. Italijani morajo proč iti, Slov... Italijani morajo proč iti. Pomagalo mu je. Kar vse je drlo k njemu in kmalu je imel vse razprodano, Kranjčanje so iskali in iskali to vest po časopisu, a jo niso našli, Mihec se jim je pa v pest smejal ter jo hitro od-kuril. Da pa moraio Italijani proč iz naše zenllje je prav imel.
Ta radovednost. Ko je šel zadnjikrat Tone iz Idrije po Marijinem trgu v Ljubljani, je slišal, kako upije raznašalec »Jugoslavije« o neki veliki nesreči v Idriji. Dasiravno je spoznal že preje te raznašal-ce in jim ni nič verjel, ga je vendar ta premotil. Kupi si hitro list ter ga kar grede hlastno pregleduje, kje ie vest o veliki nesreči v Idriji. Ker pa je bil tako zatopljen v list, ni videl nobenega krog sebe in tako se je parkrat zaletel v mimoidoče ljudi, kateri seveda so ga. častili s »štorkljo«. Zaletel sc je b’l tudi v voziček neke mlekarice iz Št. Vida, katera bi ga bila kmalu z dežnikom izplačala, samo svojim hitrim nogam se je imel zahvaliti, da jo je odnesel brez bolečin. Pregledal je list že petkrat, a o idrijski nesreči ni bilo ne duha ne sluha, pač pa mu je ostalo oko na naslovu: Vel’ka nesreča na Adriji. Zaklel se je, da ne bode kupoval prav nikoli več od raznašalcev.
Nekaj o »sodobnosti«.
Kaj pomeni beseda »sodobno«? Sodobno ima pomen »moderno«! Tako, tako?! No, za moj del, če bi le tudi vedeli, kaj po-menbmoderao«. Za to besedo pa imamo dvoje razumevanj.
Eni pravijo:
Modern je tisti, ki gre s časom, ali bolje rečeno, ki se prilagodi časovnim razmeram; zakaj časovno kolo ne smemo zavrteti nazaj, ako nočemo, da postanemo raz-upiti kot »nazadnjaki« — »klerikalci« — »mračnjaki« itd. itd« itd., česar se mnogi najbolj boje.
Torej modern je:
Kdor menja obleke po vzoru vsakega gizdalina — ker tudi drugi tako delajo;
kdor menja svojo vero po »okusu« — ker tudi drugi tako delajo;
kdor hodi v gledališče, na veselice, v letovišča in kopališča, zato ker drugi tudi tako delajo;
kdor je nervfien — ker je nervoznost
moderna!
Vsa čast takim »značajem«!
Ali se pravi to:	človek	je svobodno
ustvarjen, je svoboden in naj bi bil rojen tudi v verigah?	,
O, ve uboge suženjske duše, milujemo vas! —
Drugi pravijo:	_
Modern je tisti, ki ne živi p o običajih sveta, temveč z a svet ali, kakor se je izrazil nek znameniti umetniški kritik:
»V dobrem zmislu je inodern tisti, ki se žrtvuje za potrebe sedanjosti, to je tisti, ki da svojemu času kar rabi, kar najbolj potrebuje. To pa se ne pravi, da moramo vedno posnemati vladajoče dnevno mnenje, ako hočemo biti modemi. Kdor se temu mnenju postavi nasproti in ga skuša spraviti v nove uspešnejše tire, ta bo deloval še moflerneje, še sodobneje.«
Torej ta in samo ta je modern, ki pozna slabosti svojega časa in je pripravljen, da jih celi; zato je bil Kristus naš Gospod nad vse modern, kajti njegov čas je potreboval Odrešenika; zato je katoliška Cerkev vedno moderna, zakaj vsak človek rabi v vseh časih njeno pomoč in zato je tudi krščanstvo dandanes najmodernejše, kajti naš čas potrebuje zopet enkrat krščanskega življenja. Zato si ti, katoličan, najmodernejši izmed vseh modemih.
In takih katoličanov potrebujemo, predvsem pridnih, zvestih, značajnih mož, ki imajo pogum in voljo, da gredo v cerkev, da se prekrižajo, izpolnjujejo božje in
cerkvene zapovedi da molijo. To so
moderni ljudje, vsi drugi so mevže, neznačajne veternice, podkupljeni vlekonosci vsakdanje mode — nikakor pa ne modemi ljudje.
Najsi se temu ali onemu zde čudni ti pojmi o sodobnosti in modi — zato gotovo niso nič manj resnični!
njeno. Parter, lože, balkon, vse se je odlikovalo po sami inteligenci. Gledal sem okrog, kje bi zagledal tudi kakega delavca. Bilo jih je samo par in še ti so zavzeli svoje skromno stojišče na galeriji (oksen-štantu). Nisem se vpraševal, zakaj ni delavca v gledališče. Saj mu ni mogoče. Poglejmo cene, ki so na programnih listih. Sedeži I. vrste 10 kron itd. Kje pa more danes delavec iti v gledališče? Vsi boljši sedeži bi ga stali en dan znoja in trpljenja. Na lože mu ravno tako ni misliti, zanj je kvečjemu še galerijski sedež (če se tudi oni ne oddajo pod roko] in pa galerija sama. Seveda, da bi pa hodil delavec stati na galerijo, to mu ne dopušča ponos, kajti tudi on je človek, svoj denar si je zaslužil pošteno. Ali bi se ne moglo tudi delavcu ustreči? Čemu imajo privilegij za boljše sedeže v parterju le oni, ki se kar valjajo v Židi in zlatu in ki potem nekako majeste-tično gledajo skozi svoja srebrna kukala po dvorani? Ali naj bodo gledališke predstave le za one, ki se čutijo res dovolj izobraženi za dostop v javni prostor? Vsakdo se moti, če misli, da je delavec neizobražen, da zanj niso gledališke predstave.
Dajte delavcem lepih narodnih iger, takih kot so »Veriga«, »Divji lovec« itd. in videli bodete, da se delavec tudi v tej stroki razume, za kar vam bo tudi hvaležen.
Odprite mu gledališče. Dajte mu vsaj enkrat na mesec prosto, da se po zelo znižanih cenah lahko tudi on razvedri. Takrat naj mu bode dostop do lož in parter-skih sedežev vedno prost. Koliko je delavskih družin, ki bi se na ta način lahko udeležile gledališke predstave, kar se pa zdaj ne morejo ob teh za delavca neznosnih cenah.
Vem, bojite se primanjkljaja. Morda bi se dal oni primanjkljaj drugače pokriti. Pa če je tudi. Ako vzamemo samo enkrat na mesec za par ur prostor, to se ne bode blagajni veliko poznalo.
Od igralcev je pričakovati, da vkljub znatno znižanim cenam ne bodo igrali površno in slabo. Pomislijo naj na sedanji duh, ki preveva vse delavstvo. Pomislijo naj, da povečini izvirajo iz naših delavskih vrst.
Torej dajte nain gledaliških predstav v narodnem duhu, dajte nam prijaznim potom, če ne znamo slediti ogrskim komunistom in zasesti gledališče po njih vzrorcu.
Prosimo pa vse delavcem prijazne časopise, naj se potegujejo za naše delavske predstave v Narodnem gledališču in nasvetujejo, kakim potom bi se dalo to do« seči, zakar jim bo delavstvo hvaležna
Zvonimir Rudar.
Urednik: Anton Komlanec. — Izdajatelj: Mihael Moškerc. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Delavci in delavke,
priljubljene med svojimi sodelavci, dobe labek postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ustmene in pismene ponudbe v upravi „Slovenca“,
Gospodarska zveza
centrala za skopni naknp in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z.
Stalna zaloga poljedelj. strojev;
motorjev, mlatilnic, vlteljev, slamo- In reporeznte, brzoparlinlkov, plugov, bran, Čistilnikov 1.1, d.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolonijalnega In Špecerijskega blaga rer poljskih pridelkov.
Zaloga:
pristnega doraaCega in ogrskega vina, Zganja 1.1. d.
Lastna Izdelovalnica In prekajevalnica klobas. - Lastna zeljarna.
wm
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
2°/o
Gledališče m delavec. Ko sem prejšnjo sredo zapuščal dramsko gledališče, so me navdajale različne misli. Igrala se je Finž-garjeva trodejanka »Veriga«. Igralci so jo pogodili izvrstno Gledišče ie bilo napol-
Ljudska posojilnica v Ljubljani j največja sloverslca posojilnica in j imela koncem leia 1918 nad 43 nmi jonov kron vlog In nad 1 milijon er stotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo od 4 do 5 »/„
Ljudska posojilnica stoji pod nepc siednim državnim nadzorstvom.
'mmminawi