121 trst, v sredo 3 maja C9II Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Mi ofc ssdeljah la prazslklb it 5., ik pensdelJUfc «11. sjatraj. FosamitBe i te os prodajajo po S nvA. (€ atoi.) v aanogik tobakarnah t Trstu In okolici, Gorici. Kranja, Bt. Pote«, Postojni, Sežani, Nabroiini, St. Luciji, Tolmina, Ajdov-Uini. Dornberga itd. Zastarelo iter. po 5 iti. (10 atot.). OSLABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 kolona. OEJSE: Trgovina« in ebrtni oglasi po • nt, mm, •smrtnice, zahvale, poslanica, oglasi denarnih savodov po SO st. Msi. Za oglase ▼ tekstu lista do 5 m* 30 K, vsaka sadaljna vnta K 2. Mali oglasi po A stoL beseda, aaj-aaanj pa 40 atoL Oglase eprejema Insaratni oddal »k uprava .Edinosti". — Platoje ss iikJjnfcno ls upravi PliJTijlvo In utoZljivo o Trstu. „Edinosti' PINOST Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko* NAROČNINA ZNAŠA is ms«/ bb oslo Isto a« K, pol Isto a K, S mesece O K; na mm- toAo kros dopoalaae aarofiniao, M oprava as ozira, ■aiotolna oa isSaajs ,J9llOinu strna«: so aalo M« Kraa W», aa pal lata Kras I SO. b^ ss podajo bb aredntftvo Usta. Nsfranko-vaan pimaa as M aprsjaaajs la rok spisi st ss vrtiš)« RvsMm, oglas* ia reklamacije je potikati aa apravo listo. UaKDMlSTVOi sMot filorpls fialatti It (NaradaJ tam) IsdajatoH ia odgovorai arodaik &TKFAN 60DIKA. Lastnik koaaorog Usta .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" vpiaaan zadrega z emejeaim poroštvom v Trsta, alios = GHorgio Galatti fttev. 18. - Poilno-hraniMfaH rataa IL S41C52. TELEFON fL 11-57. BRZOJAVNE UE5TL Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 2. Zboftiica je nadaljevala razpravo proračuna ministerstva za poljedelstvo. Žrebanje. DUNAJ 1. (1860. državne srečke). Na današnjem žrebanju 5% 1860. državnih srečk je glavni dobitek K 600.000 zadela ser. 3322 št. 9, drugi dobitek K 100.000 ser. 11.564 št. 14, tretji dobitek K 50.000 serija 709 št. 13. DUNAJ 1. (Srečke ital. rdečega križa). Na današnjem žrebanju v Rimu je glavni dobitek 30.000 lir zadela serija 9233 št. 5, po 2000 lir serija 2097 št. 42 in ser. 118 St. 31. Iz Meksike. PARIZ 2. „New-York Herald' poroča iz Meksike, da so ustaši predvčeraj blizu Cuernavace napadli železniški vlak in ubili Štiri potnike. Ruska duma. PETROGRAD 2. (Petr. brz. agentura). Državna duma se je zopet sestala in je pričela razpravljati zakonski načrt o zavarovanju delavcev proti nezgodi. Pričakovati je velikih debat. Španski kralj bolan. PARIZ 2. „L' Intrasigeant" piše, da je zvedel iz absolutno zanesljivega vira, da je kralj Alfonz težko bolan. Zdravniki, ki se vsak dan posvetujejo, so ugotovili težko tuberkulozo, ki zahteva nujnih odredeb. Zdravniki so baje svetovali kralju, da se poda na lečenje v Švico. Členi bosanskih trgovinskih zbornic na Dunaju. DUNAJ 2. Danes je iz Budimpešte dospelo okolu 60 Členov bosanskih trgovinskih zbornic. Na kolodvoru jih je vsprejel župan, oba podžupana, predsednik in podpredsedniki dunajske trgovinske zbornice, več členov iste, mnogo občinskih svetovalcev in bosanski dijaki. Predsednik Scholler je imel nagovor, v katerem je prisrčno pozdravil došle goste, lstotako je došlece pozdravil dunajski župan. Zahvalil se je za pozdrave predsednik sarajevske trgovinske zbornice. Nato so se gostje podali v hotel. Popoludne so bosanski gostje prišli v trgovinsko zbornico, kjer jih je vsprejel predsednik Scholler, členi zbornice in urad-ništvo. Odvrnil je predsednik bosanske zbornice Branković. _ Maši nedeljski shodi. Shod na K o n k o n e 1 u, ki se je vršil v gostilni gosp. Štefana Ferluge je bil jako dobro obiskan. Zborovanje je otvoril gosp. dr. Just P e rt o t, ki je pojasnil, da se je moralo tudi na tej skozi ia skozi zavedni točki okolice sklicati shod, da pravočasno opozorimo volilce na važnost reklamacijskega postopanja z ozirom na običajne izpustitve, pogreške in izbrise imen naših opravičenih volilcev iz volilnih izkazov. Nadalje je razkladal govornik posamezne določbe volilnega zakona, ki prihajajo za okolico v poštev pri reklamaciji, agitaciji in na volilnem činu samem. Pozival je vse zborovalce, da se vsi složno pridružijo častnemu vspehu prihodnjega 13. junija, to je druge obletnice po radostni zmagi na deželnozborski volitvi v okolici. Nato je v vznešenih besedah vspodbu-jal g. J o s. J e d 1 o w s k i na vstrajno delo mej delavci-rojaki v mestu samem, kjer tolikokrat gospodarska odvisnost provzroča in zakrivlja politično odvisnost od narodnih nasprotnikov. Zavedna okolica mora mestnim Slovanom pomagati in pokazati, da ob Adriji je tudi Slovan doma in da ga ni smeti več zaničevati, niti zapostavljati na lastni zemlji. Mnogo se je zboljŠalo, ali še treba vspodbuje in odločne volje, da v do-glednem času dosežemo idejal popolne enakopravnosti slovenskega življa na vseh poljih. Gospod deželni poslanec Št. F e r 1 u g a je na to v daljšem lepem govoru izražal svojo radost, da se v okolici vedno manjša število onih odpadnikov, ki liki Efijalt v starogrški zgodovini izdajajo in prodajajo svojo lastno kri in svoje brate. Izobrazba in gospodarska učvrstitev našega ljudstva odpirata oči tudi onim zanikrnim in nevednim, tako, da zavednost in značajnost postajata očitneja povsodi. To se posebno pokazuje na volitvah, kjer naši dosedanji vspehi dokazujejo, kako narod misli in kako se ne daja več slepo mamiti. Na zaključku je bila sprejeta z radostjo in soglasnim odobravanjem kandidatura g. dr.a Rybara in zbrani so se skupno z izvrstnim pevskim zborom „Višava" napotili skupno na shod v Bane. Volilni shod v Kolonji se je vršil predpoludne v Novem Konsum-nem društvu. Imenom političnega društva „Edinost" je pozdravil navzoče dr. Just P e r t o t, izrazivši posebno zadovoljstvo na tem, da je po želji volilcev tega okraja sklican ta sestanek pod tem novim in gostoljubnem krovom — na meji mej mestom in okolico. Opozoril je pred vsem na pomen in važnost bližnjih volitev z ozirom na izkrivljeno zadnje ljudsko štetje in kazal posebej na potrebo, da se narod marljivo poučuje v volilnih stvareh, kajti, kakor kaže naprimer volilni proglas Nemcev, ki pov-darja, da velja v Trstu volilna dolžnost, niti politiki niso še dovolj poučeni o vsem. Ali državljanska pravica do svobodne volitve postaja nam Slovencem iz političnih in gospodarskih ozirov na tržaškem ozemlju v pravo narodno dolžnost. Ali to pravico si moramo potom reklamacijskega postopanja posebej ohraniti in priboriti. Na to je g. dr. J. M a n d i č v daljšem govoru pojašnjeval vse podrobnosti volilnega zakona glede reklamiranja in je v poljudni obliki in s pomočjo izgledov in primerov razpravljal o važnih možnih slučajih, ki omejujejo in izključujejo volilno pravico. Kakor 'ni zemljiška posest neizpobitno zajamčena, dokler ni izvršen nje vpis v zemljiško knjigo, ravno tako ostaja volilna pravica zajamčena le onemu, ki je pravilno vpisan v volilni imenik in ki je znal z dokazili takoj zavrniti morebiten predlog za izbris iz volilnega imenika, naperjen od nasprotne strani. S toplim pozivom, da store vsi svojo narodno dolžnost, — kar je bilo z navdušenjem vsprejeto od strani vseh navzočih — je bil zaključen ta shod po dveurni diskusiji, v katero so ponovno posegali vmes tudi posamezni domačini in gg. Jos. Muha in Vetrih. P O D L i S T E K. Udovica. Povest Iz 18. stoletja — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Isti hip je začutila močan udarec na obrazu, kateremu je hitro sledil še drugi. Surovina se ni mogel vzdržati, da bi je ne pretepaval. Giti je udrla kri iz nosa. Sirota se je silno prestrašila, ko je zagledala kri. „Na pomoč, na pomoč!" je klicala z živinskim glasom, na kar jo je popal Zana z obema rokama ter jo odnesel v njeno sobo, pak zaklenil vrata s kletvijo na jeziku. Od znotraj je bilo čuti dolgo, obupno Gitino jokanje, dočim je sedel Zana za mizo ter mirno kadil. Drugi dan in še naslednji je ležala Gita v postelji. vBila je bolna od težke razburjenosti ... Še pomisliti ni mogla, da bi se moglo njej, potomkinji tako ugledne rodo-vine, kaj takega dogoditi. Žalostno ! Sedaj je jasno videla svojo grozno usodo... Ta surovina je zmožen vsega. Vsemu svetu se je zamerila in nikjer ni mogla iskati utehe. „Oh, moja deca in sirota jaz lu je tožila na svoji postelji. Ali je to kazen božja... za Jeleno in za vse, kar sem hudega storila ? ... Ko je Gita vstala iz postelje je bila zelo slaba. Zahtevala je, da jej obed prenesejo v njeno sobo, a tega ni dovolil Zana. Po obedu je prvi spregovoril Zana. „Čuj me, žena! Midva sva na posestvu tvojega prvega moža. Vse je last njegovih in tvojih otrok, a najino samo to, kar si pridobiva. Zalo je treba delati, pošteno delati. Jaz delam in se trudim od zore do mraka, in še ne zadostuje. Moraš tudi ti delati. Dosedaj nisi delala nič, a tako ne sme dalje. S takim tvojim gospodinjstvom ne prideva dalje ... Pravim ti sedaj, da se tudi živo lotiš dela ... Lenuha ne bom trpel ... In mislim, da me boš ubogala, ker jaz se ne šalim z nobenim." To je bilo drugo razočaranje za Gito. Sedaj mora še delati in se mučiti zanj. Ali ga je zato napravila za plemiča, da bo sedaj njegova dekla? Kaj jej je preostajalo ?... Morala se je pokoriti brezobzirnemu človeku, ki je dobil vso oblast nad njo. Gita je res pričela delati, kakor je želel njen mož. Vstajala je zgodaj, takrat ko on, Domače vesti. Promocija. Na c. in kr. živinozdrav-ntški vis. šoli na Dunaju je bil dne 28. aprila promoviran živinozdravnikom g. Andrej P o b e r a j, doma iz Solkana pri Gorici. Za narodno obrambo! Pišejo nam: Rojaki 1 Slovenci-Slovani! Dogodilo se je nekaj groznega, nekaj neverjetnega 1 Trst je kar Čez noč obseden in — zaseden po sovražnikih! Pred nedolgo časa je bil sovražnik le na hribih, daleč od našega mesta in meščani so živeli tu brezskrbno, ker so bili gotovi, da sovrag ostane v primerni oddaljenosti. Kar čez noč pa je — strah in groza — predrl trdnjave na hribih in danes obdaja že vsa predmestja — da, celo v mestu samem že grozi 1 Vse, vse je prenapolnjeno žnjim in bati se je najhujšega! Nam je sicer žal, da vas moramo strašiti zdaj v lepem maju, ko ste vsi zaljubljeni v našo lepo južno naravo, ali stvar je vele-resna 1 Kar smo napisali tu gori, ni nikaka aprilova raca, da-si je bila rojena v aprilu! Dne 29. minulega meseca je tržaški „Piccolo" prinesel skoraj kolono dolg članek, v katerem piše zgorajšnje grozne note na naslov Cittadinov. Mraz nas je pretresel, ko smo prečitali to najnovejšo novost, v kateri je Mayerjevo glasilo napisalo med drugimi tudi ta le odstavek: „L' immigrazione slovena non si addensa soltanto a S. Giacomo: tutti i quartieri ec-centrici e tutto il suburbio ne son pregni". (Slovensko priseljevanje se ne zgoščuje le pri sv. Jakobu: vsa bivališča v predmestjih in v spodnji okolici so jih že natlačeni!) Daleč smo prišli! Iz onih štirih advokatov, calati dalle montagne, je kar Čez noč navstala nevarnost za mesto in predmestja ! In to niso Potemkinove vasi! „Piccolo" je vendar enkrat povedal resnico in ker je, ko to pišemo, vreme zelo razburkano, se bojimo, da bo kmalo konec sveta 1 Pa naj pride, kar že mora priti! Mi se bližamo volitvam in naše vrste se morajo še bolj utesniti, tudi če bi imela „Piccola" in njer gove Potemkine odnesti burja! Da vas obvestimo kaj je še v nevarnosti — kakor poroča „Piccolo": „Zraven mesta in predmestij so še Barkovlje, Škor-klja, Kolonja, Rocol, obe Magdaleni, Vrdela, Rojan, Greta, Škedenj, zgornja Čarbola, Sv. Vid in Sv. Ana!" Kakor vidite, je to — malenkost! Lahi hočejo napeti vse sile, da poitalijančijo vso to bagatelo — ako se jim ne dogodi, kakor onemu volku, ki je hotel popiti vso vodo iz vodnjaka, a je revček prej počil! Sinočnji shod v Ivaniševičevi gostilni na trgu Giuseppina za volilce IV. volilnega okraja je izpal nad vsako pričakovanje krasno, v Predsedoval je g. Kovač, govorili so g. Šorn, ki je pojasnjeval rekla-macijsko postopanje, kandidat g. Škrjanc, g. Jaklič, g. Križmanič in g. Munih ki so vsi povdarjali, da moramo gledati, da borno dne 13. junija t, 1. častno nastopili. Večni komedijanti. Naši ljubi sosedje in njih zarod postajajo dan za dnevom bolj smešni, čim resnejše hočejo nastopati. Tako so igrali jako klavrno ulogo včeraj o priliki praznovanja 1. majnika. Kakih 15—20 golobradih, bledih mladičev pristnih Dantejevih potomcev, je marširalo prepevaje izzivalne pesmi po Acquedottu ob kakih pol 1. uri pop. ter junaško zapelo pred slovensko delala neprenehoma do mraka. Potrpežljivo je delala in prenašala svojo grenko usodo, prepričana čim dalje bolj, da je to kazen božja za njene grehe. Kolikokrat se je spomnila svojih otrok! Z Jeleno se je že davno sprijateljila in vroče je želela, da bi jo videla, še več, želela je, da se preseli k njej ter se reši sedanje sužnosti. Ali do tega ni smelo priti, to je uvidela sama. Ali da bi bila vsaj Magdalena pri njej. Da bi bila doma; mnogo lažje bi prenašala težko breme, a je zopet pomislila, kaj bi rekla Magdalena, ki je že medtem postala cela deklica, ko bi videla njeno žalostno življenje? Kako bi jej prijalo življenje na materinem domu ? „Da, vse to je kazen božja!" je govorila nesrečnica in prenašala potrpežljivo težko delo, ki jej je jemalo telesne moči. Posušila se je in postarala, da jo je bilo žalostno pogledati. Največ jo je peklo to, da ni njen mož z nobeno besedo priznal njene požrtvovalnosti, ali s čim pokazal, da jo varuje. Večkrat je komaj stala na nogah, komaj gibala z rokami, a vendar delala, samo da se ne bi kregal nad njo surovi njen mož. Zani je vendar ugajalo, da se je žena tako spremenila. Pila je vedno le vodo. Šolsko hišo v tej ulici ... a Trieste no se parla ke talian. Žalostno je za vas, dragi sosedje, ako morate vedno ljudem šele pripovedovati, da se v Trstu govori le laško in da je Trst laško mesto. To dokazuje najbolj, da ste vi tudi prepričani ravno o nasprotnem, namreč o tem, kar mi vemo, a ne kričimo: da v Trstu namreč se govori tudi slovensko. In to vas peče, odtod vaš strah. Ciril-Metodov obrambeni sklad. — i Prejeli smo: Prispevki za ta sklad kapljajo ' prepočasi. Vse letošnje leto se ni nabralo niti 50 kamenov. Potemtakem bomo čakali še par let, dokler dosežemo Število 1000. Sicer ni nič čudnega, če ostanemo v tem oziru za Nemci, Čehi ali Poljaki. To je pa vendar naša dolžnost, da storimo, kar je v naših močeh. Posameznih mecenov menda ne bo dosti več. Zato naj se bolj zavzamejo društva in korporacije za to stvar. Med 40 do 50 člani nabrati recimo, v pol letu 200 K ni taka reč. Razun tega pa bi morda lahko tudi društva sama pridodala kako svotico. Želeti bi bilo, da bi društveni odbori to upoštevali in pri količkaj zanimanju dosežemo lahko še to leto vseh 1000 kamenov, torej vso zgradbo. Divaška vilenica bo — kakor že javljeno — v nedeljo dne 7. majnika popoldne sijajno razsvetljena. Pričakovati je, da ljubitelji krasne narave in podzemeljskih Čudes porabijo to redko priliko ter da pohite bodočo nedeljo v Divačo in si ogledajo to našo podzemeljsko krasoto. Pota v jami so lepa in z lahkoto dostopna vsakomur. — Vstopnina po znižani ceni je 1 krona za i osebo. Slovenci! Pohitite v nedeljo v obilem številu v divaško vilenico in dokažite s tem, da znaste ceniti krasote, ki jih krije v sebi i slovenska naša zemlja ! Občni zbor „Delavskega podpornega društva" se je vršil v nedeljo dne 23. j aprila 1911 ob 10 uri predpol., in je bil precej dobro obiskan. Radi odsotnosti gosp. predsednika prof. Matka Mandica je predsedoval podpredsednik dr. Fran Brnčič, ki ,e prisrčno pozdravil zbrane člene. Opozoril je, da udeležba sicer ni tako ogromna, kakor je bila navada prejšnja leta, ali tega ni pripisovati morda nezanimanju za društvo, marveč je smatrati kakor znak popolnega zaupanja udov v dosedanje vodstvo društva. Govornik je naglašal da je društvo v mi-nolem letu vsestransko lepo napredovalo ter je izrazil željo, da bi tudi v prihodnje ostalo tako. Tajnik Ant. Legiša je poročal o društvenem delovanju, ki je bilo v minolem letu ob danih razmerah jako povoljno. Odstopajoči odbor je imel 42 rednih sej, v katerih so se reševale društvene in stvari posameznih udov v korist društva in zadovoljnost članov. Novih članov je bilo vsprejetih 372 možkih in 97 ženskih, skupaj 469; brisanih je bilo oziroma izstopilo je 416 možkih in 115 ženskih, skupaj 531. Koncem leta je štelo društvo 2 častna člana, 10 ustanovni-kov, 15 podpornikov, 1083 rednih možkih ter 207 rednih ženskih, skupaj torej 1317 udov. Umj-lo je 16 udov in sicer 12 možkih in 4 ženske. Bolnikov je bilo 502, kateri so se zdravili deloma v društveni ambulanci, deloma v mestni bolnišnici. Obiskavala ni nobenega; opravičevala se je* da nima časa. Tudi on je bil vedno doma. Da bi šla v Zagreb in tamkaj živela par dni, za to se ni niti drznila prositi. Postala je prava sužinja v lastni hiši. Ves ta čas je Zana pridno delal. Njegovo gospodarstvo je bilo v največjem redu in prinašalo je mnogp. Kar je le mogel, je spravil v denar. Že preje je trgoval z žitom, vinom, živino in konji in hodil je po sejmih po Hrvaškem in Ogrskem ter si zaslužil mnogo denarja. V enem in pol letu, kar je bil gospodar v Konščini, je prihranil več tisoč forintov, kakor se je obče sodilo. Gita ni upala vprašati za dohodke, tisto za Magdaleno je plačeval, kar je bil edini izdatek. Dve leti ni kupil Giti ne robca ne nobenega kosa za obleko. Silno jo je to bolelo. Pohlepen je bil Zana po denarju tako, da je začel ljudem posojevati. V kratkem času je bila vsa okolica njemu dolžna. Dajal je samo kmetom na visoke obresti. In v resnici je Zana v kratkem času obogatel. Nekateri so pripovedovali, da ima do dvajset tisoč forintov uloženih pri zagrebškem kaptolu. To hitro obogatenje je bilo vzrokom, da je gospodaril Zano po svoje nad Gito in njenem posestvom. (Pride še.) Stran IT. „EDINOST" št. 121 V Trstu, dne 3. maja 1911 Blagajnikovo poročilo je prečital Ant Zorko. Iz tega poročila je razvidno, da je imelo društvo: skupnih dohodkov ... K 41.438*30 in skupnih izdatkov . . . „ 40.362*55 skupnega denarnega prometa torej..... Bolniški in upravni zaklad sta se pomnožila za skupno premoženje znaša K 81.800*85 1.503-67 85.72324 Pregledovalci računov so izjavili po Ig. Živicu, da so našli račune v redu. Pri točki „eventualnostih" se je priglasilo več zborovalcev, ki so stavili različne predloge in vprašanja, na katera je vodstvo dajalo deloma takoj pojasnila, deloma se je prepustilo novemu odboru o pretreso-vanje. Novi odbor se je konstituiral sledeče: predsednik: prof. Matko Mandič ; podpredsednika : dr. Fr. Brnčič in Ant. Zorko; tajnika : Ant. Legiša in Ig. Živic ; odborniki In namestniki: Andrejčič Fran, Cink Josip, Hvastja Ivan, Jaklič Ivan, Lestan Fran, Per-havc Jakob, Primožič Fran, Železnik Srečko, Baša Josip, Klun Ivan, Kervin Josip, Tram-puš Alojzij, Nerbe Ivan; pregledovalci računov : Besednjak Ivan, Mavrin Miha, Trtnik Anton ; razsodišče: Hervatin Miha in Prelc Štefan. Ruski koncert Margarete Slavjan-ske-Agrenjev v Trstu. V nedeljo zvečer bo v gledališki dvorani „Narodn. doma" v Trstu edini ruski koncert v letošnjem letu. Številna družba ruskih pevcev in pevk pod vodstvom sloveče Slavjanske, nam priredi koncert, ki žanje prave triumfe po vsem kulturnem svetu. Lepaki po mestu in pred Narodnim domom nam objavljajo velik program in nam kažejo sliko nastopajočega zbora. Barkovljane volilce, ki za d pogovor, ki bo v četrtek dne 4. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilno „Obrtnijskega društva (Narodni dom.) Predsednik vol. odseka barkovljanskega. W il socialismo! V ulici Zamboni zidajo hišo. V petem nadstropju te hiše je napisano na oknu z velikimi črkami: W il socialismo e m ... a per i sciavi. Značilno je to razžaljenje naše narodnosti od strani socijalistov ravno v predvolilni dobi! Slovensko Sokolstvo v Turinu. Tekmovalne telovadbe se udeleži tudi naše Sokolstvo. Sokoli se odpeljejo 10. maja v Benetke in odtod v Turin. Nekaj tržaških Sokolov se namerava udeležiti tega izleta in kdor bi se nameraval pridružiti, naj se oglasi pri vratarici v „Narodnem doma" v Trstu vsaj tekoči teden. Slovenski rodoljubi! Ako hočete, da se širi izobrazba med naše nižje ljudstvo, darujte svoje knjige ki Vam ležijo v oprašenih omarah, izobraževalnemu odseku NDO. da spopolni društveno knjižnico. Knjige sprejema urad NDO. v ulici Lavatoio 1 I. n. Debatni večer priredi izobraževalni odsek NDO. jutri, v četrtek, dne 4. maja v društvenih prostorih ulica Lavatoio 1. I. zato, ker je Lavasini velik — socijalist! To pa ne — dragi sodrugi ! Vsem enako — ali vsi božji ali vsi hudičevi! Italijanska Izzivanja. Gospod Golob Josip, sluga c. k. državnih železnic se nam toži, da ga neki Italijani pri sv. Jakobu že več časa preganjajo, očitajoč mu, da je raz-žalil Italijane. Prosi nas, naj objavimo, da to ni res, ker on ni Italijanov nikdar žalil, pač pa so njega Italijanske „šešolotke* in delavci opetovano žalili z raznimi psovkami, kakor: spia, „porco di ščavo" itd. Mi svetujemo gospodu Golobu, naj proti žalilcem nastopi sodnijsko pot. Amater-fotografi! Društvo „K. S. A. F.a Ljubljani opozarja vse interesente, da kmalu poteče rok za pošlijanje slik za prvo društveno razstavo. Uljudno opozarjamno vse amater-fotografe, ki nam še niso do-poslali svojih slik in seznamov, da to čim preje store. Zadnji rok je 8. maja t. t. Torej na delo, da bodo na prvi skupni razstavi kolikor možno zastopani vsi slovenski amaterji. Kdor še ni prejel razstavljalnih pogojev, naj se takoj javi, da se mu dopoš-Ijejo Vse je nasloviti na naslov društva: Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani. Poštne izkaznice. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša: Potujoče občinstvo ima pri dviganju poštnih pošiljatev sosebno pa denarja, dostikrat težkoče radi iokazila isto vestnosti, identitete, katere tež-toče bi popolnoma odpadle ako bi se uvedene poštne izkaznice izdatneje uporabljale. Avstrijske poštne izkaznice, ki jih izdajajo poštni uradi proti vplačilu 50 stot. in ki morajo nositi sliko imetnika, veljajo že sedaj kakor legitimacija pri dviganju poštnih pošiljatev v Belgiji, v Nemčiji, Italiji in Švici. Od 1. maja t. 1. naprej bodo veljavne tudi na Danskem, v Franciji, na Luksemburškem, tsarkovhane volilce, ki se zanimajo ua',JRL1"' * »c*^.,., ------ državnozborske volitve vabi na volilni Norveškem, v Rumumji in na Švedskem. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila 1911. sledeči promet: Dohodki. A) redni dohodki: 1) Prispevki iz nabiralnikov 1072 K 59 2) Prispevki podružnic i. s. Kranjsko . 230 K 81 Štajersko . 434 K 96 Koroško . — K — Primorsko 214 K — Skupaj 879 K 77 Razni prispevki 3514 K 28 skupaj . . . 5.466 K 64 b) izredni dohodki: Prispevek za obrambeni sklad 1.856 K 71 skupaj . . . 7.323 K 35 Izdatki. A) redni dohodki: 1) plače, remun. učit. osobju, razni računi itd. . . . 9.734 K 06 B) izredni izdatki: 2) nalož. na glavnico, ,oz. obrambeni sklad..... 1856 K 71 J skupaj . . . 11.590 K 77 Predava delavec Rok Kocjančič o pred- torej primankljaja. . 4.267 K 42 Opomba. Pri obrambenem skladu metu: „Verstvo in kristjan stvo", na kar se razvije debata. . „ . . . [naloženi zneski in zapadle obresti so nedo- Druzbi sv. Cirila in Metoda je po-|takljiva glavnica toliko časa, dokler ne slal g. Anton Cok za podružnico sv.Cirila ldosJežejo vplačani zneski 200.000 K. in Metoda v Pueblo, Colo. 326 K 96 vin. Hvala iskrena slovenskim rodoljubom v daljni Ameriki za ta rodoljubni darl Hvala gosp. ustavnovniku župniku Cirilu Zupanu, hvala 91 letnim in 4 podpornim članom, hvala rrarljivemu odboru, hvala srčna vsem ljubim način Tržaška mala kronika. Nekaj o 1. majniku v svobodni luki. Prejeli smo: Kakor po vsem mestu smo tudi tu v svobodni luki danes praznovali 1. rc jakom, ki so na [katerikoli način pospe-: majnika. Bilo je pa nekaj tičkov, ki tudida-Ševali delo C. M. podružnice Štev. 4. in s „es niso hoteli počivati. Zgodilo se je nam-tem zuatno koristiti svoji rodni domovini! re£ sledeče: Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal ] Polnili so vreče in jih praznili. To se g. Ant. Carli, notar v Zuženberku 5 K mesto je zgodilo na pomolu IV. v baraki gospoda venca na grob septemberski žrtvi Arnoštu Skočirja med 10. uro in 1 popoludne. Nez-VVindischerju. Hvala. nanci so udrli, se najeli slanine, sira, sploh Iz čistilnice olja. Prejeli smo: Pred-. vsega, kar so našli tam dobrega; pa tudi minoli ponedeljek je v čistilnici olja pod!pokalic so si privoščili, ker že ni bilo vina Skednjem nočni čuvaj našel v shrambi ob-[v zalogi. Za to trudapolno delo so se sami lek delavca Ravasinija, ko je kadil, kar je : poplačali z drobižem, ki se je nahajal v prestrogo prepovedano. Čuvaj trdi tudi, da se!dalu. In zginili so ti mračni poštenjaki brez mu je Ravasini zoperstavljal. Vsled tega so [sledi potem, ko so nekaj pustili tamkaj, kar Ravasinija odpustili iz službe. Proti*temu!— ni lepo dišalo. Škode trpi Skočir kakih se tovariši Ravasinijevi demonstrirali s tem, '30 kron. da so ostavili delo in so silili tudi druge, | Koledar in vreme. — Danes : Naj-naj ne gredo na delo. Tako se je godilo denje sv. Križa. — Jutri: Florijan, mu-ves teden izvzemši 15—20 mož, ki se niso!čenik. hoteli udati in so ves teden prihajali naj Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne del°- j-h 17° Cels. Vreme včeraj: oblačno, močna Nad temi je seveda zavladal vihar, češ, burja, da so krumiri, stavkolomi itd. Jednemu, de- i 1_ Vremenska napoved za Primorsko: lavcu Grebencu, groze celo, da ga morajo [Oblačno, tupatam dež. Temperatura malo spremenjena, močni. Vetrovi od vzhoda precej pobiti. V soboto zvečer ob 7l/t jih je prišlo kakih 40 pred Grebenčevo stanovanje, kjer so kričali: „Ven žnjim, s to s.....!" Ti takozvani krumirji pa opravičujejo svcje pc stopanje tako-le : Ko bi šlo za košček kruha, za zboljšanje plačil ali za katero-koli potrebo bi bili mi brezpogojno solidarni. Ali radi udobnosti kadenja, ki je strogo in opravičeno prepovedano, se nam ni zdelo opravičeno zapuščati službo, odrekati se zaslužku in s tem jemati kruh svojim družinam! Ali na vse zadnje bi se morda odločali tudi za to, ako bi se v tacih slučajih za vseh enako postopalo. Ali mi vemo, da je bilo že na stotine delavcev v tej tovarni kaznovanih, oziroma vilno vdeležbo, posebno se z odpuščenih radi kadenja, a še nobenkrat se da praznujemo 25-letnico obstanka podruž- Društvene vesti. Moška CM podružnica v Trstu vabi na redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v družbeni Šoli na Acquedottu štev. 20, II. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika: a) Pregled 25-letnega delovanja podružnice, b) Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 6. Slučajnosti. P. n. gg. člane prosimo za polnošte-vilno vdeležbo, posebno še z ozirom na to, ni zgodilo, da bi se bili na tak način za- 1 niče. vzeli za kaznovanca ali odpuščenca ! ! Zakaj \ Dr. Jos. Abram, ravno sedaj taka izjema? Pa ne morda t. č. preds. Za odbor Vinko Engelman, t. č. tajnik. Odbor „Dramatičnega društva" bo imel jutri v četrtek ob navadni uri svojo sejo. Orgljice. Tata I. metro. Vlada demi-sijonirala. Splošna revolucija. Jutri nova volitev, proglas nove ustave in slavno ustoličenje novega glavarja. Priti se sme samo brez bomb. Vsak bo strogo preiskan. Pevski zbor „Glasb. Matice". Danes zvečer pevska vaja za ženski zbor. Prosim polnoštevilne udeležbe. Pevovodja. „Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«* — II. redni občni zbor društva se vrši v soboto, 6. velikega travna t. I. o 8. uri zvečer v restavaciji „J. Stanek", IV., Schleifmiihlgasse 6. Prijatelji društva dobro došli! Redni občni zbor CM podružnice pri sv. Jakobu se bo vršil v nedeljo, dne 7. maja ob 3. in pol pop. v prostorih slovenske Šole v ulici Giulianl št. 46 z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev delegatov h glavni skupščini. 6. Slučajnosti. Odbor. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima svojo redno odborovo sejo jutri v četrtek 4. t. m. ob 6. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red zelo važen; zato naj nihče ne manjka. Pevski zbor Učiteljskega društva ima v četrtek ob 6. uri popoludne skupno pevsko vajo v navadnih prostorih. Poživljamo pevke, posebno pa pevce, naj se je udeleže točno in polnoštevilno. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli! V nedeljo 7. maja se udeleži tudi naše društvo zleta „Goriške sokolske župe" v Rihembergu. — Dolžnost Vaša je, da se mnogoštevilno udeležite te slavnosti bratske sokolske župe, da bo slavnost čim lepše uspela. Odhod iz Trsta s poštnim vlakom ob 1 uri popoludne z državnega kolodvora; more se pa vstopiti tudi v Rocolu, Vrdeli ali Opčinah. Na zdar ! Bratska sokolska društva in odseki! V nedeljo 7. maja t. 1. priredi bratska „Goriška sokolska župa" v Rihembergu svoj župni izlet, katerega se udeležijo v kroju tudi člani naše sokolske župe. Želeti je, da bi bila udeležba članov iz posameznih društev častna, da dostojno predstavimo našo sokolsko organizacijo. Predsedstvo Tržaške sokolske župe. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" naznanja vsem dirkačem, ki so se vpisali za dirko junjorjev in onim, ki mislijo, da se ista vsled slabega vremena ni vršila, da se bo vršila v nedeljo, dne 7. maja točno ob 8. uri zjutraj. Ob enem so naprošeni, da pridejo na sestanek v soboto ob 8. in pol zv. v kavarno Minerva. Kdor hoče dirkati, se lahko vpiše še ta dan. Podružnica pevskega društva „Trst" v Rojanu. Na ustanovnem sestanku podr. pevskega društva „Trst", ki se je vršil v soboto, dne 29. aprila v prostorih gostilne g. Kranjca, se je sklenilo, da se bodo vršile redne pevske vaje vsaki četrtek in soboto. Prva vaja za možki zbor bo v četrtek dne 4. t. m. točno ob 8. uri zvečer. Vabimo tem potom vse one pevce, ki želijo pristopiti k podružnici, da se zglasijo ob določenih dnevih v društvenih prostorih. Nove pevce se sprejema le do 15. t. m. Društveni sedež: Skorklja-Sv. Peter, Rojan v hiši gg. Muško-viča In ar. Predsednik podružnice. Nar. del. organizacija. Debatni tečaji. Izobraževalni odsek NDO. priredi v Četrtek dne 4. maja društveni debatni večer, in sicer o predmetu: „Verstvo in krščanstvo". Predava tovariš Rok Kocjančič, delavec, nakar se razvije debata. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Tovariši, vedite, da s pridobitvijo znanja pridobite veliko moč. Torej pridite na ta debatni večer v obilnem Številu! Tovarišem na znanje. Izobraževalni odsek NDO. naznanja, da je sedaj prevzel v svojo oskrbo društveno knjižnico, ki jo spopolni z mnogimi novimi knjigami ter jo uredi po bolj praktičnem sistemu. Na znanje se daja torej vsem tovarišem, ki se poslužujejo knjižnice, da ostane ista za dva tedna zaprta. Knjige se v tem času ne bodo izposojevale. Obenem se tudi poživlja vse tovariše, ki imajo izposojene knjige, da iste nemudoma vrnejo v svrho, da se olajša delo preureditve in da bo možno društveno knjižico čim prej otvoriti. Knjige vsprejema društveni uradnik v uradnih urah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Odborniki skupin Lloyd, Sv. Marko, Štrudolf, Plinarna in Linoleum so naprošeni, da se vdeleže zelo važnega sestanka v petek, dne 5. maja 1.1. ob 7 in pol uri zvečer v prostorih NDO. pri Sv. Jakobu. Vrankovič, strokovni tajnik. Sestanek voznikov se bo vršil v prostorih NDO. v četrtek, dne 4. maja t. 1. ob 8 in pol uri zvečer v prostorih NDO. ulica Lavatoio 1 1. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. FENICE. — Sinočnja vprizoritev Miss Dudlsack, ki je poslednja noviteta berolin-skega operetnega trga (kateri daleč zaostaja za dunajskim), ni bog ve kaj. Glasba je Še iprecej melodična, toda brez pretenzij, ša-blonski tričetrtinski takt. Libreto slab in brez humorja. Danes se ta opereta ponavlja. Jutri „Dolarska princeza" z gospodično Janovo v ulogi Daysi. EDEN. Nov atrakcijski program, s katerim se 15. t. m. zaključi sezona tega va-rijetetnega gledališča. Književnost in umetnost Koncert „Glasbene Matice" dne 29. aprila 1911. Vedno, kadar nam „Glasbena Matica" napoveduje nov koncert, se z nova veselimo: saj nam dokazuje vedno novo napredovanje zavoda, na katerega polagamo veliko važnosti. Ljubljanska „Matica" je bila, ki je zanesla sloves slovenske umetnosti preko mej naše domovine: in tržaška podružnica mora biti njena prava hči: gojiti pravo, čisto, neskaljeno umetnost, hrepeneti za-najvišjimi cilji, in s tem v kolu z drugimi slovenskimi organizacijami skrbeti posredno za višjo kulturo našo in večji ugled naš nasproti tujcem. Zato z zanimanjem sledimo razvoju naše „Matice" in se veselimo vsakega njenega nastopa. V soboto smo imeli torej tretji letošnji koncert. Najprej nas zanima sestava programa. „Glasbena Matica" ima pred vsem kot eminentno kulturen glasben zavod nalogo gojiti umetniško najdovršenejše produkte svetovne glasbene literature, za nje zanimati svoje učence in jih v umetniško dovršeni obliki nuditi k vžitku širši javnosti. Od druge strani pa ima „Glasbena Matica* kot največji in najpopolnejši slovenski glasben zavod nalogo, skrbeti za slovenske glasbene produkte in z njimi seznaniti javnost, tako, da se slovenski muziki lahko zatekajo k „Matici", ki naj njihove umotvore spravlja v svet v popolni formi in da ima širša javnost priliko spoznati to, kar se boljšega na tem polju med Slovenci producira. Tržaška podružnica „Glasbene Matice" se te svoje dvojne naloge zaveda; za to nam je svedok poslednji koncert: prvi zgoraj omenjeni nalogi je zadostila s tem, da nam je nudila poleg klasika Haydna, modernega Goldmarka, Griega, našega ljubljenca Smetane in mogočnega Moussorg-skega, kompozicije staroste naših komponistov D. Jenka, prof. Gerbiča, modernega dra. Kreka in naših „mladih" Adamiča m Mirka. Kakor tudi je torej hvalevredno prizadevanje odbora na obe strani, tako se mi zdi, da bi bilo bolj na mestu, ko bi se na koncertih tako ne mešalo. Jasneje: prirejali naj bi se koncerti, pri katerih naj bi se izvajala — bodi vokalna, bodi instrumentalna — večja znamenitejša dela svetovne slave, in koncerti, katerim bi bil namen, dvigniti in podpreti domačo slovensko glasbo. Poreče se mi morda, da je to stvar ukusa. Toda gotovo je, da le na ta način bi bil dan celemu večeru enoten, homogen značaj in to je merodajno za naslado in razvitek koncertnega večera, da ne rečem koncerto-vega vspeha. S prvo točko vsporeda nas je pozdravil neumorni naš prijatelj Teply. Predstavil nam je v naši dvorani na novo K. Goldmarka z ouverturo „Sakuntala". Orkester je bil močnejše zaseden nego navadno v naši dvorani ob prilikah. Goldmark je moderen skladatelj, poln duha, mojster instrumentacije. „Sakuntala" je delo, za katero moramo biti hvaležni g. kapelniku, da nas je z njim seznanil. Toda našemu občinstvu se je ta muzika zdela vendarle preveč — orijental-ska. Kar se tiče izvajanja pa moramo pripomniti, da isto ni bilo baš na vrhuncu popolnosti. Da ima pri tem tudi neakustičnost dvorane v „Narodnem domu" svoj del zasluge, je pa stara stvar. Vendar bi želel, da se nismo od vedno čilega Goldmarka poslovili s „Sakuntalo" za zmiraj. Tembolj pa so nas navdušili zamolkli zvoki tromb staroslavnih blaniških vitezov. S Smetano smo se že precej spoznali in reči moramo, da čimbolj ga naše ljudstvo spoznava, tembolj ga občuduje, tembolj se zanj navdušuje. Naravno: slovanski glasi najdejo v slovanski duši vedno odmeva. Izvajanje tega komada je bilo precizno, popolno. Moussorgskega „muzikalne slike" poznamo že izza zadnjega koncerta, ko so našle toliko odmeva. Da bi pa bil vojaški orkester to skladbo tako dovršeno igral kakor zadnjič, se ne more reči. Zbor „Matice" je izvajal tekom večera pet mešanih zborov in enega moškega. ' Zbor kot tak je od zadnjič napredoval po številu moči. Tudi njegova sigurnost, nastavek in sploh nastop — vse to se je spopolnilo. Zbor pa je popolen in dovršen ne že tedaj, ko je dosegel sigurnost v nastopu, nastavku in izvajanju skladbe, temveč še-le tedaj, ko vlada med posameznimi glasovi neka notranja harmoni;a, ki zliva glas v glas, ki strne vse glase v eno samo eu-harmonično celoto. Ne le vsak glas za-se mora biti na svojem mestu, temveč se mora z drugimi združiti in tvoriti z njimi enoto — to je ona popolnost petja, po kateri mora še stremeti zbor naše „Glasbene Ma- J V Trstu, dne 3. maja 1911. »EDINOST« št. 121 Stran ni. lice". Gospod Mahkota je učenec Hubadov, in prepričan sem, da z zvestim posnemanjem svojega učitelja-mojstra privede svoj zbor do one višine, do katere je znal privesti Hubad svojega. Toda pri tem hvalevrednem posnemanju bi gosp. pevodja naše podružnice ne smel zaiti v ekstrem, kakor se to n. pr. dogaja pri seciranju besed v stavku. Prestavki med besedami naj služijo dihanju, a naj bodejo tako izvajani, da se jih komaj opazi: prestavki naj omehčajo in dvignejo skupno harmonijo; če so preveliki in preostri, jo rušijo. Posebno se je to poznalo pri „Vabilu" dr. Kreka. To je bilo sicer izmed vseh prvih treh mešanih zborov najbolje izvajano. Pesem sicer ni najlažja in stavlja zmožnosti zbora na veliko pre-skušnjo. — Tem večja je zasluga „Matice", ki je ta komad tako častno absol-virala. E. Adamič je naš dober znanec, Dobro ga poznamo in spoznali bi pesem, da je njegova, tudi ko bi ne videli tega na programu tiskanega. Tak pristno naroden duh vtisne svojim proizvodom, da se o njegovih pesmih lahko reče: otroci izdajajo očeta. Tako se tudi v svojih „Petnajstih letih* drzno a vendar neprisiljeno igra z melodijo in harmonijo. Tudi prof. Mirk nam ni neznan. Kot skladatelja-domačina hotela ga je „Glasbena Matica" počastiti s tem, da je dala na vspored dve njegovi skladbi. Žal, je zbor pel Mirkovo najnovejšo „Majolčico" kot prvo pesem ta večer; in — naravno-obli-gatni trema je moral iti deloma na rovaš kakovosti kompozicije. Toda — odkritosrčno rečeno — pesem na splošno ni dosegla posebnega vspeha. Glavni uzrok temu bode pač ležal v tem, da je gosp. skladatelj ubral skoro melanholično struno nad — majolčico, ki „rožnih pisanih si lic, polna vinca iz goric"... Umetnost in lepota ne obstojata v tem, da se nakopiči mnogo umetno sestavljenega, temveč v tem, da priprosto znaš predstaviti v lepi, umetni obliki. In v tem pogledu bi morda bili g. Mirku pevci, na katere stavlja on velike zahtevke, hvaležni, če bi jim olajhčal delo. „Majolčica" pa bi bila morda primernejša za moški zbor, oziroma celo za kvartet. Tcda ta delni neuspeh ne sme zbegati gosp. profesorja. Videli smo že toliko dobrega in popolnega od njega, da gojimo trdno zaupanje v njega, da nam v doglednem času dokaže, da je njegovo znanje obširno, njegova zmožnost velika, da ima vse naravne predpogoje, da se povspne do umetniške popolnosti. Mnogo boljši je Mirkov moški zbor „Izprehod", pri katerem smo občudovali lep okrogli bariton g. Prunka. Slednjič se je hotela oddolžiti „Matica" tudi „starim" in je v počaščenje 70-letnice rojstva prof. Gerbiča izvajala enega izmed njegovih najboljših zborov: „Žitno polje", a v pcčaščenje 75-letnice D. Jenka (kateremu na čast se je sicer že vršil posebni večer), njegov zbor ciganov „Tanana". Ti dve skiadbe sta bili najbolje izvajani. Posebno je ugajala poslednja ob spremljevanju orkestra in so jo morali ponavljati. Zbor „Glasbene Matice" razpolaga s krasnim basovskim materijalom. Tenor pa je bolj šibek, altu manjka šole in čistosti. Preskromno pa je to pero, da bi moglo dostojno opisati vspeh nastopa gospe Mire Dev-Costaperaria. Njen glasek je kakor .,Šum vira in zefira", kakor slavček, ki žgoli „tajno pesem", kakor srebrna struna, ki razliva balzam svojih čudotvornih glasov: „spavaj, moj angeljček mirno, sanjaj mirno, mamica tvoja ti poje sladko .. ." Nad vse ljubko je izvajala gospa umetnica švedsko narodno: „Pastirsko". Kdor je to enkrat slišal peti to umetnico, ne more reči, da ni bil vsaj enkrat v svetu srečen. — Ob klavirju jo je spremljal g. E. Adamič, ki je seveda rešil svojo ulogo izvrstno. Pri „Uspavanki" in Haydnovi „Ariji Gabriele" je spremljal orkester, ki je bil ponekod, posebno ob koncu prve nekoliko premočan. Umetnica je bila obdarovana z dvema krasnima šopkoma. Burnim in prisrčnim izrazom občudovanja od strani občinstva se je gospa v svoji plemeniti uljudnosti odzvala s tem. da je občinstvo osrečila še z dvema točkama. Z odobravanjem in hvaležnim srcem do velike umetnice Dev-Costaperaria, kapelnika Teplega in pevovodje Mahkote smo zapuščali dvorano, ponosni na tako lep napredek naše umetnosti v Trstu. X. DAROVI. — 43. in 44. tedenski prispevek (za drugo polovico aprila meseca) skupine C. M. Drobtinarjev za gradbo nove družbine šole Dri Sv. Jakobu v znesku K 10 je vložen v knjižico T. P. H. št. 15083. — Nabiralec. — Dijaškemu podpornemu društvu daruje g. dr. Vilfan 2 K za voznino iz Bazovice. Denar hrani uredništvo. — V počaščenje spomina pokojnega g. Antona Ramor daruje g. Venceslav G., ženski podružnici CM. v Trstu K 10. V isti namen daruje Ivan Germek moški podružnici CM. v Trstu. 5 K. Denar hrani inseratni oddelek. — Za drugi kamen rojanskega omizja nabral je mali Franci pri istemu omizju K 5. — V spomin ArnoŠta Windischerja so darovali prijatelji tržaške podružnice »Glasbene Matice" istej 30 K. Gospodarstvo* Goriška ljudska posojilnica je razposlala svoje poročilo in računski sklep za 27 upravno leto 1910. Iz bilance je razvidno, da je bilo v minolem letu v vseh oddelkih posojilniškega poslovanja živahno gibanje. V primeri z upravnim letom 1909 se je povišala številka prometa, sprejetih vlog in danih posojil. Dvignilo pa se je tudi števiio hranilnih vlog, zlasti od vnanjih vložnikov. Višje število dvignjenfh vlog, ki je nekoliko neugodno vplivalo na njihovo končno stanje, se od nekaternikov pripisuje polomu „Mizarske zadruge v Solkanu", pri kateri je imel znan slovenski goriški zavod večje posojilo. Temu zaključku nasproti treba pojasniti, da „Gor. ljudska posojilnica", ki je bila vedno popolnoma samostojen zavod, ni imela ne z „Miz. zadrugo" ne z dotično denarno zadrugo že leta in leta ni najmanjše poslovne zveze. Na zvišanje končnega stanja hranjlnih vlog so vplivali tisti gospodarski dogodki, ki so vplivali večinoma tudi na druge zadruge: nekaj slabe letine in draginja, ki so zmanjšale prihranke prebivalstva, nekaj pa nezaupanje, ki se je zaradi znanih posameznih slučajev začelo neopravičeno in po nepotrebnem širiti proti vsemu zadružništvu. Del slovenskega časopisja, ki je svoje-časno gladilo pot zadružništvu, je v brez-primerni strankarski strasti zašel na kriva pota in provzroča veliko zla; kreniti bo moralo na drugo pot, na pot pametne in zdrave kritike posameznih slučajev, ako noče spraviti slovenskega zadružništva na sploh ob ugled in zaupanje, zadruznlke pa v škodo. Prehajajoč na številke je omeniti skupni promet z 4,465.982 29 K. Hranilne vloge so znašale koncem leta 1909 K 1,654.661-17, vložilo se je na novo tekom leta 1910 K 546.485*34 a dvignilo se je K 829.626 71. Posojila so znašala koncem I. 1909 K 1,643.638. Leta 1910 je bilo danih novih posojil za K 369.256, vrnjenih pa je bilo za K 523.975. Naloženega denarja v denarnih zavodih in vrednostnih listinah ima zavod K 44.763 84. V nepremičninah imobiliziranega K 372.096*66, ki se pa primerno in ugodno obrestuje. Deleži znašajo koncem leta 1910 K 73.642 —. Čisti dobiček iz 1. 1910 znaša z obrestmi deležev K 11.925 11 ; po izplačilu 6% obsti deležev pa 7.67251 K. Ta dobiček se je odkazal za posebni rezervni zaklad, pokojninski sklad in razna kulturna narodna društva v Gorici. Visoka je svota zaostalih obrestii od posojih, ki znaša pri stanju 1,643.638 K posojil, znesek 48.67745. Kakor uvodoma omenjeno, je to sorazmerje pripisovati slabim letinam in vseobči draginji. Na sploh pa kaže poslovanje ugodno lice in ima na sebi vseskozi znake soli d n o s t i. —b— Petrolejski kartel. Ameriški petrolejski trust je vodil skozi dve leti ojstro borbo proti avstro-ogrskim petrolejskim producentom. To je prisililo državo, da se je odločila za petrolejski monopol, da reši domačo produkcijo. Med tem so si petrolejski producenti prizadevali, da se organizirajo preko države. Dve leti so trajali ti dogovori, ki so vspeli v toliko, da se je 60% evropskih producentov združilo v kartel, ki so mu pristopili tudi avstro-ogrski producenti. Cilj temu kartelu je — zvišanje cen. V začetku se to ne zgodi, ker je 40°/t producentov proti kartelu. Zato se kartelirani producenti sklenili stopiti v borbo proti ne-kartelistom. Borba začne z veliko konkurenco, ki bo vzrokom znižanju cen. Za malega trgovca in konsumenta bo ta borba koristna. Glavno polje te borbe so mali trgovci. Konkurenti se gnetejo okolo njega in mu ponujajo blago po nizki ceni, hoteč tako drug druzega odtiskati s trga. Glavni namen tej borbi je monopoliziranje trga. Kartel gre za tem, da to, česar ni možno doseči mirnim načinom, doseže z borbo. To borbo morejo najbolje izkoristiti trgovci pri kupovanju blaga, ker jim bo konkurenca poleg nizke cene dajala še druge olajšave. Borba, ki jo bodo vodili kartelisti proti ne-karteliranim producentom, bo zanimiva, a jo bomo zasledovali in obveščali naše trgovce. Kakor pri prsih uspevajo oni dojenčki, ki se ob pomanjkanju materinega mleka preživljajo s „Kufeke", zmešanim z mlekom; mirni so, dobro sporedno preba-vajo, se normalno rede in jih ne mužijo črevesni katar, driska, bljuvanje itd. „Ku-feke" priporočajo kot najslastnejšo hrano za dojence prve zdravniške avtoritete in si povsod, kjerkoli se porablja, pridobiva novih stalnih prijateljev. Kdor hoče elegantno obleko, naj si ogleda trgovino B o h i n e c & Comp., Trst za cerkvijo sv. Antona, pa ne samo izložbe, temveč naj se potrudi v trgovino in prepričat se bode, da ima ta domača tvrdka res velikansko zalogo najelegantnejih oblek. dor odpot naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista'' v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd, MLUVI ČESKY I MLUVl ČEŠKI! Na obroke! JAKOB DUBINSKV Na obroke ! TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, D. nadstropje — Trst Vela izDera izgoMel obM za gospfle in lannfatoeia blaga ■0T* ter mofike In ženske suknje, "^f 1071 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. Moderne železne ograje 284 za vile (dvor«), vite, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilnst. katal. št. « 10-i brezplačno AipeniandscliB DraMndiistiie Ferđ. JergM's Solne - Illž- HM iHAcCHfstrr Stali nstop. v Trstu. - V Građen SI. tov. Odlikovana krojacnica Avgust Štular TRST - Via delle Poste štev. >2, i. nad. - TRST izvršuje pomladanske in letne obleke =■ - Delo solidno O priliki birme boste dobili v prodajalnici ur in zlatanine BOaOMIL PINO - Trst i Bi. Yircenxo Bellisi 13 (zraven cerkve s?. Antona novega) VELIK IZBOR zlatib, srebrnih in kovinastik ur vsake vrste. Zlate in srebrne verižice za ženske in moške. Uhani in prstani z dijamanti in brez. Ovratni okraski in obeski po konkur. cenah. - GOVOTi 86 SlOVeUJSiO. Trst, Corso 2. Telef. 1917. Pristni linoleum.......K 2 50 m1 Podolgaste preproge 67 na menjice po 6*/0, na znstave I PcŠtnO - hranilMCM raftlM 816 004. ---ia-—--- Ina najmodemeje urejeno varnostno oellco za shramb« vrednost, papirjev, listin Itd. • kakor tudi hranl.'ne pusice, a katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco. | Hotel I tal kan j l^gi^^ZZSSZZJ"). igL I Hotel ItalUan