Aprilska srečanja naših pevskih zborov
Tudi občinskemu glasilu »Naša skupnost« se kdaj pa kdaj zgodi, da izide zaradi flnančnih zadreg pozneje, kot smo sicer navajeni, zato bodi tudi temu zapisu oproščeno, ker je zaradi enomesečenga zamika povezal srečanje odraslih zborov, 13. aprila ter srečanje šolskih zborov 19. in 20. aprila 1989 v pevsko enovito celoto, ki se v kulturnem smislu tako ali tako mora povezovati v prvino nekega naroda, znanega po Evropi in v svetu po tem, da se poieg dela in negovanja svoje besede ohranja tudi in predvsem z zborovsko pesmijo.
ia prav to se je bolj kakor prejš-
nja leta potrdilo letos tudi v Mo-stah, ko se je na treh aprilskih koncertih v Domu Španski borci zvrstilo kar 33 zborovskih skupin, ki sta jih s svojim nastopom poča-stila še dva gostujujoča mešana zbora.
Štirje mešani in dva moška zbora, ženski in dekliški zbor, pa oktet med odraslimi ter trinajst otroških in enajst mladinskih med šolskimi zbori, je zanesljivo dogo-dek spoštljivega števila sodeiujo'-čih, če se mu v teh gmotno ne-ugodnih časih ne moremo (pač) kako drugače oddolžiti.
Vsakdo, ki spremlja te priredi-tve že več let, je v glavnem lahko zaznal, da so letošnja srečanja izz-venela v prijetnejšem, številčnej-šem in tudi kakovosmejšem vzdušju, pri čemer je seveda treba odmisliii nenaklonicno vreme in pomanjkanje stranskih prostorov, ki jih narava zborovskih koncer-tov pač potrebujc.
Nekaj predlogov in ugotovitev:
-  pevci Novih Jarš bodo vseka-kor prijetnejši, če bodo fraze pove-zovali v daljše dihe;
-  Podgrad je dal hvalevredno slovo »vaškemu« prepevanju;
-  ženski in mešani zbor Kolin-
ska naj v prihodnje smelo zastavita bolj prodorni program predvsem kot mešani zbor;
-  škoda, da ima sicer glasovno zelo   izenačen   oktet   Polje   tako malo dinamičnega razpona v smeri »mf« in »f«, ki je tovrstnemu se-stavu nujno potreben;
-  dekleta Zadobrove Snebrja bi nujno morala pomnožiti svoje vr-ste, saj je naravnost škoda vztrajati v tej drobni komorni zasedbi;
-  morda pa bi skupaj z okte-tovci iz Polja (pa še s kakšnim pevcem in pevko) lahko začeli raz-mišljati   o   skupnem   mešanem zboru, ki bi zaradi dokaj izenačene starosti   (mladosti!)   programsko posegel  v zahtevnejšo literaturo širokega dinamičnega ioka - vse v smislu: namesto množice »dro-bižastih« pevskih skupin ustanav-ljamo rajši nekaj številčno dobro postavljenih zborov. Tudi to bi bilo  občini kot  celoti  še  kako v prid, saj bi poleg Kolinske in Vevč   imeli   trištevilčno   močne zbore, ki bi naj »dajali ton« občin-ski zborovski dejavnosti.
Za srečanje šolskih zborov ve-lja najprej povedati, da so sode-lovale  vse  šole:  nekatere  celo
z dvenia in tudi tremi zbori, za kar zaslužijo pohvalo.
-  Da se je z zborovsko taktirko predstavila v glavnem tnlajša in predvsem mlada generacija, je pri-jetno presenetilo vse, ki smo jih poslušali, saj je bil tudi »ognjeni krst« nekaterih kar dobro prema-
gau.
-  Pisana programska palcta šol-skih zborov je koi po pravilu že več ko desetletjc bogatcjša in bolj raznolika, s čiraer se odrasli zbori ne  morejo  pohvaki,  ker  so  na splošno bolj kakor mladinski za-zrti v slogovno domačnost in pol-preteklost.
-  Tudi, to, da je sodeloval zbor z spremljavo •godalnega orkestra glasbenc šole, ni ravno pogost slo-venski pojav, kar tudi šteje kot pozitivno glasbeno gibanje nekega okolja.
-  O napotkih, izboljšavah, do-ločenih programskih predpripra-vah, predhodnih strokovnih po-svetih, in še o čem za v prihodnje, so se zborovodje ob skromni zaku-ski takoj po zaključju občinskih »zborovskih slovesnostih«  dogo-vorili, da jih bodo odslej načrtno obravnavali.
Še na nekaj velja opozoriti zbo-rovodje vseh starosti in vseh se-stavov: Najboljše sirokovno izpo-polnjevanje za vsakega, ki stoji za dirigentskim pultom kateregakoli zbora, jc, če spremlja republiške revije ter zvezna in mednarodna zborovska tekmovanja, kjer se seznanja z načinom študija, zbo-rovskim zvokom, literaturo in in-
terpretacijo in še in še! Konkretno se povedano nanaša na republiško revijo odrasiih zborov v aprilu le-tos (Zagorje, Titovo Velenje) Ln Mladinski pevski festival v Celju maja letos, kjer žal od moščanskih »dirigeniskih nadobudnežev« ni-smo srečali ali videli domala niko-gar. To naj ne bo očitek, marveč spodbuda, da se zatečena navada v prihodnje popravi! Za primer naj povem, da se leh in lakšnih stvari redno udeležujejo vodilni slovenski dirigenti, zato je opisani primer za navadne smrtnike toliko manj opravičjiv.
Kakorkoli že!
Zborovodkinje in zborovodje, v prihodnje na svidenje na repu-bliških zborovodskih seminarjih, na republiških revijah in medna-rodnih tekmovanjih v Cankarje-vem domu v Ljubljani, v Zagorju, v Titovem Velenju, v Mariboru in še kje.
Vsemu navkljub pa naj vendarle sklenem ta zapis z mislijo tretjega odstavka, vendar z drugimi bese-dami:
Če je družbi skorajda »pošla sapa«, da ustrezno nagradi priza-devanje in vloženi tmd, se je nekaj sto pevcev od rosno mladih pa tja do jeseni življenja (vključno z zborovodji!), odlo-čilo, da bo pesem - moč sloven-ske biti in besed, živela še naprej, navzlic težnjam, po spreminjanju jezikovnih in narodnostnih zem-Ijevidov.
Miro Kokol, profesor