St 444.
V Ljubljani, sreda dne 24. maja 1911.
leto 11
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20 —, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—.
:	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon številka 303.	:
Na vrhunec, potem v dolino.
V	nedeljo je Etbin Kristan v svojem kandidatnem govoru dejal, da bodo klerikalci že kmalu na vrhuncu in da je to le želeti, ker potem bodo morali tem hitreje v dolino. Dejal je, da je čisto „vse glih*: Ivan Hribar ali pa Ivan Kregar, zakaj oba sta klerikalca in koritarja. Liberalci so ravno taki, kakor klerikalci, je dejal; volili bodo vsakega kandidata, pa če se jim postavi tudi najgrša maškara, samo da ima na prsih napis »liberalec* ali »klerikalec*. Niti klerikalci niti liberalci niso še ničesar storili za slovensko kulturo ali za gospodarsko moč Slovencev; a tudi socijalni demokratje ne morejo ničesar storiti, ker ničesar nimajo ter so brez moči in brez vpliva. Najpametneje bi bilo, — je dejal — da postanejo konservativni liberalci kar precej klerikalci, a radikalni	liberalci	naj	se	preleve v socijalne	de-
mokrate.
Že te Kristanove trditve dokazujejo,	da	je	imel v nedeljo zelo	slab
dan,	ko	ga	je zapustila vsa logika,
vsa objektivna kritika in vsaka pra-vicoljubnost ter se je udajal le slepo hujskajočemu demagoštvu. Kristan je pral zamorca, pa je postal sam črn.
Cernu se pa pehajo socijalni demokratje, da bi prišli za liberalci in za klerikalci na vrh ? Ali le zato, da bodo potem morali hitro v dolino? Ali bi še socijalni, demokratje radi postali »koritarji" ? Če razlaga Kristan vse stremljenje političnih strank le kot prerivanje h »koritom", potem mora dosledno priznati, da ima njegova stranka iste cilje. Potemtakem je pa resnično »vse glihkdo je pri koritu, ker Iroritarji so vsi ali bi radi bili vsi.
Toda Kristan ve, da baš naprednjaki niso bili nikdar »koritarji“ ter niti v dobi svoje najvišje moči ustvarjali nikakih »korit". Z mestnim in deželnim denarjem so varčevali še več kot preveč. Poglejte na magistrat! Tam je uradnikov mnogo premalo in marsikak uradnik opravlja službo za dva, tri, a vleče le skromno plačico za enega. Poglejte status uradništva pri deželnem odboru za časa liberalne vlade in primerjajte ga z današnjim! Včasih so bili tam le najpotrebnejši uradniki, danes so klerikalci zgradili in odprli že celo vrsto novih, tudi nepotrebnih »korit". Kateremu naprednjaku se more očitatu, da svoje plače ne zasluži in da ima »korito" brez javne koristi ? Kdo izmed naprednjakov se je na škodo naroda obogatil? Niti enega ni, ki bi bil kapitalist brez lastne zasluge in brez lastnega napornega dela.	K
Kako more Kristan resno primerjati Hribarja s Kregarjem ? p0 inteligenci, izobrazbi, duševnem obzoriu ugledu med domačimi in med tuici’ sta ta dva moža »oba glih"? Hribar je klerikalec, ker je imel jugoslovanski parlamentarni klub, v katerem so bili zmerni hrvatski svečeniki rodoljubi, izvenkranjski naprednjaki in od-
ločni liberalci ?! Kako da pozablja Kristan na to, da so bili internacijo-nalni socijalni demokratje v državnem zboru dosledno vedno nemško-n a c i j o n a 1 n i ali pa za vsako narodno vprašanje brezbrižni? Kaj nam more pomagati tak socijalno-demokratični parlamentarni konglomerat, ki niti v principih ni edinstven?
In da so liberalci pripravljeni voliti vsako najgršo maškaro, samo da ima na prsih napis »liberalec" ? To trdi Kristan resno ? Kje najde le enega liberalca, ki bi volil tako slepo in brez kritike? To je pač pri klerikalcih mogoče, ki so volili Gostinčarje, Demšarje, Stefete in take duševne velikane, v napredni stranki pa je to izključeno, ker so naprednjaki stranka inteligence, izobraženstva, ki postavlja za svoje kandidate le najboljše svoje može. Ali ima Kristan morda boljših na razpolago v svoji stranki? Že leta in leta kandidirajo socijalni demokratje, a vedno je le edini Etbin Kristan njih prvi in zadnji resni kandidat.
Pred štirimi leti so si socijalnf demokratje najeli celo Ivana Cankarja, da je šel kandidirat, a danes Cankar noče biti več le — maškara. Že desetletje so — po Kristanovem — vsi socijalni demokratje kot kandidatje le osmešene maškare, a Etbin Kristan ostaja sam samcat sredi baje ogromne socijalnodemokratske vojne — tisti, ki hoče na vrhunec, da bo potem mogel hitro doli v dolino.
Kdo pa je Slovencem ustvaril vso današnjo kulturo in gospodarsko silo, če ne naprednjaki? Kako dolgo pa že delujejo klerikalci na teh poljih ? Kdo je ustanovil in vzdrževal vsa naša kulturna, socijalna in gospodarska društva, če ne naprednjaki? Kdo je ustanovil vse naše denarne zavode, če ne naprednjaki ’ Šele v zadnjih letih smo dobili klerikalne konsume in razne farovške hranilnice, ustanovljene, av ne upravljane po liberalnem vzoru Šele v zadnjih letih so začeli klerikalci, prisiljeni od duha časa, ustanavljati »Orle" po vzoru liberalnega »Sokola", izdajati knjige po vzoru liberalnih založnikov, prirejati veselice in dramatične predstave po vzoru naprednjakov. Ves napredek v duševnem in gospodarskem življenju klerikalcev se vrši danes po vzoru in po zaslugi naprednjakov. Mi naprednjaki smo klerikalce šele prisilili s svojim vzgledom in delom, da nas opičje posnemajo ter da zdaj vsaj nekaj delajo. Kdo je desetletja vzdrževal šole in zavode Družbe sv. Cirila in Metoda, če ne naprednjaki ? In klerikalci so bili zopet opičji ter so po našem vzgledu ustanovili »Stražo", žal, da brez enakega rodoljubnega cilja in brez enakega poštenega uspeha itd. Tako je vsa slovenska narodna in gospodarska kultura zasluga edinole naprednjakov. Vso slovensko umetnost imamo od napredne struje, napredni listi, napredni časopisi, napredni knjigotržci, napredni založniki. Celo Etbin Kristan bi brez »liberalcev" ne mogel priobčevati svojih literarnih del. Le liberalne grde maškare kupujejo in čitajo resnično literaturo, le liberalne grde
maškare kupujejo slikarske in kiparske umetnine in le liberalne grde maškare hodijo trumoma v gledališče in gledat tudi Kristanove drame. Taka je resnica, ki je Kristan v nedeljo ni povedal.
Mi upamo, da je dospel Kristan s tem svojim nesrečnim govorom, za katerega očividno ni bil pripravljen, že na vrhunec zavijanja in slepomišenja ter da pojde zdaj naglo v dolino objektivne resnice in pravičnosti. Kristan je v dnu svoje duše liberalec, svobodomislec, čeprav je obenem tudi socijalist. Naj vbodoče ne hodi zmerjat grešnika, a obenem sam grešit, ampak naj se zaveda, da ima kot naj-inteligentnejši v svoji stranki tudi dolžnost, di je tribun resnice, ne pa K1 e o n!
Mi smo mnenja, da napadi na napredno stranko socijalni demokraciji nič ne koristijo, ampak škodujejo. Danes je med nami toliko demokratičnega duha, da ima socijalna demokracija v naprednih krogih mnogo simpatij in vsi želimo stranki, da v sebi organizira delavske sloje. Seveda ta socijalno-de~nokratična stranka ne sme pozabiti, da je na slovenskih tleh in da nosi na svojem čelu eelo nekak naslov: jugoslovanska. Naj postane torej to, kar hoče biti, napredni Slovenci je pri tem ne bodo ovirali, neprevidno in ob tem času netaktično pa je, če hoče stranka na čem pridobiti s tem, da se nje govorniki zale-tujejo v napredno stranko.
Kritika je opravičena in koristna, toda napak je na obeh straneh dovolj in se na ta način ne odpravijo. Tudi za socijalno demokratično stranko ni vseeno, ali je poslanec liberalec ali klerikalec, kajti socijalna demokracija ima tudi svoj kulturni program, ki ima v klerikalcih svoje najhujše nasprotnike.
Socijalna demokracija ima pri nas
—	kakor pri malih narodih sploh, — čisto posebno stališče in bi morala to upoštevati, ako hoče uspevati. Narodnega in naprednega momenta ne sme izgubiti iz oči, le na ta način se bodo množile njene vrste; z napadi na napredno stranko pa si, stranka nakopava nepotreben odij. Še bolj s primernim bojem in s previdnejšim postopanjem si bo lažje pridobila simpatij.
Iz slovenskih krajev.
Iz Kranja. Tudi naša Čitalnica je zaključila svojo sezono; v Jpretekji zimi. je uprizorila sledeče igre : Meško, »Mati" ; »Cavalleria rusticana", spisal Giov. Verga; »Medved", spisal A. Cehov; »Detektiv", spisal Gettke in Leon", »Tujci", spisal R. Hawel, »Na snubitvi" in »Fe-ren-ci-fu“ (kitajska burka). Skupaj je bilo torej na našem malem odriču 11 predstav. Vsi sodelujoči diletantje so bili res jako marljivi in požrtvovalni. Zlasti je pohvaliti g. Vinka Kovačiča, ki je bil duša vsega sodelovanja ter se je resnično vzorno trudil. Žal, da naša gledališka sezona ni uspela docela tako, kakor smo nameravali. Načrte smo iriieli krasne, a uspeh je ostal za željami.
Zaradi velikih tehničnih ovir in zaradi zelo nedostatnega odriča je marsikaj splavalo po vodi. Bile pa so tudi še druge — osebne — težkoče ;in ovire, ki jih delajo prevelike zahteve poleg ničnih sredstev. Kakor v Mariboru, se tudi v Kranju zahteva, a premalo žrtvuje. Zahvalo pa je izreči vodstvu slov. dež. gledališča v Ljubljani, ki nas je radevolje podpiralo z repertoir-jem in celo z oblekami. Napredni krogi v Kranju naj se v bodoče gor-keje zavzemajo za svojo sezono, da vzdrže z uspehom vsako konkurenco.
Iz Litije. Obesil se je na Bregu pri Litiji delavec Fr. Piškur v noči od 22. t. m. na vrtu na drevesu. — Vzrok: nesporazumljenje s svojo ženo, od katere je ločen živel. Zapustil je še okoli 1000 K denarja in je imel 20 K mesečne pokojnine kot premo-gokop.
Iz Trsta. O »Narodni posojilnici in hranilnici" je bilo pred časom že govorjeno v »Jutru". Tedaj smo rekli, da ta zavod po vsem, kar se govori in piše o njem, nikakor ne kaže takega lica, kakor bi ga moral kaeati delavski denarni zavod. Že tedaj smo rekli, da je to ali omejenost ali pa neodkritosrčnost, ako se pripravljalni odbor ne upa niti z imenom »delavska" na dan. a odbor sam obstoji iz oseb, ki niso delavci! Tedaj se je zavod imenoval »Narodna posojilnica in hranilnica, legistrovana delavska (sic!) zadruga z omejenim jamstvom", danes je izginila ta »delavska" tudi odtod in v celem naslovu ne najdeš pičice, po kateri bi mogel soditi, da je to zadruga, v kateri gospodari delavstvo samo sebi. Zasebno in na gotovih sestankih se je mnogo govorilo o tej »delavski" zadrugi, da je vse v pravilih itd. — morda se bo nekdo še spominjal nekih tozadevnih zatrjevanj, ko je|izšel v »Jutru" oni omenjeni dopis — danes pa imamo ta pravila, že potrjena, pred seboj, a v teh pravilih najdemo edino enkrat, v § 2, besedico »delavski", ko se pravi, da ima zadruga pred očmi v prvi vrsti delavski in poljedelski (!?) stan. Drugače ni nikjer ničesar. Najti ni tudi nikjer nikake določbe, kjer bi bila delavstvu zagotovljena večina, kajti število deležev je neomejeno. Prazna je tudi, da bi določba, da ima posestnik 1 do 9 deležev le en glas, ‘od 10 do
19 po 2 glasu in od 10 deležev naprej po 5 glasov, a več kot 5 nihče, zastavljala delavstvu večino. Ravno nasprotno! Koliko pa je delavcev, ki bodo imeli vsaj 10 deležev? Saj vemo, da je že veliko, ako ima 2 deleža I Delavci bodo imeli po en glas, Vzemimo, da je 200 takih članov, torej 200 delavskih glasov. Ker je' stvar tako imenitno urejena, da ima član z
20 deleži kar 5 glasov, namesto kakor bi mislil človek — samo tri, je treba le 40 takih članov, in imajo toliko glasov, kakor 200 delavskih enodelež-nikov. torej toliko trgovcev, posestnikov njihovih bratov, sestra, žena, sinov in hčera itd., denarnih zavodov, ki vzamejo toliko in tolikrat po 20 deležev zase in za svoj denar druge-
mu na drugo ime, in »delavski" d£ nami zavod je v rokah — kapitalf stov, kar je »Narodna posojilnica in hranilnica" že iz vsega Jsvojega začetka, saj sedanje načelstvo — po § 23 ima načelstvo dveletno funkcijsko dobo — ne šteje niti enega delavca. Gosp. Škerjanec je železničar, poduradnik, torej ni delavec kot tak, uradniki, posestniki, trgovci in prokuristi, odvetniški koncepisti pa menda tudi niso delavci, in iz izključno takih oseb obstoji načelstvo. Pravila nimajo niti določbe, da načelstvo in nadzorstvo posluje brezplačno, kar bi bi bilo vendar na mestu za zadrugo, ki naj bi »delala" z delavskim denarjem, ali z denarjem »nižjih" slojev, kakor piše »Svoboda", glasilo N. D. O. Če »Svoboda" še pozna — nižje sloje, potem tudi ni čudno, da manjka taka določba, in da tudi ni določbe glede — pravnega zastopstva, namreč da pravne posle opravlja zadruga sama in da se le tedaj, kjer je to absolutno potrebno, obrača na odvetnika za vsak tak slučaj posebej, da se torej popolnoma izključujejo one sinekure, ki so običajne pri nekaterih denarnih zavodih. Kakor je torej iz vsega tega razvidno, se je žal popolnoma uresničila naša slutnja glede te zadruge, namreč da se je narodno delavstvo v Trstu vsedlo zopet na lim nekomu; komu, se bo šele pokazalo. Vsekakor bomo stvar zasledovali z vso pozornostjo in bomov skušali pogledati stvari do dna. Če si bomo vsled tega tupatam tega ali onega morali ogledati nekoliko natančneje, krivda dotičnika! Slovensko delavstvo v Trstu pač ne zasluži, da bi ga kdo že kar sistematično smel farbati!
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benctek.
In naglo je povzel:
— Da, da, Sandrigo je v Benetkah; mislim, da pride sem 0 polnoči.
—- Dobro. Kakor hitro pride, obvesti ga, da hoče neki Prijatelj govoriti z njim. Zdaj pa me pusti spati.
In zares se je neznanec naslonil s komolci, tako, da se je njegovo lice skrilo v senci, ter navidezno nadaljeval svoje prekinjeno spanje.
Bartolo je vstal ter navidezno kakih deset minut pospravljal po svoji krčmi; nato pa je odšel skozi vrata, ki so se odpirala v stranski hodnik.
Trenotek nato je bil Bartolo v zadnji sobi, v družbi nekeea drugega človeka.
Odprl je linico, ki je bila za pivce v gostilniški sobi nevidna, ter zamrmral:
— Poglej, Sandrigo!
Moški , ki je bil s krčmarjem pri »Zlatem Sidru", je bil zares Sandrigo.
Bandit je nastavil oko na lino.
—	Ali vidiš, je	povzel Bartolo, tisteea orjaka, ki spi'pri
drugi mizi na levo?	. ,.
°	... ..	UjhA
—	Vidim ga . . ;	m
— No, torej; on je Skalabrino,
Razbojnik je komaj zadržal glasno kletev veselja. Pesti so se mu stisnile in oči zalesketale.
~še ni vse> Je Povzel Enooki. Ali veš, po kaj je prišel semkaj ? Govoriti hoče s teboj!
glasom" Dubr0’ ^ovoril bo ! je odgovoril Sandrigo z zloveščim
Ali so zunanja vrata zaprta ?
— Zapahnjena so.
Slovanski jug.
Politična pasivna rezistenca v Črni gori. Vse vesti, da odstopi današnji črnogorski ministrski predsednik dr. Tomanovič, so se pokazale kot neresnične. Vlada Tomanoviča ostane in je že pričela pripravljati upravni in policijski aparat za nove volitve, ki bodo v jeseni. Radi tega je sklenila opozicija pod vodstvom Lazarja Mi-juškovica, da ne bo postavila kandidatur, nego pričela med narodom splošno agitacijo, da se nikdo ne udeleži volitev. To je po mišljenju Mi-juškovičevem najuspešnejše sredstvo s katerim se lahko protestira proti To-manovičevemu režimu.
Bolgar o uspehu Srbije in porazu Bolgarske v Rimu. Kakor znano, so v Rimu na mednarodni umetniški razstavi zastopane vse države evropske in tudi severoameriške, Vse vesti zatrjujejo, da doseže Srbija s svojim paviljonom, v katerem so razstavljena največja dela Ivana Mestrovičaf, jn mnogih drugih srbskih jn hrvaških umetnikov, triumf in rekord. Kolik je pomen tega tega velikanskega uspeha Srbije pred celim svetom, se jasno vidi tudi iz pisanja bolgarskega kritika in pesnika F. Kuneva, ki opisuje rimsko umetniško razstavo v bolgarskem časopisu »Volja* v kratkem
-n iTiiiniiMiii i
— In vhod?
— Je tcdi dobro zaklenjen. Bodi brez skrbi, on ne pride drugače ven, kakor če je tvoja volja, o čemer pa zelo dvomim.
— Dobro . . . Pa vrata v klet?
Bartolo je planil k njim ter dvigni pokrov.
— Pusti ga odprtega! je dejal Sandrigo.
—	Dobro. Zdaj pa pripravi vse	ljudi,	kar	jih	imaš	pri
hiši ...
Bartolo se je vrnil v skupno sobo. Ozrl se je na Skala-brina, ki se je zdelo, da spi Še vedno; v sobi je bilo samo še pet pivcev, ki so sedeli za mizo. Bartolo je šel kroginkrog miz ter	dal	vsakemu izmed njih naglo,	jedva	opazno	znamenje
z roko.
Nato je prisedel k Skalabrinu ter zamrmral:
— Sandrigo pride kmalu. Izpraznil bom prostor, da se bosta menila bolj brez skrbi.
— To je preveč pozornosti, mojster Bartolo! je dejal Skalabrino in nezaupno odprl oči.
— No, mislim si pač, da hočete govoriti s Sandrigom o kaki važni zadevi?
—	To je res, je dejal Skalabrino	pomirjen.	Važna reč	me
vodi	k	njemu, In zelo ugodna zanj.
— In za vas tudi! se je zagonetno nasmehnil krčmar pri »Zlatem Sidru".
Vstal je in začel rentačiti:
—• Ala, povolj dolgo že sedite I Spravite se domov. Niti minute dalje, sicer vam jutri ne odprem!
Kakor da jih je ta grožnja preplašila, je	vseh šestero	piv-
cev izpraznilo svoje kozarce ter odšlo skozi stranska vrata. Toda namesto da bi stopili na ulico, so zavili v zadnjo sobo, kjer je bil Sandrigo.
Bartolo je glasno zapahnil vrata ter še nekaj časa godrnjal in	rentačil, nato pa se je vrnil v skupno sobo	rekoč:
— Zdaj sva čisto sama; nič več se ti ni treba	delati	spe-
čega, Sklalabrino!
— Ah, je dejal orjak, torej si me spoznal?
— Ali misliš, da bi bil zaradi koga drugega toliko oprezen, kakor sem bil zaradi tebe?
Bartolo se je zakrohotal, misleč na dvojni pomen besede.
— Hvala ti, je dal Skalabrino. Ali misliš, da bo treba še dolgo čakati Sandriga?
— Saj je tu ; če hočeš govoriti z njim, ni treba drugega, kakor da greš z menoj.
— Kje pa je? Zakaj ga ni semkaj?
— Poslušaj, tega jaz ne vem. Rekel mi je, da te pričakuje, nič drugega. Če pa si si premislil, lahko ostaneš tii ali odideš, kakor se ti ljubi.
Skalabrino se	je spomnil tega, kar mu je bil pravil Žaneto.
V duhu je zagledal	vrata v klet, in mahoma se mu je odprla
gotovost, da ga hočejo spraviti vanjo.
Toda Skalabrino je bil poln fatalistične hrabrosti. ;
Brezmejno je zaupal v svojo orjaško moč. Par hipov se	je obotavljal,	nato pa je izpreletel njegovo lice zaničljiv
smehljaj.
Vstal je in dejal:
— Pojdiva!
— Oh, saj ni daleč! je vzkliknil enooki z vnetostjo, ki bi se morala zdeti gostu sumljiva.
Skalabrino je	šel za krčmarjem ter odločno stopil v zad-
njo sobo. Nagel pogled na okoli ga je pomiril popolnoma.
V	tej sobi je bil razen njega samo še eden, kajti Bartolo se je bil diskretno odstranil.
In tisti eden je bil Sandrigo,
Sedel je za mizo, na kateri je stala goreča sveča, dvoje kozarcev in vrč.
Obrnjen je bil proti vratom kleti, ki je bila ostala odprta.
Miza je stala tri korake od vrat.
Skalabrino, ki je sedel Sandrigu nasproti, je bil komaj dva koraka daleč od globočin, kateri je obvladal hrbet.
Ali je Skalabrino videl ta vrata v klet? Ali ga je vodil njegov drzni pogum ? . . . Sedel je mirno na stol, ki se je zdel pripravljen zanj, rekoč:
— Pozdravljen, Sandrigo. Že dolgo se nisva videla.,
(Dalje.)
tako-le: Velikanska sramota je, da ni Bolgarska dosedaj poznala srbske književnosti in umetnosti. Radi Slivnice smo mi zaničevali vse, kar je srbskega. Vojni prah iz 1. 1885. je zaslepil naše oči in nismo videli velikanskega napredka, katerega je dosegel srbski narod od takrat do danes. Srbija je vendar nekoliko večja kakor jo Bolgari »velikodušno" priznavajo. Srbski narod ne živi samo okoli Belgrada, nego ima tudi svoje druge dele. Tu je Dubrovnik, ki je bil v preteklosli dika Slovanstva,' tu so Dalmacija, Hrvaška in druge dežele, v katerih živi srbski narod. Srbski narod je izvojeval te dni sijajno zmago. Mislim namreč na triumf srbske umetnosti na rimski razstavi. Mi Bolgari moramo brez zavisti priznati, da so Srbi odnesli na blago-tvornem polju umetnosti sijajno zmago nad nami. Kaj so Bolgari prinesli na mednarodno razstavo? Nekoliko ža-lcstnih del, katere je jury komaj sprejel. Srbija je dvignila medtem svoj paviljon in umetniki iz celega Srbstva so poslali tamkaj esencijo svoje umetnosti. Hrvatska, Dalmacija, Bosna, Srbija, vse te zemlje so doprinesle, da osigurajo triumf srbskemu narodnemu geniju. Kolika razlika med nami, ki imamo Slivnico in Srbi, ki imajo Kosovo ! Po ti generalni oceni prehaja Kunev na oceno posameznih del Me-štrovičevega »Vidovdanskega Hrama" in konča svoje poročilo z občudovanjem genija Meštroviča, ki je, kakor pravi ponos in nada svojega naroda. Vrlo lepo se izraža tudi o drugih umetnikih v srbskem paviljonu, dočim o bolgarskih umetnikih pravi, da nimajo ne smisla niti ljubavi do svojega umetniškega poklica.
Za preganjanega narodnega bo-rltelja dr. Hlnkoviča. Kakor je znano, se vrši obravnava proti dr. Hinku Hin-koviču v petek, 26. t. m. V hrvaško-srbski javnosti vlada radi Hinkoviče-vega procesa velika razburjenost. Zlasti učinkuje na javnost dejstvo, da se prijavljajo branitelji iz cele Hrvaške kot prostovoljni zastopniki Hin-kovičevi, strinjajoči se vsemi njegovimi koraki. Poleg tridesetih zagrebških odvetnikov, ki so že davno korporativno ponujali Hinkoviču svoje zastopstvo, so se prijavili te dni skoro vsi odvetniki iz Karlovca, Varaždina in Stubice. In tako bo v dvorani zagrebškega sodbenega stola v petek poleg nedolžnega obtoženca dr. Hin-koviča najbolj privlačna točka to, da se bode zbrala tolika množica odvetniških tovarišev in braniteljev Hinko-vičevih,
8 ?i Skupščinsko gibanje na Hrvaškem In nasllstva oblasti. Dosledno sklepu sklenjenem na zadnji velevažni seji centralnega odbora hrvaška sa-mostalna stranka nadaljuje skupščinsko gibanje in organizacijo svojih pristašev. Po valpovačkem okraju, ker je imel dr. Ivan Laskovič sijajno uspele skupščine v vseh občinah in kjer je našla politika hrv.-srbske koalicije največje razumevanje in navdušenje, je prešla hrv. samostalna stranka na or-anizacijo stubiškega okraja. Celo hrv. agorje, torej tudi stubiški okraj je bilo dosedaj politična last raznih kle-rikalno-hrvaških fanatikov, ki so vzgajali ljudstvo v zaslepljeni mržnji proti Srbom ali za posestvo Radičeve kmečke stranke, ki je poleg sovraštva proti Srbom sejala v zaostalo hrv. seljaštvo tudi sovraštvo proti »gospodom". Medtem pa so zadnji politični dogodki razkrinkali Radiča in franko-klerikalce kot razne politiške špekulante, ki so pod »velikohrvaško" pravaško krinko podpirali brezpogojno madžaronsko politiko bana Tomašiča. Ti dogodki so popolnoma uničili ugled Radičev in frankovačko-klerikalnih pravašev v narodu in ga privedli v vrste hrvaško-
MALI LISTEK.
Prebivalci malega mesta dolenjske metropole njih posebnosti in vrline.
Malo prijazno mestece. Bele lične hišice. In kot skrbna mati bdi visoko nad vsemi stara kapiteljska cerkev. Okoli in okoli se smehljajo vabljive vinske gorice, se razgrinjajo temni gozdovi in bede sivi Gorjanci, kot bi čakali, da se prikažejo iz daljave zdaj in zdaj turške tolpe.
In v tem lepem mestecu žive ljudje, miroljubni, pohlevni, z eno besedo: blage duše. — A s tem ni nikakor rečeno, da bi ne bili dovzetni za kulturo, ravno nasprotno, kar povem vam, da so v našem mestu zastopane vse • stranke, kolikor jih je z lahkoto ali težavo porodila naša bedna domovina.
A priznati moram, ker pisati hočem kot zgodovinar objektivno, da se izmed vseh strank najbolj odlikujejo naši liberalni rodoljubi, ki so po svoji neumorni delavnosti in po svojih krasnih uspehih zasloveli že po celi naši širni domovini in morda tudi že naprej. Dokazovati mi menda ni potreba preveč svojih besed, znan vam je še pač zadnji veliki dogodek — belokranjske volitve!
srbske koalicije, ki ne vodi bratomor-ske borbe med Srbi in Hrvati, nego borbo zjedinjenih Srbov in Hrvatov zoper Madžare in madžarske komisarje na stolici krvaškega bana. To spremembo v političnem naziranju najnižjih slojev hrvaškega naroda so pokazale nedeljske skupščine hrv. samo-stalne stranke v dveh občinah stubiškega okraja, na katerih je poročal o svojem poslanskem delovanju poslanec dr. Marko Novosel v spremstvu svojih poslanskih tovarišev dr. E. Lu-kiniča in dr. F. Poljaka. Ogromna množica naroda je viharno pozdravljala govornike ter odobrila njih dosedanje delovanje in obljubila tudi v bodoče svojo podporo hrv.-srbski koaliciji. — Istega dne je sklicala hrv, samostalna stranka skupščino v Velikem Grdjevcu in Grubišnem polju, katero je pa politična okrajna oblast prepovedala. Vršili so se raditega samo sestanki zaupnikov, na katerih so z velikim uspehom govorili poslanci dr. Lorkovič in politiki stranke Krepelka, Wilder, Lovrekovič in dr. Be-lovič.
Splošni pregled.
Ruska duma je pri debati o zemstvu obravnavala tudi določbe glede naseljevanja v holinski guberniji. Prvotni načrt je sploh izključeval vse neruse. sedaj pa se je načrt iz-premenil v toliko, da se smejo naseljevati gališki Rusi, Čehi, ker so slovanski narod in domači Poljaki. Na vsak način značilno stališče za rusko slovanstvo.	*	.
Grof Aehrenthal se vrne 23. t. m. na Dunaj in bo sprejet v daljši avdijenci. Grof Aehrenthal pa bo ostal le malo časa na Dunaju in bo takoj nastopil daljši dopust. V Opatiji se je baje zelo dobro pozdravil, kakor poročajo medicinski krogi.
Rumunske žene so podarile znanemu angleškemu pisatelju, Scotusu Viatoriju, ki je pred svetom razkril madžarske razmere in se potegnil za nemadžarske narode, lep dar, blazinico, všivano s srebrom in zlatom v rumunskih narodnih motivih.
DNEVNE VESTI.
Dr. Šušteršič se zopet ponuja okoliškim kmetom. To je špas! Ošabni in prevzetni dr. Šušteršič, ki kmeta samo takrat pozna kadar se bližajo volitve, se zopet ponuja ljubljanskim okoličanom za državnega poslanca. Nobenega kandidata niso mogli klerikalci dobiti v celi ljubljanski okolici, pa so si morali izposoditi največjega sovražnika slovenskega ljudstva. Ali veste, ljubljanski okoličani, da Vas dr. Šušteršič šllri leta ni pogledal ? Ali veste, da je bil dr. Šušteršič tisti poslanec, ki se je na vaše stroške prodal vladi in vam. volilcem. nakopal 320 ralljonov novih davkov?! Vsak pameten volilec ljubljanske okolice bo volil 13. junija Josipa Tribuča, posestnika na Viču, ki je daleč znan, da je dober gospodar in vnet pospeševatelj gospodarstva v ljubljanski okolici v kateri živi in v kateri deluje.
Argentinsko meso In naši klerikalci. Poslanci S. L S. so vedno oni, ki so za take zakone in odredbe ki so ljudstvu v kvar, ne pa v korist. Tako so tudi pristni »kmetje" v kranjskem deželnem zboruj kakor dr. Šušteršič, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Žitnik in župnik Hladnik nastopili proti-uvozu argentinskega mesa, če prav kmet vsled tega trpi. Noben danes ne trpi vsled draginje pri živini tolika kot mali kmetje, ker morajo vsled
Vse je že pričakovalo, da bo klerikalni kandidat prodrl z desetkratno večino, a glej čudo. Naši vrli rodoljubi so pljunili v pravem trenotku v roke, prijeli za motiko in sejavnico in se podali na širno njivo, ki je bila že docela posejana s klerikalnim semenom. Začeli so neumorno kopati in njihovo seme se je prijelo marsikaterega mesta in izpodrinilo klerikalno seme. Rezultat: klerikalni kandidat je sicer zmagal, a dobil je komaj toliko glasov večine, da ga je bilo še sram, prevzeti mandat. In gotovo se trese še danes kot šiba na vodi, da ga ne bi liberalni rodoljubi prekmalu vrgli s svojo vztrajno delavnostjo iz prestola, da ne bi pri prihodnjih državnozborskih volitvah temeljito pogorel?
Z eno besedo: liberalne rodoljube diči jeklena vztrajnost, neutrudljiva delavnost, edinost, požrtvovalnost in zavest, da bodo s tem delom dvignili svoje ljudstvo do višje stopinje kulture ...
Kakšno pa je privatno življenje naših prebivalcev? Gotovo vlada tudi tu trd, neizprosen boj med pristaši vladajočih strank? Tu bi se pa človek z naglo sodbo prenaglil. Povem vam pa, predno dokažem svojo trditev, da so naši meščani zelo galantni in z višjo kulturo prepojeni možje, torej je nekaj takega nemogoče.
In res, če stopiš tako-le proti večeru — boljše je, če bolj pozno — v
tega živino za drag denar kupovati od veleposestnikov, ali pa barantačev. Tudi je njim v največjo škodo, če vsled visokih cen prodajo tele za teletom, mesto, da bi ga obdržali za rejo. Naši klerikalci so pokazali s svojo gonjo proti argentinskemu mesu, da so največji škodljivci našega malega kmeta in da se pehajo v naših razmerah za nesrečno veleagrarno politiko. Drugačen sklep je sklenil deželni zbor na Zgor. Avstrijskem. Tamkaj so namreč kmečki poslanci soglasno pozvali da naj vlada dovoli za nekaj let uvoz argentinskega mesa in povrh še odpravi carino. Le na ta način bi bilo mogoče pomagati draginji mesa in živinorejcem!
Bojkot klerikalcev se že res izvršuje. Neko dekle, ki zna pisati na stroju, je šlo prosit k deželnemu odboru za službo prepisovalke. Plača bi znašala 60 K na mesec, a morala bi pisati najmanj 8 ur na dan. Dekle je prišlo k nekemu klerikalnemu odborniku ter mu v, vsej ponižnosti povedalo svojo prošnjo. Takrat pa jo je klerikalni deželni odbornik vprašal, v katerem katoliškem društvu je članica. Dekle je pošteno odgovorilo, da ni v nobenem društvu, niti v liberalnem niti v klerikalnem, zakaj s svojim zaslužkom se komaj preživlja, nikar pa da bi še podpirala društva. Toda tudi Ja odgovor ni zadoščal klerikalcu. »Če niste članica nobenega katoliškega društva, pa vam tudi mi ne moremo dati nobene službe", je dejal in ji obrnil hrbet. Tako delajo dandanes slovenski klerikalni deželni odborniki. Kdaj so delali tako naprednjaki? Ali pravi tudi na to g. Etbin Kristan, da je »vse glih", liberalec ali klerikalec? A kaj pravi k temu Schwarz ? Ali niso deželni odborniki uradniki vse dežele, iz deželnega denarja plačani uradniki? Ako hočejo klerikalci imeti le zase deželne odbornike, pa naj jih še sami plačajo! V bodočem državnem zboru bo treba klerikalne lumparije radikalno popisati celi Evropi.
Iz spovednice. »Jutro", »Slov. Narod" in »Edinost" se ne sme čitati. »Ako bodeš še nadalje čitala te liste prideš kmalu v zloglasne hiše v Staro Mesto" — tako se je predrznil nahruliti dne 21. t. m. ob 7. uri zjutraj v spovednici cerkve sv. Antona Novega v Trstu duhovnik neko deklico iz boljših krogov. Mislite si kako se je nje varuh, kateremu je deklica jokaje pripovedovala o nesramni drznosti tega spovednika silno čudil, — kako bi moglo priti do tega, da skozi to, da pusti čitati svojej varovanki, katera mu je v bližnjem sorodu omenjene liste spravlja isto na pot prostitucije. To kar si ti gospodje dovoljujejo v spovednicah nasproti mladim deklicam, presega- že vse meje. Naj blagovolijo gospodje spovedniki upoštevati, da se večina detomorilk in prostitutk itd. rekrutira iz klerikalnega tabora tercijalk in Marijinih devic, ter naj pustijo naša poštena dekleta pri miru.
Klerftalna deželna električna centrala. Čim bo dežela zgradila svojo električno centralo, bodo klerikalci skušali vsiliti svoj tok tudi Ijnbljan-skemu mestu. Dr. Lampe ve dobro, da se ta elektrarna ne bo rentirala, če je ne bodo upravljala mesta, mali in veliki obrti in pa industrijska podjetja. Poslednja pa že imajo ob Savi in drugih rekah svoje vodne pravice in vporabljajo svoj obrat z vodno močjo. Koliko ostane potem za deželno centralo konsumentov, ki bi kaj — izdali, da se naprava rentira 1 In koliko bo n. pr. kmet za poljedelstvo rabil elektrike? Pač pa bo plačeval kmalu z visokimi dokladami deficit te električne centrale, 10 milijonskega posojila in — drugih dolgov. No pa, ka-
krčmo »Pri lepi točajki", kamor zahaja naša elita, zagledaš v njej okolo okroglih z vinom obloženih miz polno veselih ljudi,, ki radostno prepevajo in se objemajo in zopet ginjeni do solz govorijo sladke govorice.
Med njimi vstane možicelj, bolj male postave, gostih, nekoliko sivih brk, redkih las. Čisto neznaten se ti zazdi na prvi pogled. A ko začne govoriti, ko mu zadone polne, možate, krepke besede iz grla, tedaj spoznaš na mah, da imaš višjega človeka pred saboj. In na vseh obrazih okoli stoječih vidiš spoštljiv, pokoren izraz.
Sarkastično žigosa možakar naše razmere in kot dodatek omeni v skromnih besedah, koliko se je on trudil, da bi izboljšal te razmere, odkar je bil podžupan in odkar je predsednik okrajnega šolskega sveta in vodja napredne tukajšne stranke.
In ko se vsede, vstane človek bolj suhe postave, redkih las in če se ne motim tudi redkih zob. Takoj na postavi, Še bolj pa na govorici se mu vidi, da je to bolj navaden človek, morda kak mizarski mojster.
Z rokami dela nerodne geste, oči obrača proti nebu in govori mnogo in s tako gorečnostjo, da škropi s svojimi slinami daleč na okoli. Takoj iz govorice se mu vidi, da je drugačnega političnega mišljenja kot prejšnji govornik. A z jasnimi črkami se ne da napisati, kaj govori vse ta človek. Se-
kršnih poslancev je kaka dežela vredna, take pa ima. Ali, dr. Lampe se pa prokleto moti, če misli da bo Ljubljani natvezel svojo elektriko! Torej, Ljubljana: pozor!
Volilni okraj g. dež. poslanca dr. Fr. Novaka za državnozborske volitve ne obsega samo Postojne, temveč poleg tega še Vipavo, Lož, Cerknico in II. Bistrico.
Boltatumu Pepetu, znanemu slovenskemu slikarju, so te dni zarubili slike, Pravijo pa, da si z njimi niso veliko opomogli, kajti umetnost Bolta-tuga Pepeta uživa v Slovencih zelo majhno spoštovanje. — Bog vedi, ali bo Boltatu Pepe iz Hribarjeve tiskarne
—	pardon, s Kudeluga — v sobotnem »Slovencu" kaj povedal, kako so ga rubili? Bi bilo zelo zanimivo.
Vozni red dobijo danes samo ljubljanski naročniki »Jutra" in ljubljanske tobakarne, ki ga dajo brezplačno vsakemu, ki kupi eno števi.lko »Jutra*; zunanji naročniki in tobakarne dobijo vozni red jutri in sicer ravno-tako brezplačno.
Skof preobrača nevernike po sveti deželi in Ameriki. Ljubljanske terci-jalke II. in III. reda sv. Frančiška pripovedujejo, da jo bo škof mahnil tudi v Ameriko, da nabere nekaj sto dolarjev za svoje falitne zavode. Zdaj roma že pet tednov in izvršuje apostolsko delo! Hm! Amerikanci, pazite na težko prislužene dolarje!
O Blnkoštlh je vsako leto birma v Ljubljani. Vsako leto pa je polno birm po deželi, in za Ljubljano ostane le stotinka otrok. Trgovcem in obrtnikom odjedo vsake Binkošti več zaslužka, kot kmetu slaba letina! Tak sovražnik je ljubljani škof in taki so vsi klerikalci 1
Na ljubljanski pošti bi se moralo malo lepše postopati z uslužbenci, oziroma delo bi se jim moralo zmanjšati, ker tako, kot je sedaj, je prenaporno. Erar naj bi kjersibodi drugje varčeval in ne ravno pri teh revežih, ki morajo za tako majhno plačo izvrševati tako naporno delo, ne glede na to, ali so zdravi, ali ne, kakor se je to videlo v slučaju Skala, ki je na cesti umrl v izvrševanju službe. Ako je kak človek bolan, zahtevajo najpri-mitivnejši pojmi humanitete, da se mu da možnosti zdravljenja.
Vice-gospodar je začel gospodariti. Iz Spodnje Šiške se nam poroča : Naš gerent se je po dolgem premisleku vendar domislil, da je že skrajni čas se poprijeti tudi kakšnega resnega dela v občini. Te dni je prevzel vlado v občinski hiši. Bivši župan pa je poskrbel, da je novi vice-gospodar našel vse v najlepšem redu. Tla so bila pometena, prah pobrisan, akti v redu, le blagajna še noče parirati, denarja za kuharico v bolnici za silo namreč še vedno od nikoder ni. Gosp. vice-gospodar je izrazil svoje zadovoljstvo, da je vse tako našel, kakor se je pri raznih predsejah v francoski restavraciji in prusko-avstrijski gostilni sklenilo in dogovorilo. Kar vemo od njegovega delovanja na zunaj, stoji na občinski deski pribito in kar stoji tam poleg listin znamenitih za starinoslovce novega pribito, nam pove, da je zemljiški davek za l. 1911. tudi za naš okraj že določen. Mi občani bi bili sicer bolj veseli, če bi gospod vice-gospodar razpisal in pustil nabiti, kake provizije bodo dobili tisti Ši-škarji, ki so pripomogli vodovodnim zadrugarjem do polnih žepov iz tistega denarja, kar so ga reveži žrtvovali za previsoko vodarino in za nebodigatreba navrtalno takso. Ampak ker vemo, da vsega naenkrat tudi sicer neumorno delujoči finančni svetnik ne more storiti in ker upamo, da kar še ni, bo še lahko storil, smo zdaj za enkrat tndi s tem zadovoljni, • da vsaj
daj dokazuje, da je res Bog ustvaril svet, takoj nato govori o zaslugah klerikalcev, ki so ustanovili v Toplicah tako krasno uspevajočo konsutnno društvo, in nato grozi s pestjo, da bo vse liberalce prepodil iz mesta ...
Gostje se smejejo, govore eden čez drugega in razvija se dolga debata v dramatični obliki.
Človek, ki vse to opazuje, se že resno boji, da pride do spopada. Morda bo tekla celo kri ?
Kazalca na stari stenski uri korakata prav počasi svojo pot. Ni prekoračil manjši bratec še debele številke dvanajst, že je v sobi krasen mir. Gostje najrazličnih mnenj, prepričanj in veroizpovedanj sede objeti okoli mize in — pijejo bratovščino.
Kaj niso to ljudje, ki morajo najti dopadajenje celo v nebeških očeh ?! ?
Še eno točko naj omenim, ki posebno osvetljuje vrline naših prebivalcev.
Bilo je v onih žalostnih dneh, ko so podrle strašne vojaške krogle v Ljubljani dvoje mučeniških duš.
Celo naše mesto je b lo zavito v temni plašč tihe žalosti. In zvečer — bila je lepa, jasna noč —r so se sestajale tolpe, tiho in molče, iz vseh obrazov je odsevala turobna žalost in obenem ogenj maščevanja. Strnilo se je celo mesto v eno samo ogromno kepo in se napol mrmraje valilo po ulicah.
vemo, da je zemljiški davek tudi že za naš okraj določen. Zato s primernimi čutili pozdravljamo prvi nastop našega gospoda vice-gospodarja.
O razvoju naših gasilnih društev se nam iz Spod. Šiške poroča: Naše gasilstvo se po celi deželi izpopolnjuje. Snujejo se okrajne gasilske zveze. V ljubljanski okolici se osnuje 5 okrajnih gasilskih zvez. Pretečeno nedeljo so se v Sp, Šiški v gostilni pri Ančniku zbrali zastopniki gasilskih društev: Dobrova, Dravlje, v Ježica, Stožice, Zgornja in Spodnja Šiška in Vič-Glince v svrho ustanovitve okraj, gasilske zveze št. 2 za Šiško in okolico. Zborovanje je vodil načelnik gasilnega društva Sp. Šiška g. Viljem Maurer. Razmotrivala so se pravila, ki se predlože vladi v polrjenje. Izvolil se je odbor in sicer: Za načelnika te zveze g. Fran Lavtižar, nadučitelj v Sp. Šiški; za podnačelnika gospod Ivan Pavšič, _ načelnik gasilnega društva v Zg. Šiški; za odbornike gg. Fr. Kozamernik (Dobrava), Ivan Kregar (Dravlje), Vinko Ahlin (Ježica), Ivan Ramo\š (Stožice), Ivan Gašperin, (Vič-Glince), Vilko Maurer (Sp. Šiška), Franc Boltežar (Vič-Glince); za preglednike gg. Ivan Seliškar (Dobrova). Josip vŠkrlep (Ježica), Mihael Kavčič (Zg. Šiška). Sklenilo se je tudi, da ima Zveza za sedaj sedež v Spodnji Šiški.
Hrvatska opera v Belemgradu.
„L’ Opera Royal Croate* priredi zagrebška opera v belgrajskem kr. narodnem pozorištu turnejo ter izvede sledeča dela: »Carmen", »Baron Trenk" (kot opero!) »Madam Butter-f!y“, »Povratak" in »Suzančina tajnost", »Mignon", »V dolini" in „Aida“. Gostujoče osobje obsega: 3 kapelnike, 9 solistic, 13 solistov, 16 pevk zbora, 18 pevcev zbora, 3 otroke in orkester 43 muzikov. Torej ogromen ensenble 105 oseb. Za to gostovanje so določene cene prostorom takole: parterne lože po 45 dinarjev, v I. nadstropju po 40 din., v II. nadstropju po 20 din. Fo-teljski sedeži v parterju in na balkonu po 8 din., sedeži v parterju 5, 4 in 3 din. Galerijski sedeži po 2 50 do 4 din. Stojišča galerijska 80 para. — Ali bi ne bilo možno prirediti v prihodnji sezoni tudi v Ljubljani tako gostovanje zagrebške opere? Bilo bi za naše podjetje ceneje in bolje.
Koncert »Mladosti" je včeraj krasno uspel. Pevski in tamburaški zbor sta svoje točke pod vodstvom znanega pevovodje g. Can'ča skozin-skozi dovršeno izvajala. Iz slovenskih pesmi sta zbora pridala —- ker se je par točk iz programa izpustilo — dve slovenski skladbi: »Da me ljubiš" in »Popotnik". Vse točke so žele buren aplavz. Dvorano so krasili trije venci, ki jih je »Mladost" dobila na svojem dosedanjem potu Kakor moramo hvaliti umetnost »Mladosti", moramo grajati slabo udeležbo, brezbrižnost in komodnost ljubljanskega občinstva, ki mu menda ni treba umetniških užitkov, pa tudi vzajemnost pozna le včasih. Prisiljeni smo to pripomniti, pa brez zamere.
Namesto v Ameriko, v ječo, Iz ječe v bolnico. V ponedeljek večer se je pripeljalo več Hrvatov v Ljubljano, eni na potu v Ameriko, drugi v pruske rudnike. Včeraj zjutraj so se odpeljali iz južnega kolodvora z gorenjskim vlakom naprej. Eden med njimi je bil baje okraden, poleg tega pa je še izgubil vozni list do Buksa. Šel je na državni kolodvor, si tam kupil drugi vozni list ter vstopil v vlak. Ko se je že vlak premikaj. ie naenkrat nekaj zavpil ter skočil z vlaka. Nato se je potikal po Spodnji Šiški okrog. Šel je v razne hiše. med drugim je prišel tudi na dvorišče vinske trgovine Bolaffio ter hodil tam
Pred hišami onih, ki nas sovražijo in onih, ki so presedlali iz ko-modnosti k njim, se je ustavila silna masa in dala duška svojemu ogorčenju, svoji silni žalosti.
In nekje — baje pred hišo nekega renegata — se je dvignil dolg, bled fant, živih, gorečih oči in govoril srdito in divje in cela masa se je zavalila proti hiši. Zdaj pa zdaj mora popustiti zidovje, zdaj pa zdaj se zruši cela vitka stavba v strmino, v valove šumeče Krke.
Komaj so napravili mir. Množica se je razšla šele pozno v noč.
Minulo je nekaj dni. Ponehal je bojni krik, in onega bledega fanta, ki je govoril tako goreče in divje, se je polastila silna žalost. In y svoji ža; losti je šel in je na najspokornejŠ' način — ra kolenih — prosil za od* puščanje človeka, pred katerega hišo je govoril one nespodobne besede. I11 zavladalo je zopet prijateljstvo tesnejše in srčnejše, kot je bilo p°*
PrCJ Kje na svetu dobiš boljših ljudi, kot so naši!?
NB, Potrebno se mi je zazdelo-da sem napisal teh par besed. Ge bo pisal kdo pozneje zgodovino sloven skega ljudstva, naj ne prezre teh vr' stic, ki so sicer kratke, a morda2 nekatere še predolge, ker so resnicn •
R. S-*-
čudno se vedeč okrog. Na vprašanje kaj hoče, je odgovoril, da to nikogar nič ne briga. Vsled čudnega vedenja in ker se je med tem časom že našla na južnem kolodvoru izgubljena karta ter vest, da je bil neki Hrvat okraden, je neki gospod aviziral orožništvo v Sp. Šiški. Ko ga je stražmojster povpraševal ter mu hotel pomagati, da pride do njegovih dozdevno okradenih stvari, je postal Hrvat renitenten, tako, da orožniku ni drugega preostalo, nego ga aretirati in vkleniti. Privedli so ga potem v občinski zapor, kjer je postal popolnoma besen, grizel je okrog sebe, vpil, tulil, da je bilo groza. Okoli zapora se je nabralo polno ljudi. Telefonirali so po zdravnika in rešilni voz. Zdravnik gosp. dr. Rus je prišel takoj na lice mesta ter napisal izpričevalo za sprejem v bolnico. Rešilnega voza pa niso hoteli poslati iz Ljubljane. Poskrbeli so voznika v Šiški. Ko je prosil za kruh in mu je naš šišenski urednik podal košček peciva, se je takoj umiril in zaspal. Položili so ga na voz ter odpeljali v deželno bolnico; Po lastni izpovedbi je nesrečnež Ilija Krtinič iz Bosanskega Novi, stric njegov je orožniški stražmojster v Posučju. Pri sebi je imel baje 400 K denarja zašitega v suknji. Vsekakor je ta slučaj še nepojasnjen, mladi Hrvat izseljenec pa obžalovanja vreden.
Javno perišče v Sp. Šiški. Na vprašanja od raznih strani: kako in kaj je z javnim periščem v Sp. Šiški, bodemo v kratkem podali pojasi ilo.
Umrl je na Jesenicah g. Jakob Mesar, posestnik in gostilničar. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldan. Pokojnik je bil zaveden narodnjak, ustanovnik jeseniškega „Sokola“ in splošno priljubljen. N. v m. p.!
V Gornjem gradu je minulo nedeljo umrla v vseh gornjegrajskih krogih zelo priljubljena in čislana gospa Jelica Lansova, soproga c. kr. gozdarnika. Mlada gospa se je dopoldne vlegla — porodila dvojčke — ter popoldne izdihnila svojo blago dušo. Nenadna smrt je globoko potrla vse, ki so poznali prijazno gospo. Pokojnica je bila Gorenjka, doma iz Radovljice. N. p. v m.! Gospodu Lansu pa naše najiskrenejše sočutje na prebridki izgubi!
Za Sokolski tekmovalni sklad je daroval primarij g. dr. Jenko 30 K. Na zdar!
Občni zbor ..Okrajnega učiteljskega društva v Radovljici" se vrši dne 1. junija t. 1. ob 3. uri popoldne pri Kuntu v Žirovnici. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tndi poročilo: »Šolske zamude*1.
Cirkus Schmidt! Danes popoldne ob četrt na 5. uri je predstava za dijake in šolsko mladino ob zelo znižani ceni. Spored je krasen ter zelo podučljiv, na kar opozarjamo slavna vodstva srednjih in ljudskih šol. V petek ob polu 5. uri popoldne je tudi predstava za šolsko mladino.
Bachmayerjev bloskop v Latter-manovem drevoredu ima od včeraj nov, zelo zanimiv spored, posebno privlačna je velika senzačna drama iz življenja v 2 oddelkih „Na krivih potih", ki se prikazuje samo pri večernih predstavah in ni dostopna šolski mladini. V petek, 26. t. m. ob 8. in 10. uri zvečer predstava samo za odraslo občinstvo z izvirnimi pariškimi slikami. Vsak četrtek in soboto ob 5 uri Dopoldan dijaške predstave ob znižanih cenah. — Bachmayerjev bioskop ima sploh zelo lepe slike in ima tudi to prednost, da ni onega neprijetnega trepetanja na platnu in za to ga toplo priporočamo.
Prvi kačji pik. Ko je šla 3letna deklica kajžarja Jeras izViktč po poti do vodnjaka je stopila na strupeno kačo ki je deklico pičila v noge. Deklica je začela takoj otekati in so jo morali prepeljati v beželno bolnico, izletnikom na Šmarno goro. ki porabljajo pot čez Vikerške stene, bodi v svarilo povedano, da je tam okrog veliko strupene kačje golazni. Sploh Pa je letos te golazni povsod dovolj, ^gorenji slučaj je letos menda prvi v naših krajih.
_ Zopetne vremenske katastrofe.
uboge Moravske se neurje kar ne ^Ore ločiti. Izvemši kratkih presled-*j°v, se je neurje skozi celi teden nadaljevalo. V zadnjih dveh dneh je sil-1,0 neurje povzročilo zopet splošne Poplave. Tudi vse večje relce so izsto-
in poplavile cele okraje. Promet na železniških progah se je moral 2oPet ustaviti, škoda je velikanska.
Tudi v nedeljo so morala biti "udi bližje našim krajem) večja ne-
in nemara tudi sneg., Po Slavo-?’]> je bil občuten mraz. Še včeraj se J® padec toplote kljub solnčnemu
kra“jfnU Ze*°	tuc^ v
, Ljubljanska podružnica društva nuf0S,0vansk,h železniških urad-
clno°o-Sk,ic.l,je v četrtek na praznik sni« L ma’a ob 8. uri zvečer v v i \ i?te!	Kolodvorska	ulica
red • i JaA* društveni shod. Dnevni kov o	državnih	uradni-
• otaiišče južnoželeznicarjev na-
pram tej . avtomatiki. 3. Slučajnosti. Tovariši! Ker se moramo pogovoriti o tako važnih stanovskih vprašanjih, trdno pričakujemo da posetite v največjem številu ta važni in zanimivi shod. Na shodu bode poročal društveni predsednik g. Iv. Zorec iz Trsta.
Koncert na vrtu hotela »Tratnik" (»Zlata kaplja") bo tudi danes zvečer in sicer sodeluje polnoštevilna „Slov. Filharmonija*; začetek je ob 8. uri zvečer.
Koncert tamburaškega društva iz Zagreba je od danes naprej vsak večer v restavraciji in v kavarni »Ilirija" v Kolodvorski ulici.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Brambna reforma.
Budimpešta, 23. mafa. Začetkom današnje seje ogrskega državnega zbora je brambni minister Hazay predložil zbornici novo brambno reformo. Radi tega je nastal med opozicijo-nalci velikansk hrup. Poslanec Justh je zahteval, naj se zbornici najprej predloži predloga glede nove volilne reforme potem pa šele brambni zakon. Dalje je Justh izjavil, da se mora po poslovnem redu brambna predloga najprej predložiti posameznim odsekom. Predlog je bil sprejet.
Budimpešta, 23. maja. V opozi-cijonalnih krogih prevladuje mnenje, da je brambna predloga za Ogrsko popolnoma nesprejemljiva. Justh je izjavil, da bo prišlo v zbornici radi tega še do velikanskega boja. Poslanec Bakonyi je mnenja, da zahteva ta predloga tako velikanske žrtve od Ogrske, da bo opozicija prisiljena nastopiti z najskrajnejšimi sredstvi proti tej predlogi.
Dunaj, 23. maja. Vsled dveletne prezenčne službe bo radi zvišanja kontingenta potrebno tudi zvišauje kredita. Za nabavo novega orožja in mu-nicije bo potreba najeti posojilo v znesku 34,303.000 kron.
Monis o Berteauxu.
Pariz, 23. maja. Ponesrečenemu francoskemu ministrskemu predsedniku Monisu so šele danes sporočili smrt vojnega ministra Bertcauxa. Vest so mu prikrivali dosedaj le radi tega, ker so se bali, da se ne bi njegovo zdravje poslabšalo. Ko je Monis zvedel o smrti svojega ministrskega tovariša, je s solzami v očeh vskliknil: »O nesrečni moj prijatelj in somišljenik." Položaj Monisa je sedaj še prccej ugoden. Nove komplikacije so izključene. Danes se je pri njem zglasil zunanji minister Cruppi in mu poročal o položaju v Maroku, za kar se Monis zelo zanima.
Položaj v Maroku.
Casablanca, 23. maja. V Tanger je dospela vest, da se nahaja oddelek francoske armade pod vodstvom Ru-larda le še par ur od Feza. Istotako je od Feza oddaljen tudi komandant Moinier samo še 30 km. Obe armadi se bosta združili pred Fezom, nakar prevzame vrhovno poveljstvo general Moinier.
Monarhistično gibanje na Portugalskem.
London, 23. maja. Po poročilih iz Oporta zavzema monarhistično gibanje na Portugalskem vedno večje dimenzije. Vsi v Londonu živeči Portugalci so dobili obvestilo, da je pričakovati vsak čas proti-revolucije.
Ruska vlada kupi Jasnajo Poljano.
Moskva, 23. maja. Ruska vlada je sklenila kupiti na državne stroške Jasnajo Poljano, last umrlega grofa Leva Tolstega za en milijon rubljev, in jo izročiti Akademiji za znanost in umetnost.
Lastnik in glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni urednik dr. Itbjj Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 rln. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri fvefar.
Ni'mu službo trafikantinje. ali kako drugo primerno mesto. Ponudbe do 1. junija pod ,.Trafika M“ poštno ležeče.	142 3—1
Obleke zn jrosporte najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni radi pomanjkanja prostora konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo št. 19.	293/10-1
ffofiiMMta se sprejme na stanovanje in dobro domačo hrano. Naslov pove „Prva anončna pisarna".	292/3 1
Kimiie!,f	8 60()0 kla* zemljišča v
bližini Ljubljane se proda po zmerni ceni jako
E™, ,za. ^natorij. Več se poizve pri upravi .Jutra*.	132/4 1
... v. Mesein« soba s posebnim vhodom VprN tlitju sc takoj odda. Kje, pove uprava „Jutra“. ----------------------_____	148/3 - 1
H Sii z vrtom na lepem kraju, pripravna za vsako obrt s 4 sobami in kletjo se proda Kje, pove „Prva anončna pisarna". 296/3—1
IliStt t. »rtom In honeeHlJo se proda, ali odda v najem. Zelena jama štev. 92 pri Ljubljani.	on-7/o ,
Blngujnlčarka se sprejme takoj tudi kot začetnica. Naslov pove „Prva anončna pisajna".
295/2—1
Dobro ohranjen črn kratek elasovir v
dobrem tonu se ceno proda. Sv. Petra cesta uhod Radeckega cesta 2, 1.	146/1—1
AbsolTent. trgovske šole išče primerne službe. Ponudbe pod A. B na „Prvo anončno pisarno".	300/2—1
Proda se potrebščine za inženirje. Naslov pove „Prva anončna pisarna".	299
297/3-1
Išče se 2—3 slikarske in pleskarske pomočnike za trajno delo proti dobri plači. Nastop takoj. Kje, pove „Prva anončna pisarna".
298 2-1
Telovadno društvo , Sokol" na Jesenicah naznanja tužno vest, da je njegov ustanovnik brat
Jakob Mesar
posestnik in gostilničar
dne 22. maja 1941 ob 1. uri popoldne preminul.
Pogreb bode v sredo, dne 24. maja t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jesenice št. 100 na tukajšnje pokopališče.
Odbor.
KONCERT
Tamburaškega društva iz Zagreba se vrši od danes naprej vsaki dan v novo urejenih prostorih
hotela „ILIRIJAa.
Začetek točno ob 8. uri. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča
Aleksander Heger.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za pisalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Laška kuhinja
Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. P. n. gostom se priporoča pristno na novo došlo vino Brioni.
Vsak dan razne sveže morske ribe. Danes sardelce, sipe, peresa in mornarski slaniki. (Risotto).
Edini oblastveno izprašani optik in strokovnjak
K. JURMAN
Liubliana, Šelenburgova ul.
Meitil
uvoz kave in velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7\
SODE
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAir BUGCfEUTI«
sodar
1,’ubijana, Cesta na Rudolfovo 2elez.5.
Danes ob 8. uri zvečer
koncert
polnoštevilne
Slov. Filharmonije
na vrtu
pri „Tratniku“
(Zlata kaplja.)
Vstop prost.	Vstop	prost.
Kupujte JUTRO".
Ker opustim trgovino s konfekcijskim in galanterijskim blagom. bodem
razprodala
vso zalogo za nad 20% znižano ceno. — Ne zamudite te prilike! Oglejte in prepričajte se!
Marija Vesely
Ljubljana
Cesarja Jožefa trg.
Prodajalo se bode tudi na Vodnikovem trgu vsako sredo in soboto.
Na prejšnjem dirkališču v Lattermannovem drevoredu se nahaja samo za nekaj časa
sudanska četa
Predstave se vrše od 3. ure popoldan do temne noči. — Sedeži 60 vin. Stojišča 40 vin. Vojaki in otroci plačajo samo polovico.
Lepa vodna moč
3 metre padca, z 19 orali arondiranega sveta l gospodarskim poslopjem in žago, pol ure od železniške postaje Domžale,
se po zelo ugodni ceni proda.
Natančnejše podatke da iz prijaznosti g. Jos. Petrič, tovarnar na Viru, p. Dob.
Gg. botrom in botricam J3JT0*" birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od . . Prava srebrna moška ura z verižico od . 14 karatna zlata moška ura z verižico od Nikelnasta damska ura z verižico od . . Prava srebrna damska ura z verižico od 14 kar. zlata damska ura z verižico od .
Uhani zlato na srebro.............................
14 kar. zlati uhani...............................
4'50 naprej. 9-70	„
H. Suttner
Največja in naj-solidnejša tvrdka
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,lko‘
K K
K	44--	„
K	8-50	„
K	9-50	„
K	20 —	„
K	1-80	„
K	4-50	„
Mestni trg (nasproti rotovia). Sv. Petra cesta 8.
-
‘W
i
iiniiiiiiHiiitiiMiiiniiiiiiiidHinnitHMMiiiMiniiHiMiiJiHiii
ANA GOREČ, Ljubljana
Dunajska cesta 16 (dvorišče Schneider & Verovšek).
Zaloga koles „Puch“, „Union“ in drugih znamk ter vseh posameznih delov. Najfinejše pneumatike.
Sv*zkC Izposoje vanje koles. S »m«;
, Jutro* se prodsua v Trstu
po 6 vinarjev
■v n.asledLnoili. toTDeJrain-ala.:
Cecllimi, ulica deli’ Istra,
Becher ulica Stadion, Trevisan nlica Fontana, Pipan, Ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Cardncci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, VojaKniČni trg, lflrast. Postni trg,
Možt, alica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, Raunadier, Čampo Mamo, Bruna, SS. Martiri, Ercigoj, ulica Maesimiliana, Roilčelj, ulica S. Marco,
Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, nlica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, SpOrier, nlica Barriera, Lavrenčič, VojašniČni trg. Bonusi, Grete,
Kicliel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto,
S<‘£11 lili, ulica IndiiBtria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug', ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
Najboljše odgovori „Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro", ali pa najde novega naročnika!
Nekaj izborno ohranjenih
■v seli -velikosti se ceno proda.
Moje Ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobllov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII,
Santergasse 13.
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadi šče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti
1	takor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.		
n	Zastopstvo in zaloga v Gorici: j Gruden & Co., Slon trg štev. 9.	Fi»rotig»a	
XII
t)
URE
Lepa birman-- ska darila.
Priznano največja resnično domača - - že 25 let^obstoječa tvrdka. - -
551 Pozor!
Zaradi velike zaloge po znižanih cenah. - . - - -
Srebrne ure za dame K 7.—, za dečke K 8*—, nikelnaste ure K 4*—, zlate ure K 22'—.
Velikanska izbira vse novosti, srebrne in zlate verižice, uhani, prstani, z briljanti in dragimi kameni Collic, tudi po znižanih cenah. — Za vsako uro pismeno jamstvo. — Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
•v
Fr. Čuden, urar in trgovec samo nasproti Frančiškanske cerkve.
-I l^ii mrnmmmmmmm m mm
- — _  —
II111| Mimi »IIIIII Milili 111*11II
II MIHI 111*1 IIIIII M llllllll im m
Primerna
birmanska darila!!
fi Najmodernejše obleke za dečke iz temno H plavega ali črnega ševiota in kamgarna ; kakor tudi bele oblekce za deklice iz Jj pike-a, batista in čipk. Največja izbera oblek za gospode in damske konfekcije.
Cene priznano nizke!
»Angleško skladišče oblek44
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
H
■
'T’7’* v za slabokrvne in prebolele
‘1*1 ipb]e zdravniško priporočeno črno E \ ^L^^dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg franko K 4.50
Br. Novakovič, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
A. feldstein
priporoča svojo
galanterijsko knjigoveznico
na Radeckega cesti štev. 12.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija“
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
Največja zaloga
čevljev
domačega In tujega izdelka.
Milan Škerl,
Ljubljana,
Šolski drevored štev. 8. Cene zmerne. — Postrežba točna.
Oblastveno avtorizirani in zapriseženi
Ljubljana, Sodna ulica 3
prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po najnlžji ceni.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
t
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
■ OLIMPIA .................
pripravljena na poseben način iz najiinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
     OLIMPIA m r—
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 120, velikemu K 2’—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnk6czy v Ljubljani.
JUTRO4 se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
tt 2n.asled.2no 11^ to*baJsaron.©J2L:
99
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Piclller, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije ceste. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva ceste. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta Kotnik, Šiška
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stične, Valvazorjev trg Sušnik, Rimska cesta. UŠeničnlk, Židovska ulica Kleinstein, Jurčičev trg. • Wisiak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama. 3ič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škoija ulica Zadel, Karlovška casta. Likar, Giince.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Rezervni zakladi
nad pol miljona .Kmetska posojilnica J= ljubljanske okolice
iSggpb; Stanj** hranilnih
kron
* vlog	d v a j vet
f mili.	ionov kroj;.
.....	
registrovana zadruga c neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI .
Dunajska cesta štev. IH
obrestuje hranilne vloge po čistih
- Plzlo ===
inU SH* W n, t™.tli j
■c
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča 1,05,11br”*”“'^l0ev^1n“amorti'
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena leta 1882. =
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
'/D;.	-
»v.
***	X''
^ ■1	Mt*-
>>•	-	I	-o	-	•
4ti • |l	A	fg
;t-.:	n	Is-	'	■	;
n-' * r- s« r.a
i| f !;••-•. M-J! 'II ilr 5	s?	.	••	;	r. 'i'
*.	.Jj',
j: sl	D	1 | H sS	,Si.	v-ji
i- ■»	S	? .■bS .-I;	J* j
Eskomptuje trgovske menice.
2. x 1 < • A r ’/• n
^ 5. ai
x T I
ti
I?
'"E. W
Sf ET
0 K 2‘
s £ c
»B S
3 =
»e
?3
<0 oc £ w 25 od
Ustanovljena = leta 1882. =
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
Gostilna
v bližini Ljubljane ob glavni cesti z lepim senčnatim vrtom ter z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, se odda takoj v najem. — Naslov pove npravništvo »Jutra*.
Del. glavni ca: K 5,000.000.
Lf ablfsniska bredita*banka w Lf abllanl.
K «. fond nad K 610.000.
Stritarjeva ulica, štev
Podružnice v Spijetu, Celovcu, Trstu, Sirajevu in Gorici,
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41