daily ezcept Saturdays, Sundaja and Holidajra. PROSVETA 'a . p • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: MB7 South Lawndale Avo. Office of Puhlica tion: 2687 South Lawndale Avo. Telephono, Rockwell 4904 LETO-TEAB 3CXXVL Cena lisU je $6.00 al ChlcMo. IUlaote. matur Januar/ IS. 1B3S. tt tha poat-ofttoa undar the Act of Congrs« ot Marcfa S. 1S7S. CHICAGO SS. ILL.. ČETRTEK. 2. MARCA (MARCH S). 1944 Subscription 99 00 Yssrly dTEV.—NUMBER 44 Acceptanco for mailing at special rate of postage provided for .ln section 1103, Act of Oct. S, 1917, authorized on Juno 4, 1919. Sovjetske oklopne kolone * udrle v predmestja Pskova Ameriške čete se izkrcale na otoku Los Ne-gros Admiralske grupe, 650 milj južnoza padno od Trnka, središča japonskega impe rija na Pacifiku. Japonske zalagalne črte presekane. Nadaljnjih devet japonskih ladij potopljenih.—Rusi okupirali 1500 vasi in naselbin v zadnjih štirih dneh v prodiranju proti Pskovu. Sovjetske topniške enote obstreljujejo nemške utrdbe.—Zavezniki odbili naskoke na svoje pozicije na rimski fronti Moskva. 1. marca.—Sovjetske oklopne in motorne kolone so danes udrle v predmestja Pskova, železniškega in komunikacijskega centra, kjer se odpira pot v Latvijo in južno Estonijo. Druga ruska armada pod poveljstvom generala M. Popova prodira naprej ob progi železnice Pskov-Idrica-Polotosk in drobi odpor nemške sile. Gibanje sovražnih čet je bilo paralizirano kot posledica hitrega prodiranja ruske armade. Nemci puščajo orožje, katerega niso mogli uničiti, na ozemlju. Zavezniški atan na Pacifiku. 1. marca.—Ameriške čete so se pod vodstvom generala Dougla-sa MacArthurja izkrcale na Admiralskem otočju, zasedle japonsko letališče in zdrobile odpor sovražnika, se glasi naznanilo. Ameriške izgube v začetnih operacijah so bile neznatne. Čete so se izkrcale na otoku Los Negros Admiralske grupe. Ta leži 610 milj južnozapadno od Truka, mornarične baze v središču japonskega imperija, n« Pacifiku. Izkrcanje je aledilo bombardiranju otoka z morja in iz zraka. Poveljnika ameriških čet, ki so invadirale otok, sta generala Innis P. Swift in William C. Chase. Japonci so bili tako presenečeni. da se ni nobeno aovrsžno letalo dvignilo v zrak. "Pljunili smo naravnost v obraz japonske silo." jo rekel Chase. "Odpor sovražnika se hitro drobi in izgleda, da bo kmalu uničen." Ameriške čete so z okupacijo Los NeKrosa presekale japonske zalagalne črte jn potisnile v past okrog 22,000 sovražnikov na So-lomonih in nadaljnih 50,000 na Novi Britaniji in drugih otokih. Admiralska grupa uključuje okrog 40 otokov na severni strs-m Nove Gvineje. Nsjvečji med nJimi je Manus. Te otoke so odkrili Holandci 1. 1616 in pred prvo svetovno vojno ao bili pod protektoratora Nemčije. Naw Delhl. Indija, 1. marca — /.niška sila drobi ostanke japonsko armade v džunglah za-padne Burme, poroča admiral Louis Mountbatten, vrhovni pomnik te sile v južnovzhodni A/1J' Japonska armada je bila I*»ni/ena v bitki z zavezniki na *""»ti pri Mayju, severno od Akvabs. W*»hington, D. C« 1. marca.— Lu.tc ameriške mornarice in le-k« Mle so potopile nadaljnjih ,Uu- laponskfll ladij in pernica Pacifiku, poroča morna-1 1« partment. Tonaža japon-in parnikov, ki so bili pljt-ni od napada na Pearl H"'bor. je znašala čez tri tpili ton. * London. 1 marca —Moskva po-'ia so sovjetske armade v Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, poroča, da se Nemci obupno bore proti sovjetski sili, da preprečijo zavzetje Pskova. Druga ruska armada je prekoračila jezero Peipus v prodiranju proti Estoniji. Na zemeljski ožini severno od tega jezera so ruske čete ustanovile mostišča. Na ozemlju 65 milj južno-vzhodno od Pskova so sovjetske čete okupirale Novoržev po razpršitvi nemške pehotne divizije. Moskva pravi, da so prve čete dospele do točke, ki je oddaljena samo dvanajst milj od meje La-tvije. Na južni fronti so Rusi začeli ofenzivo na južni strani Krivoj roga, centra rudnikov železa. Prodrli so 26 milj daleč ob reki Ingulec in zasedli 70 naselbin. Neapel, Italija, 1. marca.—Pod kritjem topniškega bombardiranja so nemške oklopne ls motorne kolone naskočile zavezniške pozicije ns rimski fronti, a so bile vržene nazaj. Ljute bitke se nadaljujejo pri Carrocetu. Zavezniški letalci so ponovno 'metati bombe na nemška letališča pri Guidoniji in Marcigliani severno od Rima, ki so povzročile veliko škodo. London. 1. marca.—P e t s t o ameriških letečih trdnjav in bombnikov je metalo bombe na Brunswick, Nemčija, središče tovarn, ki izdelujejo bojna letala modela Messerachmittf Bombe so porušile več tovarn in zanetile požare. Samo eden ameriški bombnik jc bil izgubljen v napadu. Kusiji v prodiranju proti ^ železniškemu in komu-jskemu centru, zasedle 310 ' r aselbin včeraj, v zadnjih f*neh p« skoro 1500. Med " fodlipje, pet milj od Kutuzovo, enajst milj ' va in Malkava. Slednjs !llJeracijo na glavi. V bolnišnici je bila 11 dni. Njen oče, Anton Petrovčlč, je predsednik istege društvs. Clsnl ji želijo hltregs okrevanja. Lausche kandidira Cleveland.—Rojak Frank J. Lausche, župan mesta Clevelanda, je dne 28. febr. uradno priglasil svojo kandidaturo za governer j a države Ohlo. Primarne bodo tekmovsli pri jesenskih vo-lltvsh, se bodo Vršile mesecs msjs. •tefle MrmolJa umrla Cleveland.—Dne 29. febr. je po dolgi bolezni umrla Stefle MrmolJa, hčerka znane družine Louis Mrmoljs. Pokojns se je rodile lets 1911 v Trstu ln ns-slednje leto so jo starši pripeljali sem. Bila je članica društva 590 SNPJ in pred leti je ah-solvirsls kolegij Spencerian. Poleg staršev zapušča brata drja. Borisa Mrmoljo, ki se sedsj na-hsjs kot vojaški zdravnik v Angliji, strica F. F. Durna, znanega dopisnika Prosvete, in dve leti, v starem kraju pa strica in več sorodnikov. Bolgarija se naveličala vojne ~ Tipanja za sklenitev miru London. 1. marca,—Poroča se, da je Bolgarija, satelit nacijake Nemčije, začela tipati pri zaveznikih za sklenitev miru in da je že vprašala Veliko Britanijo in Ameriko za pogoje. Dopisnik londonskega lista Times v Ankari, Turčija, poroča, da se nahaja več prominent-nih Bolgarov v tujini in da skušajo navezati stike z diplomati zavezniški držav. Nepotrjeno vest prsvi, da bo Bolgarija, če dobi ugodne pogoje, sledila zgledu Italije in postala sobojevnica zaveznikov. Ako se bo odcepila od Nemčije, tedaj bodo zavezniki stali pred novim problemom, ker je Bolgarija pod kontrolo nemške vojaške sile. Bolgarija nI v vojni s Sovjetsko unijo in znsno je, da je večina bolgarskega .Ijudstvs naklo-njena sovjetom. Premier Churchill Je v svojem govoru v parlamentu zadnji teden dejal, da se nshsjs dvajset nemških divizij na Balkanu, štirinajst izmed teh v Jugoslaviji, kjer so zavoje-vsne v bitkah s osvobodilno armado msrlala Tita. Ali se bef mogls Bolgarija otresti nacijske dominacijo, je vprašanje. Četniki še v bojih s partizani General Mihajlovic postavljen na laž Born. Ivica. 1, marca,—General Draža Mihajlovič In njegovi četniki so se odločili za nadaljevanje bojev s četami osvobodilne armade maršala Tita po poročilih iz Budimpešte, katere so objavili švicarski listi. To postavlja na laž poročila, da je Mihajlovič kot vojni mlniater v jugoslovanski ubežni vladi spoznal svojo zmoto in da je pripravljen za združttov z voditeljem partizanov, i ' Ns podlagi poročila iz Budimpešte je odločitev za nadaljevanje bojev proti partizanom padla na kongresu, ki .ga je sklical Mihsjlovič po zavmnlški kritiki njegovih "diplomatlčnlh Intrig In neaktivnosti na bojiščih " Ta Je bit sklican s namenom, da ne f idioti samo o stališču napram Titu, temveč tudi glsrie smernic napram nemškim okupatorjem in generalu Milanu Nediču, srbskemu kvlzlingu Poroča se, ds naciji izvršujejo aretacije tn zaslišujejo one v Belgradu, ki so imeli zver* s I kongresom. To delajo morda z namenom, da uveri)o svet, ds ni mejo tajnih dogovorov z Miha j lovičem. Laboriti ostanejo v vladi Zaključek ekseku-tivnero odbora London, 1. marca.—Člani ekae-kutivnega odbora delavske stranke so na svoji seji zaključili, ds laboriti ostsnejo v kosil-cijski vladi premierja Churchilla do konca vojne v Evropi. Seje ae je udeležilo 23 izmed 25 članov eksekutivnegs odbora, med temi Clement R. Attlee In Herbert Morrison. Prvi Je podpredsednik britske vlsde, drugi po notranji minister. Ns seji so bila osvojena važna načela, med katerimi so: Ako ne bosta Churchill in konservativna stranka ustvarila razkola v koaliciji, bodo taboriti ostali v vladi že nekaj meso-gev po porazu Nemčije in njenih satelitov, Politično premirje naj se, Če mogoče, vsdirži do delne demo-bilisacije oborožene sile, ds kodo lahko vojaki, ki se vrnejo v civilno življenje, vplivali na izid volitev. Delavska stranka jn vsa dežela morata posvetiti vso energijo vojni proti Jsponski do izvoje-vanja zmage na Daljnem V4ty>- du. Splošna platforma britskoga socializma so mora uaoglaslti z razvojem dogodkov in glavno nadelo je polna uposlitev delavcev, Morrlaon Je dejal, da bodo laboriti, ki so stopili v vlado, jo skupno zapuatili, ko prid« čaa za to. On je izrazil dvom, da bi Churchill skušal zdrobili koalicijo, zadevni poskus pa lahko tzvrše voditelji konservativne stranke Vsi govorniki na aeji ekae kult vitega odbora delavske stranke so poudarjali, da morajo delavci prav tako odločno podpirat! vojno proti Japonski kot podpirajo vojno proti Nemčiji in njenim sstolitom BADOGUO APELIRA NA AMERIKO IN ANGLUO Sprejmeta naj Italijo kot zaveznico v vojni ZAŠČITA ITALIJAN. SKIH INTERESOV Neapel. Italija. 1. marca,—Premier Badoglio je na sestanku s čaanikarji razkril, da je apeliral na Ameriko in Veliko Britanijo, naj sprejmeta Italijo kot saves-nico v vojni z Nemčijo. "Apeliral sem zs polno zavezništvo in pripravljen sem storiti vse, da to dosežem," je dejal premier, ki je kapituliral pred zavezniki, podpisal premirje ln potem nspovedal v?jno Nemčiji kot sobojevnik. On je prisnsl, da je njegov nsmen zsščita interesov Italije, ko bodo poro mi Nemčije sledila pogajsnjs pri mirovni mizi. "Italija Ishko vrže deset divizij v bitke proti nemški sili, če Jih bodo zs vozniki oboroiili," Je rekel Badoglio. "Italljsnske boj-ne ladje že spremljajo zavesni-ške parnike na Sredozemskem morju. Morda ni boljših letalcev na svetu kot so Itslljanl, toda msnjka jim letal. Mi nismo bojssljivci in Šle ve, kskor nas skušajo nekateri prlkasati. Italijanski vojski se bore na frontah proti Nemcem sedaj. Kar potrebujemo, je orolje." Tovariši italijsnskegs premierja so posneje isjaviO, da dvomijo, da bi Ameriks in Britanija Mgfitll1 apelu ia priznali Italijo zs zaveznico. Bsdoglio ni hotel odgovoriti na vprašanja reporterjev, ali njegova vlsds Še sms trs Vik-torjs Emanuela sa kralja Albanije ln cessrjs Abesinije in če bo morals odstopiti pokrsjine, domsče in kolonislne, po vojni. Dejsl je le, ds bo odločitev padla pri mirovni mizi. Adolfo Omodeo, rektor neapl-ske univerze in vodja odbora za nerodno osvoboditev, katerega tvorijo predstavniki šestih proti-fsšističnlh strank. Je dejsl, ds premier Churchill ni v svojem govoru v parlamentu dal opore tem strankam, "Churchill bi moral razumeti, da je Italijansko ljudstvo prijatelj zaveznikov," je dejal, "Ono je proti Badogllju ln kralju Viktorju Emanuelu." Demokrat izvoljen za kongresnika v New Yorku New Vork, I. marca —Jame« H. Torrene, demokrat, Je bil izvoljen za kongresnik« s pomočjo Ameriške delavske stranke v 21, dlstriktu. Dobil je 11,707 glasov, njegov republikanski protikandidat Willlaw H Bennett pa 10,136 glasov. Nova revolta v Argentini General Arturo Rawson aretiran Montovidoo, Urugvaj. 1, marca,—Poročila iz Buenoa Alresa pravijo, da so enoto argentinske bojne mornarice s podporo nekaterih vojaških oddelkov In civilnih grup revoltirale proti vladi predsednika Edelmira Far-rella Revolta nI uspela in general Arturo Rawson, sovodjs puča v juniju preteklega leta, ki je rezuitiral v strmoglavljenju vlade predsednika ČastIIIs, Ja bil aretiran, Raw»on Jo bil prodaednik Argentine samo dva dneva. Naale-dll ga je general Padro Kami-rez, ki )e imenoval Rawsor\a sa pflalanika v Braziliji. Ramiroz jo moral zadnji teden reelgnirati na pritisk vojaško klike pod vodstvom Fsrrella. V Argentini je naetali velika zmešnjava Kljub poostritvi cenzure prihsjsjo poročila, da se Farrell ne bo vidrUl na krmilu Proti nJemu se je pojavil odpor v notranjosti deželo. Policija je zaaodla glavni poštni urad v Buenoa Aireeu. Policijski načelnik Fildlneno Velaz-co jo priznsl, ds je situacija kritična PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODI JEDNOTE Or^n ol Mi puhli«beri by Slovese NaiUmal BanefU Society mmotnlnm sa Zdvui.na drtave (iif« CMc—) ln Kanado UM n* Ito 13.00 pol »1 JO sa četrt leta; m Chicago ia okolico CookCo.. 17.40 učilo lele. M TI se pol leta; sa inotmm*. SMO. Du^laiUe rale« tov tke Uniled Stales (»xc.pl Chicaae) and Can«ti« »6 00 per yea*. Chlcago and Cook Counlr ff-M p* f—t. foreffn eounlrtes NJO o* yeav. ______ C«m oalaacr po dopovoru^-Rokoplai dopisev ln nanerotanili člankov - na vrtajo. Rokopi.1 lU^am. »*J2u pesmi US.) se vrnejo poiUJaielju to « »lučaju, če la prito«! on nuiainl Minufrcr^pM of communicattooa hJ unaolicitad sriicles wlU nol be relurned. Other manuscripts. ELT-vies. ptays. p^ r^^ *? br —H-eddr«ed and slampad •»▼•topa. Naslov na vm, kav ima stik ■ listom: ' PROSVETA 2167-59 So. Lawndale Ara., Chicago 23. Illlnoia MEMBER or THE FEDERATED PRESS , obdelovanje vrtov ia bar tukaj, kakor tudi drugo delo. V zadnjem dopisu sam omenila, da je moj drugi prednji) sin še v Ft. Leevenwortbu, Kans Sedaj se nahaja v Ft. Leonard Woedu, Mo., ki je oddaljen od tukaj okrog 200 milj. Ves me-peč januar je bil v bolnišnici, ker je imel "flu/' prehlad in ne tudi storim. Mešeter, ki je bil vemt j^j he vse. V bolnišnici je dosti še ni bil^sakovrstnih Slovenec, kupec pe Italijan, mi|wl pet tednov, seda; pa piše, da ]G lasovi h 1 naselbin ia mladih, lei I bom zahteval 255 f. zanj, Tako Blerabik. Mlnn. — V moji mla ■h u I Datum v oklepaju na primer (March 31, 1944), poleg vaSega na naslovu pomeni, da vara je s tem datumom potekla naročnina, vito jo pravočasno, da se vam lost ne ustovl. imena Pono- Povojne nevarnosti za delavstvo Ameriško delavstvo ima pred seboj celo vrsto problemov zlasti nr letošnjih jesenskih volitev. Socialistična stranka, ki Je edina no-kiteljica resnične delavske politike it konkretnim programom, nime opate umi delavstvom in ne Ih. mogla doseti večjih uspehov. Voditelji CIO. AFL m /elezmeai sk'h bratovščin ter oatalih delavskih unij se ne brisajo za uslanov«tev delavske strsnke, temveč bodo po v srh rv ledih v glavnem podpirali nrvvdcalske kandidate in pa «.ne. ki so se ke i/kault za prijatelje" delavstva. Ameriško delavstvo torej »toji pred alternativo, da »ledi omenjenim unijakim predstavniki>m. ali na da se odloč« za svoto lastno politično stran« ko Sedanja /namenja kaSem du kakšne močne delavuke stranke ir ni na vidiku in te letos ne t*o. delavske unije pa bodo vrgle svojo moč v podporo tistim grupam, ki kaiejo vsaj nekoliko prije* teljntva do delavstva. Skiajni čss je. ds se amrn&ko delavstvo zave potrebe po svoji lastni.delavski stranki, taki drla\ski stranki, kl bo s svojim progi amom zmo>na rešiti vse delavske probleme sedal, kakor tudi v povojni dobi L* na ta nat in bo ameriško delavstvo v stanju odvrniti nevarnosti, k* rml pi t h jo po zaključenju sedanje vojne. Od delavcev samih le odvisno, t« bodo pri jrstnekih volitvah u voljen i v kongres instopniki, ki bodo skrbeli sa delavske Interese. 240 f. Ko pridem v Sežano in grem proti trgu, prideta se mano dva kupca. Ko ogledujeta vola od vseh strsnl, si mislim, ds "paglavcem" in ne vem, kaj še vse. Jsz sem ga imela rade in aem ga do zdaj imela na steni. Nedavno sem ga pa dala neki prijateljici, kl me je proaila zanj, češ, da Je Uko "sweet". Rekla je, ka&ar ga mislim odstraniti, naj ji ga dam. Sedaj sam si pe mislila, ker imam sedaj ljubko punčko, fantka aem imela pa tri leta, naj ga ima pa še ona tri leta. Zimo imamo precej milo. Ako se vreme kal n« predrugači, je je zdrav in se zopet vežba. Njegov naslov je: Pvt. John Sirtko-vie„ 37726552, Co. A. 29t*i E. J. Bn>; 4th Plat., Ft. Leonard'Wood, Mo., U. S. Army. Nekaj časa bo Ša tem, da. se izvežba. Kam ga bedo potem poslali — kdo ve? V sorodstvu imam vač fantov v tej službi in nekaj jih je že preko morja. BI kaj več pisala njih, toda ne morem. Zakaj nei si lahko vsakdo predstavlja, posebno pa še matere teh sinov. Pravkar sem čitaja dopis Lojzke Sušnikove iz Prontenaca^ Kans., oziroma iz Chicaga. Jaz š* vedela nisem, de je tam. Lojzka, ali se ne bojiš za svojega Fran* ka? Kot vidim, prsv gotovo ne, dasi nas je tukaj več vdovic iS ločenih žena, povrhu pa je šs prestopno leto. Upam, da _ se kmalu povrneš in prinese* iz Chicaga kaj dobrih novic. Izkušnje starega naseljenca sem tudi vse prečitala, kar prejela sem vse številke Prosvete, dasi ne po vrsti. Bila je v rea-niči zanimiva povest. Večkra: sem si mislils, ko sem čitala, dk je skoraj neverjetno, ali mogoče je vse. Ker mi nobena stvar ne uide v Prosveti, sem tudi čiUla dopis bečlarja iz SacramenU, Cal. On piše o svojem samskem stanu, kako mu je zvest in vsled tega ima potežkoče z ženskim spolom. Nič čudnega, ker smo v vojnem času, povrhu pa je še prestopno leto. Včasih so rekli: "Bežite, dekleU, fantje gredo . . Zdaj pa je ravno obratno: Bežite, fantje, dekleU gredo .. . Upam, da ostaneš zvest svojemu samskemu stanu in da se ti fie pripeti, kar sam ne želiš. Ampak je že Uko, česar se najbolj bojiš, se najraje zgodi. In v Californiji je tudi precej zvezd, ki se razumejo na — "I love you .. Francea Sinkovlc, 434. i, f'. . y. ,tutr,fvn Nekoliko komentarja ' Se ni dolgo, komaj dva, tri mesece, ko so se v Ameriki in tudi Angliji pojavili mnogi optimisti v visokih civilnih in vojaških krogih — ds ne govorimo o navadnih "strategih", ki se zbirajo pri barah in na cestnih voglih — ki so napredovali siguren poraz naci j ske Nemčije najpozneje do konca tegs leU. Med temi je bil sam general Eiaen hower, kakor tudi mnoge druge manjše vojaške luči in visok vladni uradniki. Neksteri dnevniki pa so prirtdlli posebno anketo svojih najboljših zunanjih poročevslcev. ^ Yes, vojna se bližs svojemu koncu v Evropi. Hitlerjeva vojna mašina ae bo zrušila z nacij-sko Nemijo vred mogoče že prihodnjem poletju, bolj gotovo proti pozni jeseni, sigurno pa predno se bo končalo leto 1944 Od leve na daano: MaMhew Woll, podpredsednik ADF. Jofan F«*, predsednik unij kovinarskih delavcev ADF, in E. E. Brown. predaednlk bratovščine elektrlčarjev. 1940, ga je napadlo več vojaških "strategov" in "strokovnjakov", češ, da nič ne ve. Tako tudi ni' "nič vedel" nihče, kdor je podvomil, tja bo vojna v Evropi končana^ napovedanem času — na-, povedanem po "strokovnjakih". ' e , Zadnje čase je U optimizem že precej, ako ne popolnoma izhlapel. Pobudo so mu1 seveda dale konference zavezniških predstavnikov v Mbskvi, Kairu in Teheranu. Atnpak izhlapel je naglo tudi sintetični optimizem,-ki je nastal po teh konferencah o katerih se danes zdi človeku kot bi se vršile že pred davnimi leti, kajti vse tri konference so pustile za sabo — vakuum, praznoto, ker so izbičanemu človeštvu dale le kup fraz, več ali manj lepo donečih, toda praznih Iraz. e Svet s teh konferenc najvišjih predstavnikov Amerike, Anglije, Rusije in deloma tudi Kitajske ni dobil tistega, kar Uko krvavo potrebuje — nekaj takega, kar mu je v prvi svetovni vojni dal pokojni Wilson s svojimi 14 točkami. Svet potrebuje obrisa za pošten in pravičen svetovni mir, za pametno preuredite* Evrope v demokratično federacijo in deklaracijo o koncu imperializma. . Talto smo čitali v dnevnem in periodičnem tisku in slišali po rsdiu. Vojna proti Japonski bo še vlekla eno eli dva leti po padcu Nemčije, so prerokovali Ko je neki ameriški geners (imena ae ne spominjam) dejal da bo po njegovi sodbi vojna Japonsko trajala do leta IMS— Kolena nemški k vojakov, katere ae Runi «J«li e UkraJtaL na pati v In ker mogočni vladarji Ame rike, Anglije in Rusije o vsem tem molče kot grofc in govoran-čijo le o "popolni kapitulaciji" in o kartagenskem miru, je pesimizem in vlečenje vojne v nedo-gledno dobo naravna posledica te tajne in skrajno škodljive pa tudi zabite politike. Menaža, ki jo mogočni vladarji Amerike, Anglije in tudi Rusije kuhajo za kulisami, prav nič dobro ne izgleda. e « Vzemimo za primer Italijo. Moskovska konferenca zunanjih ministrov Anglije, Amerike in Rusije je zaključila, da bodo te velesile gledale, da pridejo čira prej na krmilo Italije demokratični in resnično antifašistični elementi Od tiste deklaracije je preteklo že več mesecev, toda danes so italijanski demokratični elementi potisnjeni dslj v ozadnje kot so bili kdaj po kapi tulaciji Italije. e Spufani in pokveoeni kralj Emanuel in Badoglio se več ne treseU za svoj prestol, kajti za vezniki faktično protežirajo in utrjujejo njuno vlado, čije oblast se raztegnili v zasedenem ozemlju — Sardiniji in drugod. Kar so iUlijanski demokratični elementi še imeli upanja; jim ga ja porušil Winston Churchill svojem zadnjem govoru, v katerem Je deflnitlvDo podprl napol fašistično Badoglijevo vlado in spufano sa vojsko dinastijo. e Ta politika ne zavlačuje samo vojne ln bo sUls ns tisoče m tisoče človeških življenj ne samo s strani zavezniških vojakov, marveč tudi Italijanov. Obenem je ta slepa burbonska politika le voda na Musaolini - Hitlerjev mlin. Pred par tedni smo na primer čttati. kako nectfašisti pod vodstvom Muaaolinija izvajajo "boljševiško revolucijo" v severni in srednji Italiji in grade fašistično "republiko" Delavstvu in ljudstvu na sploSno je Musso-linijeva vlada obljubila velika koncesije* seveda samo zato, da ga pridobi Aa svojo stran. Na drugI strani pa zavezniki delajo vse. da odtuje Italijansko ljudstvo. v»led česar je popolnoma indiferentao in topo Kako drugačna bi bila aituacija, če b se bili zavezniki takoj po strmo« glavljenju Mussolinija oprijeli ljudstva namesto Badoglijeve vlade in savojske dinastije! e Tako je s tisto deklaracijo, ki so jo trije zunanji ministri spre-jeli na moskovski konferenci glede Italije in ki naj bi po Hul-lovi izjavi služila tudi kot podla-ga zavezniške politike v ostali Evropi. Toda njih dejanja Italiji so popolnoma nekaj drugega kot njih visokodoneče b* sede. v . » Nič bolje ni s teheransko deklaracijo. V njej je rečeno, da vlada "popoln sporazum" med zavezniki glede Evrope in drugih načrtov ali cjiljev za mir po vojni in da bodo vse probleme reševali sporazumno. Toda črni« lo na tisti deklaraciji še ni bilo suho, ko je Moskva aroganto naznanila svetu, da je vprašnje poljsko-ruske meje njena lastni zadeva in kratkomalo odklonila vsako posredovanje v tem sporu s strani Ameriko in Anglije. ■ . e To je bila slaba poteza s strani Rusije, kajti računati mora tudi z javnim mnenjem v Ameriki in Angliji. In s tem edinstvenim ali samopašnim nastopom si ga na splošno ni pridobila, dasi mnogi njeni kritiki priznavajo, da so njene zahteve glede poljske meje na splošno upravičene, kajti večino prebivalstva na opornem ozemlju tvorijo Ukrajinci ih tielorusi, ne Poljaki. H In tako vidimo, da med Moskvo, Londonom in Washingto-nom zadnje čase zopet nastaja trenje in nezaupnost. O tisti slogi in skupnosti ciljev, o čemer govori teheranska' deklaracija, je danes zelo malo sluha. Še vec v ameriškem javnem mnenju ji zadnje čase nastalo tudi precej kritike proti — "rdečemu impe rialižmu". Ta kritika gleda ne prijazno na raztegnitov rusks dominacije na Evropo, toda očigled ameriške in angleške politike, ki gre predvsem z« ohr* nitev kapitalizma v Evropi po tej vojni, je precej zgrešena. Toda o tem nekaj prihodnjič. Anion Garden. Kaspiško morje izgini« V južnem mejnem področjju med Evropo in Azijo se dogaji ta /čas ogromna sprememb« naravi. Kaspiško morje, ki s svojimi 439,000 štirjaškimi kilometri največje celinsko motjf na svetu, se polagoma suši. & davno ao ugotovili, da se njegov« gladina od leU do leU niža, nsj-novejša raziskovanja pa so tudi znanstveno dokazala, da bo morje nekoč izginilo ^•JJJJ zemlje. Stare obrežne terase Ks#j škega morja dokazujejo, ds bila njegova višina nekoč ds» nad sedanjo višino, ki zsodji danes skorai za 30 m nad nne malno morsko višino V ft""* jih sa je Kaspiško morje rni^s za več nego 90 m. in sicer v ** njem stoletju s posebno na«l>» kajti L 1S40 je bila nje^va** dina še 15 m nad sedanj" Najbolj čudno pa je pn « tem, da se izteka v to morje večjih in manjših rek. med «F ml ssms Volga in Ural Mg temu ne morejo te ogromne i i me dotekajoče vode njegove izsušit ve. Sicer js Vfa iliohp ludprj« «sraiB" »n proti vsakemu pravu. Kak., italijanski katoličani ml-hllJ'» danes, je jasno povedal rmlitlčni voditelj Don Lulgi Stui/.,. k i je v »na nem članku ;azlo/,| svoie stališče, da smstra I ' njegovim dvorom za r ornega za nesrečo naro-sodelovanja s fašizmom, k" 'majo bivše nacionall-" monarhistične strsnke I-tva za seboj, je veliko Prišli r: je. < "jI SO bili pridobili zs bogato meščanstvo in k<»i itarje, ki so s stra-• dalj rastočo moč social-; ','bujenjs množic, krvsve komunizma, pogoste po-"stičnih vrst, ne presta-> ke stavke in podobne K|alj v pred fašistični ("»kazal zadostne odločni, znal zbrati okrog "»ti oaefe, da bi državi r ' J "o potrebni mir. ko je i ' koncih in krsjlh že «>"/ar socialne revoluci-r tovarn po komu-1 • "•'vava aeunavanja in i< m l,.tke po vseh I „ _ - pa podlasica' pa bi se svobodno zibala na debelem morju." Na vprašanje, kdo bi bil oni uporni oficir, ki je ukazal, da korzarji ustrele, in ki je tako zagrešil smrt trinajsterih dobrih kraljevih služabnikov, r, "Tomaž ne odgovarja. Vsled tega ga prepeljejo v sobo, nsmenjeno za mučna vprašanja, in tudi tu ostajs Tomaž pri svojem molku. Na to ga posedejo na stolico obtožencev, povežejo in trikrat potegnejo v vis, in to proceduro trikrat ponove. Obtoženec pa ne odgovarja, kakor prej." Na vprašanje, kdo je neka ženska z imenom Juana, ki so jo našli in ujeli na krovu "Lepe podlasice", in ki je s streli in bodalom ubila prve tri kraljeve mornarje, ki so jo hoteli zajeti. "Tomaž tudi sedaj ne odgovarja. In zato, kakor poprej, jetopet odpeljan v mučilnico, molči kakor prej, vkljub zopet trikrat ponovljeni proceduri mučnega izpraševanja." Na vprašanje, aH je U ženska res članica posadke "Lepe podlasice", kakor se sama usti in hvali, in da je ona bila pravcati prvi poročnik ali kapitanov namestnik na ladji, 'Tomaž molči ter vztraja pri svojem molku vkljub ponovni trikratni proceduri." Na vprašanje itd. "odgovarja, da je tekom svojega življenja pospravil tolikšen plen, da se pač ne more spominjati na vsakega posebej, odnoano na vse. Gotovo je pa pri tem poslu imel prepričanje, da dela prav, ln priznava kot dokaz, da je to prepričanje edino pravilno, edino le naklonje-nost in hvaležnost svojega kralja, ki ga on imenuje najspoštljiveje svojega gospodarja in vzornika, in ki ga je v svojem gradu Saint Ger-maine en Laye tudi temu primerno odlikoval. Ta plen mu Je tudi padel v roke s pravnove-Ijavntmi korzarskimi pismi, deloma francoskimi, deloms drugih resničnih vladajočih monarhov. Da prizna istino, so U korzarska pisma danes že zsstarcla ln on, obtoženec, si nI preskrbel novih. Toda tudi v tem slučaju ne more priznati svojega prcgrešks in napake, ker bi si bil on takšna pisma preskrbel, da mu niso zagotavljali ljudje, da novi namestnik takšnih pisem več ne izdaja in da si zsto vsi Plibustej-ci peč pomagajo brez njih." Na vprašanje, kateri plen med temi tako' mnogoštevilnimi je bil zadnji, "izjavlja Tomaž, da se ne spominja. In>vsled tega je zopet prepeljan v mučilnici in strogo po-vprašan, vztraja pri svojem prvotnem odgovoru." . * Na vprašanje, ali je morda on uničil ono množico španskih, holendakih, nizozemskih in portugalskih ladij, ki so V zadnji dobi izginile, in ali ni on potopil in pobil ljudi, ki so se na teh ladjah nahajali, "odklanja Tomaž odgovor na to vprašanje ter pravi, da zares ne ve, ali naj odgovori z "da" ali z "ne" in da noče lagati. Zaradi tega je v mučilnici strogo izprašan, vztraja zopet pri svojem odgovoru in je trdovraten. Na vprašanja, kakšna divja in poganska krvoločnost ga je obsedla, da se je s svoje zadnje vožnje vrnil s štiridesetimi groznimi obešenci na svojem drogovju, zopet odklanja pojaanila in vkljub strogemu izpraševanju ostaja trdovraten. Ponovno mučenje nima boljšega uepeha. Na vprašanje, ali se zaveda, da je on navaden pomorski ropar in gusar, ker je tako sredi splošnega miru in brez korzarskega pisma po raznih vodah plenil, napadal, zavzemal, ropal, palll tuje ladje ln pobijal njihove posadke, odgovarja obtoženec ves ogorčen, da je on vedno bil in ostal pošten korzar ln pustolovec za srečo, nikdar pa pomorski ropar, kar bi vendar pomenilo zločinca in briganta, dočim on, Tomaž Jagnje, in ženalu Juana, o kateri je zgoraj zapisano, in vsi njuni tovariši ao bili vedno pošteni in pravični vojščaki in pomorščaki, z božjo pomočjo." S Um je zasliševanje imenovanega korzarskega kapitana in pirata zaključeno. Zaplani-kar mu ves zapisnik prečita na slovesen način, obtoženec pa izjavi, da je tako vse prav zapi-aano in da nima ničeaar več pripomniti ali spreminjati, marveč da vztraja pri svojih izpoved-bah, kakor so mu jih prečHeli.. ...« To se s tem potrjuje ln podpisuje, kakor sledi: Tomaž Jagnje. Goet-Quintin de Losquet. Salnt-Laurent. Begon. Harvut. J. Karcuf. DODATEK. Poročilo gospoda Louiaa Constanta de Ma-Icstroita, ladijskega kapitana četrte klase, poveljnika na NJ. V. ladji "Astreji", gospodu markizu du Plesaie-Corlayu, šefu eakadrc, poveljujočemu admiralu. » "Gospod admiral, sledeč Vašim ukazom, Vam spoštljivo predlagam porodilo o tem, kako smo v imenu kralja ustavil i piratako ladjo 'Lepo podlasico', lahko fregato z dvajaet topovi, pod poveljstvom plemenitega goapoda Tomaža Trubleta Jagnjeta, s črno zastavo ln belimi mrtvaškimi glavami ter z rdečo standarto. Enaindvajsetega novembra tega meseca sem razvil jadra, da izvršim dobljeno povelje in aem najprej sklical avojo posadko ter se odpravil prihajajočemu piratu pod veter, da ga zauata-vtm. To ae ml je tudi posrečilo, predno je pirat zapezll mojo namero. Zdelo se mi je pa, da se vendar pripravlja na odpor, četudi ne dovolj odločno in brez pravega reda. čim sem se mu približal na streljaj, sem razvil belo kraljevsko zastavo ter ae obrnil, da mu pridem na bok. Obenem sem pozval pirata, da naj se uda, vendar sem pa dvomil, da bo to storil, ker so njegovi topnlčarjl še razkrili svoje topove ln je Izgledalo, da so zelo bojaželjnl. (Dalja prihodnjič.) Beli mecesen M , Juš Kossk (Se nadaljuje.) Le skrivnostno srce je bilo. Izžarevalo je strašno silo življenja po žilah je lila v beli macesen, v Martina, v skalnaUi telo Kočne, v najmanjši kamen in najslabotnejšo bilko. Prostranstvo in temine v globeli so si* spojile To srce ni po/nalo ljubezni, ne sovraštva, v njnn ao prestale stiasti in misli. Bilo je vse več. i-kIs Maitin ni vedel, kaj. Pieubog jr bil duh. da bi mo-gH obuditi v spominu ta trenutek Zdrsnil m* jr in se začudeno ogledoval. Prisluhnil je. nekje curlja voda Toda kje* "Mogoče celo doli v skali?" Pričel je žvižgati, da bl minil ča* Ko m> jr /danilo, je vidri da jr nedaleč od njega voda m«*il» skalo lx>grl je na tla in lilaht no pil. Pouiil jr kosec kruha ln odkril zapuščrno pastirsko b«jt<» Zaspal jr Popoldne jr nabiral očnue Oziral i* jr proti mecrsnu. "Ali se mi je sanjalo ali kaj?" je u^i- bal, ko ee je skušal domisliti tistega hipa. A zaman. Gore so bile sive kakor vsak dan, sneg je ležal na skritih krajih. Mogočen orel je plaval v gnezdo. V tej noči, ko Je Martin ležal med skalami, je Jeračeva bedela pri Lizl. Ogenj jima je gorel, a beseda nI tekla. Dekle mu je ves dan hodilo naproti do noči. "Ne pride.. V skalah bo prenočil ali pri pastirjih," je dejala Jeračeva. * Li*a jo je pogledala z mračnim očesom. Zenaka je slutile, kaj se godi v dekletovih prsih, ter jo kljubovalno motrila. Spa- cene ustnice so se zlobno smehljale. Nenadoma je vstala ln siknila "Nikoli ne bo tvoj!" Liza se je ozrla, a že je Jeračeva izginila med ftati. Zgrudila »e je na postelj in jokala do julia Zvečer ar je prikazal Martin. "l>«»bro si se opraskal, kakšen pa al?" so ga upral*valt. HSl bil v Kalcah*" K«k«ir se mi zdi, sem bil." se je Miiejal ter delil očnice med deklet« "Zame jih nisi lel nabnat," je DEATH FLOATS DOWN ON NEW GUINEA JAPS SCOetS Of PAIACHUTiS carrjr their deadljr bomb cargoes down toward Jap planeš lined up on Dagua air fleld in New Oulnea during a surprise ratd by the Fifth Air Foroe. Several of the Jap planeš burn oe the ground while a B-25 Mitchell (upper left) roars in to blast installaUons missed bjr previous rsiders. Our fllors are meeting onljr glight oppoeitions in these rsids. U. S. Air Force photo. m dejala Liza očitajoče, ko «ta osta la aama. Martin jo je začudeno pogle-del. "Žaluj jih ji ne privošči?" Nato je odvrnil trdo: "Ne!" Obrnil se je in šel. V dekletu je zakričalo: "Martin!" Solze so glas zadušile. Na večer pred Velikim šmarnom so čistile pastirice stane. Ta dan so prihajali dollncl na planino. kakor na božjo pot. Martin je kuhal večerjo. Pred leeo je postal 'majhen mož in. zadovoljno vsrkaval blagodejni dim. "oe zame!" se oglasil. "Oho, Reveš! Kaj pa ti tu gori? Na. glej. prvi obisk!" "Pogledat sem prišel!" .Sedel je na tnalo pred stanom Martin jo je dal!" Martin je stopil iz im** ,„ prinesel večerjo Sedela sta v tihem večeru Podajala sta si novice "Kaj pa dela Balant?" je vpraševal Martin, ko je odstavil se-lenko -Blaga kapljice'" "Navskrti gre z njim. Odkar ae je vrnila Katarina, ki ae klati tod okoli, mu je zavrelo " "Kako je zavrelo*" lUvež je pokazal s prstom n^ čelo. "Redko ga najdeš, da mu je svetlo." "In tisti kamen? Si našel?" "Nisem. Dva tedna sem brskal, bogve, kam se je zaril. Zdaj odprem rudnik na Smrekarje-vem. Sledbo imam plačano."— "To bo Smrekar preklinjal, sredi njive mu začneš riti po zemlji."—"Beži, Smrekar ni neumen človek. On si misli, če bo, bo ... brez njega ne pojde-^prav ima. Saj vidiš, kakšen je. Gržina bo moral dobro voziti, če bo hotel speljati sebe in Llzo."—"Lizo?" se je začudi V Martin ter ostro pogledal Reveža, ki je nalašč povečal pogled. "Mar ne veš, da se ženi' pri njej? Stari je poskrbel zase. Gržina mu bo naj-draže plačeval les." "Tako?* je zamišljeno preu-darjal Martin. "Sem gori nič ne zveste. Tone vzame Grajžarjevo." Martin je odprl usta. Nato je zmajal z glavo. "E, hudiča!" "Vidiš, tyartin, če bi ti ne zlezel v te »kale, bl danes lahko že gospodaril na Trati. Jaz sem pamet vohal, ti pa še tega ne." "Revež, skala je skala. Tam doli že kmalu hoditi ne bom znal. Kako bom oral, sejal, koali, če mi oči venomer uhajajo gori. Je že tako." "Nič ne rečem, kaj pa Liza?" "Liza? Liza bo vzela Gržino. Le verjemi!" Martin je zlovolj-no vstal. "Veš kaj, pojdiva k dekletom!" - Hodila sta po mehki travi, pod katero jc včasih votlo odmevalo. "Stari tvoj se spet pravda s Smrekar jem. V hosti mu je drevesa prestsvljal, v njegovi je sekal." "Ta ima posebno veselje. Kaj bl, ne užene ae. Tako je. Revež! Tam doli je ves svet s postavami zagrajen. Tega jaz ne prenesem!" Obetala sta ln gledala zemljo pod seboj, kjer so se v globoki dalji prikazovale lučke. Gozdovi so molčali pod visokimi skalami. "Pojdiva!" je končal Martin ln se obrnil proti Veliki. Revež se pa ni ganil. Strmel je v nebo. Zvezde so utripale. "čudno, ko sem bil še mlad, sem včasih sedel pred očetovo hišo in gledal gori V nebo. Rečem ti, da me je v glavi bolelo, ko sem pričel misliti: "Zakaj ta zvezda, odkod, kam? In če bi je ne bilo? In Če bi ne bilo nič?" —Iskal je besede. "Če bi ne bilo nič, ne hiše, ne zvezde, ne njiv in zemlje? Zakaj je vse to? Zakaj ni Nič na . . .?" "Ne tnorem povedati, kako mislim. Tako ... Če bi bil namesto sveta in teh zvezd—le Nič. Verjemi, Nič je tudi nekaj." Martin ga je začudeno poslušal. Iz onega se je kar trgalo. Venomer je ponavljal: "Nič, Nič . . .—Tu gori gledam vse drugače. Tistih bolečin v glavi ne čutim. Kakor bi bilo vse in nič." , "V gorah se vse neha," je dejal Martin. "Imaš prav, Martin, vse se neha. Za tistega, ki je v tem skalovju zraatel, se pa vse pričenja. Rojen mora biti za to, jaz bi ne mogel živeti tu gori." Martin se je zasmejal. "Meni se včasih zgodi, da se čisto izgubim. Sam ne vem, kako." "Kaj pa, če je bilo tako in je Lučovnlkov zadnjič vse videl, pa se jje kar pogreznil doli. Brez bolečin. Mene vleče s čudno silo doli, če pogledam čez rob." "Lahko, da," je menil Martin in krenil dalje. Revež je hodil za njim, ves čas molče, venomer se ozirajoč tja gori, kjer so zvezde bile uro. V topil noči so sedela' dekleta na koritu, pri katerem so čez dan napajale živino. Lahen veter je odnašal veselo pesem. Pred njimi sta se iz teme pokazala Martin in Revež. Jeračeva je sedela na lesi pri stanu in je bila slabe volje. Ves čas je molčala. Ko je zagledala Reveža, mu je zaklicala: "K meni sedi, ti coprnik! Kaj pa iščeš pri nas? Zlato in srebro, kajne?" Hripa vo se je smejala. "Kadar ga od krlješ, povej mi. Bosa bom lezla za teboj j>o vseh studencih. Eno prgišče bi ga rada. Eno prgišče." "Z zlatom ne bo nič," je dejal Revež resno. "Ga ni v teh vodah. Premog bom kopal." Jeračeva se je zopet odurno zasmejala: "Srečo bi moral kopati. Dosti manj bi je bilo treba. Kaj -praviš. Revež, če bi ti našel tisto jamo, v kateri je sreča. Kaj bi se zgodilo z nami?" "Umrli bi od nesreče," je dejal zamišljeno Revež. "Kakšne čudne misli imaš, Jeračeva?" Ona pa se je režala^kar naprej . . . "To bi svet nelcaj doživel. Po vseh štirih bl se plazili, Bos, Smrekar. To bi kopala! Drugi dan bi preklinjala, ker bi se ne mogla več tožiti. Nas bi z nogami suvali od jame, od same togote, da bi je za piškav oreh ne zajeli..." Z zlovoljhim pogledom se je ozrla na Martina in Lizo, ki sta molčala skupaj. "Ta dva bosta tudi kmalu morala ponjo." Pastirice so se zasmejale. Martin se je sklonil k Lizl: "Ne bodi žalostna, kaj ti je nocoj'" t -petal. J' Je|*i "Martin/'je dahnUa/^ , Vzel je harmoniko in pLu sil. Gledal je tja proti ^ in žalostno je pela harnST Liza se je v temi naslonila tZ 'Takih ne boš godel," Ti jezila dekleta. "Daj sem skant* Kmalu je veselo zahrescah Martin in Liza sta neopaženoJ ginila za stani. Dekle se je naslonilo nanj J mu zrlo v oči: "Martin, ti J pojdeš na Trato?" "Ne!" Grizla je rob na rokavu. "H di zaradi mene ne?" - md "Liza, ne bodi čudna, mar v«.] dar veš, da nisem za Trato" "Zaradi mene?" je uporno » navijalo dekle. -H "Ne!" je odločno zavrnil Mar. tln. "Križ božji, ti boš kriv!" Krče. vito mu je jokala v naročju, j Iztrgala se mu je ter se vrnij nazaj med dekleta. Ubrala J je v veselo pesem. Le včasih * je zdelo, da se eni izmed njih jok trga iz srca. Martin je povešal glavo, ko J se vračala z Revežem proti Mali. "Liza ostane moja, ne, ona nevzame Gržine," je premišljal "Acjjipak kaj bi ona z menoj? Z grunta je, ni rojena zame." ■ Za njima so se zaslišali kora. ki. Ozrla sta se. Jeračeva jeza-klicala: "Kam se vama mudi?' Postala sta. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi "PIPE MACHINE" operatorji—Dobra plača in udobne delavske okoli, ščine. MILLER SUPPLY CO., 21M So. Sawyer Ave.—Crawford 3400, POTREBUJEMO STROJNIŠKE PO-MOČNIKE IN VARILCE. Dobn plača. Nadurno delo. Prilika ■ stalno povojno delo. Oglasite se pri: MIDWEST IRON WORKS 1048 W. Uth Street AGITIRAJTE ZA PROSVETOI sssz TISKARNA S.N.P.J. sprejeme vsa v tiskarsko obrt epaclajoca dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih . . . . .. a VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI " a', '< 9 * .... Vsa pojaanila daja vodstvo tiskarne .... Cene smerne, linijsko delo prve vrste PAPUANS FI6HT JAP TACIKS Pišite po informacije na naalov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue • - Chicago 23. Illtnola TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosveto Pe sklopu It. rodno konvondjo se lahko naroči aa Ust Prosveto Is prUtoJe eden. dva. tri. štiri ali pet članov ia ono družine k eni narot nini. Ust Proreote etano aa vse enaka aa člane ali noftiane S4J0 » poletno naročnino. Ker pa činni to pletejo pel susmsntu SIJS-todn*.se Ji« to prišteje k naročnini. ToreJeedeJ al vsroka. nH de Je liet predrag ao Člane »KPJ. U* Prosreta Je reša lastnlns is |e v vsaki dnaftlal nekdo, ki bl rnd šttol Hat „^»{■•"004—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člts SNPJ «11 če se preseli proč od dmiino in bo zahteval sam svoj li* tednik, bode moral tisti član Is dotlfee družine, ki jo tako skupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, tn obenem doplačati detično vsoto listu Prosveta. Ako tegs m stori, tedaj mora upravniltvo znJšaU datum sa to vsoto naročniku. Cona ttaha Prosveta Jot Za Zdnalgršavo i. Kanado SSM Se Chiaeve ta eheUeo Jo ST* 1 tednik ta_4Jt 1 tednik ta______K S tednika ta_|J| I toSke talIT.......** l -........ "tS i S5S- J ta--IM 4 tednike ta------ • tednikov ta--- niš S Nin Ihe v ta________»* Sa Evropo Je. bn« vsoto doneri« sS ___________Ust ki fe veto lastalas. PROSVETA. SHPJ. M* Se. Levndnlo Ara tt. ttl peSUteai ČL tonSUa H. ini 11 t io M t Nt PlOHT acelnel Ihe Jap*n«*» are thm krrp 00 »v«* )ungle-wk_ "thecflfMtsbulorr, ___i seveai trtbee B»vTO to them by tbe Jst* t. S. 4 4.