Posamezna številka 12 vinarjev. Siev. 213. V UMU, v torek, dne 18, sepiemfiro 1917. es Velja po pošti: s za oelo leto naprej .. K 30 — ia en mesec „ .. „ ^-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34-— za ostalo Inozemstvo. „ 40-— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej ., K 28'— za en meseo „ .. K 2-30 V oprav) prejeman mesečno „ ?•— Sobotna izdaja: ~ Za oelo leto.....E 7-— za Nemčijo oslolelno. „ 9-— za ostalo inozemstvo. ,, 12 — Leto ALV. (i __ Uredništvo je v Kopitarjev' nlfol štev. 0/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefrr.nkiraan pippj;, r.p p.p = sprejemajo. — UredniSkena la^Iout htrv. 74, =r i Inserati: finostolpna petitvrsta (72 mm široka In 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . , po 30 v za dva- ln vočkrat . „ 25 ,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. ■■ Poslano: ==— Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna lotna priloga vfiznl red, Upravništvo jo v Kopitarjevi ulioi št. G. — Račun poštno hranllnioe avstrijs ie št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563, — Upravaiškega telefona št, 188. ZoodovinsKi imeni. Ljubljana, 18. septembra 1917. Sobotna »Izjava« jo za nas Sloven-; |COj Zel J ugosliovane važen zgodovinski moment. Na vzpodbudo ljubljanskega [knezoškofa, našega neutrudljivega narodnega in verskega prvoboritelja, dr. [Antona B o n a v e n t u r e J e g 1 i č a, je bil dne 15. septembra objavljen slovesen manifest, podpisan od zastopnikov slovenskega naroda v centru Slovenije. Manifest, kjer se dostojanstveniki cerkve, Slovenska ljudska stranka, Narodno napredna stranka in Sloven-1 ska katoliška demokracija pridružujejo jugoslovanski deklaraciji z dne 30. jnajnika in mirovni noti sv. očeta. »Bodočnost našega naroda jc mogoča le na načelu združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki prebivajo v naši monarhiji. Oboje, svobodo in edinstvo, pa more našemu narodu zagotoviti in ohraniti le samostojna na načelu samoodločbe narodov zgrajena jugoslovanska država pod žezlom habsburške Idinastijc.«: »Pridružujemo se mirovni želji pa-in v Macedoniji nobenih posebnih dogodkov. Nevaren položaj pri Dvinskem in Pinskem. Petrograd, 16. septembra. (Kor. u.) Agentura: Vrhovni poveljnik zahodne bojne črto general Valujev je izdal na podrejene mu armade dnevno povelje, v katerem pravi, da sovražnik ne spi, marveč da so ga vpijanili njegovi uspehi pri Rigi in da namerava prebiti pri Dvinskem in Pinskem. Vojaki naj zato prepuste notranja vprašanja vladi in naj mislijo le na disciplino in na to, *da bodo sposobni za boj. Boji oa zahodo. Dne 16. t. m. je bilo vreme ugodno, a bilo je le na celi zahodni fronti primeroma mirno. V ovinku Yperna se je ogenj večkrat razvil v bobneči ogenj; močno so tudi na obali streljali. Zjutraj 17. t. m. ob 5. uri 30 minut se je pričel tudi vzhodno od Yperna bobneči ogenj. Obramba nemških topov je povzročila velike razrušitve v angleških postojankah. Opazovali smo več silovitih razstrelb. Nemci so podvzeli več uspešnih poizvedb. V Artois so napredovale močne angleške patrulje 16. septembra ob 10. uri zvečer in 17. ob 1. uri zjutraj proti nemškim postojankam pri Gavrellc in pri Aceul. S protisunkom smo jih vrgli. Francozi s sunki svojih patrulj niso nič več dosgli, kakor Angleži. Pred Verdunom so na obeh straneh Moze zopet streljali. Nemške baterije so žele v boju s sovražnimi topovi velike uspehe. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. septembra. Veliki glavni stan; Bojna skupina kraljeviča Ruperta Bavarskega. Ker se je dobro videlo, se je lahko živahno streljalo .Na Flanderskem se jc povečal topovski boj na obali in v posameznih odsekih med gozdom Houthoulster in Lysom večkrat v najbesnejši bobneči ogenj. Angleška pehota ni napadala, razvili so sile krajni boji na predpolju, v katerih smo jih več ujeli. Severnovzhodno od Arrasa so napadli nonoči močni angleški poizvedo- valni oddelki, ki so na nekaterih mestih prodrli tudi v našo črto, od tam je hiter pirotisunek prepodil sovražnika. Tudi pri St. Quentinu so pripravljali sovražniki s presenetljivimi napadi sunke svojih poiz-vedovalcev, ki smo jih povsod vrgli. Bojna skupina nemškega cesarjevič a. Pri Aisne, posebno feverovzhodno od Soissonsa, dalje v Champagni in pred Verdunom so s topovi močno streljali. V več poizvedovalnih bojih so izgubili Francozi ujetnike. Naša preganjalna skupina je sestrelila dve letali iz sovražnih skupin, ki so napadle včeraj dvakrat Colmar; poleg teh so izgubili sovražniki 16 letal, Nadporočnik Berthold je premagal 15. t. m. 2, nadporočnik Schleich v zadnjih dveh dneh 3 sovražnike v zračnem boju. NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 17. septembra zvečer. Veliki glavni stan: Močno so streljali lc na Flandrskem. Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff. Mirovni pokrel Groi Karoly in Erzberger o vprašanju miru. — Sestanek socialistov sporazuma v Petrogrf.dn. — Lloyd George napoveduje mir. Budimpečla, 17. sept. Včeraj je poročal grof Mihael Karoly svojim volilcem v Czegledu. Rekel je med drugim: Korist monarhije zahteva, da ne bo nihče zmagal in da ne bo nihče premagan. Korist monarhije zahteva, da ničesar ne osvoji. Monarhija se tudi ne nahaja v središču sovražnosti. Glavna sovražnika sta Anglija in Nemčija. Ko se je Czernin izjavil pred mesci za mir brez osvojitev, se jc zdelo, da visoko drži prapor miru in da ne bo prej počival, dokler se ne polasti posredovanja za monarhijo in da pridobi Avstriji slavo tistega, ki bo dosegel mir. V tej veri smo se, žal, varali. Grof Karoly se bo podal 15. oktobra na zbor mirovne lige v Bernu. Frankobrod, 17. sept. Erzberger je govoril v nedeljo v Biberachu svojim volilcem. Rekel je, da se je izročil nemški odgovor na noto sv. očeta v eob^to nunciju v Monakovu, da jo pošlje sv. očetu. Nemško noto bo prinesel v R:tn poseben kurir; v soboto jo obja\''jo istočasno v Rimu in v Berlinu, Prišla bo ura, in morebiti zelo kmalu, ko bo nemški narod hvaležen državnemu zboru, ker se jc izrazil za mir. Z velikimi koraki se bližamo pravičnemu, trajnemu miru, svetov, miru, ki bo temelj'1 na mirovni resoluciji državnega zbora z 19. julija. Konture pravičnega miru se vedno bolj v splošnem položaju razločujejo. Haag, 17. sept. Ruski delegati predlagajo, naj zboruje drugi posvet socialistov sporazuma v Petrogradu. Rotterdam, 17. sept. »Manchester Guardian« javlja: Lloyd George je podal zastopnikom angleških strokovnih društev predpogoje miru; Lloyd George sodi, da se mir bliža. Francoski škofje pri sv. očetu. Iz Lugana: Več francoskih škofov se pripelje bodoči teden v Rim. Gre, kakor poročajo listi, za mirovni nastop sv. očeta. Stoskholmsko zborovanje. Stockholm, 16. septembra. V žc naznanjenem oklicu na intcrnacionalo izjavlja organizacijski odsek stockholm-ske konferenco, da niso opustili načrta zborovanja, niti ga bodo. Dan zborovanja se določi, kakor hitro bo rešeno vprašanje potnih listov. Iz Londona, Pariza in Rima vrnivše so rusko zastopstvo sc jc prepričalo, da je delavstvo v Vel. Britaniji, Franciji in Italiji naklonjeno zborovanju v Stockholmu in tudi ostane in da raste v vseli krogih gibanje v korist skupnega nastopa za pravičen in trajen mir. Kor nočejo izročiti potnih listov, so vsled toga pro-letarial nc da prestrašiti. Ker je usoda stoekliolmskega zborovanja ozko zvezana z rusko revolucijo, odsek trclno upa, da bodo socialisti Nemčijo in Avstrije protestirali proti vsakemu poskusu pokopati rcvolucijo in kar bi moglo napraviti Nemčijo sokrivo proti-rcvolucije. Vslod sedanjih dogodkov je nemogoče dogovoriti se pismeno s socialističnimi strankami Avstrije, Nemčijo, Ogrske, Češke, Bosne in Bolgarije glede določitve končnega datuma. Stockholmska konferenca šele novembra? Iz Stockholma poročajo, da zahtevajo ruski delegati, naj se iz ozirov na zmedeni položaj na Ruskem konferenca odgodi najmanj do novembra. ■olraaji m\M Gosposka zbornica, Gosposka zbornica su si. bržo ','5. t. m. Minister Vaszonyi o volilni reformi. Budimpešta, 17. septembra. Minister Vaszonyi je govoril včeraj v demokratičnem klubu o volilni reformi. Med drugim je dejal: Največja napaka bi bila oprijemati se volilne pravice na podlagi cenzusa. Popolnoma pogreše-no je, če se proglaša, da se morejo vzdržati Mažari samo ha podlagi ožje volilne pravice in da je v interesu ohranitve mažarsko hegemonije potrebno, da se demokratična reforma prepreči. Na ta način mora priti inozemstvo do prepričanja, eta smo Mažari nasproti narodnostim v manjšini in da sc le na podlagi ožje volilne reformo moremo vzdržati. Oni dve narodnosti, kjer je dvignil iredontizem med svetovno vojno — siccr le posamezno — svojo glavo, so Rumuni in Srbi. Rumunsko od-rastlo prebivalstvo tvori le 16'1%, srbsko pa 2-5% celokupnega prebivalstva. Ali naj pomenijo te številke nevarnost za Mažare? Mažari tvorijo 54% vsega prebivalstva. Z Nemci, ki so vedno skupno z Mažari korakali, 64 odstotkov. To razmerje je še ugodnejše, ako upoštevamo število onih, ki so 24 let stari ter umejo čitati in pisati. Število onih, ki so stari 24 let in umejo čitati in pisati ter so zmožni nemškega in mažarskega jezika, obsega 75 odstotkov celokupnega prebivalstva, in sicer 63 odstotkov Mažarov in 12 odstotkov Nemcev. V luči teh številk jc vse kričanje, da pomeni demokratična volilna reforma za Mažare nevarnost, tendencijozno in brez podlage. Vaszonyi je žel burno pohvalo. mm »oslovi ms pit Najnovejša številka »Oesterreichische Rundschau« prinaša izpod peresa Leopolda barona Chlumetzkyja pod naslovom »Jugoslovanski problemi« članek, v katerem še izvaja: Ako je bilo sploh še treba dokaza za to, da razen nezmanjšane ohranitve naše jugozahodne posesti za Avstro-Ogrsko ni bolj važnega problema kako? ;e jugosJo-vanski problem, -nam daje ta dokaz živahni, naravnost strastni način, s katerim razpravljajo o tem vprašanju v Italiji. V Rimu so spoznali, da je za monarhijo odločilne važnosti za njeno politično in gospodarsko bodočnost rešitev jugoslovanskega vprašanja; zato presojajo to vprašanje edino s tega stališča. Italija bi mogla odobriti samo tako rešitev, ki popolnoma izključuje jugoslovanske narode Avstro-Ogrske iz stare državno zajedn:ce, nad vse pa vsako skupnost Srbov in Hrvatov in vsaki vpliv »ostankov habsburške države« na novo srbsko državo. Zaradi tega se najodločnejše pobija v velikem delu italijanskih listov pogodba, ki sta jo sklenila na K r f u P a š i č in Trumbič o ustanovitvi edinstvene jugoslovanr-ke države, ki naj bi obsegala Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in slovenske dežele monarhije. Edinstvena Jugoslavija bi vedno bolj in bolj naginjala monarhiji in habsburško-lorenski dinastij", ker bi srbski element v tej celoti, če nc številno, a kulturrno in gospodarsko bil slabši kot Hrvati in Slovenci, ki še vedno čutijo avstrijsko in ki so zvesti cesarju. »Avstrofilstvo« Hrvatov je Italijanom vedno trn v peti, a ker bi na temelju krfskega pakta dobili Hrvati premoč v novi jugoslovanski državi, zato smatrajo Italijani ta načrt za nesprejemljiv. Zato najostrejše pobijajo ta pakt. Prek o jugoslovnskga delovanja za združitev gredo enostavno na dnevni red, in odkrito izjavljajo, da interesi Italije ne dovoljujejo ustanovitve enotne jugoslovanske države, Jugoslovani se morajo sedaj kakor tudi poprej popolnoma odreči svoji popolni združitvi: del naj bi se pridružil Srbiji, ki naj bi sc znova uredila, d očim naj bi drugi del, Hrvati in Slovenci, našel prostor v novem državnem organizmu, oddeljenem, torej »osvobojenem« izpod Avstrije. Ta druga državna tvorba bi sicer ostala avstrofilska, ali Italiji ne bi mogla škodovati. Namreč Slovani, ki ostanejo v sferi gospodarskega vpliva, bodo, kakor tudi monarhija sama, po oni drugi jugoslovanski državi odrezani od Balkana, S 1 o v e n s ko -hrvatska država, proti kateri bo stala Velika Srbija, popolnoma odvisna oci Italije kot novega gospodarja vzhodnega obrežja Jadrana — to hočejo najbolj izkusni balkanski politiki Italije kot formulo, s katero mislijo najbolj zavarovali lastne imperialistične interese. O vsakem drugem razvoju položaja na jugovzhodu monarhije nočejo ničesar slišati. Zato tako odločno napadajo vsled opustitve programa o Veliki Srbiji kakor sta se dogovorila Pašič in Trumbič v prilog enotni Jugoslaviji, čeprav sc niti Pašič Trumbič ne moreta sumničiti zarad avslrofilstv?.. V A vslro-Ogrski si morajo biti merodajni faktorji na jasnem o tem, da je za gospodarsko bodočnost monarhije, za materijalno dobrobit vseh njenih narodov, za temelje moči monarhije in za bodočnost dinastije jugoslovanski problem veliko bolj važen kot nemško-češko vprašanje. S politiko čakanja, obotavljanja in polovičarstva se ne bo rešil jugoslovanski problem. Še enkrat, gotovo zadnjikrat, nam ponuja usoda priložnost, da vzamemol združitev vseh Jugoslovanov sami v roke, da ustvarimo delo neizmerno velike kulturne in nacionalne važnosti, da služeči koristim mlilijonov ob enem podpiramo politične in narodno-gospodarske interese drugih narodov monarhije, j Svoboden, edin j u g o s 1 o v a n s ld narod bo in mora iziti iz te vojske. Vprašanje je ali z Avstrijo ali protž nje, ali s Habsburžanom ali proti njem. Prvo bi nas dviglo do novih višin, a drugo bi zapečatilo našo usodo. Skrajni čas je, da obrnemo svojo pozornost jugovzhodu in temu za nas najvažnejšemu delu balkanskega vprašanja, da se na »Ballplatzu« najde človek ustanoviteljske moči in idej, ki bo znal premagati vsak odpor in pridobiti obe polovici monarhije za res narodno jugoslovansko politiko velikega stila, ki b:i enako varovala interese monarhije in jugoslovanskih narodov. Dnevne novice. -j- Zlata maša dah, svetnika P, Ka« lista Mediča. Brezje: Zastave, ki so plapolale raz cerkve in bližnjih hiš, so nam naznanjale lepo cerkveno slovesnost, ki se je imela vršiti v nedeljo, Duh. svetnik P. Kalist Medic jo obhajal srečni spomin petdesetletnice, ko jo prvič kot novornašnik stopil pred oltar Gospodov. Upoštevaje resno časovne razmero moramo reči, da. sc slovesnost zlate maše ni mogla lepše vršiti, kakor se je. Ob 10. uri so spremili zla-tomašnika njegovi sobvatje in dekanijska duhovščina v procesiji pred okusno ozaljšani oltar. P. jubilant ni potreboval običajno zlatomašniške palice. Poln mladeniške čilosti je stopal v svetišče in pel s krepkim glasom- slovesno sv. mašo. Slavnostni govornik župnik in poslanec g. Iv. Piber ie v je-dernatem govoru pojasnil pomen in odgovornosti duhovnika v sedanjih časih. Vmes jc pa opisal delovanje P. zlatomašnika, ki je bilo celih 50 let spremljano z obilnim blagoslovom. Začel je svoj poklic kot profesor na novomeški gimnaziji, 18 let je goreče in spretno vodil obširno frančiškansko župnijo v Ljubljani, potem je mnogo storil kot predstojnik romarske eerkvo na sv. Gori za ondolno svetišče in prenočišče romarjev, ki jc — žalibog dobesedno v. mogočno baziliko pometeno ocl sovražnih izstrelkov s prijazne višine. Med svati smo opazili razven duhovščino in sorodnikov spoštovano rodbino Pollakovo iz Ljubljane. Ako bo g. jubilant razmeroma tako ostal pri zdravju, kakor smo ga videli kot zlatomašnika, bo včakal tudi železno sveto mašo, kar mu iz celega srca želimo. — Ivan Bohinc, organfst v Stari Loki, padel na italijanskem bojišču, Pred par dnevi smo prejeli žalostno obvestilo, da jc tudi naš organist Iv^an Bohinc daroval svoje mlado življenje za Boga in domovino. Bil jo res vzor mladenič v vsakem oziru. Pobožen, prijazen in vesel se je prikupil vsakemu, kdor ga je poznal. Bil jc zelo nadarjen in po pravici smo smeli od njega še veliko pričakovati. Za njim žalujejo pevski zbor iz Stare Loke, pa tudi pevski zbor s Trate: žalujemo vsi, ki smo poznali Tvojo dobro plemenito dušo. Padajo najboljši! Počivaj v miru! Duhovniška vest. Prestavljen jc č. g, Iv. Hanžič, kaplan v Škalah, v Kapelo pri Radencih. — S srebrno svetinjo I, j-azreda jc bil odlikovan četovodja Jožef Hren; preje je imel že srebrno svetinjo drugega razreda. Padel je na tirolskem bojišču dne 25. avgusta 211etni Feliks Rail iz Ovsiš pri Podnartu. — Nesreče s patrono so sc zopet zgodile v naslednjih slučajih: Zupan Herman, 17 let stari knjigoveški pomočnik iz Novega Vodmata št. 30, jo v nedeljo popoldne doma s šivanko drc-gal v neko malo patrono, ki mu jo jo bil dal neki tovariš, nakar je ista eksplodirala ter mu več ali manj odtrgala štiri prste na levi roki in ga poškodovala na glavi in na prsih. Enaka nesreča je zadela isti dan Janeza Šetina, 14 let starega sina vdove - posestnicc Ane iz Šmarne gore št. 49, ko jo zažgal patrono, ki je eksplodirala ter mu pokvari In, palec na levi. roki. Tri prsto na desni roki jo odtrgalo Fr. nimnik- 12 let staremu sinu posestnika Jakoba iz Sneberjev št. 13, ko sc je igral z vojaško patrono. Vsa svarila ne pomagajo nič, mladina sc dalje neprevidno igra z izstrelki! — Letniki 1867 in 1868 pridejo, kakor je odredilo vojno ministrstvo z odlokom 208.654, brez ozira na svojo sposobnost vsi v zaledje ter se ne smejo vc'6 pošiljati k bojni armadi. V zaledju bodo v prvi vrsti zamenjali mlajše moštvo, ki je sposobno za fronto ali za slražno službo. — Griža na Dunaju. Od 15. julija ilu 16. septembra je obolelo na Dunaju 1078 oseb na griži, od teh jih je umrlo 418.. — Izmenjani invalidi iz Italije: inf. 17. pešpolka Frane Kump in inf. 87. pešpolka. Franc Golob, nadporočnik Viktor Spuller, so došli v Avstrijo. — Še jc niso našli. Sl a riši slaboumne Marije Ponikvar iz Bresta pri Tomišlju še vedno iščejo — že nad sedem tednov — svojo hčerko. Ker se ni .izvedelo v tem času, da, bi bila kje ponesrečila, je znamenje, da se je kam zatekla, odkoder ni glasu o nji. Stara je 30 let, okroglega obraza, črnih las, rjavih oči, srednje postave, bolj suhljata, do vratu pristriženih las in golo-glava. Modro krilo ima iz navadnega blaga, ki je pri tleh obšito s tremi vrstami črno vrvice. Ne napada nikogar, Iti po govoru se pozna, da ni zdravega razuma. Kdor bi kaj vedel o nji, naj to javi žalostnim starišem v Brest št. 23, p. Ig-Studenec. — Za klobuk žrtvoval svoje življenje. Pri Cmureku jc šel ob Murinem bregu 261etni delavec Fr. Gaudcj. Nenadoma mu jc veter odnesel klobuk v Muro. Ker jc bi klobuk šc nov, jc skočil takoj za njim v votlo. Toda ker ni znal plavati, je zašel v valove in utonil. Dan pozneje so izvlekli iz Mure Gaudcja in njegov klobuk. — Otrok utonil. Od Dcv. Marije v Polju: Dno 16. septembra jc utonil v Slapah štiriletni Franc Fležar, sin delavca, sedaj vojaka Franceta Fležar. Otrok se jc igral v čolnu in mu jc spodletelo. Nova vojna bolezen. V berlinski »Klin. Wochenschrift« poročata dr. Haase in II. Zondek o novi vojni bolezni, ki sc imenuje »vojna oteklina«. Javlja se pri starejših osebah med 40 in 65 letom, ker se njihov organizem težko privadi izpremembam. Vzrok bolezni je torej slaba hrana in zlasti nc-dostajanjc masti. Drugi vzrok jc pretirano uživanje vode, ki se vsled pomanjkanja drugih jedil uživa v obliki juhe, kave itd. Na ta način užijejo ljudje do 3 litre votle na dan, katero oslabeli organizem no more prebaviti in izločiti, vsled česar nastaja otekanje telesa. Bolezen jc ob teh razmerah ja-ko težko zdraviti, ker treba zanjo dobre hrane in miru. -— Hrvatski listi pripominjajo, da je v Dalmaciji ta bolezen že davno razširjena; otečejo posebno noge. Tudi v Ljubljani poznamo to bolezen. GospodorsKe beležke. — Rentni trg. Trajno ugodno gibanje na rentnem trgu sc je zadnje dni i'aztegnilo tudi na poprišče vojnih posojil; po vseh njihovih kategorijah sc čimdaljc bolj povprašuje. Trdna tendenca na trgu vrednostnih papirjev se jc držala do konca tedna. Čebelarstvo. »Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani« odgovarja tem potoni na mnogoštevilna vprašanja glede sladkorja, da do danes še ni dobilo nikakega poročila, kdaj, koliko in po kakšni coni dobi dovoljeni sladkor, ker pogajanja s ministrstvom in centralno čebelarsko zvezo še niso končana. Zato jc vsaka prošnja iu vsako povpraševanje brezuspešno. Najbrže bo sladkor za jesensko pitanje prepozno došcl. Da društvo že vnaprej vse potrebno uredi za razpošiljanje, zato že sedaj sprejema naročila in sicer lc skupna po 100 kg- zadnji čas ti o 1. oktobra. Predvsem naj sc naroča potom podružnic (izvzeniši Štajerske in Koroške,,ki imata svoje društvo). Denar pošljejo naročniki šele na pismeno obvestilo. Nečlani morajo naročiti sladkor lc potom najbližnje podružnice, le kjer bi bila podružnica preveč oddaljena, mora biti posamezno naročilo nečlanov potrjeno od župnega ali občinskega urada, da je dotični k res čebelar in da ima navedeno število panjov. Naročila naj bodo kolikor mogoče omejena. Navede naj sc natančno ime naročnika, kraj, pošta in železniška postaja. Pripomniti je, da sc na panj nc sme porabiti več kot 5 kg, če bi se sploh toliko dobilo in da se vsaka zloraba sladkorja v druge namene kaznuje z visoko denarno kaznijo in z zaporom. Ravno tako jc tudi strogo prepovedano naročati sladkor pri več kot enem čebelar- skem društvu, četudi je kdo član še pvi drugih društvih. Brezuspešno jc tudi vlagati posebno prošnje na poljedelsko ministrstvo ali drugam, ker so za razdelitev sladkorja poverjena le osrednja čebelarska društva. Izborna domača kava. Prave zrnate kave zdaj niti za izredno drag denar ni dobiti. V nekaterih mestih jo na tihem prodajajo za nečuveno visoke vsote. Za 1 kg tega blaga, ki je nekdaj stalo 2, 3 do 4 K, sc sedaj plačuje 100, 200 in 300 K. Izključeno je, tla bi dobili v našo kraje kaj prave kave. Računati torej moramo v. nadomestili. Ana Gornik iz Slov. goric sporoča, da jc iznašla izborilo domačo kavo iz navadnega njivskega korenja (ki sc rabi za svinjsko krmo). Korenje sc razrežo na štiri ali več delov in sc v peči dobro posuši. Tako posušeno korenje sc potem zdrobi z roko na drobno kosco in sc zmelje na kavinem mlinu ali malih železnih žrmljah, ki jih imajo skoraj pri vsaki hiši. Fino zmleti zdrob se potem kuha, kakor navadna kava in ima prijeten duh in izboren okus ter ne rabi mnogo sladkorja. Če se pri dene malo ječmenove ali pšenične kave, je tudi clobro. Gospodinje, pripravite siv jeseni in po zimi take kavo. — Čc ve kdo šc za kako drugo kavino nadomestilo, naj so oglasi. Usnje za civilne potreba. Uradno se poroča: Z različnih strani in tudi v posameznih dnevnikih so se slišale pritožbe, da vojna uprava preko svoje potrebščine kopiči usnje v svojih skladiščih in tako onemogočuje prebivalstvu, da bi si preskrbelo neobhodno potrebno usnje v svoje svrhe. Temu nasproti treba pripomniti, da se v usniarnah in strojarnah pridrže za vojaštvo le tiste vrste in tiste množine usnja, ki so za bojno sposob::ost armade neobhodno potrebne, Vse drugo se pripušča za potrebe civilnega prebivalstva in izroča pod vladnim nadzorstvom stoječim preslcrbovalnicam usnja v razdelitev. — Uvedba normalne obleke. Ministrski predsednik dr. Wokcrle jc v ogrskem državnem zboru izjavil, tla so v najkrajšem času ustanovi poseben odbor za ureditev preskrbe z obleko. Tozadevna komisija bo določila izgotav-ljanjc enotne normalno obleke, za katero sc določi tudi enotna ccna. Tovarnam sc prepove izdelovanje razkošnega oblačilnega blaga. Karte za krompir izidejo, kakor poroča »Venkov«- dne 1. oktobra. — Pridelovalcem krompirja sc izplača do novembra dobavna premija. — Krompirja v Splitu vedno bolj nedostaje. Kilogram krompirja velja sedaj v Splitu 5 K. Krompir iz Nemčije uvažajo zadnji čas na Dunaj. Preko Dečina jc šlo 600 vagonov, nadaljnih 1000 vagonov da jc na poti. Papirno perilo uvedejo v bolnišnicah na Ogrskem, v prvi vrsti prte in prtiče, zastore i. t. d. — Češka izkazuje leta 1917. skupnih izdatkov 144,489.189 K in dohodkov 8,064.670 K. — Škatljica vžigalic velja sedaj v Budimpešti 10 vinarjev. Kruh in moka v Budimpešta. V i><>-doče so bodo krušne izkaznice v Budimpešti glasile na 8.40 kg, namesto dosedanjih 6.70 kg. PrlmorsKe novice. Občinski zasiop občine Šempas je razpuščen. Upraviteljem je imenovan g. Ciril Rijavec. Č. s. Peter Butkovič, župni upravitelj Lokve pri Gorici, sc je nastanil v Begunjah pri Cerknici, p. Rakek, iu prosi svojo ljudi, da mu naznanijo sedanje bivališče. Ponikve na Tolminskem so sc začasno odcepilo otl poštnega okrožja Slap ob Idriji in so priklopile poštnemu okrožju Grahovo. Umrla jc v Kandiji Marjeta Peršič v dobi 36 let. Pokojna jc bila liri vzornega vzglcdiioga podžupana Jvo-zum iz Prvačine. Maja meseca t. 1. jc g. podžupanu umrla ona hčerka, poročena Gregorič. Očetu Kozmu našo sožaljc! Umrla jo v Kranju lSletna Vida Bratina, hčerka nadučitelja. iz Bovca. Od laške, granate je bil ranjen tlnc 5. t. m. doma v lilcvu Štefan Rijavec, 60 let stari kmetski delavec iz Trnovega št. 67. Zlomilo mu jc desno roko pod komolcem. Pri tej priči jo ubilo tudi tlvo kravi. Rijavec so zdravi v ljubljanski bolnišnici. — Begunska ljudska šola v šmarnem. C. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico je otvoril v Šmartnem pri Litiji ljudskošolski tečuj za begunske otroke z Goriškega. Poučevanje in vodstvo tega tečaja sc jc poverilo gospodu učitelju Jakobu Rojiču. Stara begunka išče svoje hčere. V liuhlianski deželni bolnišnici so nniui.- I ja radi ostarelosti Ana Murovec, 87 let stara užitkarica iz Lokovca št. 31. Pravi, da ima šest hčera, ki so vso orno-žene, a ne ve, kje so zdaj. Mogoče se tem potom najdejo. Begunec ponesrečil. Mikulin Jak., 52 let stari delavec pri trgovcu in posestniku Bergmanu, doma iz Biljane, so jc dno 15. t. m. vrozal s cirkularno žago v desno roko. Ktšo ve kaj o vojaku Antonu Ba-tistič, ki jo služil pri 27. tlom. pp., 10. stot., doma iz Bilj pri Gorici. Pogrešamo ga žo otl začetka vojno. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli sporočiti na naslov: Alojzija Batistič, pošta Rečica ob Paki, Sp. Štajersko. Pri posredovalnici za goriške begunce se nahajajo sledeče dopisnico: Frančiška Sedavčič, Trnovo št. 36 pri Gorici; Kristina Vouk, pošta Trnovo p. Gorici; Alojzija Podgornik, Voglarji št. 42, Trnovo pri Gorici; Jožefa Kogoj, Dragovica št. 90, p. Grgar; Jožefa Humar, Banjšicc, Breg št. 3, p. Grgar; Katarina Renko, Lokve št. 8 pri Gorici; Marija Renko, Lokve št. 8; Ana Bre-mic, Lokve št. 8; Marija Gorjup, Lokve št. 8; Štefan Renko, Lokve št. 8; Silvester Mučič, Štandrež št. 114 pri Gorici; Katarina Figi, Pevma št. 67; Amalija Rijavec, Vitovski vrh, pošta Čepovan. Avgust Volk, lojen 1885, pristojen v Ajševico pri Gorici, služil jo pri 97. pp., I. baon, jc padel junaške smrti dne 9. avgusta pri Tereszeny ob Seretu v Bukovini. Pri posredovalnici sc nahajajo tri slike od njegove žene in ena dopisnica. V ruskem ujetništvu jc Albert Rav-bar s Proso k a. Ljilpsie mm, ij&a današnji pevski večer v deželnem gledališču jo ostalo šc nekaj vstopnic na razpolago. Prodaja .jih od 4. uro popoldne do začetka prireditve blagajna deželnega gledališča. lj Umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča jc od srede, tlnc 19. t. m. naprej pristopna javnosti. Posebna otvoritev se ne vrši, zato sc tudi nc pošiljajo osebna vabila, ampak sc tem potom uljudno vabi p. n. občinstvo k prav obilnemu obisku razstave. Razstava je odprta vsak dan od 9. ure dopoldne do pol 1. uro popoldne in od pot 3. do 6 uro zvečer. Vstopnina znaša 2 kroni, za dijake, vojake in delavce 60 vinarjev. Trajno vstopnice za čas razstavo stanejo za osebo 8 kron, za družino 14 kron. lj Protestantski pastor Hegemann so jc ponesrečil na Kamniških planinah na poti iz kočo na Okrcšlu skozi Turški žleb in Malo Pode v Gamzov škred. Ondi jc pastor Ilogcmann padci v prepad. Kdor ga najde, tlobi 200 K nagrade. lj Za domovino. Padel jc na italijanskem bojišču nadporočnik g. Rado Svete v starosti 24 let. Časten spomin vrlemu junaku! Prvo strelsko darilo in pohvalo celega častniškega zbora si jc zaslužil dne 10. t. m. na strelski tekmi na Reki enoletni prostovoljec Ivan Ločniškar iz Ljubljane. Poročil sc jc gospod Karel S e u-n i g, trgovec in veleposestnik v Ljubljani z gospodično Gizelo K n o 1 o -v o. lj Altarni prt za Citino kapelo na Dunaju, V vojni in božični razstavi pri Kri-sperju je bil med drugim razstavljen tudi prekrasen zlatovezen oltarni prt, katerega je izvršil v šestih mescih neki italijanski ujetnik na ljubljanskem Gradu. Prt je namenjen za Citino kapelo na Dunaju, lj Prememba posesti, llišo umrlega sodnega adjunkta Petriča v Knaf-l.jevih ulicah štev. 4 jc kupil primarij tir. Stoje. lj Poroči! se je Ervin vitez Meh-lem, c. kr. topniški stotnik z gdčno. Hanno Luckmann, hčerko g. Antona Luckmaua v Ljubljani. , lj Umrli so v Ljubljani: Dr. Josip Račič, dvorni svetnik in finančni prokurator v pokoju, star 76 let. — Fran Horak, pod-uradnik južne železnice, 61 let. — Jera Ješe, dninarica, 68 let. — Andrej Kramar, hlapec, 56 let. — Antonija Lovše, gosb'1-ničarka, 32 let. — Janez Marn, tesar, 60 let. — Ivana Gorjanc, poštnega podurad-nika žena, 43 let. Zora Okorn, hči zaseb-nice, 6 mescev. — Jernej Šircelj, delavec, 51 let, umrl med vožnjo v vlaku. — Ana Gruden, hiralka, 70 let. — Alojzij Levič-nik, strojevodja, 52 let. — Fran Mayer, bivši zlatob t in posestnik, 75 let. — Stanka Kezele, hči kleparskega pomočnika, 3 mcsce. — Anton Primožič, prodajalkin sin 5 in pol leta. — Helena Boštjančič, delavčeva žena, 70 let. — Angel Baša, zidar, 23 let, — Fran šuštaršič, hlapec, 64 let. lj Ljubljančan junak. Andrej Sever, ki so nahaja od počotka mobilizacije neprestano aa raznih bojiščih ter in lili <"'likov;i.ll s sroltrilii liruhrnut.lUJ svetinjo II. razreda in s Karlovim četnim križcem, jo bil v enajsti soški bitki ponovno odlikovan za svojo junaško obnašanje pred sovražnikom /. bronasto lirabrostno svetinjo. lj Zadruga krojačev in krojačic naznanja članom in članicam, da se začasno poslovanje zadrugo in bolniško blagajne sedaj vrši pri g. Gestrin Fer-tlo, Poljanski nasip št. 8. Načclniške zadevo zadruge pa rešuje načelnik g. Ivan Krsnič, Resljeva, cesta št. 1, I. n. — Poročil so jo Artur Kirschnor, c. kr. poštni uradnik, s Kuniguhdo Jerman. lj Umrl je v Gradcu dvorni .svetnih pri deželoncm nadsodišču g. Josip S c h w c n t n t! r, rodom Ljubljančan. l j Red pri razdelitvi živi?, v cerkvi sv. Jožefa. Mestna aprovizacija opozarja, na j prihajajo stranke, ki imajo izkaznico za ubožuo akcijo ločno ob urah, ki so naznanjeno za vsako razdeli lov pravočasno v ljubljanskih časopisih. Stranke, ki bodo prihajale prej ali kasneje kakor jc po številkah in urah določeno, no bodo prejele živil. To v svarilo, da preprečimo nepotrebno ' naval o. lj Priglasitev doma ostalih šoloobveznih otrok. Šoloobvezno otroke — v starosti od 6. . uro popoldne. Vhod pri glavnih vratih. lj Našla se jc večja svota denarja in račun od Sutinorja. Dobi sc na stojnici pri Minki, Vodnikov trg. lj Izgubila se je moška srebrna ura od Kolizoiskc ulice skozi Tivoli do gra-i :!u Podlum. Pošten najditelj jc napro-i žen, naj odda uro proti nagradi v Koli-zeju vrata št. 57. 3 :.! JVpuMla sc jc manjša vsota de-: narja z vojaško legitimacijo otl deželne bolnico, Sv. Petra ceste, Kolodvorsko ulite. Dalmolinove ulico kolodvor. Pošten najditelj naj odda isto proti nagradi vratarju deželna bolnice. Kaznovana Švedska, »Matin« poroča iz \Vashingtona, da jc morala švedska komisija, ki se je pogajala z Wilsonom za živila, zaradi argentinn škili brzojavk oditi praznih rok. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K P80, za damo K 150, za otroke K 1-20. Zaradi drage poštnino priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobo so pri Peter Ko« zina & Ko. v Ljubljani. Proda se v središču Bleda trgovska hiša zraven jc tudi 2.91 n m2 vrta. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2165. »Dob. Hygiena«. — Za vsako vrsto pranja poraben kot dobro maščobno milo, prekaša po kakovosti in coni vso podobne izdelke. 1 zaboj približno 50 kg 250 kosov po 46 K.— Vzorec 5 kg, okolu 30 kosov, H K, po povzetju pri domačem podjetiu P«skera, Solnice, Češko. Franc Sajovic franc »SajOVlC, trgovec in posestnik v Medvodah, naznanja v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njihov predobri brat, oziroma stric, prečastiti gospod demantni mašnik, infulirani stolni prošt, knezošk. kon-zistorialni svetnik, lastnik zlatega križca s krono za zasluge in bomturnega križca Franc Jožefovega reda itd. itd. mirno v Gospodu zaspal dne 18. septembra 1917 ob pol 3. uri zjutraj v 87. letu starosti po večkrat prejetih svetih zakramentih za umirajoče. Pogreb bo v četrtek, dne 20. septembra, ob pol 10. uri dopoldne po opravljenih velikih biljali in po slovesni sveti maši iz stolnice. Blagi rajnik bodi priporočen vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev. V Ljubljani, dne 18. septembra 1017. mmW-mfm§ mtmmM uSS&mffi fMFM&MŠ naznanja fužno vest, da jc prečastiti gospod anssci demantni mašnik, infnlirani stolni prošt, knezoškofijski konzisforijalni svetnik, imejitelj zlatega križca s krono za zasluge in komturnega križca Franc Jožefovega reda itd. itd., dne 18. septembra 1917 ob pol 3. uri zjutraj v 87. letu kramentih za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, dne 20. septembra ob pol biljali in po slovesni sveti maši iz stolnice. Blagi rajnik bodi priporočen vsem prijateljem in V Ljubljani, dne 18. septembra 1917. starosti po večkrat prejetih svetih za' 10. uri dopoldne po opravljenih velikih znancem v pobožno molitev, wm± Izdaia knnzorcii »Slovenca« Odgovorni urednik Mihael MrvšUf '<< .-i-?*:" I.a britev iz srebro-jckla K 3 50, 4, 5; varnostni brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Periekt« s (i rezili K 16, 20; dvo ez. res.rezila tucat K 5, 0. Ia Iasestrižni aparati K 11, 12. Zamona dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Briix š{. 1755, Češko, lil Iščem zdravo, pošteno in snaž no, za vsako delo pripravno. Plača dobra, po dogovoru. Nastop najraje takoj. Naslov pove upravništvo tega lista pod St. 2331. Prazne vreče vsake vrste, su&te e, kutnno. janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠI \N, K H AN J, Gorenjsko. 8290 od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprel v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka JL Pogačnik? "40V Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13. Naprodaj sta : i. za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2354 t Od 1. septembra | 1.1. naprej zopet Anetn Potočnik, Clgaleiova ulica št. i, 11. nadstr. Deklica, 15 let stara, ki je absolvirala Sest razredov ljudske šole, vešča slovenskega in nemškega jezika, želi vstopi.i kot ' : . \sJ6f V"" ' v kako trgovino. Več se izve v upravništvu pod št. 2365, ako znamka za odgovor! Kupim novo ali staro za streho. — Cenjene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2355. W mf Do&ri -^m ve sprejmejo takoj pri tvrdki Potočnik & Novak, Ljubljana, Gradišče 7. Plača po dunajskih ta-rifih. Išče se tudi VAJENK.A. V popolno oskrbo sprejmem krepkega mladeniča za dnevno delo v pekaršji, event. kot učenca. TER. BIZJAK, pekarija, Ljubljana, Poljanska cesta šf. 25. inoo sok kg na vsebujoč 60"/0 sladkorja, nad 50 debelo ponudi v dobavo I. Gigovič Sisak (Hrvatsko). Jožef jug pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska cesta 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in ločna postrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem. Vedno z najboljšim vspehom obratovanj', nasproti kolodvoru Bohinjska Bistrica na Gorenjskem ležeči HOTEL »RODIGA«, last gospoda Otona Dokto-riča, se proda dne 28. septembra 1.1. ob pol 11. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 20, s popolno opravo in več polja. Hotel z opravo je sodno cenjen na 81.822-58 K in najmanjši ponudek znaša 54.548 K. Potrebni vadij znaša 8200 K. V skupni cenilni vrednosti vpošteti inventar tega hotela je cenjen na 5991-64 K. lnteresentje si morajo pravočasno preskrbeti potrebne listine za vstop na Kranjsko. »Katoliške Tiskarne«.