KATOMŠK CERKVEN LIST.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetert leta 1 gl. 20 kr. ¥ tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr., za pol letalgl. 80kr„za V4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popi ej.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 6. mal. serpana 1894.
List 27.
Presvetemu Sercu.
Jezusa presveto Serce! -
Tebe v prahu molim. Naj Te moli celo stvarstvo! Stvar se Tebi klonim.
Sina Božjega si Serce!
Molim Te v radosti. Od ljubezni Tvoje večne Se topim v sladkosti.
Kralja večnega oj Serce!
Vir si vse svetosti, Milosti največji sedež, Visokost modrosti.
Oj. najlepši kinč kreposti,
Čednosti učitelj. Zgled ponižnosti, krotkosti, Naših duš ljubitelj!
Nas v težavah Ti tolažiš,
Tudi umirajoče V večna tje nebesa vabiš, Slušaš zdihajoče.
Vsi smo grešniki ubogi,
Vsi smo. vsi grešili. Prosimo Te odpuščanja, Tebe smo ranili!
Varuj nas skušnjav in greha!
Vsi naj Te sledimo, Da pobožnost nam ne neha,
V	Tebi vsi živimo!
Pride Božji angelj smerti,
V	večnost nas preseli.
Naj po smerti vsi smo v Tebi Vekomaj veseli!
Serce Božje, Serce sveto!
Molim Te z vsemi Serci. Vse nas, oj Presveto.
V varstvo svoje vzemi!
Zmagodav.
Za III. red.
(Kon^c.)
7. Napaka je tudi, ako se spoveduje kdo sicer svojih malih pregreškov, kar pa je večih slabosti, pa zamolči, boječ se. da nebi spovednik kaj slabega o njem mislil, ali da nebi navidezna svetost v slabo luč prišla. Ues je. da smo prav zaprav le dolžni smertnih grehov spovedati se, ali nespametno je, male grehe pri spovedi prikrivati, celo nevarno. Pri tacih spovedancih sv. zakrament ne obrodi zaželjenega sadii: spovednik ga ne pozna po njegovi slabi strani, toraj ga tudi ne more prav voditi. In kako lahko je mogoče, da kdo kakšen greh zamolči, češ, saj je le odpustljiv greh, v resnici je pa smertni greh! Da nas toraj ob smertni uri ne bodo obdajali kaki dvomi, spovedujmo se tudi odpust-ljivih ali malih grehov, pa razodenimo tudi svoja slaba nagnjenja in svojo glavno strast. Kaj ne, kako bi se vendar goljufal bolnik, ki bi zdravniku razodel le nektere prikazni svoje bolezni, glavni sedež bolezni bi pa zatajil! — I>a nam bo spovednik pomagal, treba je. da mu razo-denemo vse dušne rane. velike in manjše, vse slabe nagnjenja in strasti.
Ali se je treba pregreškov zoper vodilo obtožiti? — Treba je. Ne sicer zato. kakor da bi nas vodilo samo na sebi vezalo pod grehom, marveč zato, ker s prelomljenjem vodila zgubimo kolikor toliko tudi pravic in dobrot III. r
da jih toraj zopet nazaj dobimo, treba je obtožiti se taeili pregreškov in ponižno sprejeti pokoro ati zadostilo, ki ga nam red, predstojnik ali spovednik naloži.
Kdor se varuje smertnih grehov in tudi odpustljivih ne dela iz hudobije ali nemarnosti, temu sme spovednik privoliti tudi večkratno obhajilo. In res nobene stvari ni na svetu, ki bi kristjanu prej pomagala k popolnosti, kakor ravno sv. Obhajilo. Saj v njem ne prejmemo le milosti božje, marveč Boga samega, delivca milosti. Kolika mora pa tudi biti čistost serca, ki pogost«» prejema Jezusa v sv. Obhajilu! Kdor ima tedaj veliko hrepenenje po večkratnem sv. Obhajilu. naj prosi spovednika za privoljenje. Siliti pa nikar. Ne bilo bi tedaj prav, spovednika nadlegati za pogosto obhajilo, ali si nalašč spovednikov zbirati od kterili bi si morebiti ktera upala prav pogosto sv. Obhajilo. — Toraj kar zadeva sv. Obhajilo, bodite pokorne svojim spovednikom: včasih spovednik odreče vaši prošnji, da poskusi vašo ponižnost, vašo pokorščino. Potem imate pa tudi veče hrepenenje po najsv. Zakramentu. Jezus serčno želi pogosto z vami skleniti se: vendar je njegova volja, da ste pokorni njegovim namestnikom.
!». I tegne se zgoditi slednjič, da nekteri ne najdejo zaželjencga miru vesti. Včasi stari, že »povedani grehi delajo nepokoj. drugim nagajajo skušnjave, tretji nekako obupujejo, češ, saj ne moreni tako živeti, kakor se mi pridiga in kakor bi rad. četerti bi storjene spovedi vedno radi ponavljali in vsako leto dolgo spoved delali itd. Kje je iskati vzroka nemirne vesti? — Nekteri se še res niso nikdar dobro spovedali, tistim je potrebna dolga spoved. Drugim je enkrat vsaj koristna. Kdor je pa opravil dobro dolgo spoved, naj bo miren: četudi stare pregrehe pridejo večkrat pred oči, to ni nič hudega. David. Ne delaj si skerbi. če ne moreš vsega tako opraviti, kakor bi rada. Da imaš le resnično voljo. Varuj se priložnosti v greh. pa bodi ponižen: drugo bo že Bog preskerbel Skušnjava .sama na sebi ni greh. Brez strahu Boga služili bomo šele v nebesih. Ni dobro muh loviti, to kaže nezaupnost v božje usmiljenje, in neko skrivno ošabnost.
Sklep.
Ljubi moji! Naštel sem nektere napake, ki se utegnejo zgoditi zlasti pri spovedih tretjered-nikov in —ic. Ne mislite pa, da koga izmed vas delam krivega teh ali taeih napak in pomanjkljivosti. Govoril sem le splošnje in v po-dučenje duhovnega življenja, kakor učeniki sploh govore in učijo o tacih prilikah, ( e je kdo po-
treben nauka, naj ga voljno sprejme, in naj se po njem ravna. Kdor ga ni potreben, tem bolje. To pa je gotovo: 111. red bo le tedaj koristno deloval in vplival na posamnega človeka in cele družine, ako bodo udje svoje dolžnosti vestno spolnovali, toraj tudi, ako bodo spovedi z veliko natančnostjo opravljali in se varovali pomanjkljivosti, ki sem jih ravno našteval.
Sv. Magdalena Paciška je nekega dne goreče častila sv. R. Telo v neki cerkvi, v kteri se je spovedovalo. Bog ji je razodel čudne stvari. Videla je dušni stan in vse pregrehe spovedan-cev, ki so pred spovednico stali. Kakor hitro pa je duhoven nad spovedancem izrekel odvezo, videla je, da se Jezusova kri nad vsacega razlije, in dušo omije. da je neizrečeno lepa in čista.
Tudi nad vami se bo to zgodilo, ako boste dobro pripravljeni in skesani prihajali k spovedi. Amen.
Čudež presv. Zakramenta v mestu Burgos-u.
Leta 1225 pridigal je nekega dne sv. Anton Padovanski v mestu Burgosu, in neki krivoverec, po rodu j ud, si je pridobil v mestu že mnogo somišljenikov, pričel je prepirat se s svetnikom o katoliškem nauku glede prave, resnične in bistvene pričujočnosti Boga-človeka Jezusa Kristusa v presv. Rešnjem Telesu. Spoštljivi božji mož bil je pripravljen spolniti željo tega sovražnika sv. (-erkve. (as in kraj za obravnavo bil je določen.
Guiald. tako imenoval se je nasprotnik, prišel je o pravem času na določeni kraj; pogovor se je tedaj pričel. Ne dolgo, in že je bil Guiald z jedernatimi in krepkimi dokazi sv. Antona premagan; vertil in sukal se je na vse strani, da najde kak ugovor, četudi prav reven in nič vreden: toda zastonj: popolnoma bil je premagan po zmagovitem spričevanji ravno tako modrega, kakor vernega in ponižnega frančiškana.
Vendar pa je prevzetnemu in ošabnemu krivovercu težko delo, premaganega se spoznati s prepričevalnimi dokazi pred mnogo - številno zbranim ljudstvom: zatorej skušal se je temu izogniti.
„Prepiranje opustiva,'1 dejal je, „da prideva k stvari! Zamoreš li s čudežem dokazati resnično pričujočnost Jezusa Kristusa v presv. Zakramentu, potem sem pripravljen podvreči se katoliški veri!u
Nato odgovoril je svetnik: „„Zaupam v svojega Zveličarja, Jezusa Kristusa, ki mi bo dodelil, kar zahtevaš, da se vsi spokorite!""
„Poslušaj tedaj", nadaljeval je krivoverec, „tovorno živino bom dal stradati skozi tri dni; čez tri dni pripeljem jo pred zbrano ljudstvo, ter ji dam obilne brane; isti dan moraš tudi ti z „Gospodovim Telesom,'1 kakor ga imenuješ, priti na določeno mesto; in če potem izstradana žival popusti živež, da moli Zakrament, potem spoznal se bom k katoliški veri!"
Sv. Anton sprejel je ta poskus brez po-mislika; kajti poznal je vsegamogočnost in milost Najvišjega in imel je potrebno zaupanje v pomoč svojega Odrešenika.
Določeni dan zbrala se je nešteta množica ljudstva na velikem mestnem tergu, da bi bila priča čudeža. Sv. Anton prišel je z določenim številom gorečih katoličanov, Guiald pa z mnogo-brojnim spremstvom krivovercev, ki so lačno, izstradano mulo seboj peljali.
Nato šel je sv. Anton v bližnjo cerkev maševat ter se je po končani daritvi vernil spremljan od katolikov; v rokah deržal je najsvetejše Telo našega Gospoda. Pripeljali so tudi mulo in podali ji nekaj mer ovsa: nato približal se je svetnik, povzdignil najsvetejši Zakrament
ter nagovoril žival s sledečimi besedami: „V vsegamogočnosti in imenu našega Stvarnika, kte-rega tukaj v roki deržim, če prav sem tega nevreden, ti zapovem, da se takoj približaj ter njemu, ki te je vstvaril, skaži čast, ktera se mu spodobi, da ti zaslepljeni ljudje spoznajo, da so vse stvari podveržene Stvarniku, ki pride na mašnikovo prošnjo na oltar."
Tako govoril je svetnik.
Žival pustila je jed ter priklonila glavo in kolena pred Najsvetejšim, ktero je sv. Anton še vedno povzdignjeno deržal.
Katoličani, ki so med svetnikovim govorom prav goreče prosili Boga za čudež, so veseli hvalili vsegamogočnost Božjo: krivoverci pa so osramoteni pobesili glave ter proč se pobirali. Guiald bil je zvest svoji besedi: dal se je ker-stiti in vernil se je z vso svojo družino v naročje katoliške Cerkve.
Kmalu nato dal je zidati cerkev v čast apostoljskega pervaka sv. Petra in njegovi vnuki zidali so pozneje še eno. na ktere vhodu je ravno povedani čudež v kamen vsekan. (Leo. Nr. 20. 1894.)
Spominek z groba ss. apostolov Petra in Pavla v Rimu.
(Konec.)
II. Responsorij v čast sv. Petra apostola.
Pressi malorum pondere Adite Paulum supplices Qui certa largus desuper Dabit salutis pignora. O grata coeli Victima, Doctor amorque gentium, O Paule, nos Te vindicem, Nos Te patronum poscimus.
Nam Tu beato concitus Divini amoris Ímpetu, Quos insecutor oderas. Defensor inde amplecteris. O grata etc.
Non Te procellae et verbera, Non vincla et ardor hostium, Non diro mors deterruit. Ne sancto adesses coetui. O grata etc.
Amoris eia pristini Ne sis, precamur, immemor, Et nos supernae lánguidos In spem reducás gratiae. O grata etc.
Te destruantur auspice Saevae inferorum machinae, Et nostra templa publicis Petita votis insonent. O grata etc.
Poterti ki v nadlogah ste. Le k Pavlu se zatekajte; Delivec vam bo on gotov Obilnih iz nebes darov. O dragi rajski Ti svetnik, Narodom ljubljen učenik, O Pavel bodi naš vodnik, Zavetnik, varh in priprošnjik!
Si blaženega ognja vžgan, Ljubezni Božje ves navdan, Ki si preganjal jih kedaj. Té ljubiš, zagovarjaš zdaj. O dragi . . .
Ni strašil morski Te vihar, Verig, tepenja Ti ni mar, Se grozne smerti ne bojiš, Ko svetim na pomoč hitiš. O dragi . . .
Spominjaj se ljubezni zdaj, Ki Te vžigala je kedaj, Daj nam slabotnim upanje, Doseči Božje usmiljenje. O dragi . . .
Po Tebi naj se razperšč Nakane ljute satanke; Po cerkvah naših naj doné Zahvale množic in prošnjč. O dragi . . .
Te deprecante floreat Ignara damni Charitas. Quam nulla turbent iurgia, Nec ullus error sauciet. 0 grata etc.
Qua tetra cumqiie diditur, Jungatur uno foedere. Fuisquie seraper afHuat .Salubre nectar litteris. O grata etc.
I)et vell^ nos qutd imperat. Det posse Summus Arbiter, Ne fluctuantes horridae Caligo noctis obruat.
O grata etc. • ¡loria Patri f t Filio «*t Spiritui S.)
Deo Patri sit gloria. Ejusque soli Filio Cum Spiritu Paraclito Nunc et per oinne saeculum. O grata etc.
Antiph. Vas electionis est mihi iste, ut portet Nomen meum coram gentibus et R-igibus et Filiis 1 srael.
V. Ora pro nobis, S Paule Apostole.
H. rt digni efíiciaraur promissionibus Christi.
Po Tvoji prošnji naj sveti Ljuba v. ki škode ne želi, Ki kreg. prepir je ne vkonča, Ji zmota rane ne zavda. O dragi . . .
Po širni zemlji vse počez Obsegaj ta edina vez, Poživljaj vse naukov slad Iz pisem Tvojih drag zaklad. 0 dragi . . .
Da hočemo, kar Bog veli, Da zmoremo, naj dodeli, Da omahljivih ne slepi Tema strahotna hudobij. O dragi . . . <Č.ast hodi Očetu in Sinu in sv. Duhu.)
Čast bodi Očetu in Sinu, In tudi Duhu svetemu, Kot v začetku tako zdaj, In vselej in na vekomaj. O dragi . . .
Predpev. Ivoljena posoda mi je on, ki ponese moje ime pred narode in kralje in Izraelove sinove.
V. Prosi za nas sv. apostelj Pavel, R\ Da bomo vredni obljub Kristusovih.
O r e m u s.	Molimo.
Omnipotens sempiteme Deus, qui Beato Apo-	Vsemogočni večni Bog, ki si svetemu apostolu
stolo tuo Paulo quid faceret. ut impleretur Spiritu	Pavlu, po svojem božjem usmiljenju zapovedal, kaj
Sancto. divina miseratione praecepisti; eius dirigen-	naj stori, da bo napolnjen s svetim Duhom: po nje-
tibus monitis et suffragantibus meritis concede, ut	govih zaslugah dodeli, da bomo Tebi s strahom in
servientes Tibi in timore et tremore coelestium do-	trepetom služili in se s tolažbo nebeških darov na-
norum consolatione repleamur. Per Christum Dominum	polnili. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. nostrum. Amen. J. T—r.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
V	timihelu pri Novem Mestu. 27. rožn. (Misijon.) Na dan sv. Vida se je začel pri nas sv. misijon in je trajal do praznika sv. Janeza Kerstnika. Res dva pomenljiva svetnika, katerih jeden je oznanjeval pokoro drugi zdravi telesne bolezni s svojo priprošnjo pri Bogu. Tudi č g. misijonarji so opravljali obojno to službo. Oznanjevali so pokoro in odvračali v krepkih govorih ljudstvo od greha na leči. v spo-vednici pa so zdravili duševne bolezni in celili rane. Bili so č. p. superijor Jaršovec. p. Heidrih. in p. Než mah. kateri so vodih misijon. Cerkev je bila ves čas polna; kajti ljudje so hodili marljivo poslušat lepe govore, akoravno so imeli obilo posla doma; toda Bog jim bode obilo poplačal in povernil za to. Da so jako marljivo opravljali cerkvene pobožnosti in pristopali k izpovedi, kaže že to. da jih je bilo pri sv. obhajilu nekaj čez 3400. Bilo je namreč veliko sosednjih gg duhovnov prišlo na pomoč pri spovedi« vanju in vsled tega je bilo vsem lahko priti na versto.
V	nedeljo se je končal sv. misijon. Popoldne so prišli mil. g. prošt Peter Urh in so blagoslovili misijonski križ Štirje mladeniči so ga nesli v procesiji okrog, spremljale so ga belo oblečene ovenčane
deklice. Procesije vdeležila se je tudi duhovščina v obilnem številu in med procesijo so pele pevke lepo vbrane misijonske pesmi. Ko se je vernila procesija v cerkev, bila je ondi še sklepna pridiga in na to blagoslov z Najsvetejšim. Bili so ti dnevi za nas res dragoceni dnevi, zlasti dnevi, kateri bodo ostali ljudem vedno v spominu; bil je čas. katerega je Bog nam priravnal, dies quam fecit Dominus, ker je nam poslal poslance svoje med nas. kateri so oznanjevali božji nauk in sejah v serca seme božje besede. Dobri Bog. kateri nam je dal doživeti in dočakati sv. misi-jona. on naj rosi med nas tudi obilo milosti, da porodi to seme plodovit, dragocen, plemenit in obilen sad med nami vsemi. Č. g. misijonarjem in vsem spovednikom pa Bog poverni ves njihov trud stotero!
Tomaj. Ker je velezaslužni preč. gospod dekan Urb. Gol maj er šel v pokoj, dobil je vrednega naslednika v. č. g. Mat. Sila, učenega pisatelja, zlasti za našo „Danico", župnika v Repnem taboru. Slovel je zlasti tudi njegov govor na pervem slovenskem katol. shodu v Ljubljani. Bog daj srečo!
Iz Rima se „Slovencu" poroča, da 27. rožnika je čast. g. M i h. O p e k a na gregorijanski univerzi opravil doktorsko poskušnjo. Mladi ta mašnik, rojak z Verhnike. bivši deležnik dijaške mize, je gojenec v Germaniku v Rimu. Bog daj srečo.
Iz Jugoslavije. 20. rožnika (Ginljiva procesija. Zidanje župnišča in cerkve.) Sv. Janez Kerstnik je velik in zapovedan svetek v Bosni, v rimo-katoliški bosanski okrajini; spodobi se. prav in dostojno je, da se ta veliki svetnik in največi prerok, predhodnik Kristusov slavno in svečano svetkuje. V nedeljo, dan sv. Janeza Kerstnika, bila je predvečemica v cerkvici sv. Jožefa, slovesno blagoslovljena podoba brezmadežne Device Marije. Kraljice presv. rožnega venca. Veličastno in pobožno pevala se je skupno cerkvena večernica in litanije lavretanske, potem bil je slovesni blagoslov z Najsvetejšim. Po večemici smo nosili v procesiji, opravljajoči sv. rožni venec v treh jezikih, v latinskem, slovenskem in nemškem (ker je tudi nemška naselba tam), krasno, nebeško milo podobo presv. Device Marije iz cerkve sv. Jožefa jedno uro daleč v Brezičane. Gotovo, več ko 400 let turško-mahomedskega gospostva v Bosni ni bilo takove procesije s kipom deviške Božje Matere v tej okrajini; neustrašeno smo nosili velelepo podobo Device Marije med drugoverci. iskreno molijoči in pevajoči v slavo Bogu trojedinemu, in pervi za Bogom, visoko-sveti Devici Mariji, Božji in naši ljubi Materi! Došedši na krasno in veliko posestvo, pridobljeno in kupljeno za dobrodelno napravo rimo-katoliške vzgoje sirotnih dečkov, pod zaštito presv. rožnovenške Kraljice; zanesli smo jo v domačo kapelo in jo postavili na kastno, velekrasno ozaljšano mesto. Device nosile so pred kipom Kraljice devic in nji ob strani lepe lilije; odrastli verni katoliki so sveto ginjeni jokali, ker niso se nadjali, da bodejo v Bosni kaj takega dočakali. Imeli smo poprej prav malo podobo presv. Device Marije v domaČi hišni kapeli. Hvala Bogu! serčno smo želeli dobiti večji in dostojneji kip deviške Božje Matere; ta želja nam se je sedaj spol-nila, hvala Jezusu in Mariji!	(Konec našl i
Solun. 19. junija 1894. (Zahvala in veselje zarad zvonov iz Ljubljane.) Prečastiti gospod kanonik! Hvala Bogu! srečno sta dva zvonova po morju iz Tersta v Solun priplavala, ktere je v Ljubljani previdnost Božja na prošnjo č. g. Allvattija po blagih dobrotnikih preskerbela. Ko sem Vam. veleč, gospod kanonik, lansko leto sporočal, kako ta č. gospod in bulgarski misijonar serčno želi dobiti zvonove za svojo cerkvico v Paleortsih. ker bi gotovo veliko k časti in slavi Božji pomagali, sem se z zaupanjem k Vam obernil in bil prepričan, da ne bode zastonj — in zdaj je to lepo delo doveršenu. zvonovi so tukaj — račun pri g. Samassu poravnan, še verh tega sem prejel 31 gld. iz Ljubljane, da se tukaj prevoznina poravna, kar pa ni veliko in kar ostane, se bode za pripravo zvonika porabilo, zvonovi so tudi posvečeni že in čakajo na varnem mestu v hiši č. sester Evkaristink. da bodo čez nekaj tednov, kedar se čč. sestre in deklice v Paleortse preselijo, tamkaj slovesno sprejeti in vmeščeni.
Zatoraj se pa Vam, v. č. kanonik in blagi kume. preserčno zahvaljujem za Vaš trud, za Vašo skerb v tej zadevi; zahvaljujem se tudi še posebno botri, blagi in pobožni dobrotnici iz V ..., dalje č. g. B. iz B., č. g. Janezu Tavčarju v Lešah in vsem drugim blagim dobrotnikom; naj Vam vsim, ki ste kakorkoli k temu lepemu darilu kaj pripomogli, Jezus, Marija in sv. Jožef obilno poplačajo in naj bode tudi sv. Jurij njihov branitelj v vsaki nevarnosti!
Veseli me. da zamorera vsem blagim dobrotnikom naznaniti, kar mi je č. g. Alloatti sporočil, da se namreč že nekaj let za vse dobrotnike sester Evkaristink, sirotišnice itd. služite vsaki mesec za žive dve ss. maše in za ranjke tudi dve. Pri teh ss. daritvah imajo tedaj tudi delež vsi. ki so k temu pomagali, da dobi cerkev sv Jurija dva lepa zvonova.
Kakor sem Vam, č. gospod kanonik, tudi že sporočil, da je imel č. g. Alloatti namen in željo, da bi že v spomladi bil mogel otvoriti novo sirotišnico v Paleortsih; pa ni bilo mogoče dela izveršiti; zdaj pa delo dobro napreduje in bode s pomočjo Božjo mogoče, da saj koncem meseca avgusta, ako prej ne, čč. sestre Evkaristinke in deklice se preselijo k sv. Jurju. ako nebi kakšne posebne zapreke tega zabra-nile še za dalje časa. Lahko si mislite, veleč gospod, da bode dan. kedar bodo zvonovi došli k sv. Jurju in čast Božjo in slavo Marijino z „angeljskim češče-njem" začeli oznanovati, veliki in radosti polni praznik.
Še enkrat se Vam. preč. gospod kanonik, in vsem blagim dobrotnikom serčno zahvaljujem ter se
ponižno priporočam vsem v molitev..... vedno
vdani in hvaležni	Ant. Geršak. misijonar.
K temu blagemu dopisu naj pridenemo še poročilo o zvonovih prečast. P. U. N iz Ljubljane, ki naznanja:
Dva zvona, o katerih je rD anica" v svojem času poročala in za katera so kranjski dobrotniki darovali 363 gld. 80 kr. — sta se 22. maja odpeljala čez morje v Solun — in od ondot v Paleortsi. v Macedoniji.
Večji zvon E tehta 154- kg in je sv. Družini posvečen — manjši s podobo sv. Jurija tehta 62 kg = a. Nabralo se je po „Danici": 147 gld.; darovala dobrotnica J. N. iz V. 171 gld. (botra): preč. g B. B. 40 gld.; preč. g župn. J. Tavčar 3 gld. — Gospodu Samassatu smo plačali 332 gld. 9 kr. in nam je ostalo še 31 gld. 71 kr.; skupaj 363 gld. 80 kr. — Ostali denar smo v Solun (glej: poštno prejemni list ddo 1. junija 1894; poslali — da se je vožnja od Tersta do Soluna plačala, in da sta se zvona pri davkariji (duvan) rešila.
Izrekam tu najtoplejšo in preserčno zahvalo najprej prečastitemu gospodu kumu — blagemu gosp. vredniku „Zgodnje Daniceu — botri J. N. iz V., ki je darovala 171 gld. 80 kr. — kakor tudi vsem drugim blagim dobrotnikom; na velikem zvonu ste na koncu bulgarskega napisa še ti besedi: rDarovali Kranjci."	Hvaležni I*. N.
Franci* k Košar.
Govor pretnilostnega kneza-skota tir. Mih. Sapntnibi » stoljni cerkvi p Mariboru o pogrebu 14. jun.
Memoria iusti in laudibus.
Spomin pravičnega b«Hle «"astitljiv.
iPreg. 10. 7.i
V kerscanski žalosti zbrani verniki!
rČlovek ne ve svojega konca; ampak kakor love ribe s ternkom. in kakor sačijo ptice v zanjko; tako se love ljudje ob hudem času. ko naglo nad nje pride.4" (Prid. 9. 12 > Te besede najmodrejš^ga pridigarja stare zaveze, katere v priliki povedo, kar
*) Prav iskrena hvala si kn.-*k. pisarni za poslani prt-lept govor, s kterim bode mo<*no vstreženo Slovencem.	Vr.
^e Jezus Kristus večna modrost jasno in razločno ponovil z opombo: „Čujte, ker ne veste ne dneva, ne ure" (Mat. 25, 13.) — te besede, pravim, vidimo, kako se poterjujejo pri tem pokojniku, čegar kersto obstopamo. Kavno pred osmimi dnevi so nas predragi gospod zapustili veseli in dobre volje, in danes se vračajo kot merlič. O človek ne ve svojega konca!
Pretekli ponedeljek pretreslo je kakor gromov udar naša serr-a berzojavno poročilo: Stolni dekan Frančišek Košar so mertvi! In danes smo se v tej Gospodovi hiši zbrali, da bi poslednjikrat častno spremili moža po božji volji in duhovnika Gospodovega, kateri nam je vsem bil neizrečeno mil, ljub in drag. Čim dalje so bili blagi gospod pri nas, tem dalje smo si jih želeli pri sebi In kar noben človek ni mogel upati, dolgo so bili pri nas in vendar prekratko. da, mnogo in mnogo prekratko. Kar torej naše serce danes občuti, to izdajejo naše oči.
V Gospodu žalujoči poslušalci! Dobro vem, da je pokojnega gospoda ponižnost pokrivala vse, kar bi jim nečiraerno človeško hvalo donašalo. Vendar pa je prav in primerno, ako zvestega služabnika Gospodovega po smerti po zasluženju poveličujemo, ker s tem le Gospoda poveličujemo, kateri je v svojih služabnikih hvaljen in češčen zaradi mnogih in velikih milosti, katere jim je podelil. Poleg tega pa dobro zaslužena pohvala srečno v Gospodu umerlega kristijana še živeče vspodbuja in opominja, podžiga jih. naj ga v dobrem posnemajo, oserčuje jih, naj posnemajo čednosti, katere so pokojnika zaljšale in ga storile vrednega časti in posnemanja. Nadalje se s tem ranjki v pobožen in hvaležen spomin priporoča. Ti veljavni vzroki so me napotili, da hočem govoriti v spomin zelo častitega in ljubljenega pre-lata Frančiška Kosarja. tega veleblagega moža in čez vse cenjenega duhovnika Gospodovega, in sicer na kratko, ker mi časa primanjkuje, da bi kaj več povedal, posebno pa moči vsled velike žalosti, ki je mojo dušo prešinila, jo prešinja in bode prešinjala še mnogo časa.
Vi mogočni priprošnjiki umirajočih sv. Mihael in sv. Jožef in ti Seraf v človeški podobi, sv. Frančišek. imenski vareh toli obžalovanega gospoda, prosite zanj. za me in za moje poslušalce!
I.
Frančišek Košar so bili rojeni dne 10. septembra 1*23. leta v Braslovicah v Savinjski dolini od poštenih. bogaboječih starišev, kateri so svojega ljubega otroka v strahu Gospodovem izredili in kmalu v domačo šolo poslali. Po doveršeni ljudski šoli napotil se je nadarjeni in blagodušni mladenič v gimnazijo v Novo mesto na Kranjskem, kjer se je pod iz-verstnim vodstvom profesorjev iz frančiškanskega reda jako pridno učil in naravnost pozornost obujal s svojim vzglednim, neomadeževanim obnašanjem. Takrat je bil njegov stric P. Leonard Košar provin-cijal frančiškanske redovne pokrajine: „Sv. Križ.u Takozvane modroslovske nauke so dokončali Košar v Ljubljani 1841. in 1842. leta. Tamkaj so bila njihova serčna prijatelja in somišljenika monsignore Luka Jeran in c. kr. vladni svetovalec in deržavni poslanec gospod Anton pl. Globočnik. Kakor dosedanje študije, tako so doveršili Frančišek Košar v Celovcu v letih lb43. do 1846. tudi bogoslovske vede z odličnim vspehom tako, da so jih, še le 23 let
starih, dne 15. septembra 1846.1. v mašnika posvetili knezoškof Anton Martin Slomešek, nesmertnega spomina. Košar so bili jeden pervih posvečevancev, na katerega so Slomšek škofovske roke položili pri maš-niškem posvečenju.
Nato so novoposvečenec Gospodov bili za kaplana in so blagonosno delovali v Poličanah od oktobra 1846 do aprila 1847, potem dva meseca ir Vojniku, od koder so zaradi hudo bolnih oči in bljuvanja kervi šli kot deficijent k svojim sorodnikom v Brasloviče. V tem času so sklenili mladostni duhovnik, za vsem se Bogu darovati, in so prosili za vsprejem v družbo misijonarjev sv. Vincencija Pav-Ijanskega. Ali vsled nadalnjega bolehanja niso mogli izveršiti svojega lepega namena. V aprilu 1. 1855. bili so na poskušnjo nastavljeni za kaplana v svoji roj-stveni župniji, in ker se jim je zdravje vidno boljšalo,, bili so poklicani februvarija nastopnega leta za kor-vikarja in stoljnega pridigarja v Št. Andraž v Labodski dolini in kot taki so tudi opravljali službo kn.-šk. dvornega kaplana in hkrati špirituvala pri bogoslovcih četertega leta.
Po premeščenju škofovskega sedeža iz St. Andraža v Maribor bili so Frančišek Košar imenovani za kn šk. konzistorijalnega svetovalca in duhovnega ravnatelja kn.-šk. lavantinske duhovšnice. katero odgovornosti polno službo so do dne 1. februvarja 186S častno opravljali. V tem letu so se preselili vele-zaslužni gospod kot župnik, dekan in okrajni šolski ogleda v Kozje, kjer so si kot požertvovalen pastir jim izročene dušne čede, kot iskren prijatelj ljudstva in kot oče jim podložnega duhovništva pridobili novih neminljivih zaslug. S pomočjo dekanijskega duhovništva, ki jim je bilo v ljubezni vdano, so nekaj časa g. Košar skerbeli za papeževega zuava vojaka» kar jih je pri priliki stalo 240 gld.
Na praznik sv. Janeza apostola 1870. 1. vernili so se v Maribor, kjer so kot Lavantinski stoljni korar oskerbovali najrazličnejše službe. Bili so kanonik« penitencijarij ali spovednik, izpraševalec pri župnijskih izpitih, prisednik škofijskega in zakonskega sodišča in zagovornik zakonske zveze in zaobljube» Od 1. 1872. do 1. 1881. prednašali so kaj zanimivo v bogoslovskem škofijskem učilišču cerkveno pravo. Od 1. 1878. bili so kanonik Košar kn.-šk. poslanec m dušni voditelj v zavodu šolskih sester tretjega reda sv. Frančiška. Ta družba mora tega svojega modrost-nega vodnika zahvaliti, da se je v zadnjih petnajstih letih toliko povzdignila in razširila. Še v oporoki so se spomnili pokojni gospod tega jim ljubega zavoda in so mu od svoje prav majhne ostaline volili v podporo 200 gld. Pa ne samo pri šolskih sestrah v Mariboru so bili g. Košar redni in pozneje izredni spovednik, kot taki so bili tudi v samostanu častitih redovnic frančiškank in častitih šolskih sester pri Sv. Petru niže Maribora.
Pa ne zadosti! Svojemu poklicu zvesti služabnik Gospodov so bili dolgoleten svetovalec hvalevrednega društva katoliških gospa, kateremu so volili 100 gld.; bili so vstanovnik in dosedanji predsednik krasnega društva za podporo ubogih duhovnikov, za katere so tudi v oporoki odločili 100 gld. Sploh so bili v Gospodu počivajoči kanonik darežljiv povspe-ševatelj vseh dobrih društev, vseh pobožnih bratovščin. Svoje dni so bili predsednik katoliškega tiskovnega društva, ud društva katoliških rokodelskih
pomočnikov, kateremu so sporočili 100 gld. in toliko tudi katoliškemu podpornemu društvu v Celju. Bili so družbenik mnogih pobožnih družb in odpustkov polnih bratovščin, posebno pa še ud blaženega tretjega reda sv. Frančiška Asiškega. Bili so podpornik in prijatelj ubogih, zato so v razdelitev za Mariborske. Braslovške in Kozjanske ubožce v opo-Toki odločili po 50 gld. in za ubožce v Poličanah in Vojniku po 20 gld.
Ne bodi neomenjeno, da so leta 1870. bili izvoljeni za deželnega poslanca. Kot deželni poslanec so si s svojim ljubeznjivim in spravljivim obnašanjem pridobili splošno spoštovanje, čast in ljubezen Po smerti učenega knezoškofa Jakoba Maksimilijana, blagega spomina, imenovali so že tudi ranjki Solno-graški knez in nadškof Frančišek Pavlj. Eder verlo zvedenega stoljnega korarja za kapiteljskega vikarja ali upravitelja osirotele škofije Lavantinske. To težavno službo so na blagor in srečo razširjene Škoti je opravljali, dokler se škofovska stolica ni zopet zasedla. Dne 15. marcija lanskega leta so bili vele-zaslužni in čednostni mož od Njih cesarskega in kraljevskega apostoljskega veličanstva Franca Jožefa I. imenovani za infuliranega stoljnega dekana. Že 1.lv8£>. so bili od Njih svetosti papeža Leona XIII. povzdig-njeni v visoko čast papeževega domačega prelata in odlikovani z zaslužnim križcem pro Ecclesia et Pon-titice, za cerkev in papeža.
Spolnjevanje vseh teh mnogih in težavnih dolžnosti. katere so naravno bile v zvezi s službami gospoda Frančiška Kosarja, zahtevalo je že prav zdravega in krepkega moža, moža, kateri deluje brez miru in počitka. Ali pokojni prelat so neprenehoma bolehali za serčno hibo, vendar pri tem niso samo mnogoverstnih stanovskih dolžnosti natanko spolnjevali, delovali so še tudi v odlični meri na književnem polju. O svojem času so bili priden sotrudnik in pozneje tudi vrednik med slovenskim ljudstvom toliko priljubljenih „Drobtinic"; spisali so v nemškem in slovenskem jeziku temeljito in nepreseženo knjigo o življenju in delovanju pokojnega kneza in škofa Antona Martina Slomšeka; priobčili so izverstno razpravo o celibatu katoliškega duhovništva, krasen sostavek o sv. katoliški cerkvi, da ne omenjam drugih v različnih časopisih priobčenih spisov. Naposled so spisali do zdaj najizverstnejšo slovensko molitveno in premišljevalno knjigo: „Nebeška hrana", katera je v stoterih in tisočerih iztisih razširjena med Sta-jarci, Korošci, Kranjci, Primorci in po drugod. Sad njihovega blagoslovljenega delovanja kot navdušenega pridigarja, kot modrega dušnega voditelja in lahko umljivega narodnega pisatelja bode dolgo, dolgo trajal. Glede na to lahko po vsej pravici o sebi dejo: Non omnis moriar multaque pars mei vitabit Libitinam. (Od. III. 30. 7.) Ne bodem ves umeri!
V resnici! Frančišek Košar so bili podobni stiebru. kateri, čim več nanj naložiš, tem bolj terdno ■stoji in to podpira, kar mora podpirati in nositi.
(Konec nasl.)
Šm&rnične.
IX.
Vprašaj solnce. ki nad tabo plove,
Bledo luno. svitle zvezd svetove,
Širno zemljo, nje zaklade tajne. Nje morjč in skale vekotrajne. Vprašaj nebotične gor gromade. Temnih gojzdov prostrane nasade. Drobno cvetko v logu. glivo v mahu. Gibko ribo v vodi. červa v prahu, Tičkov zbor v višavi milozvočni. Levji rod v puščavi kervoločni. Vprašaj ljudstev čete nepreštete, Svoje puhle slave vse prevzete. Vprašaj svojo pamet domišljavo: „Oj odkod vse to je in čegavoV"
Nebes ti v odgovor se razžarja. Gozd in gora ž njim ti odgovarja. In kar v stvarstvu živo se premiče, Vse odmeva, vse ti glasno kliče: rVse stvari Gospodovo smo delo, O n N j e hotel in se je začelo. Rekel je: in vse se je zgodilo: Mignil je: in se je obudilo. Vkazal je: in solnca so vzžanda. Dihnil je: in perst je oživela."
V	nič pred njim se stvarstvo vse raztaje In ga moli v strahu trepetaje:
rVse stvari, o Bog. smo Tvoje delo: Ti si hotel in se je začelo. Naš Gospod, naš Stvarnik, naš Začetnik, Brani nas. jedini naš Zavetnik'"
Hod človeški tudi mu tre peče: „Dvakrat vstvaril si nam pot do sreče: Ko iz nič prizval si nas v življenje, In ko umeri za nas si v odrešenje. Tudi mi. o Bog, smo Tvoje delo. Ti si hotel, da se je začelo. Vse je Tvoje, vsemu gospoduješ. Ti, kar hočeš vstvarjaš in vničuješ' Naš Gospod, naš Stvarnik, naš Začetnik, Varuj nas. jedini naš Zavetnik!"
Njega, čegar slava vse prešinja. Pred katerim svet kot nič izginja. Ki je sama večna veličina. Ti, Marija, kličeš pa za Sina. Ti. nebes in zemlje vladarica. Temu si Gospodu porodnica: Ti si v hlevcu bornem ga rodila. In v plenicah v jasli položila.
V	svojem ga naročju pestovala. Ljubeznjivo skerbno negovala.
Ž njim živela, ž njim molila verno, Ž njim zvesto terpela neizmerno. On ki z jednim perstom svet vzderžuje. Je Tvoj Sin. Te mater imenuje,
V	slavo nepopisno Te ovija: Da. Gospod s Teboj je. o Marija*
AV
Razgled po svetu.
Dunaj. (Katoliška učiteljska zveza in medvedovo spanje.) Vsi katoličani vsacega stanu morajo deržati s svojo sv. Cerkvijo; brez tega niso na poti. ampak pod potjo, kakor zvernjen voz. V skerbi, da se obvarujejo nesrečnih zmot, so katoL
dunajski učitelji vstanovili družbo z imenom „Katoliška zveza." Ta družba s svojim pervomest-nikom profesorjem Albertom Kundi-jem*) se je one dni predstavila ministerskemu predsedniku in tudi naučnemu ministru. Na obeh krajih je bila sprejeta z vso priljudnostjo. Ministerski predsednik Windischgraetz je med drugim zaterdil. da on visoko ceno stavi na katoliško odgojo mladine. Oziroma antisemitiškega (protijudovskega) gibanja je predsednik izrekel željo, naj bi se družba gibala v svojem poklicnem okrožji in pripomogla k med verskemu miru in kerščanski ljubezni. Na ta opcmin je odbor prav modro odgovoril, da pri njih djanji so katoliška načela njihovo vodilo in se toraj nadjajo. da bodo pravomerno delali tudi oziroma na opomin gosp. ministerskega predsednika. Z veliko zadovoljnostjo se je vemila deputacija od zaslišanja, nadjaje se. da vsled tako visokega vradnega priznanja in pohvale bodo marsikteri še omahujoči k družbi pristopili Zanašati se je res, da tako bodeči osät liberalizma in brezverstva tudi višjim glavam oči odpira ter spoznavajo, da je zadnji čas — zakerniti na drugo pot. Kogar ne zdramijo strahote na Francoskem. na Laškem, na Magyarskem itd., taki terše smerčf, kakor medved v berlogu in težka mora biti gorjača. da bi ga zdramila
Francosko. V Lijoni je rudečkar. laški pčk Caserio Santo Hieronymo. doma z Monte Visconti, iz milanske okrajine. zakl{^ francoskega predsednika Carnot-a. Stara je, ta grozna zvčr še le dobrih 20 lčt Take strahovitosti lodi novi liberalizem, kteri zna križe iz šol cdstranovati, mladino od cerkve ločiti, duhovne zaničevati itd.; ne pa privoščiti mladini dovolj časa in prilike, da bi se kerščanskih dolžnosti do Boga in bližnjega zadostno, znansko in djansko naučili.
n. Bratovske zadeve N. 1]. Gosp* presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priproSnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca «v Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev ▼arhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše de-tele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-▼anje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne prejrrelie. — Spreobernjenje nekega velikega grešnika. — Bolna oseba /a p*moč in zdravje. — Neka dobra oseba priporočena za pomoč v dušnih in telesnih potrel>ah. — Priporočeni so nekteri rokodelski učenci za poboljšanje. ki se o nedeljah zjutraj okrog potikajo. namesto da bi šli k sv. maši. kar je pod smertnim preii»m zapovedano. — Neki revež za dušno pomoč.
Zahvale.
Celih 11 tednov bila sem zelo bolna, ter sem mogla še za par tednov iti v bolnišnico, poskusili so vsaktera zdravila, pa vse ni nič pomagalo, zdravniki so preiskali bolezen in izrekli, da ni d i iizeja sredstva. kakor operacije, temu pa se nisem hotla vdati, ker sem bila zelo slal<»(na. bala sem se smerti. — Ali po pri-;.ro>n,i M. P. l.urške. Pompejske. in na Brezjah, kamor sem se obljubila tudi na božjo pot. sem — hvala presv. S. Jezusovemu in Marijinemu — že toliko ozdravela, da morem svoje stanovske dolžnosti opravljati, obljubila sem tu«ii uslišanje očitno m s po-
* Napis: Albert Kundi. Wien 2. Bez.. Streffleurjrasse 11.
polnim podpisom naznaniti v «Danici» in v «Cvetju.» in seda spolnim svojo obljubo, ter se z nova priporočam v pobožno mo~ litev v dušnih svojih bridkostih.
V Postojni. 1. julija 1H94.	Frančiška Kranjc.
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. God sv. Cirila in Metoda so-obhajali tudi šolci, bila je o 128ih stoljna cerkev polna gimnazijcev, ki so imeli sv. mašo. — Šolsko leto se končuje zaporedoma; v sredo 4. t. m., je zveršila svoj tečaj moška pripravnica s svojo vadnica vred; ob 8ih je imela zahvalno sv. mašo v cerkvi Jezusovega presv. Serca z vsemi učitelji vred, in v četertek so se pričele zrelotne poskušnje. Precejšnje število iz pripravnice je bilo deležnikov pri „dijaški mizia in s pohvalo moramo priznati, da so prišli a prav lepimi spričevali, posebno tudi iz veroznanstva,. kolikor dozdaj vemo, njih 10 iz 1. in 2. letnika. Vsem dijakom in šolcem bodi priporočeno: vse skozi čedna in modro obnašanje: doma. v cerkvi in povsod. Kar tiče naše, želimo posebej v začetku novega šolskega leta od čč. gg. duhovnih pastirjev par verstic spričala o njih obnašanju v počitnicah.
Za cihorij k M. D. na Brezji: Neimenovana gospa daruje 1 gld. za ciborij in 2 zlata perstana, pa 1 uhanv
—	zlat perstan iz zahvale za zdravje.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Čast. gosp. st. kaplan M. Mrak 3 gld. — Č. g. J. J. župn. v p. 1 gld. — Star prijatelj 1 gld. — Čast g. župnik Anton Jamnik 6 gld. — Neimenovan dobra duša 1 krono. Več dobrotnih oseb 3 gld. 50 kr. — Dobrotnik z Brezovica 2 gld.
—	Č. g. župnik Fr. Eržen z Zaliloga 2 gld.
Za sr. Očeta: Čast. g. župnik s farani 6 gld. — Nekdo po preč. g. kan. J. Bozmanu 1 krono. — Iz Mavčič 29 gld. — Č. g., župnik Fr. Eržen z Zaliloga 2 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v 1'rjedoru: Martin Trilar 1 gld. — Ciašpar Pokoren 1 krono.
Z*t Don-Boskon- milijone: Č. g. J. J. župn. v p. 2 gld.
Z t opravo ubožnih cerkev: Z Javorji nad Loko 20 gld. — S Kopanj 10 gld. — Marjeta Skvarča 1 gld. — S Prečine 35 gld. 76 kr. - S Slapa K gld. 40 kr. — S Tople Bebri 18 gld. 70 kr.
—	S Hinj 3 gld. 20 kr. — Iz Brezovice pri Ljubljani 43 gld» 67 kr. — S Podgrada 15 gld. 70 kr. — S Svibnega 15 gld. — Iz Šmihela pri Žužemberku 11 gld. — Po čč. gg. Uršulinaricah ▼ Ljubljani 7 gld. — Od sv. Trojice pri Mokronogu 26 gld. — Z Osilnice 50 gld.
Pogovori. P. Margr. in g. A. Pet. v Tom.: Poslano naročnino smo oddali založništvu.
„Zgodnja Danica"
koledva zase, — ne odbite prošnje! -^m
Kteri niste naročeni za celo leto, prosimo priljudno, obnovite naročbo brez pomude.
IV Le veliko tudi novih!
..Danica4 stane po pošti za 1 , leta . 2 gld. 20 kr.
1 l '>0 n	v	r rt n 4 i	4 n	»
„ v tiskarni „ 1 2 „ . 1 „ 80 B
1 — 00 n	n	n	n*r>	•	it v »
Naročnina se najložej pošilja po nakaznici založnikom.