; ftnouniitnUkti K»» > ■ »Um Din —‘50, *b n»> * jj aeljah Din 1*—- j • .T1B0K* Twk dan, rurro J a Mdelj« a pn**.,ikor, «k 18. uri * * J »ulednjegm d«« Ur itu« a • nw*čao po poiti D 10-—. n Uo- J • Mortro S18—, d»«taTlj.n nx doa . • 0 U'», u tiluznie* D W-—. ; J bstntt po dogoren. ! bwo4» m j*i uprori -TAB OBA*, S ; UtBJBOB, ainiUr.4. Z " • Današnja številka stand Din Poštnina »taftana v $at©v*rel. &»*}***■■ Uto: IIS. Odmevi bolzan-skih dogodkov. Maribor, sreda 11. oktobra 1922. » Storilk« » S*. : t«4n» Mn —50, «1» tt> • < el jih Dl* !■—. ■ UUKDNiST (0 ac nnh^jit r Afari- : ‘‘o**, Jurčičeva uL iU 4, 1. na(j. ■ '1'eleJen »atwmrb. št. 270. ■ U«*fVA se naki-jb v Jurčičevi ■ uii« it. 4, pritličje, d«oc namreč ta, da je bi] generalni Ozadje zagrebškega kongresa. — Fro-tič stopi v novo vlado? — Razne politične kombinacije. Zagreb, 10. oktobra. (Izv.) »Jutam ji List« prinaša, iz Beograda sledeče informacijo o poziciji Protiča in o Davidovičevi akciji: Dr. Smod laka je že tekom poletja obvestil v Rimskih l bo tako dober in naj vpliva na trem-, f tinske fašiste, da se bodo pomirili. | Sedaj pa prihaja tisto, kar bi bilo se sestavi nepolitična, uradniška, vi a-! nemogoče v vsaki drugi državi in iažo da, v katero bi mel tudi brvatski blok j jasno* na kakih slabih nogah stoji laš- zaupanje. | ka vlada in vse, kar je v zvezi ž njo. f Posl. Giunita je sam pripovedoval ta-Zeniljoradntelca stranka se krha. — i kole uredniku glavnega fašistovskega Spor zaradi kongresa. — Beograd ali f glasila milanskega »Popola d’ Italia«, Banjaluka, | kaiko je j>ri§lo do fašistovske akcije v ^ , Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Na .dmf6 P® nemškem’Trert- Toplicah Protiča o namerah in gibanju zadnjem kongresu aemljoradničke j pLi s,a“i intelektualcev. Protič je to gibanje o- stranke v Veliki Plani se je sklenilo,LSl imta 30 df'Tal’ da dobri 1. Sam pa s to akcijo ni bil v no- da se vrši prihodnji kongres v Bosni. I ^ la^ov<>rn s.senatorjem Salato beni ožji zveri, ker je sam že celo leto Glavni eksekutivni odbor stranke je j “J SU,™d? fašistovske stran- pripravljal sporazum s hrvatskim blo- pozneje določil čas in kraj kongresa. I-f, ^ P P?yedal, kom, ter ni čakal na zagrebški kori- Glasom tega sklepa bi se imel vršiti v- f J . Jal ^ i f Musso- Kres, da bi pridobil Hrvate za sodelo- kongres od 26. do 28 oktobra t l v! , , 36 P^Iedal v lice bo:j stro- vanie; Ob priliki zadnjega, bivanja Banjaluki. Med tem pa je glavni “ T1^5, rt Pro.ica v Zagrebu je dobil ta sporazum kutivni odbor o tem ponovno sklen-al S r> i n- , italijansiki vlathl konkretno obliko in lahko se reče, da ter v svoji zadnji seji dne 3. t, m. skle- t VT' "f,J! oc!,®?vJorI1!: ~ Le so se izvršile priprave za neka.lvo pre- nil, da se vrši letošnji kongres stranke i H r -l. 116 m “ ®,TI J6^1* _ , hodno vlado, v kateri bi bili tudi hr- v Beogradu. Ta sklep torej popolnoma j - * .u^j, mi. oi«: odpotuj v Bol- vatski zaupniki, kar pa bi, se zgodilo nasprotuje prvotnemu sklepu 'ekseku-j “a'nT1'n Ulie i.s var*. . se mnogo prej. kakor to predvidevana tivnega odbora in glavneskunščinočze- . posl ^Q(nfa 36 odP^7al J Bol- zagrebškem kongresu sprejeta resolu- mljoiadniške stranke v Veliki .Plani, ^ »itredil stvam Laiha majo naj- cya. Izmed hrvatskib politikov se lab- V stranki sta vsled tega nastali dve dfle,1 (ne“!ko sol°! obeind6kanito,dobra.vsa sredstva, od 'od-^ukaa “^^os^-vnejše pravice do ^teiš-iV ^^erinšciui pa do najstralio-%}• dejanskih nasilstev. Trentia-so znali dobro izkoristiti to 0 Y vladavini in pristajali so sa- i Sm a.twte zahteve laške vlade, ki se! »ar^.° *se: p*’ samo v Bolzanu, temveč Peti rnJi Adiški, že zdavnaj trn v o a bo h r vat ski blok zahteval, da naj se bo v-ržil kongres v Beogradu je to zavzema v eventuelnem novem kabi- znamenje, da dobiva nadmoč v stranki netu Da^idovioa mesto notranjega in i- nova struja, ker bi se tega kongresa nisi.ra 1 rotic. V krogih takozvanih in- udeležili v velikem številu delegatie iz telekifcualcev se smatra ta vest kot sa- Vojvodine in Srbije, dočim bi bila Dal-moposebi umevna in bržkone se bodo macija, Bona. in Hrvatska zastopane v kratkem pričela pogajanja med Pro-. le z malim številom delegatov. Dele-tičem in onimi, ki pripravljajo tla .za gatje iz Vojvodine in Srbije se oklepa-Jiavidovica. Iz tega vzroka se bo pove- jo Avramoviceve skupine. Spor se bo rila^sestava nove vlaae*'“Davidoviču, reši! na kongresu v Beogradu ali Ba-minister Protič .pa bo zavzemal mesto njaluki. Dozdeva, pa se, da bo Wr§To v notranjega ministra. Hrvati so zato, da zemljocradnioki stranki do razkola. V Italija 5n CeškosSovaška. Seatlinek v Benetkah. — Sporazum med dr. Benešem in Schanzerjein. — Gospodarsko zbližanje. Benetke, 9. okt. (Izv.) Voiraj je in z načrtom, ki je bil sprejet, v Žene-d os pel semkaj ceskoslovaski zun^n^ii vi. Oba ministra sta ugotovila popolno minister dr.JEJeneš, 'kmalu na to so je soglasje -v nazorih in izrekla upanje, prineslo ki-rn Ctal^a vlada v Rimu je s Pfrjipj. srcem gledala stvari, ki so se i^i^ale v nemškem Trentinu. — listom ^ 86 kila, nerada zamerila, t>ov r01 Pa tudi ne. in jo iskala ukre-sit, 'j.?0 katerih naj bi bil ostal volk d«. ^ ,Za Pa opla. Tako je potem prišlo, ?■ Poklicana potrditev dr. Pe-Ja za bolzanskega župana, s ^*ian ki se bjli potolažili fašisti, ^in ki pa Nemci vendarle ohranili celu , y. svojih rokah in bi osta-l na *Qec, Podžujpan, seveda tudi Ne- »lW«ai ysa* navidezno man j »tvmo-B^|dr. Perthonerja. Ker bi fašis-^l^jen • 'z. V6f 116 zadostovalo za po-^oVe 7?^’ imel načelnik urada za {^avl-SSvL8^®1®9 senator Salata, pri-^ feo ?'180 nekaj drugih ukrepov, fašistovski poslanec Giunta %ixti-n,V 8V1 Anjini o položaju v ?ot0vi.f ’ °^n.je sen. Salata trdno za-, ho vilada storila svojo dol- a posl, Giuata eaott pa. naj pripeljal iz Rima italijanski zunanji da bo uresničenje tega načrta minister Schanzer. O sestanku med Avstriji finančno obnovo in politično obema državnikoma je bil izdan slede- stabilnost, hkratu pa ji bo zagotovilo ci službeni komunike: tudi neodvisnost. Na sestanku češkoslovaškega auna- Popoldne sta se ministra posvet o* njega ministra z italijanskim zuna- vala o važnih (gospodarskih vpraša-njim ministrom v Benetkah je dr. Be- njih, ki zanimajo Italijo in češkosJo-neš očrtal politične.smernice, po kate- vaško. Z obeh strani se ja izrazila že-rih se ravna ali se bo ravnata češko- Ija, naj bi se gospodarski odnošaji med slovaska vlada v vseh srednjeevropskih obema državama kar najbolj poglobili, vprašanjih. Minister Schanzer je mogel Sklenjen je bil dogovor glede takoj-ugotoviti z zadovoljstvom, da te smer- šnje ratifikacije trgovinske pogodbo ntoe utrjujejo na mirovnih pogodbah in drugih gospodarskih pogodb, ki so ustvarjeno stanje in služijo splošnemu kile sklenjene v Rimu že 23. marca miru, da se todaj strinjajo s smernica- 1321. ter njih dopolnitev y skorajšnjo mi^ italijanske politike i.i nude obema uvedbo carinske pogodbe, državama možnost, da v raznih vpra- Končno je bil sprejet sklep, da se v sanjih, ki nu najbolj zanimajo, nasto- novembru 1.1, skliče v Trstu konferen-pata z roko v roki. Posebno sta se nji- ca,, ki bo uredila vprašanje češkoslo-mstra pečala z avstrijskim problemom vaške trgovine v tržaški luki STAVKA' IN GOSPODARSKA KRIZA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Moravska 0 s t r o v a, f). okt.. (Izv.) Češkoslovaški dopisni urad poroča : Zaradi rudarske stavke je bil danes dopoldne ustavljen promet na češkoslovaških železnicah, ker nedistaja električnega toka. Danes so se vrnili na, delo samo kurjači, strojniki in pomožno osobje pri sesalkah. V vsem revirju vlada mir. P ir a g a., 9. okt. (Izv.) Večernik pogajanja v maduniji. t ^ai'~5rac^ r- okt- (Izv.) Korauni-angleškega glavnega stana pravi: Vsled prekršitve določb na več krojih v nevtralni coni. po kemalistionih četah so zavezniški generali zahtevali, naj se kemalistiene čete umaknejo do Is-meta. BORZA, Zagreb notlra v Curihu 2.025. O ur ih, 10. oktobra. (Izv.) Predb. -i C1, v _ , - 4. tv,} .r reco. »Češkega Slova« poroča, da so tekstilne Pariz 40.35, Zagreb 2.025. London 23.63, tovarne v Silejah, Rajcu, Čadefu in Berlin 0.175, Praga 10.30, Italija 22.77, Opatovem na hlovaskem odpustile vse Newyork 534.75, Dunaj 0.00 pet osmin, delavce in uradnike, ter bodo s 1. nov. žigosane K 0.0 sedem osmin, Budim-ustavile obrat. Kouceru hp stroie pre- pesta 0.i}075, Varšava 0f>¥» So.fi * a jo no.vil .proidiuke-jjo,, Tej fašistovski »urejevalni akciji«, pa slede sedaj neizogibne posledice: generalni civilni komisa.r Credaro je podal ostavko in ostavko je podal tudi načelnik urada za nove pokrajine, sen. Salata. Naj lepše pri vsej stvari pa je to, da padajo kot žrtve teh dogodkov ravno ti Ijiudje, predstavniki tiste rimske vlade, ki je že pred letom dni dotočila štiri milijone lir za zgradbo nove ital i j amske šole v Bolzanu ter se ja že kupilo stav!bišče in pripravilo vse potrebno za ztgradbo, ki pa se ni ea-čela graditi, ne da bi kdo vedel vzrok za to. Nemarnost osrednje rimske vlažfe napram svojim lastnim ljudem —. ifej-gih Lahov v Bolzanu vendar ni razun laškega uradništva — je bila torej povod za fašistovsJsi napad na nemško • mestno občino in na ostala fašistvoska nasilstva, in imela je za posledico, da sta padla dva njena glavna stebra, generalni civilni komisar trentinski in sam načelnik osrednjega urada za nove pokrajine, h katerim pa pripada tudi naše Primorje, ki bo tako tudi deležno posledic fašistovske akcije proti trentiniskim Nemcem, samo a razliko, da moremo mi primorski STu-goslovoni edino lo hvaliti Boga in fašiste, da so nas rešili najhujšega zatiralca Salato, dočim so trentinski Nemci imeli v njem najboljšega zaščitnika svojih pravic. Sicer j© resnica, da prt nas v Italiji redkokeda j prihaja za slabim kaj boljšega, posebno za nas 'Ju-gosloveue, ali slabše kot je bilo doslej, tud.j. v bodočnosti ne more priti, kvečjemu do bi Salata še ostal in bi se za svoj poraz v Trentinu maščeval nad nami, kar ni izključeno, temveč zelo, zelo verjetno. Tako bi torej mi ponižni, skromni, pohlevni primorski Jugoslo-veni, ki si že skoraj dihati ne upamo pred fašistovskim besom, plačevali »trmoglavost« trentinskili Nemcev, to se pravi, tisto narodno samozavest, ki se je pri nas že tako zelo izgubila, da morajo fašisti sami uprizarjati razne krnske dogodke, da najdejo povoda za svoja nasilstva nad nami, ker jim nii sami v svoji že naravnost strahopetni vdanosti v njihovo voljo takih povo-i dov ne podajamo. Kdo bi pač misli, da taki vzroki po raja,jo take posledice! fHjte Jug. Katico! SErao 3. *T K B 0 K* Maribor, 11. oktobra 1953^ Dr. A. D.: V koliko smo sami zakrivili nesrečni izid koroškega plebiscita. Nekoliko vzrokov! 31 Mnogi (koroški rojaki in drugi, ki ki lahko odločilno vplivali, so se odtegnili plebiscitnemu delu ali pa prišli prepozna 2. Slovenski časniki so vzlic opominom in prošnjam prinašali o naši Jugoslaviji slike, ki niso mogle biti vzpodbudne za Korošce; v slepi strankarski strasti ali v neresnem pretiravanju so izpodbijali vero v našo državo in sproti izpulili vsako kal simpatije, primerjali so Jugoslavijo na smrt obsojenemu bolniku, trdili, da jo nilcdo ne ljubi, prinašali na ona zloglasna vojaška pisma iz Macedonije itd., sploh prvovrsten propagandni materija 1, ki so ga Nemci z neslutenim uspehom izkoriščali, sklicujoč se pri tem na slovenske liste in izjave ljubljanskega župana ali drugih veljakov. V premnogih slučajih so izvenkoroški Slovenci tudi osebno s svojim zabavljanjem odbijali Korošce, ki so prihajali preko mej. Tipičen je slučaj, ko so na 'Gorenjskem rekli Korošcem: »Vi Korošci ste žiher veseli, ko si še lahko izbirate, mi pa si ne moremo več pomagati!« In pri tem so te poturice globoko vzdihnile. 4. Pomajfcanje veliko-peznosti v gospodarskem programa, posebno pri aprovizaciji, vsled česar se je na pr. jugoslovanska moka, ki je preko Dunaja prihajala v Celovec prodajala v nemški coni ceneje ko v slovenski. 5. Sebičnost naših ljudi, ki so zahajali na Koroško in tam med moledovanjem in tarnanjem podkupovali v verižniške namene cenejša živila, iaJko da je v neki dobi morala meja proti Sloveniji biti malodane zaprtaO). 6. Naša centralna vlada se ni mogla odločiti h rešilni izjavi, da ee koroški Slovenci za neko dobo oprostijo vo-SJaške službe izven svoje ožje domovine, s čimer bi se bilo Nemcem izvilo (najnevarnejše orožje. 7. Škoda, povzročena po naših vojnih operacijah, so je ikljuib obljubam izplačala tako pozno, da je trpki občutek vsled toliko časa prevaranega čakanja že marsikoga definitivno nagnil k nasprotnikom. 8. Ozkosrčno, fiskalično carinsko postopanje in prevelika utesnitev preko-gsrauičnega prometa. 9. Sprememba stališča: sprva in ves čas smo se Slovenci smatrali na Koroškem kot zmagovalci, katerim je vse dovoljeno: in terniranje (na bubi j. gradu), rekviri-cranje, odvzemanje tobakarn, gostiln, lovov itd., pozneje pa, tik pred plebiscitom, y odločilnem trenutku se je naša plebiscitna delegacija mora- lk Borko: Pesnik ruske stepe. ’(Ob 80 letnici smrti A. V. Koljcova). Pred 80 leti, koncem meseca oktobra, ko je pihal čez stepe poznojesenski veter, prinašajoč pozdrave dolge ruske zime, je v mestu Voronežu umiral jetični živinski trgovec. O njem so govorili, da ga spravljajo y prezgodnji grob neuspele kupčije. Dne 3. novembra 18©. (po starem koledarju) so ga pokopali na voroneškem pokopališču s tisto skromnostjo, ki navadno spremlja na zadnji poti ljudi, ki niso imeli v življenju sreče. Kot posebnost je bilo na njegovem spomeniku zapisano, da je bil počaščen s »carskim darom«. Okolici, v kateri je živel voro-mežiki živinski trgovec, je bila povest o »carskem daru« najsvetlojša glorija ki je sploh mogla obsiniti nelepo, zamišljeno glavo voroneškega someščana. In vendar je bil živinski trgovec Aleksjej Vasiljevič Koljcov znamenita ruska osebnost in je s svojini imenom in glasom zasenčil marsikaterega gubernatorja v daljni ruski provinci. Koljcov je bil osebni znanec Žukovske-ga, pesnika in vzgojitelja carjevih si-uov, ki ga je nekoč obiskal v Voronežu, posadil v svojo trojko in so vozil ž njim med strmečimi Voronežani. Poznal se jjo s Puškinotm, ki jo zahajal v literarni salon gospoda Žukovskega, kamor je prišel po čudnih porih usode tudi živinski trgveo Koljcov 111 serlol z diružbi knezov Vjazomskega in Qdo- la(?!) uda/ti pritisku antantne komisije in dopustiti, da se je demarkacijska črta med slovensko in nemško cono odprla, vsled česar so poljubno prehajali agitatorji iz cele Avstrije in Nemčije, morala je dovoliti, da so se od nas izignani in od antantne komisije repa-triirani nasprotniki vračali kot zmagovalci in narodni mučeniki, morala je soglašati, da so se občinske volilne komisije sestavile samo iz domačinov s tolikoletnim bivanjem (o čimer jo bila izključena skoro vsa naša inteligenca) in sicer paritetno, to je po trije nemški (navihanci) in trije slovenski (kimovej), vsied česar so se volilni imeniki navadno brez slovenskega protesta ali vsled italijanske odločitve pomnožili merodajno z neupravičenimi nemškimi glasovalci. Če smo kljub tem oviram dosegli rezultat, da je prebivalstvo južno Drave glasovalo za nas in da smo propadli sa.mo vsled severnih ponemčenih krajev in v nemških centrih: Velikovec, Pliberk, Borovlje, Rožeku, dokazuje to, da je na koroškem slovensko jedro zdravo, da se je narodna zavest v boju mogočno razmahnila, pa tudi, da oni nesebični plebiscitni delavci ne zaslužijo (po lepi slovenski navadi) v nagrado — kamenja. * Radičeve izjave. Badič je v znd njem času podal nekoliko čudnih izjav, ki si jih lahko vsak človek razlaga drugače. Kdor hoče, more iz teh izjav povzeti, da je Radič za sporazum, za narodno jedinstvo itd.; kdor pa je bolj skeptičen, sme enako upravičeno trditi, da so Radičeve, izjave le navaden trik. Njegove besede o udeležbi Hrv. bloka na Kumanovskih slavnostih zvene tako, kakor če bi ta ali ona politična skupina sklenila, da se udeleži na pr. čeških slavnosti v spomin Bele gore ali poljskih slavnosti na groibu Kosciszke. Če bi ga kdo prijel, češ, da s tem priznava našo narodno in državno jedinstvo, bi se mu lepo izmuznil: šli smo kot Hrvatski blok v Srbijo, da manifestiramo za slovansko solidarnost! Isto velja o Pragi. Radič izrecno zahteva, da bodi Hrvatski blok posebna skupina. Glede volitev in volilu® ®M*de je izjavil, da bi naj bili blo-kaški ministri le za kontrolo, da bodo volitve svobodne. Napram Beogradu volitve, nasproti Radičovcem in bloka-šem pa — plebiscit za »soljačko krvat-sko republiko«! O narodnem jedinstvu pravi, da smo socialno in jezikovno en narod. Ta izjava je tako splošna in vodena, da jo lahko izreče največji separatist. Radičevim izjavam manjka doslednosti, jasnosti, konkretnosti in moralne gotovosti, pa bi bil njih jevskega. Spomnite se, da. je to bilo okrog 1. 1836, ko so ruski uradniki izgubili pamet zaradi same besede »revizor iz Petrograda« (Gogolj!). Preprosti Koljcov je bil v prijateljskih stikih z Bjelinskim, eno najbrihtnejših glav takratne Rusije. Umrl na je ubog in nesrečen, sprt s svetom in s samim seboj, v domu svojega očeta Vasilija Petroviča, star šele 33 let. In 33 le: — Kristova starost — jo bilo njegovemu očetu, ko je Aleksjei ugledal luč oktobrskega ruskega solnca. (3. oktobra 1809 1.) Oče je bil dokaj ugleden meščan, kakor so že bili meščani v provinci fevdalno Rusije; trgoval jo z živino, najemal pašnike in gojil vole, kupčeval je tudi s kožami in z vsem, kar spada k tej častivredni obrti. Mati mu je bila iz »boljše« rodbine, hči siromašnega duhovnika iz voronežko o-fcodice. Oba sta bila »negramotpa«, sto razliko, da je oče s primernim naporom razločeval črke. Aleksjeja so dali že v devetem letu podučevati v čitaniu i.n pisanju, eno leto pa jo obiskoval okrožno šolo fuioz-duoe učilišče). Na to ga je oče vze! domov, da mu enkrat pozneje izroči rodbinsko žezlo dobrega voronežkega trgovca in obrtnika. Aleksjei se je ravnodušno oprijel prvega življenjskega posla in je bodil z očetom po kupčij-skih potih. Njegov ščit je bil bič, ki pa mu ni bil preveč nadležen. Kupčij-eka potovanja so ga vodila (jpleč čez polja, In stepe, v thje kraje in 'med ne* znano ljudi. Imel je živahno domišljijo — kdo ve, od koga? morda od nozuane- učinek povsem drugačen. Danes jih nihče ne vzame resno. * Nova češka vlada, ki je bila 7. t. m. imenovana in zaprisežena, ima več odličnih pre dst a. v i t el ;j e v češkoslovaške politične javnosti. Ministrski predsed. Antoniu Š veli la (grajščak v Rosti-vari, je bil 1. 1908 izvoljen za poslanca v avstrijski državni zbor. V prvi češkoslovaški vladi po osvobojenju je bil minister notranjih zadev. — Finančni minister je postal dr. A. R a š i n, ki je bil finančni minister že v prvem kabinetu. Dr. Rašin je odličen narodnogospodarski strokovnjak. Avstrijska vlada ga je 1. 1916. obsodila na smrt. — Železniški minister je postal češki socialist Stčibrny, ki je bil minister že v prvem in drugem kabinetu. Prehranjevalni minister jo češki socialist dr. Franke, ki je bil v Tusarjevem kabinetu železniški minister. Minister notranjih zadev jo Jan Malypeter, od 1. 1918 poslanec agrarno stranke, po poklicu kmet. — Prosvetno ministrstvo je poverjeno žurnalistu Rudolfu Be-chyne, poslancu soeialno-demokratske stranke. — Poljedelski minister jo postal slovaški agrarec dr. Milan Hodža, po poklicu žurnalist in politik. — V ogrskem državnem zboru je bil edin zastopnik Slovakov. L. 1919 je bil minister unifikacije.— Ministrstvo unifi kacije bo vodil slovaški socialni demokrat dr. Ivan Markovič, ki je. bil v Rusiji tajnik dra Beneša, 1. 1920 pa minister Narodne obrano. Slovaški minister dr. J. Kallay je državni uradnik. Ostali ministri se bili člani prejšnjega kabineta. Ministrstvo zunanjih zadev bo vodil še nadalje dr. Beneš. * Berlin—Bagdad. V praškem dnevniku »Ceske Slovo« piše Jan Svoboda iz Berlina, da imajo največjo veselje nad turškimi zmagami nemški monarhisti, ki očit.no označujejo Kemal-pašo za svojega prijatelja. Nemški reakcijo-marji vidijo v njegovih uspehih prvi silni sunek v stavbo mirovnih pogodb in obnovitev nemške ekspanzije proti Bagdadu. Ne gre le za Carigrad in za Trakijo. Gre za to, da Turčija obnovi na evropskih tleh azijski predmost in vzpostavi nemško trdnjavo na Balkanu, Nemčija ji ponudi vso tehnično pomoč. Tako ne bo prišla na Balkan čez Pariz, marveč Čez prijateljsko Moskvo in bratski Carigrad. Zelo verjetno je, da bi ji v danem trenutku priskočila na pomoč Madžarska, morebiti tudi Bolgarija. Ne smemo podcenjevati vojaško moči Rusije in Turčije, ne sniomo pa tudi omalovaževati položaja Malo antante, ki bi bila potiskana na zapadu od Italije, katere interesi v Albaniji in Dalmaciji so znani posvoji izrazito protijugoslovenski tendenci, na severovzhodu od Rusije in v sredini od Madžarske, vedno pripravljene na maščevanje. Če uvazimo uu •-neugodne razmere v Indiji m poskusov, cla si Turki os v oje i tamijo, tedaj je treba konstetira.,i,J»a pogled v bodočnost ni vesel in je -Tera >preznosti. če se razpone ga deda svečenika? Na teh' potovanjih je večkrat nočeva 1 na prostem ali v po- cestnih krčmah. Intuitivno je doživljal romantiko stepe, večerno svetlobo v polju, globoko noč v gozdu, preprosto kmečko življenje na vasi. V prostih urah je citat. Seznanil se je s človekom, ki mu je posodil par takih knjig kakor je »Tisoč in ena noč«. Nekoč je kupil na trgu poezije skromnega poeta Žukovskih časov Dmitrijeva. Skoraj nagonsko jo začutil sorodnost svoje duše s poezijo in nad to knjižico se je pojavila v njegovi notranjosti prva kaplja tiste divne sile, ki se vzbuja v pesnikovem srcu kakor spomladanski sok v žilah vinske trte. Spisal jo svojo prvo pesem »Tri vidjenija*. Ta plod njegove s slikovito domišljijo in mehkim občutjem opojeno duše, mu je vzbudil tudi fizično bitje in ga napolnil z nestrpno radovednostjo. Kaj sedaj? Komu naj zaupa, da. je spisal pesem, ki se lahko meri s tiskanimi verzi Dmitrijeva? Ta radovednost ga je zbližala s vo-ronežkim knjigarjem Kaškinom. ki jo bil ari gn n Ion tip, pa duhovit samouk. S Kaškinom sta začela razpravljati o pesništvu in o knjigah sploh. Izposojal je mlademu Koljoovu knjige in mu dajal »nasvete« o pesnikovanju. Kaj več mu ni mogel pomagati, in tu pošljejo dobri duhovi na pot Aleksjeja Koljcova mladega seminnrista Serebr jansIrega, ki jo por tal Mentpr skromnega čivin-t ftkdgk hViganjkča m ffan! jonC&' heil-konskih Muz. Serebr jonski j mn je pravzaprav razkril deveto deželo .liter Corzon in ki se glasi: Zavezniki soj sporazumeli, da pozovejo grške skrajne oprezuuon. — ------------- mirovna pogodba, nastane nev - > > da so razpadejo v bližnji b „ tudi druge. Ko prenehajo vse otoez nesti, utegne nastopiti illegalno stami • kaos in vojaško katastrofe. Pie.no bilo mogoče sklicati konferenco, i stari nemški načrt Berlin Bag kar čez noč uresničen. v . , * Rimski list za dobre odnosaje men Italijo in Malo antanto. Rimska »i™-buiia« piše povodom sestanka 0 * zor ja z dr. Benešem: Izza rešitve v P- _ sanja o finančni pomoči Avstriji^ tako ozko zbližala stališča Ceško*ova ške in Italije, ni nobene ovire ve,',, * bi se no obnovilo staro prijate j=> med Rimom in Prago. Kar naj srčno vezi med Malo antanto m . bi pomenila za stvar splošnega n* velik dobiček, zato pa je vest o_se3_ _ feu dr. Beneša z ministrom SoLian jem vzbudila v italijanskih dip-° škili krogih posebno zadovoljstvo. * Pogodim med Francijo in A®/11? glede Tracije. Iz Londona poročajo, je bratski kabinet ratificiral P°lTj’ ki sta jo sklenila Poincare in_ "čete, naj čimiprej zapri sto zasedeno in se umaknejo za Marico. V njenem ozemlju bodo zavezniki ^ zevali s svojimi četami red, dok.e ^ ne vzpostavi turška uprava, kar_ mora izvršiti najkasneje mesec <1I\4aga izpraznitvi. Po tem roku in za ^ konference v Mudaniji bodo zavezn1^ čete zasedle samo gotove točke na nem bregu Marice in kraje, v ka se začasno nahajajo. * Fašisti gospodujejo v Juži*^11,.^ Totu. Dno 5. t. m. so močni fašisto^^ oddelki zasedli južnotirolsko & Trient. Najprej se je fašistovska gacija oglasila pri generalnem k ^ sarju južnctirolskega ozemlja _l-'r .jB, riju, ki je izjavil, da se sam bori z skirni ministrstvi, ki ne nastap^T ^ volj odločno za čisto italijanski na »osvolx)jenem« ozemlju. Toda sti so bili z njegovimi izjavami n dovoljni, zlasti ker je dejal, da se ^ treba držati zakonov. Medtem so ^ spele v Trient fašistovske čete, ka j; . število cene na 5—8 tisoč, čez o0 zasedle poslopje deželnega odborn na to tudi nekatere druge javne store. Civilna oblast je spričo te-1 ^ godikov podaja demisijo. Upr&v0 a. prevzelo vojaško poveljstvo z^ lom Assumom na čelu. — Tržaški ^ šisti so poslali tirolskim NemceI^c Innsibrucku' prav surovo »postom^ .... *■-------------------- —“ b iju ramnega življenja v vsej njeni °~r0\y nosti. Pod njegovim vplivom ie cov nadaljeval jaosnikovanje (za?e •j);l m a pač pesu i-Jko vanjo): ta mu J® ^ prvi kritik, zakaj Koljcev se m na višku svojega dela povzpel d kritike, kar jo spričo njegove ncu bihko opravičljivo. Z M e otočjem ^ čitala samo resne umotvore, med nj Sliakespearjeva dela. _ lt* Mentor ju pa se je pridružil čitolj, ki o njem pravi sam Toch11 Tasso, da ga je učil jx>ezije (nota ^ tudi marsikaterega pcsmi-kovca j y šib petih šolah). To je — Amm^.^, dvajsetih letih Aloksjejojvega ^ n ja ga je zavozljal z bujno doraj.^^0. čo deklo v hiši strogega očeta. va Dulcineja ni bila trdosrčna, je bil krutejši oče Vasilij Petrolcst, ki .1°, T^vn°\-yo\es'v brezumna kakor pretresu joca: ^ ^j0. nesrečno ljubezni. Toda P°*n?jSt0 ki mu pripadajo Ponikovski, ?®®lski, Nowak; dalje narodno demokratska stranka, potem pa ljudska stranka (\Vitos). Dne 12. novembra se volitev za senat pod enakimi .pogoji, ‘"Tajna pogodba med Nemčijo in ,usijo. Dopisnik »Sl. Tribune« poroča 18 Prage, da je bila med 4. in 10. sept. ®°dpisa.na tajna vojaška konvencija Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Pogodba določa, da Nomci organizirajo T ^llsiji 100 velikih tovarn za orožje 111 niunicijo; dalje, da Nemčija razširi ®yojo ekspanzijo proti zn,padu. dočim , Usjia pritisnila na južno Evropo, olgarija si je baje do zadnjega časa ^izadevala, da bi se pomirila z beo-5^ajsk0 diplomacijo in je nudila za Pomoč v vprašanju Traki.je najožje Vez° — sedaj pa se baje že definitivno orjjentira na drugo stran. Dnevna kronika. j.. Priceea Heana, sestra naše krajce, ki se je mudila skupno s kralje-bem paTOm v Parizu in je v kraijiči-spremstvu dopotovala v Beograd, De včeraj vrnila v Bukarešto. Kakor ^•no, se vrše dne 15. t. m. velike slav-t) kronanja romunskega kralja v ■“Ukarešti. »- Kronski svet se bo najbrž zavle-el in se bo vršil šele po kumanovskih ^vnostili. Državljanski zakon. V ministr- Pravosodje se vrše seje komi- pe. ki ima nalog, da izdela osnutek 0 z^vlja,nskega zakona, nadalje zakon civilnopravnem redu in pristojnosti iji. 7 Svečan pogreb vojvode Vojislava Josiča. V nedeljo, dne 8. oktobra • vršil v Beogradu svečan prenos Pogreb kosti za domovino 1. 1915. jev’ a četaškegft vojvode, pešači, ma-. Ja Vojislava Tank osic'a. Kot čast-v 1 srbske vojske, je že 1905 leta odše! Srbijo, da pripravi pot za o-,Vo?*»je zasužnjene domovine. S skih'ni' ^rugi j® četoval po alban-iiil1 SOrah, vse dotlej dokler ni izbruh-svetovna vojna. Na Igrištu ga je in «■, *adela sovražnikova krogla i“anB °^4 J« podlegel zadobljenitn ^ ,1n v Trsteniku. Narod ni verjel, skeJe nesmrtni vojvoda umrl. Avstr ij-^ 80 pokopanega dale iz-^ Jmrtvega kazale naroda. To-*a ne,kultnren čin avstrijskih ,6v ni mogel zatreti v srbskem nabijal Vere v svo^>ocio, ki je končno za-3y)cjlja ^seimi troimcnemu našemu nastanil- so prepeljali telesne o- s° j.,0 Padlega junaka v Beograd, kjer ^ fivc<‘anofm obredu v saborni \~Vl „°k velikanski udeležbi naroda d0R+ . na mestnem pokopališču v ^ojnem grobu. in rr. ~^andat je odložil znani novinar j,.* ® Tomič iz Novega Sada. m°nhkl poslanik na našem dvo- ^ci in /prejet v svečani avdi- k 10 izročil kralju svoje akredi- 86 j« y Beogradu ^ eeetal iltoiBgriea skili arheologov iz cele države. Kon greš je pravzaprav priprava za veliki arheologiški kongres, ki se bo vršil prihodnje leto. Iz Maribora se je udeležil kongresa g. prof. dr. Fran Kova čič, iz Ptuja pa g. V. Škabar. — Svetofforsko Mater božjo, ki se jo nahajala y, »begunstvu« v Ljubljani in katero so lansko leto prepeljali iz Ljubljane v goriško stolnico, so minule dni ob udeležbi 50.000 ljudi prenesti na Sveto goro nad Gorico. — Italijanski potujčovalni poskusi Iz Postojne poročajo, da je tam bila otvorjena mestna italijanska knjižnica, ki se nahaja V prostorih ijudske šole in katere voditelj je znani renegat profesor Umberto TJrbanaz. — Rudarska stavka na češkem. — Konferenca rudarjev, v Moravski Ostravi je včeraj sklenila, da se delo ustavi. Pričakovati je, da se bo stavka razširila tudi na rudnike v drugih delih republike. — Krušne karte uvedejo s 1. nov, zopet, v Nemčiji. Enako tudi za mast, mleko in druga živila. Dopisi. Sv. Lenart v Sim', gor. S. okt. 1922. Danes se je vršil v prostorih Sokolskega doma zadružni zbor Skupne obrtne zadruge za št. lenarški sodni okraj. — Zborovanje, sklicano po obrtnozadruž-nem nadzorništvu, je vodil komisar g. Založnik iz Celja, ki je tudi podal izčrpno poročilo v delovanju zadruge od lota 1917 naprej, ko so je domnevno vršil zadnji rodni zadružni zbor. Zadruga jo po prevratu nenadoma prešla v roke komisarja, ki jo vodil zadružne posle vse do 1. aprila t. 1. Takrat se je sklicalo zborovanje obrtnikov, ki je poverilo nadaijno delo g. Josipu Čehu od Sv. Lenarta. Vsled pritožbe pa so se vsi sklepi tega zbora in dosledno tudi drugega zbora od 16. junija oblastno razveljavili, nakar je poseglo vmes obrtniško nadzomištvo v Celju. Večina dela v tej kritični dobi je vsled pomanjkanja zadružnih pripomočkov bila koncentrirana na brigi za zadružno premoženje, kaitero je v tej dobi vkljub zelo nizkim pristojbinam naraslo od K 744.56 leta 1918 na današnje stanje K 5934.24 ne glede na vojno posojilo K 4000 in vrednost premičnega imetja. Zadružni zbor si je izvolil novo načelstvo, v katerem so vse važnejše obrtne stroke zastopano sorazmerno s svojo številčno močjo. Načelnikom je bil izvoljen skoraj soglasno g. Josip Čeh, njegovim namestnikom g. Sinezij Damiš. Zadružni zbor je sklenil pristop zadruge k Zvezi južnoštajerskih obrtnih zadrug in izbral delegatom za zvezni zbor gg. Josipa Čeh. Ernesta Polanec, Franceta Švagl in Radka Vute. Odobrila so se tudi soglasno nova jJtavila s povišanimi zadružnimi. pristojbinami K 600 z a nove člane, K 20 za vpis in K 60 za oprostitev vajencev. Prva pristojbina velja od 16. julija t. 1. naprej. Zborovanje je bilo povoljno obiskano; došlo ie 86 članov. Vkljub pravočasnemu vabilu jih je pa izostalo brez opravičbe nad polovico in je zbor sklenil, da se jim naložijo denarne globe. Upati je, da bode novo zadružno načelstvo, ki stojo colo vrsto mladih, naprednih in -za procvit rokodelstva vnetih obrtnikov, spravilo v zadrugo potrebni red in ono živahnost, ki smo jo že toliko let pogrešali, ter tako spet vzbudil zanimanje za zadrugo in spravili organizacijo do veljave in ugleda. Posebno mu polagamo na srce skrb za strokovno in moralno vzgojo obrtniškega naraščaja in za obrtno šolstvo, kar se je obojo tudi na zborovanju prav lepo omenjalo. Prekmurje. Jakšič Matjaš, posestnik iz Dol. Bistrice v Prekmurju, ki je bil pri napadu na gostilno Godina istotam ranjen je vsled zadobljenih poškodb u-mrl v bolnici v Murski Soboti. Zastrupljenje z gobami. Pred par dnevi si jo neka družina v Mu reki Soboti pripravila za večerjo gobe. Vkljub temu, da so bile nrav izvrstno nriprav- 1 jen niso ni ogli vseh pojesti ktr Se' jih ijp Sgo^podtnji zdelo Skoda vrt Si Ijevi družini, ki jih je z veseljem vzela. Pri vsaki navedenih družin je jedlo gobe po troje oseb. Kmalu na to je nastopila pri prvi družini zastrupitev. Napadli so jih močni krči, začeli so močno bljuvati. Isto se je kmalu na to pojavilo pri nadučitel.ievi družini. — Ker jih nadučitelj slučajno sam ni je del, in ker se je hitro zavedal opaanost slučaja, je urno poklical za obe družini zdravnika, ki je takoj prihitel in rešil družini gotovega zastrupljenja. Zato gospodinje, imejte pri nabiranju ali kupovanju gob več previdnosti! Nesreča pri delu. Nemet Franc, žagarski delavec pri Josipu Vogierju v Mrtvarjavcih v Prekmurju, je pred enim tednom pomagal v gozdu spravljati skupaj les. Pri tem pa ne ve, ali se je vbodel, ali pa ga je kaka kača pičila. Naenkrat mu je postala leva noga vsa črna in zatekla. Morali so ga pre-peljiti v bolnico v Murski Soboti, kjer pa je četrti dan umrl. Nesreča pri delu. Galič Tomaž, 15-letni tapetniški vajenec v Dol. Lendavi, je bil zaposlen pri stroju za krojenje žime; vsled neprevidnosti pa je zašel z levioo mod kolesje, ki mu je roko popolnoma zdrobilo. Moral se je podati v bolnico v Murski Soboti. Žalosten začetek vinske trgatve. Mikiula Josip, poljski dninar v Andrejcih v Prekmurju so je udeležil doma pri sosedu vinske trgatve in da bi imela cela stvar bolj svečano lice, si je pripravil pištolo, da bi streljal. Imel pa je smolo. Ko jo je nabasal, se je vsedel na tla, položil pištolo na koleno, da bi nataknil kapico. V tem se je pištola sprožila im vas naboj mu je šel v levo koleno. Prepeljali so ga v bolnico v Murski Soboti. Mariborske vesti. Maribor. 10. oktobra 1922. m Današnji manifestacijski sliotl radi obletnice plebiscita je odložen. m Iz mariborske policije. Nek ljubljanski list je prinesel vest, da prevzame policijo v Mariboru zopet občina, ki bo v tem slučaju stalež skrčila, politični oddelek pa bi bil dodeljen o-krajnemu glavarstvu. Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, vest ne odgovarja resnici, to t^m- ma>n/jy ker se v Beogradu ravnokar pripravlja nov zakon o reorganizaciji policije, ki pred vsem predvideva, da se policija po vseh mestih podržavi. Tem manj verjetna je torej vest, da bi prevzela policijo v obmejnem mestu, kakor je Maribor, občina. — Kakor smo žo poročali, jo vodja policijskega kom'13 ari-jata, g. nadsvetnik Keršovan dodeljen notranjemu ministrstvu, oddelek za pobijanje draginje. V času njegove odsotnosti ga bo zastopal g. Pestevšek. m Koroška cesta je menda nekaka pastorka mariborske mestne občine. Po noči jo večinoma razsvetljuje Inna; če pa se ta »božja luč« skrije za oblake, Pa vlada v Koroški cesti prava babilonska tema. Tistih par svetilk, ki naj to temo preganja, brli, kakor večne lučke. Gorje pa onemu, ki mora ponoči tavati po tej temi! Ob lepem vremenu si lahko zlomi na »pločniku«, — ki pa je to samo še po imenu —• nogo, ob deževju pa človek sploh misli da jo zašel v jarek. ra Mestna občina in državni erar sta, kakor znano, v sporu zaradi učnih prostorov državnega ženskega učiteljišča na Zrinjskega trgu. »Jutro« poroča, da je bila prva razprava pre[oi;->na, da moro dobiti finančna porokuratura od ministrstev prosvete potrebno informacije. Mestno občino zastopa odvetnik dr. Leskovar. m Na državnem ženskem učitelji-šču je imenoviana za učiteljico petja gdč. Elvira Kopa sova iz Zuženberka, ki jo absolvirala letos konservatorij. Na vadnici moškega, učiteljišča, je nastopil prof. Marin daljši bolniški dopust. m Veselica v prid obmejnemu sol-stvn je vrgla prav lep dobiček. Odbori združenih podružnic CMD v Mariboru se radi tega prav iskreno zahvaljujejo vsem dobrotnikom, ki so navzlic veliki draginji prav bogato prispevali v blagu in denarju. Enako iskreno so •zahvaljujejo za brezplačno sodelovanje nar rorlnenin KledaHšču, ki -je v- očiuled važnosti obnicjnegn: Solstvrv pverteslo svojo predsf-av.o y. Narodni doni, iame- Straa'vi Š etn emu in moškemu zboru pevskega društva »Drava«, ki se je polnoštevilno odzvalo društvenemu povabilu in prav, učinkovito zapelo precejšnje število lepih skladb. m Koncert Ranubms-kvarteta, ki se je vršil v pondeljek zvečer v Gotzovi dvorani, je dobro uspel. Dvorana je bila do zadnjega kotička nabito polna. Napolnili so jo večinoma Nemci. — Umetniki so s svojim original, izvajanjem vzbujali mnogo smeha in želi obilo aplavza. Nemci so pokazali, kako znajo ceniti umetnost, Slovenca pa je moralo biti sram, če se je spdnnil na prazne dvorane pri slovenskih prireditvah. m Društvo zasebnih nameščencev v Ljubljani vabi svoje člane kakor tudi vso ostale zasebne nameščence na shod, ki se vrši dne 11. t. m. ob 20. uri zvečer v prvi sobi restavracije v Narodnem domu. Zborovanje je namenjeno predvsem medsebojnemu zboljša^ nju zasebnih nameščencev in obravnavi aktuelmih stanovskih vprašanj. m Gospodično Valerijo Kratino, ki gostuje danes dne 10. okt. v tuk. gledališču, spremlja na klavir g. Frisoh, in ne g. BeJatka, kakor je označeno na lepakih. m Primarij Dr. Robič zopet ordinira od 14. do 16. ure popoldne za kožne in spalne bolezni. 1948 m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago ta in inozemski listi. Eleganten Bar. —« Dnevno koncerti. m Seznam izbrisanih koncesij v mesecu sep(t. 1922. Plohl Ivan, Koroška e. 84, tng. z znamkami; Jarc Ana, Aleksandrova c. 18, trg. z vinom, pivom li-* kerjem, v zaprtih steki.; Hvalec Oton, Trdinova ul. 18, sodar. Geršak Fran, Jezdarska ul. 5, pekovska obrt. Hauptman Marija, Magdalenski trg 4, živil ja. Korže Viktorija, Glavni trg, prodaja klobas in prekajenega mesta. Soršak Neža, Loška ul. 5, šivilja, Lampe Franc, Stritarjeva ul. 2, branjarija. Scheweder Ivan, Tržaška cesta 98, pirevaženje oseb in tovorov. Spaninger Anton, Jurčičeva ul. 11, trgovina « delikatesami. Jug Marija, Frankopan nova ud. 10, šivilja, Narodno sSedaSišče. Repertoire: Torek, 10. oktobra: »Večer dramatičnih plesov Valerija Krotne. Izv. Sreda, 11. okt. Zaprto. Čantek, 12. okt. »Bnron Trenit«, izv* Petek, 13. okt. ob 15. uri »Ravizorc, dijaška, izv. »Baron Trcnk«. V četrtek, 12. okt. se vprizori v tulk. gledališču ena najpriljubljenejših operet »Baron Trenk«* Ker je za to opereto izdala uprava pre« cejšnjo 6voto v svrho nabave nove o-preme, smo bili primorani cene nekoliko zvišati. ‘ Gg. abonentje. Ker sta abon^menti A in B skoi-o popolnoma zasedena, je členila gledališka uprava, da otvoTl šo abonement C, ako se za istega oglasi' dovolj abonentov. Vse one predstave, ki so so že igralo v aibonementih’ A' in B, bi se vprizorile tudi v abonementu' C, tako da bi ne bili C abonenti glede števila predstav popolnoma nio prikrajšani. Prijavni rok traja do 20. t. m. Kultura in umetnost x Stevan Stojanovič - Mokranjac. Dne 1. oktobra je preteklo osem let, odkar je v Skoplju I. 1914 umrl naš največjf narodni godbenik in komponist Stevan Stojanovič-Mokranjac. Rojen leta 1855 ,v, Negotinii, se je po dovršenih študijah popolnoma posvetil godbi. Proučeval je našo narodno jrlasbo, zbiral narodne pesmi, jih stiliziral in harmonrral na svoj poseben način, ter tako ustvaril epohalen glasbeni pojav, ki najde le malo primerov v svetovni glasbi. Mokranjac je u-stanovil v Beogradu Srbsko ntuzičko školo, ki bo kmalu pretvorjena v, naš državni konzervaxorij. Objave. § Mestni kino. sAraor in zločinstvo« sijr jna komedijah 5. činih poleg S^e-jsnke veseloigro- «1 predvaja v tow*^' sredp in četrtek. »TSB O R« Maribor,: 1 i j 'oktobra *922 Sokolstvo. Naši Sokoli-jahači. Priredba Kola jahačev Sokola ^ v Mariboru se je ,v< nedeljo izvršila točno to določenem siporedra. Predpoldnem je iil sprejem delegatov jeadnih odsekov iz Ljubljane, Celja in Zagreba na glav-■>em kolodvoru in od tu skupen odhod v Narodni dom, kjer se je vršilo zborovanje zastopnikov jezdnih odsekov. Po daljši razpravi, katere so se udeležili bratje konjeniški major Mustek, Kovali, dr. Pivko, Kumar, Milost, Mu-•aček i. dr., se je soglasno sklenilo, da -•e predlaga skupščini JSS organizaei-ia sokoske konjenice po določenih ■•mernicah in izvršitev poveri, posebnemu ,y to izvoljenemu tehničnemu odboru. Za 14. uro določena povorka, pri kateri je poleg gostov sodelovalo 89 bratov mariborskega Kola z ljubljanskim in mariborskim praporom in fanfaro, se je vsled dežja nekaj zakasnila in morala skrajšati pot po mestu. Že povorka sama je nudila dokaz o velikem napredku mariborskega Ivola jahačev, ne sicer po številu, a .kar je mnogo važnejše po tehnični strani, mirno vodstvo konjev, točno ravnanje in kritje, ugodno je učinkovala enolična oprema po zunanji strani. Kmalu po 15. uri je pričel nastop mariborskih sokolskih jahačev na v ta namen prirejenem in z državnimi zastavami o-krašenem igrišču SSK Maribor v Ljudskem vrtu. S tem nastopom je hotelo Kolo dokazati, da noče biti samo paradna edinica svoje sokolske organizacije, marveč mu je cilj višji koristnejši. Po temeljiti pripravi vspeh ni mogel izostati. To je posvedočila že prva točka sporeda jahalna šola, pri kateri je v dveh oddelkih nastopilo 16 jahačev in izvajalo v hodu in kasu razne premene, velike in male kroge, jahanje v osinici in drugo. Izvajanje______ Bernhard Kellermann: PREDOR. Roman. (Dalje.) (65) Klicali so in prisluševali in temni rov preiskovali. Naposled so v, preonjaku, v katerega je prevetrovalna sapa piskala kakor vihra, našli starca, ki je sedel na! tleh in glavo sloni! na steno. Zraven njega je ležal j mrtev črnec z zaokroženimi usti, polnimi zob. Starec, se je medlo smehljal- Sodil bi, da je sto let star; bitje shujšan, uvel, snežnobelih in redkih las, ki so na pre- \ Dihu frfoleli. Gledal je neprirodno debelo, da se je okoli -zrenic videl bel kolobar očesne roženice. Bil je prehudo ■. oslabljen, da bi še mogel gibati, mogel je samo še smeh Ijati se. šolo je bilo razen neznatnih’ pogreškov i pu je konjeniški major g. Mustek iz-v vsakem oziru aaidovoljivo. Sledilo je; rekel najiram br. načelniku mavibor-skaikauje čez• zapreke, katerega se je.skega Kola svoje veliko zadovoljstvo udeležilo 8 bratov. Izmed 8 konjev sta ( in iskreno čestital na tako lepo vspe-dva odpovedala, ostali pa so tako po- (lem javnem'nastopu. Kolo je lahko po-edini, kakor v dvojicah brezhibno ska-j nosno na priznanje tako _ odličnega kali. S svojim bravmmim skakaniem j strokovnjaka, ki je učitelj Ijubljanške-je impcniral amerikanski žrebec s J mu jezdnemu odseku. O disciplini v svojim gospodarjem Kozananom v sed-; Kolu jahačev pa priča tudi dejstvo, da lu. Ravnotako je bilo pariranje konja1 se tako jahačem kakor konjem ni pri-pred padcem vsled dežja opolzlega te- j petilo najmanjše nezgode pri tem na-rena po br. Lešniku naravnost sijajno, j stepu, kar se sicer kaj lahko dogodi. TT . , . , , . , ■, ! Če omenjamo še, da so po odhodu tež- V skladnem skakanju sta se v dvojicah, bili novi konji le teden odlikovala belca pod vodstvom b.atov y ^ -al,a&ev, hočemo s tem Kumra m Holza, toda tudi brata Cun-, ]ep ^pch nastopa. < je zaključil zabaven večer v Narodnem domu, kojega so sfe udeležili med drugim tudi bratje, i*" Ljubljane z majorjem Mastekom, komandant 45. pe?p. g. pukovtjik Draškovič z mnogimi oficirji ma riborske garnizije in številno J sokolstvu naklonjeno občinstvo. S po-j žrtvovalnostjo so sodelovale naše gospe, , in gospodične in pripomogle k lepemu} ?S vspehu večera. Za priredbo večera sta' si iztekla posebnih zaslug agilni br. 'Milost in Kenda. Ako prav priredba v gmotnem oziru z ozirom na velike troš Kumra in Holza, toda tudi brata rt ]fi h nastopa_ Priredbo ta in \idflnar sta se odlično pridružila j b Vflgftr v Narodnem prvoimenovanjim. vlila se 30 močna' ploha, vendar se je spored nadaljeval in prej imen o vau i bratje so nastopili brez zurke k vajam s sabljo, ki so jih izvajali v kasu in galopu. Seki in bodi so zadevali precizno v nastavljene figure in jahači so bili trdno v sedlu. — Sledeča točka redovne vaje v vodu je posvedočila, da se tudi ta panoga nei zanemarja. Izvedenih je bilo nekaj; kretenj v hodu in kasu, čelne in bočne premene iz četveroredov v vrsto in! obratno, zavoji i. dr., vse kar najbolj-, tako izpadla, kakor se je priča- še. Najle^rsa je bila brazdvomno .'adnja i j[Ova]0, ^ je moralni vspeb toliko točka fjjmle četvovike. Jaliaci so so po- j in j6 TCrvln rnarilv\rskili edini, v dvojicah in četvericah križal), j sknpljali. in zopet razhajali in prvo fi-, čestitati, guro zaključili s 4 poševnimi prammi 4 jahači proti središču vežbališea, Kol u raari bo rsk ih na priredbi samo po . -------- . . tudi drugi del je bil lep po svoji sestavi in kakor prvi izveden brezpomorno. Izvedba, kakor je na videz lahka, je vendar zahtevala od vsakega, posameznega jahača zanesjivega vodstva ko- Ietos 0-44. L septembra lani 0.70, let? 0.56; 15. septembra lani 0-93, letos 0« 1. oktobra letos 0,82; množino kislm v 1. avgusta lani 3-27, letos 4.9; 1- sep bra lani 1.68, letos 1.17; 15. septemhr lani 0,90, letos 0.95, 1. oktobra etos ;» ’ v 100 cc soka gramov kislm 1. aVguL lani 4.29, letos 4-0; 1. septembra lani • > 1-90, letos 1.98; 15. septembra lam i-i > letos 1.56; 1. oktobra letos 1-05. Inz- mo horčič. ravnatelj. „ g Zvišanje izvozne carine na S sklepom ministrskega sveta, Ki -takoj v veljavo, se je zvišala izv02!1 l rina za goveje in telečje kože, boai i • ■ rove ali že ustrojene na 1000 dinarj ■ vsakih ]00 kg teže. g Sufieit južne Beležnice v Jug*J * vi ji. Glasom izkaza r avnatel jst vi J ne železnice ima. družba, v A vstali Madžarski' defOcit, v Jugoslaviji■' mesečni sufieit cd več milijonov Stroje, nov« j" jV ljen«, dobavlja Amef _ k«' port Company, Marib > jg^S rolka e. 84- Suhe gobo. brlnjevo ol|o lipo/® ® orinjovo ot|o pridelke plača najbU Sire-Rant, *r * n«ini«'ta int. lt. 9, in nndi P*>|(.d|(Of» cenah na debelo * pr««idj riž, olje, kavo 44-/ itfi za ponudbe gob * vZ .....................— r-r-r——;.|V< < La«t«ik ia izdajte]j: Kotfaoc«^. »T»bocc, - TJfk« Murflforika tlakftjr«« i i Perfektnega knjigovodjo obenem izvežbanega koraspondenta, slf |§jsa nastopu, z dobro šolsko in splošno izobraz ’ _ — večje podjetje v Mariborui ^ za takoj ali pozneje za rflzvitka zmožno ^ Dobra plača. — — — Mesto 3J Porfudbembd ,Zmožna sila' na uprsvo list*- • - —