Posamezna številka BM 0*15
Uprava magenTurt, Postfach 115 J Ured^vo v magenfurtu / Naročnina (se plača naprej) тевеСпо z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) I Odjavo naroCbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
štev. 52.
Krainburg, 4. julija 1942.
Leto 2.
Prodor skozi položaje BI Alamei v severni Afriki
Sebastopol v nemških rokah
Nad mesloffi in pristanom vihrajo zastave zmagovalcev - Klepregledne Številke ujetniltov in plena - Uspešno sodelovanje nemških, italijanskih In romunskih pomorskih bojnih sil - Nemške izgube v prvem letu vojne na Vzhodu
Oberkommando der Wehrmacht je dne 2.julija objavilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročila, so nemške in romunske čete, ki jih Vodi Generalfeldmarschall pl. Mansteininki jih je odlično podpiral preizkušeni zbor vojni letalcev za bližnje daljave, ki mu poveljuje Generaloberst baron Richthofen, po 25-dnevni ogorčeni borbi dne 1. julija opoldne premagale Sebastopol, doslej najmočnejšo trdnjavo na suhem in na morju. Močne trdnja-^ice, v pečinah vdolbene utrdbe, podzemeljske bojne naprave, betonski in zemeljski bunkarji ter neštete poljske utrdbe so bile zavzete v zglednem sodelovanju vseh orožij, številk ujetnikov in plena še ni moči pregledati. Ostanki poražene sebastopolske armade so zbežali na polotok Kersones. Stisnjeni na najožji prostor bodo kmalu uničeni.
Pri bojih za Sebastopol eo lahke pomor-rice sile nemške in italijanske vojne moma-
Sibififn
SEWASTOm
\
pomorslki kapitan S1 a t i an, preprečile eo« vražne nove pošiljke, odrezali z zapornim podjetjem trdnjavo in pristanišče, izvršili lastne nove pošiljke po morju in se uspešno bojevali z daleko močnejšimi sovražnimi pomorskimi silami.
Pred najjužnejšim koncem Krima je bilo po zračnih napadih potopljenih ali poško-
dovanih deset malih iz Sebastopola bežečih ladij, med temi dva stražna čolna.
Napadne operacije v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte so imele znatne začetne uspehe. Močne skupine zračnega orožja so v vrstečih se napadih posegle v boje na tleh. Pri zračnih napadih na Voroneš je bilo uničujoče zadetih več v vojni važnih tovarn. Spremljajoči lovci so v zračnih bojih sestrelili 52 sovjetskih letal.
Najtežje topništvo vojske je napadalo v vojni važne naprave v Leningradu in plovbo v kronstadskem zalivu. Opazili so močne požare na ciljih. Pri nočnih zračnih napadih na važna železniška križišča je bila velika proga za dovoz novih pošiljk Rostov-Moskva na več mestih težko zadeta.
Na fronti ob Ledenem morju so bojna in Btrmoglavna letala bombardirala z bombami (Nadaljevanje na 2. strani.)
I juniju 886.000 brt potopljenih
čete osi napadalo zadnjo utrdbo pred Aleksandrijo
Sebastopol z notranjim in zunanjim utrdbenim pasom Atlantic, Kartendienst, Zander-M.
rice ob sodelovanju z romunsko mornarico, ki ji poveljuje podadmiral Georgescuin
Oberkomjnando der Wehrmacht je 1. julija objavilo;
V napadu na Sebastopol smo na ve5 mestih vdor v notranji trdnjavski pas razširili v predor. Nemške čete, ki jih je zračno orožje izbomo podpiralo, so prodrle do obrambnih položajev na vzhodnem robu mesta in v naskoku zavzele iz krimske vojne znani fort M a 1 a k o v. Od vzhoda napadajoče divizije so po predoru skozi položaj na Sapunu v široki fronti predrle globoko v trdnjavsko bojišče in njih napad stalno na-
lisokl komisar iz Laibadi \ KSrnInn
Ekscelenca Emilio GraziolI ]e bil v filagenfartu svečano sprejet
Dne 1. julija je prispel Visoki Komisar province Laibach Ekscelenca Emilio Grazioli na obisk v Klagenfurt. Obisk ima namen, da se skupno z Gauleiterjem in Reichsstatthalter jem dr. Rainerjem razgovorita o skupnih zadevah in obnovita tovariško sodelovanje v duliu osiščnih zavezniških narodov.
Nemško častno spremstvo je šlo po Visokega Komisarja in njegovo spremstvo v Laibach. Na meji Gaua Kamten - Steier-mark je izrekel jjf GruppenfUhrer in Gene-ralleutnant der Polizei Ros en e r Visokemu Komisarju v imenu Gauleiterja in Reichsetatthalterja K&mtna dobrodošlico. Na kolodvoru Klagenfurt so Visokega Komisarja in njegovo spremstvo svečano sprejeli. Tu so bili navzoči Gauleiter in Reichsstatthalter dr. R a i n e r, Stellv. Gauleiter T h i m e 1 kot tudi predstojniki stranke, države in vojske. Dr. Rainer je zastopniku zavezniške Italije izrekel prisrčno dobrodošlico. Nato je bilo predstavljanje spremstva Visokega Komisarja in navzočih najvišjih zastopnikov Reichsgaua Kamten. Poleg tega je bil navzoč na kolodvoru kraljevski italijanski konzul v Klagenfurtu s svojim kanclerjem in vodjo fašija. Na trgu pred kolodvorom so se postrojili častni oddelki, in velika miiožlca ljudi je Visokega Komisarja burno pozdravljala. Glavna postaja je bila okrašena z nemškimi in italijnskimi zastavami, poleg častnih oddelkov se je pa po« Btavil tudi častni oddelek fašija. Visoki Ko*
misar in Gauleiter ata po javljenju vodje oddelkov obšla ob zvokih prezentirne koračnice četo častnih oddelkov.
Tekom dopoldneva je Visoki komisar obi-(Nadaljevanje na 2. strani.)
prednje. Pri tem so izsilile v trdovratnih bojih prehod čez nek obsežen rov za obrambo pred oklopnjaki in zavzele številne, z modernimi bojnimi napravami izgrajene višinske položaje. Romunske čete so v naglem sunku pridobile mesto in pristanišče B a -1 a k 1 a v o.
V južnem in srednjem delu vzhodne fronte so nemške in zavezniške čete prešle v napad.
Nočni napadi skupin bojnih letal proti sovražnem dovozu novih pošiljk v prostoru med Donom in Oskolom so povzročili velika razdejanja v več važnih železniških križiščih. V ozemlju zapadno od Wolchowa smo nadaljevali s čiščenjem sveta od razkropljenih sovražnikovih ostankov. Topništvo je razbilo ponovne sovjetske pripravljene položaje pred mostiščem ob Wolcho-wu. Na obkoljevalni fronti okrog Leningrada so bojna in strmoglavna letala z do-(Nadaljevanje na 2. strani.)
Slika o razgovoru, ki ga je imel Gauleiter dr, Rainer z Visokim komisarjev ■У Laibach, ekscelenco Emilij<y G t a ziot'i j e m.	Bilder; Zuber (2)',
Nemško-italijansko sobojevništvo
F. H. Prijateljstvo med nemškim nacionalizmom in italijanskim fašizmom ni slučajno. Obe ideji imata isti temeljni značaj, obe sta protikomunistični in protikapitalistični — slednji seveda ne v marksističnem smislu — in obe želita postaviti v boju zoper ameriško-angleško-sovjetsko zvezo nov red v Evropi. Ta red ima v prvi vrsti namen, da ustvari platformo, na kateri bi se lahko znašli vsi evropski narodi in ki bi omogočila skupno politiko. Ne zasleduje Panevrope, one ideje, ki je nekoč zmešala glave in je hotela preko meja, ki jih je postavila narava in so neizpremenljive. Ce je bil namen Panevrope odstraniti državne meje, rase pomešati med seboj in posamezne narode kot države tvorne skupine razbiti, hočejo nasprotno mladi narodi države ustanoviti, ki so življenja zmožne, ne bodo žoga velesil in se priznajo skupnim evropskim nalogam.
Slična so pota, ki sta jih ubrali Nemčija in Italija. Skoro istočasno, ko se je Italija po dolgi dobi hudega bratskega boja začela zedinjevati, so se združile tudi nemške države pod Bismarckovim vodstvom pod okriljem pruskega kralja kot nemškega cesarja v nemški Reich, vsekakor še brez Avstrije, ki še takrat vsled svoje tvorbe kot večnarodna država ni izpolnila pogojev, ki so bili za priklopitev k nemškemu Reichu potrebni. V svetovni vojni je res stala Italija na Nemčiji sovražni strani. Velikopotezne obljube zaveiniko, so takratne oblastnike spravile v tabor Francije in Anglije. Nasprostvo pa že takrat ni bilo naperjeno zoper Reich, temveč zoper habsburško Avstrijo.
V versajskem miru se niso držali obljub londonskega tajnega dogovora. Italija je dobila Reko, ki si jo je morala šele priboriti, Zader in nekaj otokov. Obljubljen jI je bil Kamerun, toda s koščkom Alžirije in Somalije se je morala zadovoljiti. Doba po svetovni vojni je bila radi tega zelo napeta, kar ni moglo ostati brez posledic za zunanjo politično usmeritev Italije. Duce je bil prvi, ki je podpiral nemško zahtevo po enakopravnosti napram velesilam.
Fiihrer je sam rekel v nekem zadnjih njegovih govorov, da naj vsak Nemec študira zgodovino fašistične revolucije, da se prepriča o istosmernosti ne samo idej, ampak tudi nje poteka. Zato ni bilo čudno, če sta se znašla oba moža za skupno politiko, ki ima najboljše jamstvo v osebnem prijateljstvu vodij obeh narodov. Ko sta leta 1936. Anglija in Francija zahtevali od ženevske lige skupne sankcije zoper Italijo, ker si je upala osvojiti državo, ki jo je za prehranjevanje in naseljevanje svojega naroda rabila, je dobila v Nemčiji svojega najboljšega prijatelja. Nemčija ni mislila na to, da razumljivim zahtevam Italije nasprotuje, ampak ji je dala v njenem boju v Abesiniji VSQ možno pomoč. Posledica je bil skupen nastop Nemčije in Italije v vseh vprašanjih evropske politike. To prijateljstvo se danes uveljavlja najlepša na vseh bojnih poljih Evrope, Afrike in na morjih. Nemci in Italijani se danes borijo drug ob drugem in ne bosta tega boja za življenjske pravice svojih narodov preje končala, dokler oni red
Stran 2. — Stev. 52.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 4. Jiđija 1942.
ne bo uresničen, zaradi katerega se Je vojna načela.
Nade nasprotnikov, da to prijateljstvo razbijejo, eo se ravnotako Izjalovile, kot nade, da vendar pride do obrata v tej vojni. Nemčija in Italija bosta v Evropi, Japonska pa v Vzhodni Aziji zmagale, med tem ko naši sovražniki konferirajo. Ta način nasprotnikovega vojevanja nam je končno le prav.
Sebaslopol v nemških rokah
(Nadaljevanje s 1. strani.)
težkega kalibra obrežne in železniške naprave v Murmansku.
V	Egiptu so nemške in italijanske divizije, ki 90 jih podpirale močne skupine str-moglavcev, po ogorčenem boju prodrle sko-Ki položaj pri E1 Alameju. Zasledujejo po-zažene britanske sile, ki se umikajo v naplavino Nila.
Na morju pri Port Saidu je neka nemška podmornica potopila nek britanski municij-ski parnik s 1800 brt.
Na otoku Malti so se uspešno nadaljevali zračni napadi na britanska letališča. Bombni zadetki so povzročili težka razdejanja in požare zlasti na letališču Lucca med odstav« Ijenimi letali in v letalskih napravah.
V	boju proti Veliki Britaniji so skupine zračnega orožja v zadnji noči napadle v vojni važne naprave na angleški južni in južnovzhodni obali.
Na morju pred Sebastopolom so se posebno odlikovale skupine italijanskega fre-gatnega kapitana W i m b e 11 i j a, romunskega pomorskega kapitana Bardescain neanškega korvetnega kapitana B i r n • b a u m a.
V	času od 22. junija 1941 do 21. junija 1942 je na vzhodni fronti umrlo junaške smrti v zvestem izpolnjevanju dolžnosti 271.612 častnikov, podčastnikov in vojakov celokupne oborožene sile. Število pogrešan-cev v istem času znaša 65.730. Vsled teže bojev se mora računati, da se tudi od teh bistveni del ne vrne. Poeamezno vzeto, je v petih mesecih zmagoslavnih napadalnih bitk poletja 1941 padlo 162.314 častnikov, pod-
Na „KalifOTi cesif
Ena Izmed najboljših egiptovskih vojaških cest - Zaprepaščenje v Londona In
New Yorka
Rim, 3. julija. »Rommelove nemške in italijanske bojne sile korakajo sedaj na Kalifov! cesti«. Ta pred svetovno vojno izgrajena obrežna zveza med Aleksandrijo in Marsa Matrukom je bila v letu 1935. regulirana in pokrita z asfaltom. Smatrajo jo kot eno izmed najboljših vojaških cest v Egiptu. »Kalifovo cesto« flan-kira železniška proga, s katero se Marsa Matruk lahko doseže v treh urah od Aleksandrije sem in v petih urah od Kaira.
Največjega pomena v dosedanjih operacijah osiščnih čet je okolnost, da ima ta cesta z Marsa Matrukom najzmoglivejšo vodno mesto v zapadni puščavi na razpolago. Kdor je v posesti Marsa Matruka, kontrolira skoro vsa najdišča pitne vode med egiptovsko mejo in dolino ob Nilu. Na dlani je, da je za vojsko, ki v tem letnem času koraka v puščavi, izrednega pomena vedeti, da ima zaloge vode v izmeri cistern v Marsa Matruku za svojim hrbtom.
Zavzetje Marsa Matruka z naskokom Je popolnoma pre vrglo obrambni načrt, ki ga je bil izdelal Auchinleck po padcu Tobru-ka. V Rimu domnevajo, da je ta načrt predvideval pritegnitev obsežnih sil tako zvane 9. armade generala Maitlanda Wilsona. Auchinleck pa očitno ni imel časa, da bi vrgel večje dele teh rezerv v zahodno puščavo. Kar se tiče političnega položaja v
častnikov in vojakov, 33.343 je pa pogrešanih. V petih mesecih težkih obrambnih bojev v zimi 1941/42 znaša število padlih 88.977, pogrešanih 26.316. V obeh zadnjih mesecih od začetka večjih lastnih napadalnih dejanj je padlo 20.321 častnikov, podčastnikov In vojakov, število pogrešanih pa znaša 6077. Teža žrtev kaže velikost nevarnosti, ki je nad Evropo visela. Vsi, ki so za Nemčijo padli, so poroki naše zmage, ki varuje bodočnost Nemčije in s tem svobodo sveta.
9S.000 brt potopljenih
Pri Sebaslopola vdor v notranji irdniavski pas
RommelovI oklopnjakl so dosegli ozeml]e vzhodno od Fake
"^berkommando der Wehrmacht je dne 30. jrniija objavilo:
V	napaidu na Sebastopol so nemške divizije od severa sem premagale zaliv pri Severnaji in so vzhodno od mesta vzlic žilavemu sovražnemu odporu vdrle v notranji trdnjavski pas. Sovjetski protinapadi 80 ostali brez uspeha, V napadu od vzhoda sem so bili ob sodelovanju romunskih skupin v naskoku zavzeti vrhovi Sapuna skoro v celem njihovem obsegu. Močne skupine bojnih letal so razbile utrdbene naprave, predvsem na vrhovih Sajpu-na, in prizadejale sovjetskim zbranim četam težke izgube. Pri Kertschu je bil z učinkovitim topniškim ognjem preprečen bunek preko morske ožine od strani neke iz 18 sovražnih ladij obstoječe skupine.
V	kotlini Doneča se je ob visokih sovražnikovih izgubah zrušil po topništvu im zračnem orožju podprt krajevni napad.
Na ozemlju prejšnjega kotla ob Wol-c h o w i je bilo pri čiščenju uničenih več razkropljenih skupin sovražnih sil in pripeljanih nadaljnjih 1100 ujetnikov. Ponovni
Visoki komisar Iz Linbiiane v KSrninn
(Nadaljevanje s 1. strani.) ■
njegovi delovni sobi. Nato so imeli Visoki Komisar in Gauleiter, kot tudi zastopniki Visokega Komisarja in urad des Chefs der Zivilvenvaltung der besetzten Gebiete K&mtea und Krains in des Chefs der Zivilvenvaltung fur Unterateiermark konferenco v veliki sejni dvorani Reichsstatthaltersge-bauda. Potem ko je Gauleiter vrnil obisk v sobanah Visokega Komisarja, je visoki gost položil venec na spomenik lovcev osmega bataljona v Klagenfurtu. Po opoldanskem odmoru je Visoki Komisar skupno z Gau-leiterjem in spremstvi obiskal rezervno bolnišnico v Klagenfurtu. Nato je bila krožna vožnja po Worther See do Veldena, kjer se je Visoki Komisar s svojim spremstvom nastanil. V grajskem hotelu Velden je bila zvečer krltuma prireditev, ki je združila predstavnike italijanskih in nemških oblasti.
Egiptu, poetaja ta vedno neugodnejši. Ra-diooddajna poetaja v Kairu sporoča, da je kralj Faruk sprejel ministrskega predsednika Nahaa pašo.
»Kaj sedaj?« 86 glasi strašno vprašanje, ki ga je povzročil v Londonu in New Yorku padec trdnjave Marsa Matruk. Sok je bil za Angleško tako hud, da trenutno manjkajo popolnoma »optimistični premostitveni izgledi«. V poročilih, ki z neprikritim strahom registrirajo znatno poostritev nevarnosti, preostaja le še malo besed optimizma, ki jih je Churchill pred svojim poletom v Angleško smatral za potrebne, da jih servira sodobnikom.
Generaloberst v. EUdiler povišan za Generalleldmarsdialla
Iz Fiihrerhauptquartiera, 3. julija.
Flihrer je vrhovnega poveljnika vojske Nord Generalobersta v. KUchlerja hvaležno ocenjujoč njegove zasluge pri obrambi in uničenju boljševiških armad, ki so bile na široki fronti zastavljene za rešitev Leningrada kot tudi v priznanje junaškega uspeha pod njegovim poveljstvom bojujočih se čet, imenoval za Generalfeldmarschalla.
.............. NS (liiiiverlaii umi Hnioki'ifl
Lrnteii OmliH.. KluBenfort. — VerlMflelterj , Krnil Heltiim. — ^uptmchHftlelter; KWr№ iritinarn. • ZufMlt Mt Aneeltrtnlwte I.r.l (rtlltlif.
Vfi' mill iJiuck КИгшеп.
Qoritmarn.
sovražnikovi napadi na mostišče ob Wol-chowu so se po trdih bojih izjalovili ob žilavem odporu pehote, ki jo je učinkovito podpiralo topništvo in aačno orožje. Pri tem je bilo uničenih 21 sovražnih oklopnja-kov in več baterij z bombnimi zadetki onesposobljenih za boj.
V	vodovjih finskega morskega zaliva so bojna letala potopila nek sovražni brzi čoln in poškodovala dve drugi manjši vozili. V kolaškem zalivu sta dobili dve veliki trgovski sovjetski ladji bombne zadetke težkega kalibra.
V	severni Afriki je bila, kakor je bilo že javljeno v posebnem poročilu, v včerajšnjih popoldanskih urah vzlic žilavemu sovražnemu odporu zavzeta trdnjava Marsa Matruk, ki je bila ojačena z globokimi obrambnimi napravami in številnimi minskimi polji. Nad 6000 Britancev je bilo ujetih, 36 oklopnjakov odstrel jenih in številne baterije so bile uničene. Obsežen vojni material je padel v roke nemških in italijanskih čet. Pri naskoku na Marsa Matruk se je posebno odlikovala nemška 90. lahka divizija.
Nemške in italijanske skupine oMopnja. kov eo vrgle poraženega sovražnika še da. Ije nazaj in dosegle ozemlje vzhodno od Fuke. Močne sile nemškega in itali« janekega zračnega brodovja so uspešno napadle britanske ceste za umik in obrambne naprave, predvem Južno od zaliva pri Arabi.
V	boju proti Veliki Britaniji je zračno orožje v pretekli noči bombardiralo vojaške naprave v Mldlandih in v obrežnem ozemlju The Wash.
Britanski bombniki so v noči na 30. Junij zopet napadli mesto Bremen in njegova predmestja zlasti z zažigalniml bombami. Civilno prebivalstvo Je Imelo nekaj Izgub. Sovražnikov poskus, doseči tudi hambur-ško ozemlje, je Izpodletel ob združenem ognju protiletalskega topništva. Britansko zračno orožje Je pri tem po dosedanjih ugotovitvah izgubilo 13 uporabljenih bombnikov.
V	času od 17. do 26. junija je britanako zračno orožje Izgubilo 200 letal. Od teh eo
23 odstrelile edlnlce nemške mornarice. V istem razdobju smo v boju zoper Veliko Britanijo izgubili 37 lastnih letel.
V	)nnl)a 886.000 brt potopljenih
(Nadaljevanje s 1. strani.)
brim uspehom napadla sovražne pripravljene postojanke oklopnjakov in na waldaj-skem ozemlju napadala železniške naprave. Visoko na severu je zračno orožje težko zadelo pristaniške in industrijske naprave kakor tudi neko sovražno letalsko oporišče.
V	Egiptu so nemške in Italijanske čete prodrle skozi ozemlje E1 Daba proti vzhodu In napadajo položaj E1 Alamein, zadnjo sovražnikovo utrdbo pred Aleksandrijo. Neka nemška podmornica Je pred Aleksandrijo napadla močno zavarovani konvoj In potopila neko ladjo za prevoz čet š 13.000 brt.
Na Malti 60 bojna letala v pretekli noči bombardirala letališče Lucca. Bombni polni zadetki so razdejali več na tleh odstavljenih letal in povzročili velike požare na letaliških napravah.
Boj proti sovražni preekrbovalni plovbi je tudi v mesecu juniju imel velike uspehe. Potopljenih je bilo 156 sovražnih ladij s skupno 886.000 brt. Povrh je bilo s torped-nimi in bombnimi zadetki 58 sovražnih tr« govskih ladij poškodovanih. Pri tem uspehu je odlično udeleženo podmarni№o orožje, ki je potopilo 132 ladij s 755.300 brt.
II	ČASU II
Komuntikl državni vodja maršal Antoneeca je kot priznanje junaitev nemškega afriškega zbora In njegovega vodje po bukareštanskem nemškemu poslaniku, baronu Klllingerju, dal GeneraJfeldmarschallu Rommelu In njegovim hrabrim Četam 600 romunskih vojnih odlikovanj na razpolago. Oeneralfeldmarschall Rommel je bil odlikovan z redom Mihaela Hrabrega, najvišjim romunskim vojnim odlikovanjem.
Iz Mehika prihaja porodilo, da je tam nenadoma umrla Židinja Liupescu, prijateljica bivšega kralja Karola, jn sicer baje za težko pljučnico. Ako je to poročilo resnično, je 8 tem konCnoveljavno Izginila Iz pozoriSča ena najtemnejiSh postav Iz Karolove dobe. »Madame Lupescu« je Imela zlonosen vpliv na Karola, kakoršnlh zgodovina le malo pozna. Za Karola In romunski narod je tekom let postala naravnost nesreča. Toda bivši kralj je bil preslab, da bi se ločil od te žene, ki jo je končno vzel Še ■ eeboj na svojem pobegu v južno Ameriko.
Romunija je dobila nadaljno zmago: Kot javlja maršal Antonescu v nekem oklicu, so 11 milijonov hektarjev njivske zemlje v šestih tednih pred nastopom vročine zavarovali pred zimskimi In povodenjskimi okvarami. To je tembolj rekordno delo, ker je vsled vpoklica k vojakom veliko delazmožnlh moči odsotnih z doma.
Pred kratkim eo poetavUt temNj za novo gradbo »Deutsches Haus« v Osljeku na Hrvatskem. Domovi »Deutsches Haus« v ozemljih Izven državnih mej blvajočih Nemcev predstavljajo vedno žarišča nemškega življenja. Kjer jih Se nI, ekrbe darila In prostovoljno delo za to, da se sezidajo In so vidni odraz nemške narodne skupnosti.
Z nekim razglasom bolgarskega mlnlstr-•kega sveta so vsi nastavljenci in delavci državnega gozdarstva mobilizirani. Ta razglas bo v kratkem najbrže raeSlrJen tudi na naetavljence In delavce zasebnih podjetij.
Tudi francoski delavci Iz nezasedenega ozemlja se v vedno naraščajočem obsegu javljajo za delo v nemški Industriji. V Nlzzl, Mar-seillu In drugih velikih mestih so prenapolnjeni prijavni uradi, ki rešujejo prošnje delavcev In od ranega jutra do poznega večera čakajo brezposelni v dolgih vrstah pred prijavnimi uradi. Iz Marsellla se Je pred kratkim odpeljalo 1000 delavcev In delavk na Nemško. Nadaljnji transport 1000 mož bo sledil v prihodnjih dneh.
V	morski ožini #ed Borneom In Malajo ležeče otroke arhlpela Natune so zasedli Japonci.
V	teku nadaljnjih Japonskih operacij proti obkoljenim 20.000 možem čungkinško-kltaj-sklh čet so Japonci zavzeli Cangčang.
Angleški Routerjev biro je v torek popoldne objavil sledeče poročilo: Churchill Je naznamll, da je Auchinleck kot naslednik generala Ritchleja prevzel poveljstvo nad 8. armado V LlWJl. Ne da se dognati, Ka.j bi Сћигсшц stavlja pod 8. libijsko armado. V Libiji nI več 8. angleške armade, ampak eo tam le britanski ujetniki od 8. armade.
Egiptovske radiooddajne postaje, ki jih kontrolirajo Angleži, priznavajo sedaj tudi v arabskem jeziku, da se britanske čete umikajo še dalje. Radio Mondar poroča, da Je britanska vojaška policija zaprla veliko število dijakov In drugih nacionalistov.
Cel Egipl kot operaciisho ozemlje
Mnoštven! beg Iz Egipta - Britanski obrambni nkrepi
Sofija, 3. julija. Angleža so sedaj progla. sili cel Egipet za operacijsko ozemlje in za 8vrhe izpraznitve zaprli železnice. Na vseh kolodvorih so postavili vojaške straže. Civilno prebivalstvo sme mesta zapustiti le, če dobi posebno dovoljenje. Obmejne kontrole so znatno ojačene.
Vedno globlje v Egipt razvijajoči se vojni dogodki so povzročili mnoStveni beg civilnega prebivalstva, ki v trumah poskuša zapustiti Egipt v smeri proti Palestini, Siriji in Južni Afriki. Pisarne letalskih prog naravnost nadlegujejo, zlasti židje. Oblasti de Gaulla v Kairu, ki so v zadnjih dneh izdale 2600 vizumov, eo bile primorane, da so zaradi prehranjevalnih težkoč v Libanonu močno omejile dopotovanja iz Egipta.
Palestina je popolnoma v znamenju po Britancih ukrenjenlh obramb. V pristanišče v Half I eo dospele britanske mornariške edi-nice. V pristaniških četrtih In v gorah Ha-dar-Carmel so zasedli mnogo hiš za britanska poveljstva.
Cburcblll: Nobene debate o severni Afriki
Stockholm, 3. Julija. Spričo teikega ogro. Ženja Aleksandrije po bliskovitem napredovanju zmagovitih nemško Italijanskih bojnih sil v Egiptu, je Churchill, kakor je bilo pričakovati, smatral za primemo, spodnji zbornici priobčiti sledeče razočarajoče poročilo; »Ni primerno čuu, da bi м o bitki v levemi Afriki, ki j# ledtj še ▼ teku, uvedla kakršnakoli debata.« СћигоћШ te torej rajši, kolikor časa le more, odtegne odgovornosti, da bi potem lahko vse počez baga-telizlral ж in klaaičnim, gealomt »Tudi če *e
zruši Empire, glavno je, da oetanem angleškemu narodu ohranjen jaz Winston Churchill.
Generaloberst pl. Mansteln povišan za Generalleldmarsdialla
Spominski šČitek za vse bojevnike na Krimu
Iz Fiihrerhauptquartiera 3. julija. Flihrer je povišal vrhovnega poveljnika armade na Krimu, Generalobersta pl. Mansteina, za Generalfeldmarachalla In mu poslal sledečo brzojavko:
»Vrhovnemu poveljniku na Krimu, Gene-raloberstu pl. Manstelnu.
Hvaležno ocenjujoč posebni zasluge za zmagovito dovršene boje na Krimu, ki so bili kronani z uničevalno bitko pri Kertschu In s premaganjem mogočne sebasto-polske trdnjave, Vas povišam za Generalfeldmarschalla.
Z Vašim povišanjem in ustanovitvijo spominskega ščitka za vse bojevnike na Krimu počastim pred vsem nemškim narodom junaške čine čet, ki se borijo pod Vašim poveljem.
Adolf Hitler.
Ko Je bil otok Java tekom zadnjih treh mesecev vsled Izrednih naporov Japonskih vojaških oblasti spremenjen v pravo zakladnico poljedelskih pridelkov, pričakujejo po poročilih Domeia, da bo že v kratkem Japonski na razpolago velika količina presežkov riSa) slad-Ttorja, kave, kavčuka, kinlna In dru^h življenjsko važnih pridelkov, da ■ tem priapevajo k nadaljevanju vojne zoper anglo - ameriške država.
Predhodni pregled ItevUa na Norveškem razdeljenih Izkaznic za kadilce je podal nad milijon kart. Samo v Oslu je bilo Izdanih 106.000 lekacnlo м kadilce.
Sohota. 4. julija 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 3. — Stev. 52,
Angleški №1/
Neslavna zgodovina Anglije v Sudanu
Angleži smatrajo Nil kot angleško reko, na katere obvladanje se opira angleška moč v Afriki. Vojni vihar v Libiji, ki se razlega daleč preko puščav na Vzhod, ki se Egipta direktno dotika, in če gar valovje se ob Nilu nadaljuje, je raz-ril tudi Sudan, ki je pod angleško-egipteko sovlado. Vsi dogodki v Kairu imajo svoj odmev v Khartumu in vzbujajo tam razrivajoč vpliv.
Zgodovina Anglije v Sudanu je malo telavna. V prvi polovici prejšnjega stoletja je bil Sudan za londonske in liverpulske trgovce neusahljiv vir za belo in črno slono-yino. 1855 je bila odpravljena trgovina s sužnji, pa je odredba le malo spremenila dejanske razmere, kajti še v tem letu je bilo 55.000 sužnjev iz Sudana na angleške posesti v Zapadni Indiji eks.portiranih, pri čemer je bil angleški konzul Pheterik posebno uspešen lovec za sužnji. 1883 je razvil Mohamed Achmed zeleno zastavo preroka in kmalu je bil Mahdi gospodar vsega Kor-dofana, 1885 je v naskoku zavzelo 50.000 fanatičnih dervjšev Khartum. Sirdar Sir Charles Gordon je bil obglavljen in prebivalstvo je bilo pomorjeno. Šele Sirdar Kitchener je premagal s svojimi modernimi strojnicami in s podporo egiptskih čet Mahdija in so se zedinili o statutu angleško-egiptske sovlade.
Uporni Sudanci
To skupno vladanje bogatega Sudana ni bilo niti za Egipet niti za Anglijo brez konfliktov. Tako so se n. pr. med prvo svetovno vojno leta 1915. dvignili Sudanci pod Ali Dinarjem zoper angleško civilno upravo. iVeč kot eno leto je trajalo, predno so mogli »upornike« premagati. To je bila samo predigra. Kmalu nato se je uprl sudanski železniški bataljon, gojenci kolegija Gordon so se pridružili upornikom in nemiri so se hoteli razliti čez cel spodnji Nil. Angleški vrhovni poveljnik, lord Allenby, je energično posegel vmes in ker se mu je zdelo dokazano, da se je bila egiptovska stranka Wafd udeležila nemirov, je odpravil so-vladje, čeprav ne pravno, pa vsaj dejansko. Vsi egiptski častniki in uradniki, ki so bili zaposleni v Sudanu, so bili odpuščeni in poslani v domovino. Naseljevanje Egipčanov je bilo prepovedano. Kairo je imel samo pravico, da prispeva k stroškom za vzdrževanje angleških zasedbenih čet v Sudanu. Samo ob sebi se razume, da Egipet s to čudno rešitvijo sudanskv,ga problema ni bU zadovoljen in je v Londonu ugovarjal, našel pa je gluha ušesa... Sele abesinska vojna je London omehčala k popuščanju. Leta 1936. je bila sovlada zopet vpostavljena, toda čeprav je bila v pogodbi enakopravnost pogojena, so Angleži to klavzulo obšli. Časopisi v Kairu so ugotovili, da je bilo samo 5 egiptovskih uradnikov sprejetih v upravo Sudana in da imajo naseljenci velike težave.
Egipčani so sedaj zahtevali, izrazito po-egipčanjenje sudanske uprave, vpliv na šolstvo in predvsem omejitev angleškega misijonskega delovanja, češ da so misijonarji le podaljšana roka civilne uprave in da s svojimi vsiljivimi metodami med strogo mohamedanskimi prebivalci kalijo mir. Anglija je pristala na nekaj formelnih priznanj, ki so pa resnični položaj le malo spremenila.
Angleška posest
Bombaž je prvotno uvedel angleško su-dansko politiko. Takoj po Kitchenerjevih vojnih pohodih je Anglija začela svoje načrte uresničevati, ki jih je ^snovala »British cotton growing Association«, t. j. Sudan naj bo bombažna plantaža imperija. Sudanski plantažni sindikati in kmalu nato Kasaala Cotton Co. so bili ustanovljeni in
175.000 ha zemlje je bilo določeno za pridelovanje bombaža. Najprej je bil pohlep po bombažu, ki je Anglijo privedel do tega, da to deželo proti volji dotedanjega posestnika obdrži in si jo podvrže. Bombažnim interesom so se pridružili nato še splošni imperialni interesi Anglije, načrt, da Kairo s Kaplandom zvežejo z direktno »angleško« potjo, ki naravno vodi skozi Sudan, nadalje strategični oziri, prometnopolitični načrti itd., skratka, Sudan je postajal počasi vedno bolj angleška posest.
Vkljub nasilni ločitvi južnega nilskega
ozemlja od severnega, za čimer je Anglija skozi leta stremila, niso mogli nikdar preprečiti, da se ne bi povezanost nilske dežele vedno bolj uveljavljala, enotnost, ki se naj-očitejše pokaže v mogočnem sistemu regulacije nilskih voda.
Z usodo Egipta se istočasno odloči tudi usoda Sudana. Ustanovitelj in vodja egiptovske neodvisne stranke Wafda, Zaglul paša, je javno postavil trditev, da so Angleži ravno tako kot v Egiptu tudi v Sudanu vsiljivci in da jih je od tam pregnati. Političen položaj na Nilu je labilen in je tudi Sudan postal za Anglijo vroč. Močan pritisk od kakršne koli strani ima lahko za stališče Anglije porazne posledice ter bo Nil nehal biti angleški veletok.
K. von Ungem Sternberg
Das Biserne Kreuz dobi delcllca
Kako je bila hrabra Auguste KrUger povišana za podčastnilia
Das Eiserne Kreuz (železni križ) je najlepše odlikovanje nemškega vojaka za hrab-rest pred sovražnikom. Ustanovil ga je Friedrich Wilhelm III. za častnike in mo-štvo kot prusko odlikovanje dne bodilnih vojn. V vojnah leta 1870. m je bila podelitev razširjena tudi na z ko tudi po Fiihrerju leta 1939. V Kreuzes (skrajšamo £ K): Б K I. re-zum Eisemen Kreuz, das Eichenlaub zum Ritterkreuz, daa Eichenlaub mit Schwer-tern zum Ritterkreuz in das Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz des Eisemen Kreuzes. Zadnje in najvišje odlikovanje za hrabrost imajo doslej samo ponesrečeni junak zraka (Jberst Moldera in Oberst Galland. Zadnja in najvišja stopnja des Eisemen Kreuzes je Grofikreuz, s katerim je bil v tej vojni odlikovan samo Reichsmarschall Hermann Goring. To je odlikovanje za vojno odločilna dejanja. Največji ponos vojaka je, če sme nositi odlikovanje Eisemes Kreuz na svojih prsih.
in
10. marca 1813. ob začetku oevo-1914. je bil obnovljen (v letu 1915. Nemčijo zvezane narode), ravno ta-celem je 7 stopenj des Eisemen da, E K II. reda, das Ritterkreuz
Vprvič se je v skoro 130-Ietni zgodovini Eisemea Kreuaa zgodilo, da je bila s tem visokim odlikovanjem odlikovana deklica: podčastnik Auguste Kriiger iz Kolbergschen Grenadier Regimenta Graf Gneisenau (2. Pomm) No. 9. Značilno je, da se to hrabro deklico tako v zgodovini -polka kot v vseh zaznamkih označuje z Auguste, čeprav ji ni tako ime. Njeno pravo ime je Sophie Dorothea Friederike.
Sama pripoveduje, kako se je javila za prostovoljca. Nekega dne sliši Sophie Kriiger, da je odrejeno novačenje in da je kralj 3. februarja 1813. izdal oklic. »2e dolgo sem bila odločena, da sodelujem, če bi prišel dan, ko naj bodo tujci prepodeni. To se je uresničilo. Ko sem vse pripravila, sem odstrigla svoje dolge lase, zapustila v moški obleki v temi hišo in letela v Jasenitz; veliko vas na ustju reke Odre v zaliv, kjer so se zbirali vpoklicanci: Tu sem se izdala za krojača, bila sprejeta in bila poslana k rezervnemu bataljonu v Wollinu, kjer sem se vadila eksercirati.«
V letu 1842. izišli polkovni zgodovini des Kolberger Grenadierreglments se o hrabri deklici poroča: Pri napadu na Kesperberg (izpadna bitka pri pomolu pred Stettinom 7. aprila 1813.) se je posebno odlikoval hrabri Leutnant v. Renourd, ki je bil štirikrat ranjen in Auguste Kriiger je vprvič nastopila kot prostovoljec na bojnem pozori-šču. Dalje: »Posebno se je opazilo pri napadu na Herzogenbusch (26. februarja 1814.), kot tudi pri vseh drugih priložnostih, deklico Auguste Kriiger, staro 18 let, doma iz Friedland v Mecklenburgu in ki je ob izbruhu vojne pod imenom Liibeck vstopila v 4. Kompanijo II. bataljona Majorja v. Schmidt kot prostovoljec. Z njenim pravim imenom jo je imenoval Oberst von Za-strow za podčastnika pri telesni kompaniji;
je bila Auguste klubu!«
prejela je Eisemea Kreuz in jo je Oberst posebno upošteval.
V	bitki pri Dennewitz Kriiger ranjena. Prišla je v berlinski lazaret.
Ko je začetkom.novem-bra šel transport zdravih k polku na Nizozemsko, je bila zopet zraven. Regimentskom-m-zndeur Oberst von Z: -row je bil tega zelo vesel. Pohvalil je Auguste Kriiger za njeno hrabrost pri GroBbee-1 in Dennewitz. Bojevala se je dalje v polku in je šla z njim v Fran-ciio. Šele po končanih osvobodilnih vojnah je l-^abra deklica prosila za odpust. Dobila je pravico, da se sme peljati domov z dvovprež-nim vojaškim vozom.
V	Berlinu je Auguste F g ;1 sprejel kralj, ki ji je nakazal letno rento 72 tolarjev. Dne 18.
januarja je bila Auguste Kriiger znova poklicana v Beilln k redovni Slovesnosti. Na tej svečani dvomi slovesnosti Se je spoznala z gard-nim uianskim podi^ast ni kom, ki je bil tudi odlikovan z EK in s katerim se je 5. marca poročila. V zelo srečnem zakonu je Auguste
Kriiger umrla 31. maja 1848. Tri častne salve so izstrelili njeni tovariši iz leta 1813., 1814. in 1815. v Templinu.
IVaše anekdote
Skoraj vsi morajo umreti »Bratje«, je rekel nek pridigar na gradu Fontainebleau, »bratje, pomislite na to, da moramo vsi umreti...«
V tem trenutku je vstopil Ludwig XIV. v svojo ložo. Da ne bi njegovih besed razumeli morda kot upor proti samovladarjevi oblasti, je pridigar naglo dopolnil svojo trditev tako:
»...vsi, ali bolje rečeno, skoraj vsi!«
Prizadevni Hauptmann Generalquartiermeister pl. Stein je y svetovni vojni vedno priganjal častnike, da se brigajo za hrano vojakom, kadar je pač mogel. Nek Hauptmann, na katerega je zopet došla tovrstna odredba, je kmalu nato šel mimo vojaške kuhinjo in videl, kako sta dva grenadirja nesla ven kotel, iz katerega se je kadilo. Ustavil ju je in je ukazal enemu, naj prinese žlico. Grenadir se je obotavljal, nato mu pa zapovedal vnovič in vojak je hitrih nog prinesel žlico iz kuhinje.
Hauptmann je pokusil in se jezno namrdnil, pokusil je še enkrat in rekel: »Grozno, to ima okus pomij.«
»Kakor zapovedujete, gospod Hauptmann« je odgovoril grenadir, »saj so tudi pomije.«
Za smeh in zabavo
Bilo je v času Schwipsowe zaroke. Oče, za čigar hčerko je lazil, ga je tebi nič, meni nič kratkomalo z močno brco postavil pred vrata. Drugi dan je prišel mladi mož zopet.
»Kako, vi si upate še enkrat priti v mojo hišo?« je zavpil nad njim oče.
»Oprostite, hotel sem le vprašati, če ne bi pristoipili k nMemu nogometnemu
Gauleiter dr.
Rainer pozdravi Visokega komisar/a na kolodvoru v Klagenfurtu
Zmagovale^ pri Marsa M at ink u
V mestnom trdnjavskem pasu govori Generalfeldmarschall Rommel, ki je osebno vedno v prvi liniji, s svojimi hrabrimi vojaki.
(PK.-Aufinaihme: Kriegsberichter Kooh, HH., M.)!
Razbite oklopne kupole utrdbe »Maksim Gorki«,
ki je spadala med one utrdbe na severnem delu sebasto-polske trdnjave, za katero so se vršili najhujši boji in katero^ %o, ko so jo topništvo in strmoglave} raztreščili, v naskoku zavreli. (PK. Aufn.: Kriegsber. Horter, M.)
Izdano je povelje k naskoku
S strojnicami in ročnimi granatami jo krenejo proti sovražniku. Nemške in romunske čete so v vzornem tovarištvu zavzele Sebastopol, največjo trdnjavo sveta, (PK. Aufnahme: Kriegsberichter НШе, AH.
Srfte 4. — Nr. 52.
KARAWANKRN BOTE
Samstajf, 4. Jali 1(^2.
fn Hordafriko cfle El Alcunef-Sfelfung durdhbrochen
Sewastopol in deubdier Hand
Sewastopol
Defter XiadI and Rafen weben denlsdie nnd nimSnixdie Fahnra - DnHbcrsehbare Kefangenen
Die deulsdien ierlnste Im erstea Jabr des Oslleldznges
nnd Benrczablcn
Aus dem Fiihrcrhauptquartier, 2. bekannt:
Juli. Das Obenkommainđo đer Wehrmacht gibt
Wie bereite darch Soiidennelđang bekanntgegcben, haben deutsche and rumani-sche Trupiwn iinter Fiihnmg des Generalleldmarschalls v. Manstein, hcrvor-ragend nnersttltzt von dem bewahrten Nahkampffliegerlcorps des Generalober-stcn Freiherrn von Richthofen, nach 25 tatigem erbittertem RUigen am Mittag des 1. Jail die bisher starkste Land- and Seefestang Sewastopol be-nvnngen. Starko Forts, In Fels gehauene Befestigungswerke, untorirdische Kampfanlagen, Beton- und Erdbunker sowie ongeziihlte Feldbefestignngen trnrden In vorbildllchem Zueammenwirken аПег Waffcn genommen. Gefan-genen- nnd Beatezahlen lassen sich noch nicht ubersehen. Resto der geschla-gonen Sewaetopol - Armee haben sich anf die Halbinsel Chersones gefliichtet. Auf engstem Raom znsammengedrangt gehen sie ibrer Vernicbtung entgegen.
Bei den Kampfen um Sewaetopol haben leichte Seestreitkrfifte der deutechen und italienuchen Kriegsmarine in Zuaammen-arbett mit der imter dem Kommando des Konteradmirals Georgescu und dea Ka
deutachen Korvettenkapitams Birnbaum | besonders auagezeichnet,	|
In der Zeit vom 22. Juni 1941 bia 21. Juni i
pitans zur See 3 1 a t i a n atehenden nrnii-nischen Marine den feindlichen Nacl^iachub imterbunden, Festung und Hafen durch Sperruntemehmen abgeschnitten, den eige-nen Nachschub iiber See durchgefuhrt und weit Uberlegenen feindlichen Seestreit-kriiften erfolgrelche KSmpfe geliefert.
Vor der SUdspitze der Krim warden zehn klelne, aus Sewastopol flUchtende Schiffe, đaninter zwei Wachboote, durch Luftan-griffe versenkt oder beschftdigt.
Die Angriffsopcrationen im sUdlichen und mittleren Abschnitt der Ostfront brach-ten bedeutende Anfangserfolge. Starke Ver-bSnde der Luftwaffe griffen in rollenden Einsatzen in die ErdkSmpfe ein. Bei Luft-angriffen auf Woronesch wurden mehrere luriegBwichtige Werke vemichtend getrof-fen. Begleitende J&ger echoesen in Luft-kimpfen 52 Sowjetflugzeuge ab.
SeWerate Artillerie dee Hccres bek&mpfte kriegBWichtige Anlagen in Leningrad und Schiffsverkehr in der Kronet&dter Bucht. Starke BHlnde in den Zielen wurden be-obacbtet. Durch nSchtliche Luftangriffe auf wlchtige Eisenbahnknotenpunkte wurde die groQe Nachschublinie Rostow-Moskau an mehreren Stellen mchwer getroffcn.
An der Eiemeerfront belegten Kampf-und Sturzkampfflugzeuge Kai- und Bahn-hofanlagen von Murmansk mit Bomben schweren Kalibers.
In Agypten haben deutsche und italieni« sche Divieionen, nnterstiitzt durch etarhe SturzkamipfverbSnde, nach erbittertem Kampf die EI-Alamei-Stellung durchbro-chen. Sie verfolgen die geschlagenen bri-tischen Krftftc, die sich auf dae Nil-Delta zurtlckziehen.
Im Seegebiet von Port Said versenkte ein deutsches Unterseeboot einen britischen Munitionsdampfer von 1800 Brt.
Auf der Insel Malta wurden die Luft-
angriffe auf britische Flugplatzc wirkungs-voll fortgesetzt. Bombentreffer verursach-ten, besondere auf dem Flugplatz Lucca, zwiachen abgestellten Flugzeugen und in den Flugplatzeinrichtungen echwere Zer-"stonmgen und Br&nde.
Im Kampf gegen GroSbritannien griffen Verb&nde der Luftwaffe in der letztenNacht kriegswichtige Anlagen an der engliscben Siid- und SudwestMste an.
Im Seegebiet von Sewastopol haben sich die Verbande des italieniachen Fregatten-kapitftns W f m b e 11 {, des rumSnischen Kapit3ns zur See Bardescu und dea
I Sewastopol, »die Erhabene*, war der I Hauptkriegshafen der Sowjets auf der I Krim am Schwarzen Meer. Das moderne i Sewastopol besitzt eine Bedeutung, die jede Verteidigung rechtfertigt.
Schon vor dem Krieg waren die Befestigungswerke schwerster Art angelegt wot-den, die nach Ausbruch des zweiten Welt-krieges unter BerScksichtigung der modern-sten Erfahrungen durch Aniage von Werk-gruppen und flankierenden Bunkerstellutt-
■lo^o _ _j__J ^	. = gen verstarkt warden sind. Neben deta
1942 sind an der Ostfront 271.612 Offiziere, = %■■ г. i . • u__...
TT ^	J »Г . _ , _ = Knegshafen hat es einen Handelshafen, die
Unteroffiziere und Mannschaften der Ge- = ..	^
._ ,. . . „..T'	= /uf die Industnegebiete der Ukraine von
samtwehrmacht in treuer Pfhchterfiillung = ., l j o j ^ * r»-J rrutj . .	, ,, = ausschlaggebender Bedeutung ist. Die Stadt
den Held^t^gestorben Die Zahl der Ver- |	JZO.OOO Einwohner und ist mit
^	er g eic en it . 30. | Kriegsmarinewerften.Marinereparaturwerk-
Bei der Harte des Kampfes шиБ damit Re-=	, p,	. .
J , „ , .. ®. = statten, Trockendocks, Flugzeugwerken una rechnet warden, daB auch von ihnen еш = rr •	,	. n - d
... , ^ ' . . .	^ , = Kriegsarsenalen versehen. Die Bucht hat
waenUic^r Teil n.cht ^ckkeh^ Im g ^nierp/afze fur groBte See-Einheiten, be-Mlnen sind in den fdnf Moisten siegreicher | ^ Minenboothafen und Bootstutzpunkte. Ang^Wachten des Sommer, 1941 g	de.
162.314 Offiziere. UnMiziere und Mann- |	wichtigen Nachschub- und
schaft№ gefallen, 33.343 vermiBt In den | Ausgangsbasis fur Operationen im Kampf-funf Monaten schwerer Abvvehrkampfe |	des Schwarzen Meeres.
wdt^end des Winters 1941/42 betragt die =	Warenumschlag des Hafens betrug
o^oL . Gefallenen 88.977, der VermiBten |	/аЛгел des lebhaftesten Seeverkehrs
26.316. In den beiden letzten Monaten seit | eme halbe Million Tonnen, AuBerđem Wiederbeginn
groGerer eigener Angriffs- = noch eine Lederfabrik, ein chemisches fi? .	20.321 Offiziere, Unter- =	und einige Miihlen in Sewastop<đ.
offiziere und Mannschaften, die Zahl der | Au&srdem VermiBten betrSgt 6077. Die Schwere der |
m
befindet sich đoit das einzige
- ,	J. ^	^ Institut der UdSSR iiit physikalische Tbe-
Opfer zelgt die Grofle der Gefahr, die iiber | rapie.
Europa schwebte. Alle, die filr Deutschland |
fielen, sind Garanten unseres Sieges, der |
die Zuilcunft Deutschlands Frelheit der Welt sichert.
und damit die =
Hrlephetzer ctiurdini unferm Hammer
Die Helfershelfer in Wasliington und London versuđien Hilfe zu ieisten
Berlin, 3. Juli. Mit aller Heftigkeit ist die Debatte um daa Ergebnis der Washing, toner Konferenz und um die Auswirkungen der evvlgen Niederlagen auf den Schlacht-feldcm in London entbrannt. Mehr als je zuvor wird Churchill ala der Schuldige be-zeichnct, der diese Lage nicht verhindem konnte, aondern die »demokratischen Schlampereien« zu einer katastrophalen Entwicklung kommen lieB. Rooaevelt wuQte, daB seln Preund Churchill eine stlirmische Heimkehr haben werde, und schickte zur StUtzung seines Freundes seine Preese voran. »New York Times« schreibt in einem Leitartikel, daB Roosevelt und Churchill flir die ganze Dauer des Krieges verbunden bleiben werden. Jeder besitze die polltiache UnterstUtzimg des anderen. Roosevelt »wiinache mit keinem anderen Mini-sterprSaidenten mehr zusajnmenzuarbeiten ala mit Churchill...«
Diese Sprache ist klar. Roosevelt fiirchtet fUr Churchill das Schlimmste mid wollte rechtzeitig den Sturm in London abbrem-sen, Wie nčtlg das ist, geht aus einer AuBe-rung des parlamentarischen Sekretars des Eraten Lords der Admiralitat, Wins ter, her-vor, der Churchill den freundschaftlichen
Rat gibt, als Verteidigungsminister zurlick-zutreten, wenn er Ministerprasident bleiben wolle. Wie Roosevelt filr Churchill durch die »New York Times« eine Lanze bricht, so verauchten in London Be vin und Am ery den Angriffen die Sch&rfe zu nehmen. Be vin erkl&rte in einer dffentli-chen VersEimmlung am Sonntag, die »Ма-chenschaften« gegen Churchill seien »elend und schmutzig« und bezweckten nichts an-deres als die »nationale Einigkeit zu zer-st6ren«, indem der MinlsterprSsident gegen | seine Mitarbeiter ausgesplelt werde. Ledig- | lich einige Zeitungsmillionare diese »satanische« Hetze.
Mit đer Erstiirmung des Forts lUalachow. durch deutsche Truppen und durch die Ein-nahme der Stadt und des Hatens Balaklawa I durch rumanische Truppen war der Kampf I um Sewastopol, der im OKW-Bericht vom 1 6. Juni zum erstenmal erwahnt wurde, in 1 eine Phase getreteh, die iiber den endgulti-1 gen Erfolg des Angriffes keinen Zweifel = mehr lieR.
i Im vorigen Wehkrieg wurde Sewastopol 1 am 29. Oktober 1914. von den deutschen i Kreuzern »Goeben« und »Breslau« beschos-1 sen. Am 1. Mai 1918. besetzte die Heeres-i gruppe Eichhorn Sewastopol. Ende 1920 I war es im BUrgerkrieg Wrangels letzter = Stiitzpunkt.
I Im Krimkrieg 1854I5S wurde Sewastopol I durch Franzosen, Englander, Tiirken und I Sardinier zu Lande und zu Wasser belagert. I 349 Tage brauchten die Belagerer, um Se-1 wastopol zat Vbergabe zu zwingen. DammU
wurden wahrend der Belagerung aus 800 betrieb^en 1 Капопеп insgesamt 1,350.000 SchuB abge-i geben. Dili Verluste auf b-;iden Seiten waren
Wenn Bevin Churchill so scharf verteidl- 1 ""Seheuer. Die Belagerer verloren 80.000 gen muQ, so ist der SchluB auf die in Lon- 1	120.000 Mann — Ziffern,
don herrschende Sthnmung wahrhaftig 1	''ama/jgen Heeresstarke ein unvor-
nicht schwer zu Ziehen. Als groBen 1 ^^^^^bare GroBe besaBen und einen Anhalts-
đea »Verteidlffuneamini- Š punkt geben iiii die Schwierigkeiten und glaubte Bevin % die 8. I fUndernisse, die das Gelande jedem Angrei-
= /er entgegensetzt.
iiimiimiiiiimimiiiiimmiiiimiiiiinimiitiiimiiiiiiiitmmmiiiiminimi
Bomliairewi Oba aenmlai
Kamplflugzenge In nSditilebem Angrlll - Von brltlsdien Naditj^gern verfolgt
Kampfflugzeuge vom Muster Ju 88 waren es, die den Geleitzug im Mittelmeer zerachlugen, dae KUatenfort Bir Hacheim sturmreif machten und fUr Rommela Sol-daten die Breache in den Befeatigungaring von Tobruk achiugen. Sie aind ea auch, die nach Agypten vorstoGen und die atark belegten Flugplatze bombardieren, auf denen der Englšnder neue Bereitstellimgen zu-sammenzieht. Der nachfolgende Bericht achildert einen Angriff auf einen Flugplatz sUdlich von Sidi Barani.
In Nordafrika, Im Juni.
tJber dem Meer ateht der Nebel wie eine graue Tamkappe. Kampfflugzeuge ateigen in ihm hdher und hfiher, nehmen Kura nach Agypten. Nur ein leichter bl&ulicher Schim-mer zuckt aus den Auapuffrohren. Die Motoren aingen ihr monotones Lied. Hier und da werden kurze Verat&ndigungsworte zwiachen FlugzeugfUhrer und Beobachter ge-wechaelt, die den Kurs liberprtifen. Sonat herracht Stille.
Den fliehenden Briten auf den Feraen
Langsam kommen Sterne auf. Aus dem Leuchten femer Welten tritt der Mond. Schwach liegt aein Glanz auf den dunklen, vorwSlrts stilrmenden Schatten, laut die Maschinengewehre wie tSdlich drohende Finger aus ihrer yerborgenheit treten und
zaubert den SchraubenkreLs ala silbernea Rad in den Raum.
Unten aind aufflammende Feuer zu aehen. Die ehernen MUnder der Kanonen apeien aie in die Finaternia. Brande lodern vereinzelt. Die Front verlauft dort. Der Sieger bleibt den fliehenden Briten auf der Spur, IžUlt ihnen keine Zeit zum Sammeln und zu neuem Widerstand.
Agyptiachea Gebiet! Schwer ist dae Ziel bei dem ungewiaaen Licht zu finden. Metal-len leuchtet der Schienenatrang der Front-bahn auf, eine charakteriatieche Schlucht wird Ubeiflogen — allea Anhaltspunkte fUr den Kura, der genau eingehalten werden muG.
Britische Flak schwelgt
Dae jetzt unten aufleuchtende Rollfeld iet dae richtige. Deutlich iet das breite Band zu cchtn und da atehen die Maechinen. Die Ju 88 stiirzt darauf zu. Die Bomben fallen. FlammenbUechel echieBen aua dem Boden, Brandbomben folgen, Ziehen eine helle Spur filr die nachfolgenden Flugzeuge. Die Flak aber schweigt.
Unheimlich ist die Stille! Kaum hat der Flugzeugfiihrer abgefangen, da fegeo auch achon dunkle Schatten auf uns zu. Von unten greifen eie an. Es geht auf Leben und Tod! Eine gutgezielte Garbe kann una zum Verh&ngnia werden! Mechani^ch nenne ich dem Flugzeugfiihrer die PoeitiQtt der An-
Hoffnungsanker stera« Churchill britische Armee in Afrika hinweisen zu konnen, die, ungeachtet der Verluste, aus-gehalten habe. Inzwischett haben aber die Reste dieser glorrelchen Armee, die sich aus Tobruk retten konnten, bei Marsa Matruk einen neuen »kleinen Zusammen-stoB« mit Rommel gehabt...
Auch Amery bemiihte sich vergebens, fUr Churchill einige Haare zu retten. Er erging sich in Lobhudeleien auf die Person Chur-chills und wuBte ganz geheimnisvoll zu be-richten, »daB der S leg ja kommen konne, und zwar ganz Uberraschend wie ein Dieb in der Nacht...« Diese Formulierung spricht nicht gerade fiir irgendein glaub-haftes SiegesbewuBtsem in der Brust dieses Briten. W&hrend Amery in der Doppel-gleisigkeit Churchills als Premier und Verteidigungsminister keine Gefahr sehen will, schreibt »Daily Herald«, Churchill muB die
Idee aufgeben, er konne die doppelte Auf-gabe erfolgreich erfiillen. Die Sinnlosigkeit dieser Biirde trat in den letzten Wochen besonders deutlich in Erscheimmg. In dem Augenblick, da der Feldzug in Libyen kri-tische Formen annahm. war Churchill in Washington...«
Das ist es ja aber, was Churchill so bequem erscheint. Er war in Washington und konnte sich so ein Alibi fiir Afrika sichem. Ob ihm das auch bei seiner bevor. Btehenden Unterhausrede gelingen wird, angesichts der Kritik, die aich in England erhoben hat, wird sich erst zeigen, zumal Churchill als Ministerprfisident mit leeren Hflnden aus Washington unJ mit Blutgeld aus Afrika vor die Abgeordneten hintreten mul3.
greifer, mechaniach macht er die entspre-chenden Abwehrbewegungen. Aber auch die verwegensten KUnste des Kampfflugzeuges echeinen umsonst zu sein, — die beiden Ver-folger laseen aich nicht abechiitteln.
Niemand schieBt, denn keiner iat bei dem tollen Kurbeln in richtige SchuBposition ge-kommen. Da stellt der FlugzeugfUhrer das Flugzeug fast auf den Kopf. Mond und Sterne, Hinunel und Erde drehen sich im tollen Wirbel, ein Ziachen und Fauchen geht durch das mit raaender Geschwindig-keit etUrzende Flugzeug. Als wir abfangen, sind die feindlichen Unholde verschwunden und bleiben es.
Spat in der Nacht fallen auch die anderen Flugzeuge, die mit fthnlichen Auftr&gen ge-startet waren, wieder auf dem Platz ein,
Auf manchen FlugplWtzen hat es starke Flakabwehr gegeben. Man hat mit den Bordwaffen die Scheinwerfer zum ErlB-schen, mit den Bomben Geschiitze zum Jchweigen gebracht, oder die dicken Sachen
fein sauberlich zwiscnen die abgestellten Flugzeuge gesetzt.
Die nRchtlichen Angriffe waren von best a Trfolg.
Kriegsberichter Harj GroB, PK.
Hengleng von den Japanern beselzl
Tokio, 3. Juli. Daa Hauptquaitier der ja« paniechen Streitkrftfte in Zentralchina gibt am Mittwoch nachmittag die Einnahme von Hengfeng durch die Japaner bekannt und eagt welter, dali die Eisenbahn Tsche-kiang—Kiangsi infolgedessen vollstftndig in die Kontrolle der Japaner gekommen ist.
Die japanischen StreltkrSfte begannen am Dienstag abend mit einer allgemelnen Offensive gegen die Basis der 50. Tschung-king-Armee in der achten Kriegszone. Die Japaner setzten jetzt Ihren VorstoB gegen das Hauptquartier dea Peindes unter dem Oberbefehl von General Futsovi nach Durchschrelttmg der .Ylnshan-Berge fort.
9<rt>ota, 4. juHia 1942.
KARAWANKEN BOTE
stran 5. — štev. 52.
Aui dem Hreise Krainburg
Wart. (NS-Frauenschaft Je zboro-
V	a 1 a.)!Pred par dnevi Je Ortsgruppe NSP priredila prvi družabni večer. Voditeljica Šolanja je govorila o amlelu In namenu deutschen Frauenwerka. Mladinska skupina pod vodstvom voditeljice Pgn. Kanatschnlg je v kratkem času zelo pridno delala in je navdušila žene z lepimi pesmimi In narodnimi pleeL
Zwischenwaeeem. (Borovnice zorijo.) Ker je naSa Ortsgrruppe precej gozdnata, Imajo letom otroci kakor tudi odrasli mnogo posla X naUranjem borovnic, ki so letos kakor nalaSd zelo bogato obrodile. Mladina donaSa med petjem In ukan jem polne košare nabranih sadežev domov, ki jih skrbne matere potem prekuhavajo v razne mezge In odcedke za zimo. Pa tudi nabiranje raznih zdravilnih zellSč je zelo živahno.
Zwlechenvtr&Mem. (Zbirka volnenih tkanin.) Zbiranje volnenih tkanin se je v naSl Ortsgruppl nadvse povoljno obneslo. Marljivo delovanje Blocklelterjev kakor tudi Šolske mladine je pripomoglo, da je zbirka dosegla nepričakovano množino 1837 kg raznih volnenih tkanin. Pa tudi zbirka svilenih rut pod izvedbo Frauengruppe ni zaostala. Našim pridnim nabiralkam se je posrečilo zbrati 275 kosov raznih lepih rut.
Httdnlg. (Popoldanski koncert.)
V	nedeljo popoldne je priredila naia Ortsgruppe popoldanslk koncert, zvezan s srečo-lovom. Muzlkallčni del je oskrbela godba na pihala DDF Zwlschenwassem pod vodstvom kapetolka Alolsa Osela. Zelo dobro obiskana prireditev je vrgla čistega donosa 992 RM, ki je bil v celem oddan za Deutsches Rote Kreuz.
Peiland be! Laak. (Smrtna kosa) V sosednji vasi Dobje je umrl 70-letnl Alois Gro-echell, blvSi mnogoletni župan tukajšnje občine. Bil je delaven v vseh gospodarskih društvih in kot tak vzor svojega kmetskega stanu.
Bil je pri tistih, ki verujejo v našo boljšo bodočnost v Veliki Nemčiji.
riiUand bel Laak. (Lep uspeh zbirke starih oble k.) Zbirka starih oblek je pri nas dobro izpadla, mnogi so veliko dali In so še dali Hvala našim šolarjem, ki so pridno okrog hodili In zbirali, kar se je moglo največ dobiti In znosili na zbirališče.
Ktels RBdmaRnmoif
Veldes. Hllfsstellenlelterlnnen so Imele zborovanje In zaobljubo.) Pred kratkim se je vršilo na Veldesu delovno zborovanje vseh Hllfsstellenlelterlnnen okraja Radmannadorf. Najprej so voditeljicam razložili temelje nacionalnosoclalističnega svetovnega nazora In cilje NSV. Krelshauptamtsleiter Ma t s C h y je govoril o preizkušnji vrednosti vseh oskrbovanih rojakov, o varstvu za
skupnost dragocene družine In o zadržanju napram nesoclalnlm. Oskrbnica gospodična M ti t h e r. je podala pralctlčne smernice za bližnjo bodočnost. Nato so Hilfsstellenlelterin-nen pred Krelshauptamtsleiterjem Matschy-jem, podavSl mu roko, storile zaobljubo za svojo častno službo. Glasbene točke so po vzdignile malo svečanost.
Kropp. (Kreisleiter je otvorll nov otroški vrtec.) V oddaljenem malem trgu Kropp, ki uživa sloves po svojih lepih izdelkih umetnega kovaStva, je bil te dni otvor-jen novi otroški vrtec NSV. Prebivalstvo je k tej slovesnosti prišlo v velikem številu. Šolska mladina je pela. Krelshauptamtsleiter Matschy je pozdravil številne goste zlasti Krelslciterja dr, H o c h s t e i n e r j a, ki je v svojem otvoritvenem govoru povdarli, da navzlic vojni socialna izgradnja nezmanjšano napreduje In da imajo zlasti otroški vrtci NSV Izpolnjevati velike naloge. Otroški vrtec v Kropp bo lahko sprejel okrog 70 otrok, kar je v tej pokrajini zelo potrebno, ker so rodbine obdarjene s Številnimi otroci.
Neka; o gobali in glinah
(Nadaljevanje.)
Vsak gobar naj si zato zapomni sledeče razlike: Barva temnozelena, (pri sivki bleda) kocen poln (pri sivki votel), okus oster, ki je glavni znak neužltnosti (pri sivki sladek, prijeten); ta goba ni užitna.
32.	Zlatica, nem. GoldtSiubling. Klobuk evetlordeč, lističi zlatorumeni, kocen gobaet, v mladosti bel, pozneje rumenkast. Meso je belo pod kožico, ki je sluzasta cltronasto-nimena. Raste od julija do septembra po vseh gozdovih, posebno v severnih krajih, v nižinah le redko. Ta goba je izvrstna za prikuhe, posebno za solato.
33.	D e ž n 1C a, velik dežnik, senčnik, nem. SchirmUng, Parasolschwamm. Klokuk v mla-
Zbol|šan|e proizvodnje mleka
Mleko se prav lahko pokvari, zato Je treba z njim pravilno postopati. V poletnih mesecih je nevarnost, da se mleko pokvari, tem večja, ker je mleko tudi proti vročini občutljivo,
Pokvarljivost mleka povzročajo v glavnem različne bakterije. Te se v mleku tem lažje razvijajo, čim topleјбе je mleko in čim več je v njem nesnage. Da mleko ohranimo nepokvarjeno, si je treba zapomniti sledeče:
Pri molži sami je treba paziti na največjo čistočo. 2e hlev sam naj bo čist in zračen. Zlasti naj bo ležišče za krave suho in čisto, da se vime ne umaže. Na vsak način pa naj se vime pred molžo očisti s krpo. Med molžo naj se ne poklada krma in ste-Ija, kar povzroča dviganje prahu, ki prav lahko pride v mleko. Iz golide, naj se mleko prelije v drugo posodo, pri čemer se precedi skozi eno ali dve čisti, platneni krpi, da se na ta način odstrani prah in nesnaga. Po končani molži naj se mleko takoj odnese iz hleva in ohladi. Kjer ni na razpolago hladilnikov, naj se konve z mlekom postavijo v hladno vodo, po možnosti tekočo vodo. Pri tem pa naj konve ostanejo odprte, da se mleko lažje ohladi. Skrbeti je treba, da se konve ne prevrnejo in voda ne pride vanje in da ne pridejo zraven nepoznane osebe
ali celo živali. Zvečer pomolženo mleko lahko pustimo čez noč v vodi, če je dovolj osi-gurano.
Pri prevozu v zbirališča mleka ali pa v^ mlekarne je treba mleko zaščititi od sončne pripeke. Najpripravnejši način je ta, da se dobro zaprte konve pokrijejo z mokrimi vrečami, ki zmanjšajo vpliv sonca. Ce je potrebno, da konve v zbirališču nekaj časa stojijo, naj se vedno postavijo v senco. Ko pridejo konve iz mlekarne nazaj, jih je treba takoj temeljito očistiti.
Kdor bo upošteval navedene stvari in pazil na čistočo, bo ohranil mleko tudi poleti nepokvarjeno ter si s tem prihranil jezo in Izgubo.
Mlekarne ne morejo predelavati mleka, ki se je že pri oddaji pokvarilo in ga zato tudi plačati ne morejo. Sara trpi škodo, kdor pusti, da se mu mleko pokvari.
Poleg tega pa naj si vsak kmetovalec prizadeva, da poveča proizvodnjo in oddajanje mleka. Cena mleku je bila pred kratkim ponovno zvišana ter je s sedaj veljavno ceno lahko vsak kmet zadovoljen in lahko izhaja. Z večjo oddajo mleka pa je vsakemu dana možnost, da na ta način poveča tudi svoje dohodke.
Heinrich Burgstaller.
dosti betlčast, pozneje jajCast, potem zvon-čast In slednjič, ko doraste je podoben razpetemu dežniku. Barve belkastorjave, kocen do 30 cm visok, sivobel, rjavo-luskast. votel, spodaj betlčast, na gornjem delu k ocena ima ko-lobarček, ki je gibljiv. Meso je belo In Ima posebno pri mladih glivah okus po orehih, diši po mleku. Raste po svetlih gozdovih, rad tudi po travnikih. V mladosti je prav dobra goba za vsestransko uporabo, star nI uporaben.
34. Bela p o i ž e v k a, nem. Eifenbein-schneckllng, Egerling, Klobuk je slonokoščene barve, robovi navzdol zapognjeni, pri vlažnem vremenu sluzast, odtod tudi ime. Lističi beli In po kocenu porasli. Kocen bel, proti zemlji tanj-ši, pozneje votel. Raste v oktobru in novembru prav pogosto ob goznih poteh In gozdnih obronkih. Goba je dobra za juhe In prikuhe.
35 In 36. Rumena p o 1 ž e v k a, nem. Gelbblžlttrlger-Schneckllng. T 1 n t n 1 c a, čopasti tintar, nem. Schopftlntenpllz. Obe gobi sta le v mladosti užitni. Opisoval ju ne bom, ker v Oberkrainu le redkokje rastejo. Ce jih pa kje najdeš, pojdi mimo, da te ne zapelje kaka podobna strupenjača.
37.	S 11 v a r I C a, sllvna platnica, mokarlca, nem. Mehlschwamm, Pflaumenpllz. Klobuk je belkast, v suhem vremenu otipan — Imaš občutek, kakor da tiplješ usnjate rokavice. Lističi beli, globoko po kocenu rasli. Stara goba Ima rožnato plodovnico. Kocen kratek, zapognjen, bel in votel. Meso belo In kislega okusa. Vonj po sveži moki. Raste po senčnih gozdovih, ob poteh med travo, mahom vse leto. Vsestransko uporabna goba.
Kolobarnlce
Diše po moki ali svežem sadju In so vse užitne. Klobuk suh in gladek.Lističi beli, tanki In krhki. Kolobarnlce se zato imenujejo, ker rastejo v kolobarjih, polkrogih.
38.	Majnlkova kolobarnica, nem. Mairasling, Hufritterllng. Klobuk v mladosti lepo zaokrožen, pozneje grbčast, včasih podoben podkvi. Barve je rumenkaste (belo- ali rjavo-) na starost obledl ter se rob klobuka razcefra. Lističi so beli, gosti, krhki in se ne drže kocena. Kocen mesnat, poln, povsod enako debel. Meso belo. Vonj In okus močno spominjata na svežo moko. Raste maja In junija po travnikih, gozdovih, med travo In ob robovih gozdov. tJporabna je vsestransko.
39.	Prava ali zelenkasta kolobarnica, nem. Echter Rltterling. Klobuk Ima v
mladosti obliko stožca, pozneje Je izbočen, na vrhu grbast. Barve rumenkaste ali olivne, na robeh vedno svetlejše. Po vrhu Je lusklnasta, posuta s peskom ali sluzasta. Lističi so rumeni kot žveplo. Kocen je Isto take barve. Meso rumeno In nespremenljivo. Raste po borovih gozdovih na peščenih tleh, večkart v množinah. Prav dobra gliva, toda odstrani pred uporabo vrhnjo pesnato kožico.
40.	Zajčki, klobčičasta kolobarnica, nem. GeselUger Rltterling. Klobuk je gol, gladek, zaokrožen in mesnat. Barve je belkastorjave, ollvnorjavkaste, ali pa tudi čml-kastorjave. Meso je belkasto in krhko. Kocen Je belkast, trebuSast in nalahno kosmičaat. Kakor pove že ime, rase v diužbi. Lahko je glive ločiti od drugih manj vrednih gob, ker zraste navadno več glavic iz enega korena. Diše po sveži moki In so prav dobro glive.
41.	Zimska kolobarnica, dišeča slvo-glavka, nem. Grauer Rltterling. Klobuk je včasih nad 10 cm širok, valovit, neenakomeren In grbast. Vrhnja kožica Je siva aH čmosiva, na temenu vedno temnejša. Lističi so beli ali belkasti, pri starejših glivah rumeni. Meso je belo In diši po sveži moki. Rase v goratih Iglastih gozdovih od septembra do decembra ter je lahko nazivamo vsled tega zadnjo gobo. Daje prav okusno jed, le vrhnjo kožico Je treba sleči s klobuka, ker greni.
42.	Grmičasta žveplenjača, žve-ploglavka, nem. Schwefelkopf. Spada med Štorovke in je zelo strupena. Rase v skupinah vse leto po štorih In drevesnih panjih. Klobuk zvončast, na sredi rdečkasto-rjav, ob robovih žvepleno- ali zlatorumen. Lističi žveplenorumeni ali zelenkasti. Kocen rumen, gladek, vlaknast, votel In zapognjen. Meso rumeno, grenko In zopernega vonja.
43.	Navadna štorovka, jelSevka ali hraetovka, nem. Stockschwamm. Ta gliva je malo podobna žveploglavkl. Zato si naj zapomni vsak nabiralec gob sledeče znalce: Klobuk je cimetovorjave barve, na robovih je ta barva temnejša In vodena. Lističi so bledo-rjavi, pozneje nekoliko potemnijo ter so deloma po kocenu navzdol porasli. Kocen je temnorjav, proti klobuku svetlejši, odet z luskinami ter nosi kožnat obroček. Meso Je belkasto in diši po sadju. Raste v šopih po štorih starih dreves vse leto, navadno v družbi z prej Imenovano strupeno žveplenjačo. Po deževju cela gliva zvodenl, mlada je prav dobra za Juhe In prikuhe, tudi v kis jo nekateri vlagajo.
44.	Rjava štorovka, panjevka, mraz-nlca, kranjčkl, orehovka, pa tudi kuzla, nem. HonigblUtterplIz, po kočevsko »Gllven«. Cela vrsta teh imen dokazuje, da je gliva povsod poznana, odtod toliko Imen. Klobuk je rumen-kastoslv, umazanorjav ali tudi temnoslv, vedno pa posejan s temnorjaviml luskinami, posebno na sredini. Pri mladih glivicah so te luske rumene ter so videti glavice kakor bi bile posejane z koruzno moko. Rob klobuka je tanek, v mladosti na znotraj zavit. Med robom In klobukom Je v mladosti mrena, kt pozneje razpočl in pusti na koncu obroček. Lističi so bledorumenl, rjavo marogastl in malo po kocenu navzdol porasli. Kocen je bledo-rjavo-rumen, pa tudi rdečkastorjav, proti zemlji debelejši ter posejan z luskinami kakor z otrobi. Meso je belkasto, nežno, pri starih glivah pa vlaknato. Okus je sladko-klslast, vonj osladen. Kuhane ali posušene po-črnljo. Raste navadno v velikih množinah po starih štorih in koreninah od meseca septembra do novembra. Je prav dobra gliva za vsestransko uporabo, posebno za vlaganje v kis. NajbolJŽa Je glavica, dočlm kocen pri starih glivah sploh nI užiten. Na nemškem In na češkem jih baje toliko nasuše, da imajo revnejši sloji delno prehranitev skozi vso zimo.
(Daljo prihodnjič.)
proko vsf^h ovir
8 ROMAN , SPISAL ULRICH SANDER
Imel je v mestu prijatelja iste starosti, istih prem -" зп jskih prilik, istih nazorov in na aenov: Karla Heinza Mollerja, mladega trgovskega sina, ki se je zanimal za literaturo in je že dal nekaj svojih pesmi v tisk, seveda v samozaWbi i., na lastne stroške vezane v modri svili.
Na žalost tudi on ni bil pionir in zato ni Imel uspeha v Cesti na brod.
Sicer ni nosil naočnikov, toda imel je dolge lase in je znal glavo tako premikati, da je spravil frizuro v posebno skrbno uglajen red.
Ta dva moža sta se mnogokrat potegovala za osamela štiri dekleta. Povabila sta jih na veslanje in jadranje. V mestu so priredili literarne matineje. Hodili so na sprehod in se pomenkovali kot olikanci.
Zal ta vljudnost ni imela uspeha. Nakodrane muze sicer niso prikrivale glave, ampak nasprotno, nosile so jo drzno pokonci in so hotele tam zmagati, kjer so ročne granate in strojnice pomenjale samo ob sebi razumljive izjave prave moškosti. Tudi pri dekliških srcih.
Kdor se pa kakor krepek pionir ne spozna v podkopavanju in odkopavanju min, ta naj se varuje. .
Pri tej najnenavadnejši vseh vojn je ta posebnost, da se je v domovini ekoraj nič ne pozna in da jo naj domovina tudi čim naimani opazi.
Tako se je ob najlepšem jesenskem vremenu v Cesti na brod in okrog nje ob tem
času vršila čudna nedeljska zabava: mladi Sonntag in njegov prijatelj МбИег sta po kosilu s svojo jadrnico prišla po štiri dekleta in jih odpeljala na daljšo vožnjo; te sicer niso odklonile, vendar pa vožnja ni obrodila tega, česar sta moža pričakovala; ob istem času sta stala dva mlada moža v svojih dobrih modrih oblekah in koncu Ceste na brod pred dvoriščem mestnega zidarskega mojstra in čakala na Elso in Mino, da bi Sla z njima v gozdno restavracijo »Pri divjem mačku«; prejšnjega večera sta po dolfeem in potrpežljivem čakanju in žvižganju dosegla vsaj kratek domenek. Posebnega uspeha pa tudi ta izlet ni imel, kajti srci obeh deklet ste bili pri Seppu Obermeierju in kočijažu Ahlersu, obeh v vojni nahajajočih se pionirjev (^te na brod.	^
O takih izletih in jadralnih partijah so že toliko pripovedovali, da ni vredno truda, pobliže se pečati z njimi. V čolnu sta z več ali manj elegantno, literarno prepredeno zabavo dvorila dekletom in »Pri divjem mačku« so čvrsto použili kavo in kolače. Na obeh straneh brez slehernega uspeha, ako se ne oziramo nato, da je bilo na rahlo položenih nekaj min, češ poglejte nas, kakšni možaki smo mi. Toda srca teh šest deklet so bila v mislih pri svojih pionirjih.
Ravno isto nedeljo so ob najlepšem jesenskem vremenu sedeli ti pionirji v nekem močno z žico zamreženem in z minami pod-kopanem gozdu In se mučili, da naredijo prehod za nadaljnji pohod.
Med drevjem se je lomilo in je pokalo.
Tu in tam se je iz vrha drevesa kakor ustreljen divji petelin prekucnil kak četnik,
ki so ga opazili, in je kakor vreča zamolklo udaril na tla ter obležal.
S plezalnimi derezami opremljeni pionirji BO bili kakor brzojavni delavci visoko na drevesih in napadali sovražne strojnice.
Po gozdu se je razlegalo kakor kovanje.
Hreščeč so treščile granate.
Vzdolž zamreženih hi z mhiami podko-panih pre'kopov v gozdu je besnel hud boj.
Puške so pokale.
Ročne granate so štrbunkale.
Le počasi je stvar šla naprej.
Oberfeldwebel Wesenberg je bil polno zaposlen. Njegov vod je podiral drevje, tako da so vrhovi, padajoči drug na drugega, dali kritja, da so mogli korak za korakom pospraviti preseke.
Leutnant Sonntag je - s svojim vodom iskal z malimi sidri in z iskalnim orodjem brskal po minah.
Za vsemi pregrajami iz vejevja in ovirami so ležali pionirji. Le korakoma so mogli napredovati. Kdor je zašel s pota, je bil zgubljen. Vod Fiihnricha Sonntaga je moral ta dan narediti vozno neko brezupno pot po močvirju.
Vsi pionirji so bili prepoteni pri delu. Vroč zrak je nemo in tiho ležal nad gozdom. Neusmiljeno je žgalo migljajoče sonce na stepo in močvirje.
Iz daljave so se dvigali oblaki dima iz gorečih vasi In se liki oblakom povzpenjali v največje višave.
Kdor se v boju samo bojuje, ima lahko nalogo, ker obrača vse svoje misli na boj in ne opazi, kaj se godi okrog njega.
Kdor pa mora sredi boja delati in trdo delati, ta preklinja. Trikrat prekolne, če je izučen mož, ki je navajen opravljati svoje spretno delo brez motnje in v miru. Prej se mu je bilo treba le potiti. Zdaj ga pa to stane tudi njegovo kri. Pri tem pa še pri delu, ki ima vrednost samo za moment mimohoda, ki pa je vendar nad vse vredno, ker pomaga zmagati.
Obupan sovražnik in obupen svet.
Toda napadalci niso obupani, ampak strnjena in dobro izšolana četa. Možje iz Ceste na brod ob veletoku.
G.
Po ugonobljajočih bojih si smejo pionirji privoščiti nekaj počitka.
Sicer ne smejo iti v dolgih hlačah in finih čevljih v bližnje mesto, lepo, staro, veliko, vedno nemško mesto v najbližji okolici; pač pa so morali nekoliko časa mirovati, ker je bil sovražnik prelomljen.
Njegova severna skupina sedaj ni mogla več proti vzhodu nazaj. In njegovi vzhodni deli niso mogli več proti severu.
Za enkrat se tukaj niso ganili, da so obdržali ločitev in čistili svet v ozadju. Še veliko je tičalo v gostih gozdovih, seli kolesarji, posamezni jezdeci, štabi, da cele prtljage in kolone so izginile. Marsikaterega iščejo še danes.
Mir je trajal le pol dneva in eno noč. Potem 80 ill zopet naprej proti vzhodu v globok neizmeren vzhod,, ki je tekom stoletij pogoltnil že potoke nemške krvi in še vedno ni imel miru.
(Dalje prihodnjič.)
stran 6. — Štev. 52.
KARAWANKEN BOTE
Sobota, 4. julija 1942.
»,Tudi jaz goTorim nemški!**
Ukrajina т zapadni luči
Osvobojena Izpod boljševizma - Nepoplačana hvaležnost nemškim vojakom - S pravo „besnostjo" pri delu
Slika trdega boja
Zgodovina, ruskega naroda je zgodovina boja ruskega kmeta za njegovo zemljo. Agrarna uredba nI samo v vzhodnih ozemljih odpravila kolhozov, ampak predstavlja doslej najglobljo agrarno in socialno preureditev na ruskem prostoru.
Doslej so moskovski demagogi zmerom Ukrajince glede uresničenja njih nad ukanlli. Njih izkušnje o nemški dejavnosti na vojaškem polju, polju uprave in poljedelskih nat-Crtov so ubile tudi pri dvomljivcih vsako sumil jo, da je nova agrarna uredba samo agita-torlčno sredstvo v svrho pridobitve delovne moči Ukrajincev in Izrabljanje njihove rodovitne zemlje. Tako se je videlo pomladi na poljih pravo delavno besnost, kot tudi v vrtovih, na cestah, v delavnicah, hišah itd. .
Komaj so se Ukrajinci zbudili iz presenečenja o novem kurzu in iz svoje letargije kot nastavljeni delavci kolhozov aJi solfenov bolj-fievlške države, so se v tisočih zglaslli pri zborovanjih krajevnih poveljnikov in rajonskih županov.
»Kdo ho^e delati v Nemčiji?«
Razgovarjajoč se so stali poleg časopisnih kioskov in pred lepaki — »Kdo hoče delati v Nemčiji?« je tam debelo tiskano — Delati? Za plačilo, za lasten denar? Delati v Nemčiji, torej tam, kjer so doma vojaki, ki vidijo tu vse tako revno in napačno gospodarjeno ? .Ukrajinski kmet je moral biti vedno pripravljen, da jih 50 ali 100 ali celo 1000 pošljejo daleč tja na Vzhod. Nekaj jih je prišlo čez nekaj let nazaj. Revnejši kot so šli, so se vrnili, nesrečni in reslgniraml. Drugi so Izginili. Sedaj se obrača narod nemSlh osvoboditeljev na vsakega posameznega Ukrajinca: »Hočeš Ц Ti, Ukrajinec, in Ti Ukrajlnka delati v Nemčiji?« Ta poziv na posamezne močno stopnjuje samozavest in s tem veselje do dela in podjetnosti.
Zavarovanje lastnine.
Da zmagovalec nad dosedanjimi gospodarji zeimlje ne pleni in ropa, temveč ukazuje hude kazni za vsako neupravičeno prisvojitev tuje lastnine, da zmagovalec ne grozi s samokresom v roki, temveč kot mojster vajencu kaže,
Novega življenja, ki je naetalo vsied osvobojenja Izpod boljševizma po nemških vojakih v Ukrajini, se ne more meriti samo s političnimi merili. Okret k novemu času se približuje fenomenu, preobratu nadmočnili naravnih sil. V nelcaj tednih je obširno, rodovitno ozemlje črne zemlje dobilo novo, veliko zaledje. S cestami, železnicami in zračnimi zvezami je ozko povezano z zapadom. Ukrajinci so duhovno napravili obrat 1800; kljub vsem nasprotnim zgodovinskim predsodkom tudi za Ukrajino veljavna vizija In flkcija, »Ex Oriente lux«, se je novi, od zahoda prihajajoči življenjski moči umaknila.
kako se kaj najboljše napravi, da zmagovalec ne sestavlja delovnih bataljonov po sovjetskem zgledu, temveč ustanavlja vzgojeva-lišča in šole in se za vsakega zmožnega in delaželjnega zanima — vse to je Ukrajince najprej osupnilo, potem pa napravilo zvedljive In končno za prijatelje nemških osvoboditeljev, diteljev.
čeprav se Izvajajo nove ureditve na vseh poljih z nemško temeljitostjo in načrtnostjo, je nekaj Ukrajincev vseeno prišlo popolnoma Iz ravnotežja. Poznamo rodbino, ki je noč za nočjo spala poleg naloženih kovčgov, košar in
skrinj, pripravljena vedno za potovanje, če bi jih v Berlinu rabili za delo!--
Narod pod boljševiškim korobačem je pozabil gledati čez lastno obzorje in se udeleževati problemov, ki se tičejo ureditve sveta in organizacije dela.
Radi tega so ti Ukrajinci kakor otroci; ne-potrpežljlvi, preveč pridni, ali zaprti, vriskajoč veselja ali potrti In fantastični, kot v deželi bajk. Bolj kot na Zahodu, na Jugovzhodu ali na Severu Evrope je zato vsak Nemec na Vzhodu v službi in Izven nje vzgled in vzgojitelj!	(Dr. H. O. H.)
V Belorusiji ni brezposelnih
Hitro vzpostavljanje industrije - Skoro vsi obrati kurijo s šoto - 12.000 delavcev napravila 400.000 ton šote za Minsk
Minsk, 3. Julija. Kljub težkim razmeram gospodarska obnova v Generalbezirku Belo-ruslja uspešno napreduje. V Belorusljl so v glavnem mali in srednji obrati, ki pridelujejo domaČe surovine, kot poljedelske pridelke, Ilovico, kože In les. Nekaj železarskih obratov je tudi že začelo z delom. Streme za tem, da se Beloruslja sama sebe preskrbi a papirjem In celulozo. V lesni Industriji je začelo delati 17 obratov, med temi ena največjih krtačnih tovarn vzhodne Evrope.
Posebno pomembna je industrija šote, ki je sedaj v polnem teku in Ima nalogo, da bodočo jesen in zimo preskrbi Belorusijo s kurjavo. Kakšne težave so s tem, izhaja že Iz tega, da se skoro vsi obrati in elektrarne kurijo s šoto. Samo Minsk potrebuje okoli 400.000 ton šote, katero pripravlja 10 do 12.000 delavcev.
'V sedmih mesecih obnove v Belorusljl se je
RubelJ izginja т Ostlandii
Denarstvo In posolllniltvo urejeno - Banke lahko Izvedejo vsa zaprošena posojila
Riga, 3. julija. Takoj po zasedbi Litauena, Lettlanda in Estlanda po nemških četah so prejSne banke v teh deželah, posebno Lietuvos IKnkas v Litauenu, Latvijas Banka v Lett-landu In Eesti Bank v Estlandu in nekaj specialnih bank (poljedelska, Industrijska, ku-malnai banka itd.) začele zopet poslovati po sovjetskih pravilih in predpisih — toda pod nadzorstvom nemSkega pooblaščenca.
V Belorusljl pa od sovjetskih bančnih podružnic skoro ničesar več ni bilo, poslopja so bila razrušena ,oprava in knjige uničene, osebje odvedeno — z zopetnim poslovanjem se je zamoglo začeti šele kasneje spomladi tega leta polagoma In stopnjema v najnavad-nejšl obliki. Plačilni in posojilni promet se v Ostlandu razvija povsem urejeno. Banke Imajo denar in lahko vsa zaprošena posojila Izplačajo. Pri vseh bankah so dobroimetja na giroračunih In denarne zaloge narasle.
Rubelj kot plačilno sredstvo izginja Iz Ge-neralbezirkov Estland, Lettland in Lltauen vedno bolj iz prometa. Nadomestil ga je Reichs-kredltkassenscheln. Doslej so zamenjali: V Estlandu od 235 milijonov rubljev okoli 154 milijonov, v Lettlandu od 367 milijonov rubljev okoli 280 milijonov, v Litauenu od 300 milijonov rubljev okoli 212 milijonov.. Tudi eovjetski drobiž, v kolikor za promet ni več potreben, so vzeli Iz prometa. Pri omenjenih ukrepih gre, kar bodi poudarjeno, za prehodno ureditev, končna ureditev denarne veljave pa 6ele pride.
Obnova uihoda
Izgradnja urejenega Šolstva obsega v ukrajinskem Reichskommissariatu ne le ustanovitev ljudskih in poklicnih šol, ampak predvideva v veliki meri tudi ustanovitev strokovnih šol za izobrazbo prebivalstva v raznih gospodarskih panogah. V Vesokem Vemlju, ki je prillčno 25 km oddaljen od Krlvoja, so iz-
r" Dipl. optxker
€. MrontuO 1
ročlll njenemu namenu vrtnarsko Solo, ki ima že 200 učencev. V Dnjepropetrowsku so otvo-rlll srednjo Solo za avtomobilsko stroko. Da se vzgoji naraščaj za domačo obrt, so v Kijewu dne 1. junija izročili njenemu namenu prvo mehanično tehnično šolo.
V vseh ukrajlnsldh pravoslavnih cerkvah so bile za obletnico začetka boja zoper boljševizem molitve za zmago nemškega naroda in FUhrerja Adolfa Hitlerja. Tudi nadškof Aleksej Iz Kremlanca je izdal daljši oklic duhovnikom In ljudstvu, v katerem poziva ukrajinski narod in ga opozarja, da so si na jasnem o važnosti in pomenu časa.
RelchHministor Rosenberg je govoril pred
posrečilo, da so vsi brezposelni zopet zaposleni, tako da že nekaj časa nI omembe vredne brezposelnosti.
Bialoviški pragozd
Lovišče 2GO.OOO hektarov zopet nastaja
Bialoviški pragozd, znan kot najbolj samorasel gozd Evrope, bo po nalogu Relchsmar-schalla in Reichsj&germelstra Hermanna GA-rlnga nastal zopet v svoji prvotni površini In v svojih naravnih mejah v skupni površini 260.000 ha. S tem je dana možnost za na prostem gojitev turov, losov, jelenov, divjih svinj, smjadl, poleg medveda, risa in volka. Radi slabega boljševiškega gospodarstva je bil gozd tik pred uničenjem. Divjačina je postala zelo redka, ker nI bilo nadzorstva In gojitve. Spomladi 1939. so cenili stanje živali v Bialo-wicl na 20 turov, 30 divjih konj, 800 jelenov, 100 risov, 80 volkov ,nekaj medvedov ,nekaj malega losov poleg velikega stanja črne divjačine, smjadl, divjih petelinov In zajcev. Nemška vojaška gozdna uprava je 1916/17 ugotovila 170 do 180 turov, 1500 jelenov, 200 dam-njakov, 1000 srn, 450 kosov črne divjačine In nekaj losov,
odgovornimi možmi Generalbezirka Kiew, kjer je prepričal kmete, da Izvedejo njim poverjene naloge.
V Berlinu je bilo zborovanje vodilnih mož poljedelstva v zasedenih vzhodnih pokrajinah. Dokazalo se je, da je dasedanja pot za obnovo poljedelstva v teh ozemljih prava in da se je odlično delalo vkljub vojnim težavam.
Z novim ogrskim zakonom so izključeni na Ogrskem vsi židje iz služb vseh vrst orožja.





it I a i e n 1 u r I.
BannnoiiiraDe 15
V prostoru pred Sebastopolom V nekem bojnem odseku sebastopolskega trdnjavskega ozemlja zasleduje nemška pehota, ki jo podpira topništvo za naskok, iz postojank prepoden'S boljievike.
(PK.-Aufnahme: Kriegaberichter Kurschat, Sch., M.)
Dokumenti uničenja Sovjetski bojni vozovi, ki so jih v trdih bojih protioklopnjaško topništvo in čete za tiničevanje oklopnjakov popolnoma razbile. (PK. Aufnahme: Kriegs-berichter Schmidt Schneeder, A ti. M.)
50.000 OVC na 1000 km dolgem potu
Od Sovjetov zelo podpirano mehanizlranje poljedelstva je vodilo v stepah Južne Ukrajine do pomanjkanja živalstva, ki ni v skladu z načeli novodobnega gospodarstva. Pri tem pa nudi stepa povsem ugodne življenjske pogoje za ovce. Medtem ko v ozemlju Reicha po-množujejo že nekaj let ovčerejo, predvsem zaradi pridobivanja volne, pa tudi zaradi mesa, bodo sedaj tudi pokrajine južne Ukrajine, posebno pa trava tam zelo na široko razširjenih poti, izrabljene za paSo ovc. Abtellung und Landwlrtschaft beim Reichskommissar fUr die Ukraine je vsled tega dala nakupiti рП kmetih v Wolhynien večje množine ovc, tn se bo te dni vodilo te črede proti jugu. Vsega je 100 čred, po 500 ovc podeželske pasme, ki jo bo gonilo 1500 ljudi na okoli 1000 km dolgi poti. Na jugu bodo v glavnem prevzela ovce državna posestva.
JHate gospodarske novice
Sef amoiiknneUe vojne proizvodnje Nclson Je Izjavil, da bo uvedel krvineko »birko, ui naj bi obsegala vse odvišne luksuzne predmete kot ograje, spomenike, svetilnike itd.
Pregled, ki ga je finski finančni minister Tanner podal v finskem parlamentu o finančnem stanju države, kaže, kako zelo obremenjuje malo Finsko vojna in kako zelo se vlada trudi, da prepreči padec denarne vrednosti. Istočasno je iz ministrovih izvajanj Jasno, da ne vzbuja skrbi niti porast državnih dolgov od 24 na 32 in v kratkem na 50 milijard finskih mark, niti povečanje denarnega obtoka od 2 na 8 milijard finskih mark, dokler se budno pazi na tem, da bo prosta kupna moč, ki jo je minister Tanner ocenil na 15 milijard, pravočasno posneta. Temu služijo novi davčni predlogi. Ti naj skupno z notranjim posojilom skrbe, da se z dvigom državnih dohodkov podpira denarna vrednost in dobi vojno. Smisel finančne politike finske vlade je v tem, da se pritegnejo vsa sredstva za zmagovit konec vojne.
Italijanska trgovska mornarica bo po vojni potrojena, t. J. povečana na devet milijonov ton, je Izjavil Giovani Pala, predsednik Gari-baldi-paropiovne družbe. V italijanskih industrijskih krogih so mnenja ,da se bo Italijanska Industrija po vojni zelo dvignila In potrebuje za to zvišani uvoz rud, premoga, oljnatih semen, fosfatčv, bombaža, volne, lesa Itd. Mnenja so, da bo Italija uvažala letno skupno 27 do 30 milijonov ton blaga. Poleg tega bo pa Italija dala svoje ladje v službo tudi drugim državam.
gtevUni finančni strokovnjaW so, kot amerl-kanska doplsnlžka agencija »United Press« v nekem senzacionalnem poročilu ugotavlja, trdno prepričani, da stoje Združene Države, kot je tudi nedavno član reprezentančne zbornice temno prerokoval, pred državnim bankrotom. UP nadaljuje, da so prepričani, da ob danih razmerah nI več moči lavine zaustaviti. Vsi dosedanji poskusi, tako ugotavlja ameriška agentura, so propadli. Toda normalnega funkcioniranja ameriškega gospodarskega življenja ne motijo samo visoki vojni davki, ampak predvsem močna podražitev surovin in previsoki produkcijski tn transportni stroški.
Ilauswasser« Pumpenanla« gen — Sdmr&groMenXager" Adisen samt Radern fur Gespannwagen — Wasser", Industrie« und Prefllufi" sdilHudie
AWON CSCHIEL
Spezial" Unternehmen Шг Bereifungen und tcdinisdie Warcn
KLAGENFURT, OTTO-PLANETTA-PLATZ 1 / RUF 1101 VILLACH, RINGMAUERGASSE 11 / RUF 4757
IVapravc črpalk za vodo ▼ hiši — Osi s poševnimi valj" čnimi tečaji in kolesa za vozove z vprego — tevii za vodo, industrijo in stis« njeni zrak
Sobota, 4. julija 1942.
A K A VV A 11 .1
stran 7. — St«v. 52.
3% узећ ћкајел) §t)eia
Prt razbiranju plena je moštvo neke danske enojamborlce našlo v mrežah ribo s tremi ofimi. Medtem ko sta dve očesi bill na svojih normalnih prostorih, je bil tretji organ 21a vid natančno na čelo prlraščen.
V	Nordharzu opažajo, kakor poročajo kunce-rejcl, veliko umiranje kuncev v hlevih, kar razlagajo a krmljenjem regrata. Svarijo pred tem, da bi se krmilo z regratom zlasti potem, ko je cvetel.
Nekim rUričom na obali v Ekvadora ee je posrečilo ujeti morskega volka. V njegovem drobovju so nafill škatlico z nanizanimi biseri in dragulji.
V	vsakem evropskem velemestu eo nekatera Imena posebno močno razširjena. Tako n. pr. v berlinskem adresarju In telefonski knjigi imena Schmidt, Schulze In MUller po več stokrat oziroma po več tisočkrat. Na enak način Bo zastopana taka »skupna Imena« tudi v stockholmskl telefonski knjigi. iPo najnovejših Štetjih Ima tukaj 6000 telefonskih naročnikov Ime Anderson, 4700 Johamnson, 4500 Karlsson In 4500 Nilsson.
Kako zelo so naše žen® pripravljene oddolžiti ee vojakom za njihovo dnevno službo, dokazuje, bolj kakor bi se moglo izraziti v besedah, primer iz nekega mesta v Gauu SUd-Hannover-Braunschwelg. Ker Ima izmed deset tam na-
hajajoClh se rezervnih laearetov, samo en lazaret laetno pralnico, perejo perilo ostalih 9 lazaretov, in sicer do 13 stotov dnevno, žene NS-Frauenschaft in Deutaches Frauenwerk. Dan za dnevom napravi perilo Isto pot, od odnašanja preko razbiranja, namakanja, pranja, eplakovanja, sušenja, likanja in pripravljanja za evežo večerno odpremo. To se vrSl kakor na tekočem traku v kakšni moderno opremljeni centralni pralnici, kjer žene dnevno po navodilih pralnega mojstra perejo za vojake. Tako zgolj članice naclonalsoclaJletlCnega ženskega pokreta sperejo mesečno 210 stotov perila.
Pred kratkim eo v St. Wendelu odkrili keltski grob, ki so ga popolnoma nepokvarejnega shranili. V okrogli grobni kotlini, ki je bila napravljena v peščeni zemlji 1,60 m globoko, so ležali v debeli pepelnati plasti zgoreli ostanki sežganega mrtveca In dodatki. Ti so obstojali iz železnega meča, k mečevemu opas-niku pripadajočih delov iz brona, številnih lončenih posod In ptiča Iz žgane ilovice. Kakšen pomen je Imel ta ptič v predstavi takratnih domačinov, še nI pojasnjeno, našli so pa pri drugih prilikah že večkrat take ptiče kot dodatke pri grobu. Številne lončene posode so dali mrtvecu napolnejne z živili In pijačami za potrebe v kraljestvu mrtvih; iz
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! AufbewahrenI
n)mlsek methodiSjeh and ргакШек
86. STUNDE
Wichtige WBrter in gebrauchlichen Satzverbmdungen
Ab 1. Wer Sommer imd Winter bei offe-nem Fenster schlaft, h&itet sich ge» gen ErUcaltunig ab,
2.	Heben Sie bitte den Deckel ab, daanit ich hineinsehen kann.
3.	Herr Maier geht zur Bank, um Geld von seinem Konto abzuheben.
4.	Wir laasen durch einen Dienstmann das Gepack von der Bahn abholen.
5.	Das Abhtfren auslandiscJher Hetz-sender wir5 streng bestraft.
6.	Was Sie hier machen, 1st ein abge-kartetee Spiel.
7.	Ich werde Ihnen die Brosche ab-kaufcn.
8.	Die K6chiin kocht die Milch ab.
9.	In diesem Lager muB taglich fiir 2000 Menschen abgekocht werden.
10.	Die Deutschen simd Abkommen der Germanen.
11.	Zwischen Deutschland imd Japan
wurde ein neues Kulturabkommen getroffen.
12.	Haben Sie tun 4 h Zeit? Leider kann ich heute nicht abkommen.
13.	Nach dem Gewitter trat eine ange« nehme Abkiihlung ein.
14.	Wemn Sie recbte gehen, kUrzen Sie die Wegetredke betrSchtlich ab.
15.	Uew. iet die Abkiimmg von »und eo weiter«.
16.	3 Marnier haben den Wagen ab-geladen.
17.	An diesem Platze ist das Ablagem von Schutt verbotem.
18.	Der Zug wurde am Ausgamgebahn« hof abgelassen, aber er kam trota« dem mit Verapktung am.
19.	Die Giiltigkeit Ihrea Ausweises ISuft mit Ende des Jahres ab,
20.	Bitte, leg«* Sie doch Ihren Mantel ab.
21.	Sie werden mir iiber Ihre Arbeit Rechenschaft abgelegen miissen.
22.	Dieeer Trodler veritatift auch abge-legte kleider.
23.	Reden Sie nicht Imaner, Sle lenken mich von meinen Gedankem ab.
njih se da sklepati na Številno sorodstvo In ugled mrtveca. Meč je bil popolnoma skupaj zvit, običaj, ki je pri poznokeltsklh pogrebih navaden. Ima morda ta pomen, da mrtvemu orožje samo ni več potrebno in da mu zadostuje simbolični dodatek. Grob izhaja Iz časa tik pred začetkom nažega časovnega štetja.
Na poljski poti med občinama Matzkau in Tschekamltz pri Blatni stoji bukev, ki jo cenijo na 150 let staro In je najmogočnejše drevo v vsej okolld. Njen venec je tako raz-sežen In gost, da zamore pod njo ob dežju vedritl 200 ljudi. Pod bukvijo stoji kapelica iz 17. stoletja.
Nek prebivalec v Bchleswlg-holstelnskem mestu Heide je že več let občutil notranje bolečine, katerih vzrok noben zdravnik doslej nI mogel ugotoviti. Klinična preiskava v Klelu je pa sedaj dognala, da se je v telesu na strani nahajal nek tuj predmet, ki se je po razmeroma lahki operaciji razkril kot Slvanka, Kako je ta prišla v telo je možu seveda za-gonetka.
Ne vsakdanje presenečenje je doživel v nekem oboroževalnem obratu zaposleni mož iz Bayerna. Prejel je Istega dne In ob Isti uri dve brzojavki iz dve hrazličnih krajev, kjer sta prebivali dve njegovi hčerki, s poročilom, da je postal stari oče, In sicer v obeh primerih dvojčkov.
žrtev posebno tragičnega nesrečnega slučaja v Koblenz-LUtzelu je postalo neko 7-letno dekletce. Mala je na nekem strmem obrežnem
24.	Der Verbrecher leugnete hartnackig eeine Tat ab.
25.	Wahrend dee Krieges miissen die Bauem die Milch an die Sanimel« stellen abliefem.
26.	Der Wachtpoeten wird alle 2 Stun« den abgelost.
27.	Abgemacht! Morgen tnn beim Stadtbrunnen.
28.	Der Salat wird mit Essig und Ol abgemacht.
29.	Haben Sie beziiglich des Honorars eine Abmachiuig getroffen? Nein.
30.	Das Gras wird im Herbst abgemaht.
W5rter
abgeJcartet — dogovorjen, domenjen abgemacht — to velja ,
abgelegt (Kleid) — star abh&rten (sich) — utrditi (ae)
abheben (ich hob ab, ich habe abgehoben)
— vzdigniti, sneti abholen — iti po kaj abhoren (etwas) — prisluškovati abkaufen (etwas) — odkupiti abkochen — skuhati
Abkomme (m u. w) — potomec; potomka Abkiihlung (w) —hlajenje, ohlada abladen — odložiti, skladati ablagem — odlagati abgelassen werden — odpeljati se
pobočju trgala cvetlice, pri tem ee jI J* epe« drsnllo ter je padla v globoko vodo. Tovarlil pri igri 80 se prestrašili In razbežali, n* d* M potapljajočemu se otroku prinesli pomoč. Tako je nesreča ostala dalj časa neopažena. Poznej# so našli truplo otroka, M je v .iVojUi rokah še držal natrgane svetllce.
V	neki vael pri Osterrode (OstpreuSkchs# Oberland) je neka gena na vrtu raagrnlla otroško perilo, da se pobeli. Ko je prlMa pe perilo. Je pogrešala nekaj reči. Ker je bUa tatvina izključena, se je žena čudila^ da je peril# izginilo. Debelo pa je gledala, ko je ■ eoeedn« hiše priletela štorklja in nato odletela z otroško srajčico. Pri štorklji so dobili mlade In T gneesdu so našli že večje Atevllo Jopic, ШаВ^ čepic, ki so bile nabavljene >brea točke.
V	zoološkem Institutu v Leipzigu Cvet# Bft treh različnih mestih banane. Cvetna odevala žare v nežni karminasto-rdeči barvi In ae pozneje zavijejo na konicah. Vsakikrat M. 90 ete« pinj naiprej potisnejo stojijo skupine tafra« nasto-rumenega cvetja.
Nekomu prebivalca azila ▼ PeteBenD fv Španiji), ki je bil 24 let slep, eo m klnirglColm posegom vrnili vid.
fSONNTAGS* UND NACHTDaNST
der Apotheken ta Kralnburfl
vm 4. Me 11. fuB	,
MB M. BAUCH
ablaufen (es lief ab, es ist abgelaufen)^ —» potegi
ablegen — sleči, odložiti ablenken — odvrniti ableugnen — tajiti, utajiti abliefem — oddati, oddajati ablosen (einen Posten) — zamenjati abmachen — beliti, napraviti betrachtlich — znaten Brosche — zaponka, napranica Deckel (m) — pokrov Erkaltung (w) — prehlad hartnSckig — trd, trdovraten Hetzsender (m) — radijski oddajni!^ Id hujska
hineinsehen — vldeU v kaj Sammelstelle (w) — nabiralnleft, гМгвИЗб« Trodler (m) — starinar Wegstrecke (w) — pot, koe pota
Redewendansen Geld abheben — denar dvigniti ein abgekartetee Spiel machea — ahrbmj
kaj zasnovati, skovati, (skrivaj M meniti.
ein Abkommen treffen — dogovoriti м nicht abkommen кбппеп — ne moči Ш eine Sache tritt ein — nekaj se zgodi Rechenschaft ablegen — račun dati Salat abmachen — solato pripraviti,
eine Abmachung treffen - dogovoriti se
Elnige lOOKublkmeterFlchten-
echnlttholz,
trockene Ware, 0.—IV. Klasse oder sagefallend kauft gegen Bofortlge Kasse. Envlinscht wSre VersanđmSgllchkeit mehrerer Waggons von elner Verladestatlon. Bezugschelne vorhanden.
HANS TRANINGER Klagenfurt, VClkermarkter Str.
Bahnlibersetzung
Theodor Rabitsch
str. Vcit an der Sawe
llalien-KontiRefonl 1942
Ital.-Einfuhrlizcnzbesitzer fiir Sdinitt-, Bau- und Rundholz sucht ausfuhrbc-rechtigte Lieferanten.
Zusdiriften unter „Nr. 1599" an
Mh, Klagenlurl, Aller Plalz 1
OBERSCHULE FOR JUNGEN In Kratnburg
Sprechstunden in der Zeit vom 4. Juli bis 31. Juli 1942 jeden Montag und Dienstag
von 10 big 11.30 Uhr.
Die Direction.
Max Hloget & U. Srcbre
Manufakturvaren
Viiladi, DraubrOAe AdolM1HI«r-'>lali • Dul 4875

Seilerei (тгтипа)
KraimArg
Am Baumgarten
lu
SPIEZIIAIL-SCIHACH-EIBZIEIUGUNC;
KAVALSCHA-SPIEL-ERZEUGUNG
DOMSCHALE- OBERKRAIN
Kdrnfnerisdie
Kiagenfurt
Landeshypothekenansfalf
Das Geidlnsfifat aes Gancs
Вотбаме з
Fernrnf 2416, 2417
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiidierliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gewahrung von Gemcinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalsdiuld-scheinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten.
Btrsn Stev. 52.
KARAWANKEN BOTE
SoTjota. 4. ЈцНјћ 1942.
£i€^ispieie
Ailgemeine Filmlreuhand G.tn.b.H.-ZweigsielleVeldes
A 8 8 LING
5.	ЛШ:. um 15 und 19.30 Uhr
6.	Vn. um 19,30 Uhr
7.	vn. um 19.30 Шг BriWerlein fein
Jusendllche unter 14 Jahren nicht zugelassen 9. VII. um 19.30 Uhr
10.	vn, um 19.30 Uhr
11.	VII. um 16 und 19.30 Uhr Du imd ich
B'ur Jugcndliche zug-ilassen!
DOMSCHALE
4.	VII. um 19.30 Uhr
5.	VII. um 17 und 19.30 Uhr
6.	vn. um 19.30 Uhr Der Opemball
rUr Jugendllche nlcht zugelassen!
8.	vn. um 19.30 Uhr
9.	vn. um 19.30 Uhr Zentrale Rio
FUr Jugendlloho nlcht zugclassen!
KRAINBURG
3.	vn.
4.	vn,
5.	vn.
6.	vn.
Die lustigen Vaigabun<Ien FUr Jugendllche nlcht zugelaseen]
7.	vn.
8.	vn,
9.	vn.
Hauptsache gliicklich
FUr Jugendllche nlcht zugelaseen!
10.	vn
11.	vn.
Der Meineidjbauer 'ogendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen
& A A K
4.	vn. um 119.15 Uhr
5.	vn. um 16.30 und 19.16 Uhr Die Kelkierin Anna
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
7.	vn. гна 1&Л5 Uhr
8.	vn. um 19.15 Uhr 0, vn. um 19Д5 Uhr Mfiimer miissen so sein
FUr Jngendllche nlcht zugelassen!
m---——
tiTTAI
4.	vn. um 19.80 Uhr
5.	vn. um 16 und 19.30 Uhr
6.	vn. um 19.30 Uhr Zwischen Himmel und Erde FUr JugendUclie nicht zugelassen! ©. vn. um 19.30 Uhr
Manner miiseen so sem
FUr Jugendllche nlcht zugelaeeen!
NBUMARKTB
i. vn. mn 19.80 Uhr 5. vn. ШП 16 uad 19.30 Uhr Im Schatten dee Herges FUr JagendUche nlcht zugelaseen!
8.	vn. um 19.30 Uhr
9.	vn. um 19.30 Uhr 10. vn. um 19.30 Uhr Zentrale Rio
Mr Jugendllche nlcht zugelassen!
RADMANNSDORF
4.	vn. um 20.30 Uhr
5.	vn. um 16 und 20.30 Uhr Der Meineidbauer
JugendUche unter 14 Jahren nlcht zugelassen
8.	vn. um 20.30 Uhr
9.	vn. um 20.30 Uhr Ein Robinsodti
_FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
s A I R A C H
11.	vn. шп 18.30 Uhr
12.	vn. um 15.30 imd 18.30 Uhr
Irrtura dee Herzens
FUr JugenđUche nicht zugelassen!
STEIN
4.	vn. um 19.30 Uhr
5.	vn. um 10, 15.30 und 19.30 Uhr
6.	vn. um 19.30 Uhr
Zwischen Himmel imd Erde FUr Jugendiiche nicht zugelaeeen!
8.	vn. um 19.30 Uhr
9.	vn. um 19.30 Uhr
Alarm auf Station III JugemđMche unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen
ST. VE IT
vn. um 19.30 Uhr G. vn. um 16 und 19.30 Uhr
Irrtum des Herzens
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
8.	vn. um 19.30 Uhr
9.	vn. um 19.30 Uhr
Zentrale Rio
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
V E L D E S
4.	vn. um IT und 20.30 Uhr
5.	vn. um 14.30, 17 und 20.30 Uhr
Hauptsache gliicklich
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
8.	vn. um 20.30 Uhr
9.	vn. um 20.30 Uhr
WeiBer Flieder
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
WART
4.	vn. um 19.30 Uhr
5.	vn. um 13.30, 18 und 19.30 Uhr
Die verschwundene Frau FUr Jugendllche zugelassen!
S^nion ^rill
ELEKTRO-GESCHATT
DOMSCHALE
Wldflumg von Elektro-motoren und Elektro-1ns tailatlon
Audi Itn Kriege
GUTE SCHUHE
be!
ANTON JANESCHITSCH
SCHUHHAUS, STEIH
Valika izbira v letnih sandalih
TONTSCHITSCH
♦	Zimmermaler
♦	Anstreidier u.
♦	Sdirihenmaler
STEIN, SCHUTTNr.50
OBERSCHULE FIIR JUIVGEIV Ш KRAINBIIRG
Krainburg, Gallenfelser Sirafie (friiher Siaaisrealgymnaelum Kralnbarg)
AUFNAHMEPRUFUNGEN : 1. Klasse:
Mittwoch, 26. August 1942, 8 Uhr.
Hohcre Klassen: Donnerstaig, 27. Aug. 194'2, 8 Uhr.
Ajnmeldungen eind eohriftlich bis zum 8. August 1942 einzu« bringen.
Dem Gesuohe eind beiizufUgen:
1.	Das letizte Schulzeugaiis.
2.	Der Nachweis der arischen Ab-ataramung.
3.	Der Nachweis der Staatsange-horigkeit (Heimatschein).
4.	Das Impfzeugnis.
Aufnahmebedingiuigen; Кбгрег« liche umd geistige Gesundheit, ele. men tare Beherrschung der Grund-rechnungsarten.
Die Direktion.
SPREJEMNI IZPITI: 1. razred:
Sreda, 26. avgusta 1942 ob 8. uri,
Višji razredi:
četrtek, 27. avgusta 1942 ob 8. uri.
Prijave je vložiti pismeno do 8. avgusta 1942.
Prošnji je priložiti:
1.	Zadnje šolsko spričevalo.
2.	Dokaz o arijskem pokolenju.
3.	Dokaz o državljanstvu (domov-niča).
4.	Spričevalo o cepljenju.
Sprejemni pogoji: Telesno in duševno zdravje, osnovno obvlada« nje nemščine, obvladanje osnovnih pojmov računstva.
Ravnateljstvo.
3f£mi JffKomat
BUDHA0ER,V£RG01DER DOMSCHALE - 8CHUL0A8SB
ESSIG
Fabrik C.Wenger KIsgenfurl
Očala
vseh vrst in tudi po receptu, dobite pri
Johann Sdblebnlg
Upllk - lihren / Domsdiaie
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
MEDOPHARM
Arzneimittel
sind treue Heifer Ihrer Gesundheitl
Medopharm-Arznelmitfel sInd nur in Apotheken erhaltlidi,
MEDOPHARM
Pharmazeutisdie Praparate Gesellsdiaft m.b.H. MOndienS
m mm ■ »»жфи mm
Slnžbo dobi	Prodam
Oskrbnik - krnelo-veleč za večje posestvo v Rarntnu se sprejme. Lasten lov in ribolov. Vešč mora biti oskrbo-vanjagozdov. Znanje nemščine vsaj delno - predpogoj. Ponudbe na Karawanken Bote pod „Trajna služba". 1841—1	Sllolak.liBrbollnei dobite pri FraUZ .\apolnlk, Eisen-u.Farbenhandlung Kalk- u. Zement-niederlage,Klagenfurt, Krefeldersir. Nr. 9 - Ruf 3009
	Kromatično harmoniko prodam ali zamenjam za diatonično harmoniko. Dopise na Windisdier Josef, Stanesdiitz 10, P. St. Veit/Save. 1874—6
Brivskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme takoj ali po dogovoru. — lohann Holler El-snern((2 b.laak//.	
	Motorno kolo znamke Ariel, ?оо ccm, dobro ohranjeno prodam. — Vprašati pri Karaw. Bote, Krainburg. 3873—6
Fotografski vajenec se sprejme. Predpogoj: dober risar. — Foto Jug, Krainburg. i835—l	
Služkinjo zt vsa hišna dela, ki zna tudi kuhati, po možnosti vešča nemškega jezika, išče zdravnik dr. Streit, Klagenfurt, Villadierring 17.	Hohnerjevo harmoniko novo tritonsko in loloapari Agfa-Kadett 6%^ prodam. Dopise na Karawanken Bote, Krainburg. pod značko „nobner". 1872-6
Solerja za tovorni avtomobil na pogon z lesnim plinom, 6'/2 ton, Bussing, samo prvovrstno moč za takoj išče Hans Uhlsdimied, Sagewerk Villadi, St. Johannstr. 2j.	
	Knpim
	Nakup zlata - srebra, starega nakitja tudi briljantov in biserov. B. Schoff- mann Juvelier Villadi. 1795—7
Kupim vse lanske in letožnjc Številke Karawanken Bote. Plačam 20 RM. — Dolenz,Waben II, P. Cilli. 1870—7
C.u.D„lnlOTSCHI
Zeu^-Hammerverhe • STEIN IN OBERKRAIN
Kupim vse lanske in letožnjc Številke Karawanken Bote. Plačam 20 RM. — Dolenz,Waben II, P. Cilli. 1870—7
Xlar srpbrn denar
staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habenidit Klagenfurt, Bahnhof-stral5e Nr. 24. — Nr. 27 Ank, Gen
A 41/3256 N91—7
Nekaj Sto kubičnih metrov rezanega smrekovega lesa, suho blago 0. do 4. razreda ali kakor pade od žage se kupi proti takojšnemu plačilu. Zaželena je odpo-šiljatev več vagonov iz iste nakla-dne postaje. Nakaznice so na razpolago. Ilans Tra-nlnger. Klagenfurt VolkermarkterStr. Bahniiberstzung.
1799—7
Zdravilna zelIMa
Krhlikovo lubje, beladona liste in korenine, arniko-vo, lipovo, bezgo-vo cvetje, robido-V0-, malinovo- in jagodovo listje, ržene rožičke, suhe gobe itd. stalno kupujem po dnevni ceni. - Zmitek Franz, Wodieiner Feistritz, - Ober-
krain. 1749—7
Lisilnall rezani les
bukov.hrastov, jesenov, javorov, jel-Žev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger KJagenfurt, Vol-kermarkter StraKe Bahniibersetzung.
Duhova drva
za gorivo stalno kupujem vsako količino po dnevni ceni. — Zmitek Franz, Wocheiner Feistritz — Ober-krain.
Železen umivalnik
dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene na Karawanken Bote, Krainburg, pod
„rmivalulk",
J871—7
toln (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 52227 na Karawanken Bote, Klagenfurt
ženitve
Mladenič 30 tih let sem; želim spoznati simpatično, srednje ali visoke rasti, sebi pimerno in razumno srce, katero bi razumeti hotelo idcnlno ijn-beZfn, katere si želim — in me pripeljati na pot srečne bodočnosti. So-mižljenka - naj pošlje svoj naslov na Karawanken Bote, Krainburg pod „(lOlIca 20/26"

Scmt$a
KAUFHAUsI đ>etH&ehate
* >
ZahnbOrste wenig anfeuch«en. nur leicht uber .Rosodonl*. Bergmanns fe»te ZaWn-posta. streichen.
Rosodon«" schouml gu» unđ is« won ous-' ^ezei<Wer Wirkong schon bei kleiner Menge.
Bergmannm fe«te Zahnpasta Д. H, A« eergmann. Waidheim (Sa)
m 0
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
KONDITOREI
STEFAN loGATSCHAR пЕм-бОмибш.
Kadar hočete kaj kupiti, dati v najem ali v zakup, ako hočefe kaj menjati ali se celo poročili, povsod je
»NAII 0CILA\S«
NAJHITREJŠI POSREDOVALEC
pri vsem lem je pa lako poceni.
Vsaka beseda slane 6 Rpf in debelo tiskana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpf. Oglasi se sprejemajo do ponedeljka in srede in sicer prii
NS.-Gauverlag Karnfen, Klagenlurf, Bismarcicring 13 NS-Gauverlag Kamten, Zweigverlag Krainburg, Veldesersfr. 6