Naši dopisi.
V Gorici 22. apr. — V sredo 19. t. m. je bil tukaj reden pogreb izrednega moža. Umrl je 71 let star Oče Julij Zileri, Jezuit, iz Farme doma. Bil je rajnki grofovskega rodu in nekdaj veliki dvornik in veliki ključar vojvodinje Parmske , katero je 1. 1859 spremil v pregnanstvo. Grof Z. je bil oženjen in imel družino. Po smrti svoje sopruge leta 1868 se je posvetil duhov-skemu stanu in imel 1. 1870 prvi Božični praznik novo mašo. Dne 15. avgusta 1871 je stopil v družbo Jezusovo. — Za mrtvaškim vozom preteklo sredo sta šla eden njegovih sinov in en vnuk. — Od pogreba do pokopališča ni velik skok. Naše novo pokopališče (med Blanco in sv. Trojico) je postalo — Če smemo nemško-slovensko govoriti — „goreČe" vprašanje, ali prav za prav — ne goreče, ampak — mokro in vodeno. Prostor za novo grobišče je starešinstvo že odobrilo in je že ukupljen, in vendar nek anonjmus v „Goriziano"-u še zmeraj trdi, da ondašnji svet ni pristojen, da je preveč moker, in „Goriziano"-va tovari-šica „L' Ape" se je celo šalila, da bodo morali mrliči, če ne bodo znali plavati, vstati iz grobov in splaziti se na drevesa ali na nadgrobnike. V eni poslednjih stare-šinstvenib sej je dr. Valussi poprašal župana, kako je z novim pokopališčem in če je res, da je tako mokro. Župan je odgovoril, da dotična komisija je — predno je svoje nasvete predložila — vse natančno pregledala in presodila; samo v enem kotu za grobišče odmenje-nega prostora da je svet moker, ali tisti kraj da se ne bo rabil za pokopavanje trupel itd. Na tu trdi spet „Goriz.", da je pretekli teden neka njegova komisija dala izkopati jamo na sredi omenjenega zemljišča in da se je v kratkem času nabralo 16 centimetrov vode v njej, in, ko so jamo posušili, da je bilo čez eno uro zopet 10 centimetrov vode. Meni prihaja tu na misel nemška učenjaška in veščaška „Grtindlichkeit". Mestnega starešinstva komisija je bila sestavljena iz zdravnikov, tehnikarjev, kemikarjev in vsakolmih vesčakov in je našla, da je vse prav; „Goriziano"-v anonvmus-vešjak se opira tudi na učeno pokopališčno literaturo in na svoje skušnje. Čigava je prava? Pač res: „Was der Verstand der Verstandigen nicht sieht — —" et reiiqua. Jez menim, da bo najbolje, če vprašate za svet Komela iz Kronberg-a ali pa Gašparja iz Solkana. — Kaj pa menite Vi, čč. bralci „Novic", kam meri vsa ta polemika o pokopališči? Za mestne volitve gre; strankarske manovre so to! Razrušiti hočejo „Isonzo" vo stranko, katere patroni so zdaj na krmilu v starešinstvu. — To je zajec, ki za pokopališčem tiči. — Se eno. Jutre bo imel v prvostolni cerkvi vpričo preč. knezo-nadškofa in kapiteljna ,,zlato mašo" čast. g. Josip Vuk, Goričan. Pridigal mu bo postni pridigar (O, Marcelin da Garda); duhovni oče bo deželni poslanec dr. Jo s. Mavrovič — eden naših najslavniših zdravnikov, s čigar rodbino je zlatomašnik v rodu. Slavila bo dr. Mavričeva rodbina petdesetletnika s posebno sijajnim obedom, za katerega se delajo priprave v kras-
nem cvetličnjaku dr. Mavrovičevem. Gosp. zlatomašnik je 74 let star in bil za mašnika posvečen 18. septembra 1825. Bil je svoje dni ljudsko-šolski katehet in pozneje fajmošter v Vilesse-u (v Lahih); veliko let že živi v pokoji v Gorici. — O tej jutrišnji zlati novi maši in nje okolnostih se po mestu veliko govori.
Iz Idrije 16. aprila. — Naj mi drage „Novice" dovolijo prostorček, da nekoliko besedic črhnem o našem nemškutarskem napredovanju. Vže je minulo več ko 6 let, kar je prišel g. Lipold, c. k. rudniški nadzornik, k nam. Kazal se je takrat narodnjaka in obračal nam velike dobrote. Al kmalu je zasukal plašč po drugem vetru, — po kakošnem? — to je bilo v ,,Novicah" že večkrat povedano. Neinškutarija v Idriji je najbolje maslo njegovo. Vtikal se je tudi zadnji čas v volitev župana tako dolgo, da je spravil na stol starešinstva sicer domačega človeka, al zagrizenega nemčurja. Imeli smo pred njim župana, ki je bil mož ves sposoben za to mesto in za narod vnet, za kar smo mu še dandanes vsi meščani jako hvaležni. Upamo zato tudi, da pri prihodnjih volitvah pride na čelo mesto našega mož, ki bode Idriji zopet dal tisti obraz, ki ga je nekdaj imela, ko se ni šopirila nemškutarija z dobrotami, ki jih dandanes, žalibog, vživamo!
Iz velikih Lašie. — Pri novi volitvi starešinstva 9. dne u. m. so bili izvoljeni: gosp. Janez Tomšič iz velikih Lašic za župana, gospoda Anton Gruden iz gorenjih Retij in Blaž Hudovernik iz velikih Lašič pa za svetovalca.
Iz Brdskega okraja, 20. aprila. R. — Ker vem, da je si. kmetijski družbi ljubo, če izve, kaj se po deželi dela za povzdigo sadjereje, zato jej poročam, kaj sem storil jaz 6. dne t. m. Sel sem sadna drevesa sadit na vrte, pa tudi na spašnik, kjer je bil pripraven kraj za to, in pa cepit že vsajene divjake. Z veliko radostjo pa me je navdalo posebno to, da sem zapazil pri malih dečkih veliko veselje do sadnih drevesc, katera sem jim brezplačno podaril, da smo jih na njihovem vrtu posadili, zlasti pak jih je zanimalo cepljenje drevesc. To objavim očitno, a ne zato, da bi sam sebe hvalil, ampak zato, da bi drugim možem kazal pot, kako bi se dalo na korist naši sadjereji veliko pripomoči, ako bi oni, ki so izvedeni sadjerejci, se podali večkrat na pot v okolici svoji in prostovoljni popotni učitelji postali mladini in odrašenim o toliko koristni reji sadnih, pa tudi gozdnih dreves. Ce bi mladino ogreli za to, položili bi povsod  fundament  umni   sadje- in gozdoreji
—  brez stroškov in dobiček deželi bil bi velik. Naj bi te moje besede padle na rodovitna tla — vrli naši domovini na blagor!
Iz Vač 10. aprila. — Naš trg ima več sejmov, ki donašajo nekoliko dohodkov na leto. Teh dohodkov pa ne vživajo vsi tržani, to je? ne vživa jih trg, ampak le kakih 30 prvotnih prebivalcev na Vačah, ki sejmske dohodke vtikajo v svoj žep. Tudi pri občinskih pašnikih si oni prilastujejo predpravice, da si ravno  vsi drugi tržani   enak  davek   od njih plačujejo.
—  Sl.vrednštvo „Novic", ki rado daje razjasnila v nejasnih zadevah, prosimo vljudno, naj tudi nam luč prižge o temnih nam predpravicah onih 30V
Odgovor vredriiŠtva. — Da bi v kakem kraji le nekateri imeli predpravice do sej ruskih dohodkov, ne moremo poprej verjeti, dokler ti postavno ne dokažejo svojih predpravic. Kar pa se tiče spašnikov, je mogoče, da imajo do vžitka le nekateri pravice (privatnopravne), čeravno se nam tudi o teh predpravicah to čudno zdi, da vsi od spašnikov davek plačujejo, vžitek pa le nekateri imajo. Naš svet je tedaj ta: županstvo  na Vačah  naj   se  oberoe  do al. dežel-
134
135
nega odbora s pritožbo zoper omenjene predpravice, v kateri naj razloži, zakaj da misli, da onih 30 Va-čanov nima postavnih pravic do dohodkov sejmskih in do vžitka spašnikov. — Deželni odbor bo zaslišal onih 30, in stvar se bode potem rešila. Treba je namreč po starem našem pregovoru „Čuti oba zvona, da se pravica prav spozna".
Iz Ljubljane. — „Novice" so v poslednjem svojem listu prav povedale, ko so rekle, da narodna naša Čitalnica lepše ne more skleniti zimske saisone nego z „besedo" slavnemu historiografu dr. Palackemu na čast. In tako bilo je tudi. Dvorana čez in čez polna — počastili so „besedo" tudi mnogi povabljeni gospodje rojaki slavljenega dr. Paiackega z rodovi-nami svojimi, gospa Lujiza Pesjakova z gospodično hčerko svojo , in mnogo častiteijev Palackovih iz dežele — navdušenost vsestranska in pa sijajna izvršitev vseh predmetov velikega programa: to so istinitosti tri, o katerih je bil le en glas.
Po določenem programu, ki ^a je kin^ala mala lično po litografu g. Ognjeslavu Plihalu izdelana slika dr. Paiackega, se je začela beseda z impozantno Kwint-kovskovo slavnostno ouverturo po jugoslovanskih nape-vih, ki jo je igrala c. k. vojaška godba 53..polka .p^eš-cev nadvojvode Loopolda. 0e rečemo, da 1^Kapela je prvakinja vseh Avstrijskih vojaških godeb, ni treba še dostavljati, kako se je omenjena ouvertura izvršila in kakošen je probudila entuzijazem. — Po dovršeni ou-verturi je naš moški zbor z nekako posebnim navdušenjem pel priljubljeni Bendelnov kor ,,svoji k svojim", ki je bil v tej ,,besedi" res ves na svojem mestu. — Zdaj stopi gosp. dr. Jan. Bleiweis s poslednjo knjigo Palackove ,,zgodovine" v roci na oder in govori slavnostni govor blizo tako-le:
„Slavna gospoda! Navada lepa je čitalnici naši, da spomine hvaležnosti obhaja s slovesnimi besedami. Tako vsako leto svojega obstoja slavi rojstni dan Val. Vodnika, očeta slovstva slovenskega, — tako že mnogo let slavi rojstni dan Fr. Prešerna, klasičnega našega pesnika, — tako je s slovesno besedo leta 1863 obhajala tisočletnico, kar sta sv. Ciril in Metod očetom našim luč sv. vere prižgala in prvi kamen položila slovstvu slovanskemu. In tako še druzih enacih svečanosti nahajamo v kroniki čitalnice naše.
Kaj pa je nocoj napolnilo dvorano narodnega našega doma? — kaj je nicoj bil čarobni magnet, ki je privabil toliko množino rodoljubov in domorodkinj v te prostorije?
Ime je — gospoda moja — velečastno vsem Slovanom, slavnoznano širocemu svetu — ime: Palač ky!
Ali pa hočemo danes Paiackega slaviti kot prvega voditelja naroda Češkega na političnem polji? — ali morebiti hočemo ovacijam Magjarskim in Nemškim poslednjega časa — ovacijam Deakovim in Griin-ovim — nasproti staviti ovacijo Slovana Paiackega, vzvišenega nad unima dvema? — — Ne, ne, gospoda moja! mi na tem mestu ne delamo politike. Ko v to dvorano stopimo, ostane politika zunaj; tu nismo ne centralisti, ne federalisti, ne liberalci, ne klerikalci, ne mladi, ne stari — le čitalnica rji smo: čitanje knjig in časopisov, razveseljevanje s pesmami in glasbo je na tem mestu naš program.
In prav v ta program spada nocojšna svečanost naša: čestitati namreč hočemo možu, ki je po 4QleJtnem trudu dovršil knjigo monumentalne vrednosti — knjigo, ki jo čisla tudi Nemec in Francoz, — knjigo, katere prezreti ne more noben zgo-dopisec, ki se loti pisanja Evropejske zgodovine.
In kako, da bi nam srce veselja ne kipelo o pogledu na tako delo, ki ga je dovršil Slovan, — nam, ki smo vejica vejikega slovanskega debla, ki smo bratje bratov naših Cehov?
Dovolite, gospoda, da le s kratkimi črticami opišem zgodovino Palackove knjige.
Po sklepu deželnih stanov Čeških leta 1831 je dr. Palackv dobil častni nalog spisati zgodovino Češkega kraljestva — na stroške domestikalnega zaklada.
Ves navdušen je šel na delo , čeravno je poznal ogromne težave pisati zgodovino velike zemlje, ki je od nekdaj bila gledišče velikih dogodeb, — za katero pa je pripravljenih znanstvenih pomočkov bilo le malo.
Kakor marljiva čebelica je od zora do mraka stikal po arhivih in listinah — zmircm in povsod le iskaje resnice — m leta 1836 dal je 1. zvezek na svitlo v nemškem jeziku pod naslovom „Geschichte von Bo h men".
Pomniti treba, da takrat tudi na Cesketn kakor pri nas kraljeval je jezik nemški. Po letu 1848 pa je začel izdajati delo svoje tudi v Ceskem jeziku pod naslovom ,,Dejiny naroda Oeskeho".
S 5. knjigo v 10 zvezkih je leta 1867 dovršil zgodovino do dobe Jagelonov — dobo Habsburško pre-pustivši spretnemu peresu svojega namestnika dr. Gin-delja.
Ker so bile knjige prvega natisa kmalu popro-dane, je šel dr. Palackv na izdajo 2. in 3. natisa in vseh knjig tudi v češkem jeziku; letos ravnokar je celo svoje delo končal.
Dokončavši. poslednj o knjigo je rekel Palackv sam: „Reči smem, da to delo je delo celega mojega življenja", — mi pa smemo dostaviti: „pri katerem Ti je, Nestor Ceski, pač mnogokrat krvavelo srce, opisovaje bridke tuge svojega naroda."
To delo leži dovršeno zdaj pred svetom — mo-nument visoke učenosti in gorečega rodo-Ijubja.
Juter Ceski narod z veliko svečanostjo obhaja v Pragi spomin dovršenega dela; naša nocojšna „be-seda" bodi naj le skromna predvečernica uni veliki slovesnosti, — a navdušeni naši klici naj donijo tje v zlatno Prago, klici: Slava, slava Palackemu!"
In slava slava Palackemu! je donelo po dvorani, vsi polni častiteijev njegovih. Govor predsednikov naredil je velik vtisek na občinstvo.
Po jako ljubki pesmici „Tičica v gozdi", ki so jo z veliko pohvalo peli gospodje Stockl, Dreni k, Vaienta in Sr. Nolli, je vrla gospodična Podkraj-šekova z globokim občutkom deklamovala čestitko, ki jo je zložila gospa Lujiza Pesjakova. Izvrstna naša pesnica je ž njo v imenu Slovenk krasen venec vplela spominu Paiackega, tako-le se glaseči:
Palackemu.
„Domovina, domovina,
Češki moj prelepi svet! Ti na zemlji mi jedina,
Ti ljubezni moje cvet! Od Šumave, kder šumeče
Volfave izvor kipi, Dar do Labe, ki bobneče
S krkonoških gor leti, Glasno klical bi z besedo neprestano: Ljubite očino, iz nebes vam dano!
Češke žene, njih zvestoba,
In junakov čeških glas, Češka prejšnjih dnij svetloba,
Češkega jezika kras, Naj blišči se po vsem sveti
Slavo si povsod svojec; Plod naj obrodijo cveti
Za rodovi rod neteč. Da bi delo trudno zvestega ti sina K temu pripomoglo, sveta domovina!" —
To je mislil mož izboren,
Ki se duh mu čudi moj; On, v kreposti divotvoren,
Izpoznal poziv je svoj, Njemu vse daril živenje,
Njemu dal mladost sladko, 9    Dobe moške boj, trpenje,
Modro starosti glavo. Roka njega zdaj tresljiva je in vela Dokončala, kar v mladosti je začela.
Knjiga, domu posvečena,
V večno čast mu in korist, Zgodovinska je zvršena,
Jeden v njej le prazen list, — Sem na prazni list pisala
Pismen sedem od zlatd Bode Klijona, da stala
Tam do konca bi sveta. Vzvišeno ime, Palackv, tvoje milo Bode v večnem ondu blesku se svetilo!
Češka vlast denes praznuje
Slaven, veličasten dan, Tebe z njim poveličuje,
Ki si vedno njena bran; Jug in sever Ti čestita,
Vshod pozdrav pošilja vroč, Duša vsaka plemenita
Klanja se Ti spoštujoč. O j, oprosti, da se ženske glas boječi Drznil tudi čut izreči svoj goreči!
Po tej z glasno pohvalo sprejeti deklamaciji pa je zadončla po dvorani Skravpova „Staročeska", ki jo je naš pevski zbor za nocojšno svečanost zopet dobro izbral in jako krepko popeval. — Po odpeti „Staročeski" je 5 mojstrov godbe (gospodje Forster, Muller, Schinzel, Stockl in Stiaral) igralo na goslih, violah in violončelu znani klasični kvintet Beethovenov ki je globoko segla v srce poslušalcev. — Potem pa je stopil mjadi Ceh gosp. Hanuš na oder in „Tri doby v zemi Ceske4 Jablonskega deklamoval tako ognjevito, da se je dvorana ploska zibala. — Kakor je slavna vojaška godba pričela „besedo" z viharnim ploskom, tako jo je končala z Zajčevo kompozicijo „Zadnji čas Zrinskoga"; občinstvo se ni pomirilo preje, dokler ni njen izvrstni kapelnik znamenja dal, da se ponovi godba.
Po končani „besedi" je večidel občinstva vrelo v restavracijo , kjer je velecenjena vojaška godba se nadaljevala veselico, gosp. Tanko pa postregel gostom, kolikor je v toliki gnječi mogoče bilo.
Narod slovenski, danes zastopan po narodni čitalnici Ljubljanski, je s to svečanostjo sijajno pokazal, kako visoko ceni tudi znanstvene zasluge velikega Pa-lackega.
— V nedeljo , ko so v Pragi obhajali svečanost Palackemu na čast,  je   tudi  Matica  slovenska
*
slavnemu historiografu brzojavno čestitko poslala, isto tako dr. Jan. Bleiweis v svojem imenu in v imenu društva „Slovenije".
—   (Iz seje deželnega odbora 22. aprila.) Deželni odbor je službo oficijala pri dežlni pomočni pisarni oddal dosedanjemu asistentu Franju Pečnik-u, po tem izpraznjeno službo asistenta pa diurnistu Janezu Zu-panc-u. — Izpraznjena 10. Schellenburgova dijaška ustanova še je podelila Konradu Texterj-u, učencu 1. gimnazijskega razreda v Kranji.
—   Komaj smo iz   verjetnega vira izvedeli, da ona kolizija med gospodom knezoškofom dr. Pogačarjem in   gimnazijskim   katehetom   gosp.   Marnom,   katero smo v zadnjem listu omenili, je poslednjemu v nekako dvomno  zadostilo   za zdaj poravnana, da-si „quod fac-tum, infectum fieri nequit", — počil je glas, ki je šel po Ljubljani od ust do ust, da je   gosp. knezoškof visoko spoštovanega in meščanom po pravici zelo priljubljenega stolnega   kaplana  gosp.  Kluna   nenadoma  dekretiral za vikarja v Zagorje na Notranjskem.   Liberalci in klerikalci poprašujejo in ce!6 stare mamice majajo z glavo: zakaj?   „Tagblatt"   ploska   temu   dejanju   ter   pravi: „promoveatur, ut amoveatur". „Narod"  pripoveduje govorico, da storilo se je to c. k. deželnemu predsedniku vitezu Widmanu na ljubav.    Drugi   zopet   trdijo, da tudi mestni župan Laschan je sodeloval pri tej   promociji", kajti gosp. K lun   je   vkljub  silnemu  nasprotovanju nemčurske stranke pa velikem zaupanju meščanov   pri  poslednjih   volitvah   bil   izvoljen za  mestnega odbornika.    Mnogi  pa   trdijo, da  zgodilo se je to v ta cilj in konec, da se zatare ^Slovenec". Kakor dobro vemo, so katoliški slovenski duhovni ustanovili omenjeni časnik vsled živega spodbudovanja v zadnjih duhovnih vajah,   da   se   po   njem   branijo   zoper   mnogostranske napade.    Temu listu duhoven voditelj je bil gosp. Klun. Svesti smo si, da duhovščina, katera je list ustanovila, ne bode popustila niti  lista niti zapustila voditelja njegovega. Zato veseli vsakega rodoljuba slišati, da častitljivi   gosp.  kanonik   Kramar  hoče   stričnika   svojega pri sebi pridržati, dokler se ne izkažejo mu ^hudodelstva", zarad katerih se je ucinilo to doslej nepojasnjeno dejanje, popolnoma enako onemu birokratizmu, po katerem se večkrat uradniki na vrat na nos iz tako zvanih „dienstesrucksichten" podijo iz kraja v kraj.    Tudi mi radovedni čakamo pojasnila te zagonetke; potem bomo v našem   listu   nadalje   spregovorili   še   katero  besedo, kajti o sedanji hvalisani liberalni eri vendar duhovniki naši ne morejo biti „raja", s katero se ravna absolutistično.   Za danes dostavljamo le še en dogodjaj, ki hudo po deželi izbuja nevoljo. Zarad pičlih dohodkov in po-mankanja  dohovnikov  bi   bile   mnoge   manjše  fare ali župnije na Kranjskem prazne,   ako   bi jih   ne   bil   po-prejšni   gosp.   knezoškof  nastavil   z   gospodi,  ki so se prostovoljno  oglasili za  nje.    Sedanji   prečastiti knezo-škofijski ordinarijat hoče to odpraviti ter v svojem nemško (v čisto slovenski škofiji!) pisanem   ,,Diozesanblatt" razpisuje   te   duhovnije.    Kakor   slišimo   od več strani, gospodje   duhovni   ne   bodo  prosili  za nje, ker se jim zdi nedostojno, izpodrivati  tovariše svoje iz siužeb, za katere so nekteri najlepša leta, drugi svoje prihranjene krajcarje  žrtvovali,   v katerih pa vsi popolnoma  zadostujejo.
— Mestna blagajnica mora vendar silno bogata biti, ker nemški rotovški gospodje nameravajo nove napise narediti ulicam mestnim in predmestnim in zato potrositi nič manj kot čez 3500 gold. Pri tej priliki hočejo prekrstiti nekatera imena in dozdaj brezimnim dati imena. Po naših mislih se more v tolike stroške spustiti le ta, kdor ima v blagajnici novcev. Kaj rotovški gospodje ne vidijo v mestu  nobenih   najmanjših   potrebščin?
136
jih še ne poznajo, naj gredo jdo mestu in predmestjih, pa jih bodo našli na kupe. Ce nekateri koti nimajo imen, naj jim jih dado, in s tem je storjeno, kar je potrebno. Ali pa novi ulični napisi imajo morebiti tujcem kazati in domačine opozorovati, da Ljubljana je najprej nemška, potem še le slovenska, kajti zgorej se imajo zapisati nemška, spodej pa slovenska imena! In vendar še nemški gospodje nemški pravilno pisati ne znajo; vsaj nemški vrabci po strehah pojo: ,,Be nennung" ne pa ,.Benehnung." Al ta nevednost domačih meščanov ne briga toliko, kot stroški blizo 4000 gold.
—   {Jadranski glasovi) se imenuje zbirka moških zborov in čveterospevov, ktere je ravnokar zložil in na svitlo dal gosp. Ant. Hajdrih, pevovodja Rojanske čitalnice pri Trstu in posvetil gosp. Fr. Cegnarju. Zbirka obsega: „Slava Slovnecem", zbor, ,,Mladini", zbor, „Cerkvica", „Pod oknom", „Lahko noč", ,,Slovo od lastovke", čveterospevi, ,,Jadransko morje", zbor, „Nisem Nemec, dekle lepo", „V tihi noči", „Pri oknu sva molče slonela", čveterospevi, ,,Zagorski zvonovi", ^Mornarjeva tožbaa, zbora. Zbirka v Blaznikovi tiskarni krasno izdelana, se dobiva dozdaj pri skladatelju v Trstu, cena ji je 1 gld. 50 kr., glede na obširni obsežek gotovo nizka*
—  Kaj se pri nas sme in ne sme.) Znano je , da Ljubljanski policaji primejo vsaeega, ki po mestu „ži-vijo" zaupije, če ga le slišijo. „Živijo" se tedaj ne sme upiti v slovenskem mestu , pač pa se smejo prodajati zemljevidi, narejeni po nekem Lahu, na katerih so Goriška, Primorska in Istrija že Italiji prištete. Taki zemljevidi se res javno prodajajo , a k temu nihče nič ne reče.
—   Družba sv. Vincencija) se je v Ljubljani ustanovila za podporo ubogih. V nedeljo 24. t. m. je bil ustanovni shod v Alojzijevišči, pri katerem je bil voljen za predsednika gosp. profesor (iogala, za odbornike pa več meščanov i. dr.
—  [Mestna godba Ljubljanska), o kateri smo že o svojem času nekaj povedali, se zdaj res spravlja na noge pod vodstvom gosp. Schinzlua, bivšega vojaškega kapelnika. Kakor smo zvedeli, se ta gospod veliko prizadeva s šolo, v kateri se učenci pridno uč6 na goslih in lesenih instrumentih tako, da utegnemo že pozimi imeti dokaj izurjeno lastno mestno godbo.
—  (Slovensko gledišče.) Gosp. Schmidt je v nedeljo z veselo igro „Zmota za 30.100 golcl." napolnil hišo, občinstvo ga je pri nastopu pozdravilo z glasno pohvalo, dijaki vise gimnazije cele z lepim vencem. Igra, je sama na sebi prav mikavna, pa se je tudi prav dobro vršila. Godba Hrvaškega polka je bila zopet izvrstna. — V nedeljo 30. t. m. bo dala vrla pevka in igralka dramatičnega društva, gospa Odjeva, na svojo korist na novo poslovenjeno igro „Parižki potepuh". Igra, posebno pa še beneficijantinja, brez katere bi na slovenskem odru burke s petjem, zlasti pa operete ne bile mogoče, zasluži, da se tudi ta večer hiša po vseh prostorih napolni,
— (Pobirki iz Časnikov.) „Čech" piše, da slavnostne pitke in bitke za Anastazija Gruna— so pri kraji. Deputacije židovske vrnile so se že z Dunaja, in za kulisami govori se o „švindlu", kateri se je počenjal z Griinovim oslavovanjem. V nemških Moravskih mestih so narejali oslavljevanje 12 in loletni fantje in telegra-fovali naravnost na Dunaj prusaško čestitanje. Liberalci, pravijo, so kaj neprijetno zadeti, da se svitli cesar za oslavo visokorodnega grofa in plemenitega pesnika še zmenil ni, dasiravno so Dunajski Judje društva „Con-cordia" podali samemu vladarju penez kovan na spomenico tega preslavljevanja. Gospod Anastazij, ka-teremu m 6mt so rotovžki gospodje „novitrg" v Ljub-
137
Ijani prekrstili v „Turjačanov trg", je „Laibacherici" unidan poslal „Danksagung" (zahvalo) za cele grmade čestitek, ki jih je dobil, in v tem pismu sam pravi, da ona kadila ne morejo veljati njemu, marveč principom, katere zastopa. To pač je vsakdo ko j vedel , da Pru-saški liberalci so potrebovali javnih demonstracij za svojo hirajočo in umirajočo stvar, zato so s trte izvili „Grunfeier".