19. številka.                                           Ljubljana, v soboto 24. januvarja 1903.                                         XXXVI. letu.
Izbaja vsak dan zvečer, izimši ne dolje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske đežele za vse leto U5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden [meBec 2 K 30 h. Za Ljubljano 8 poSiljanjem na dom za. vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za ćelo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dež«le toliko ve£, kolikor znaša pošttrina. — Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve narofinine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od petejroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 b, ča se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* franko vati. — Rokopisi se ne vračaj o. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnom trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo poSUjati  naročnine, reklamacije, o&nanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod ¥ upravniStvo pa s Kongresnega trga §t. 12.
„Slovenski Narod" telefon St. 34.                       Posamezne številke po IO h.                      „Narodna tlskarna" telefon fit. 85.
Jesenice.
Nemška stranka na Jeaenicah je nevoljna zaradi izida obČinskih vo-litev in je dala svoji nevolji daška v dopisu, ki ga je obelodanil »Gra-zer Tagblatt«. V tem dopisa se hoČe nekako norca delati iz nas, ker smo dali prostora tuđi dopisu tistih na-prednjakov, ki so pri volitvah skle-nili kompromis s klerikalci.
To norčevanje je popolnoma od več,  ker je nemška  stranka ie lahko iz prve naše  notice  posnela,  da odobravamo ta kompromis, kakor ga je odobravalo vodstvo naše stranke.
Kakor se namreč kaže, je hotela nemška stranka letosne kako zavojevati Jesenice in napraviti iz njih nemško trd-njavo na Gorenjskem. To je pa poskua, kateremu se bo naša stranka vsikdar upirala.
Mi stojimo na stališČu, da mora občina jeseniška vedno računati s savsko tovarno, ker je ta za vae pre-Rivalstvo odličnega gospodarskega pomena, ali tuđi tovarna mora računati 8 prebivalstom in ne srne po-zabiti, da, kakor ona daje prebivafatvu
(dobička, tako ga tuđi uji daje pre-bivalstvo. Mi tuđi noćemo kratiti NTemcem pravio, ki jim gredo in ka-Lere tuđi v soli, v uradu in v javnem življenju v preobilni meri uživajo, ali kadar bodo Nemci poskušali okupirati n a š o slovensko po-šest, kadar bodo skušali po-lastiti se gospodstva v slovenskih občinah, naleteli bodo Da naše n ajodločnejše nasprotovanje.
Tovarniška ali savska stranka res ni šla pod nemško zastavo v boj in radi verjamemo, da so se ji pridružili razni narodnjaki iz prepri-čanja, da slovenstvu ne preti od to-varniške stranke niti najmanjša ne-varnost, ali lista tovarniških kandidatov priča, kaj je na-meraval gosp. Karol Luck-mann, nič ma nj namreč, nego spraviti na krmilo po većini nemški   odbor,    spraviti   slo-
venske    Jesenice     v    nemško oblast.
To je napotilo jeseniške naprednjake, da so Sli v boj proti tovar-niski stranki in to je uzrok, da je napredna stranka sklonila kompromis s klerikalci, ker na to borno vedno oprezno gledali, da se nam ne ugrabi niti najmanjši košček slovenske posesti.
Če bo tovarna hotela z občin") v prijaznosti živeti, potem bo — o tem smo prepričani — to lahko dosegla in našla pri občinskem odboru vso podporo, ki jo more želeti tako veliko in za vso občino važno podjetje. Pokazati pa bi to morala na druga-čen način, kakor to, glasom poročil, kaže  sedaj.
Poroda se namreč, da se je tovarniška stranka ne samo pred vo litvami posluževala nedopuatnih agi-tacijakih eredstev, nego da je tuđi začela po volitvah maščevalno vojno proti tištim, ki nišo volili ž njo, dasi so od tovarne več ali ma nj od visni. Č& je to resnično, potem je to skrajno nemoralno in sovražno po četje, ter Sele prav kaže, da je to* varniško vodstvo imelo nemške politične namene pred očmi, koje organizirala svojo stranko in da je to stranko le zaradi tega predstavljala kot lokalno, gospodarsko in napredno, da bi zanjo pridobila čim več narodnih Siovencev. Konstatu-jemo pa, da tovarniška stranka od-loČno taji, da bi bila tovarna koga kaznovala,  ker ni  volil  ž  njo.
Da končamo! Jeseniške volitve 80 epizoda, katero si borno mi dobro zapomnili — dasi vemo, da jo je pro-uzročil gosp. Luckmann na svojo roko — ki pa je naj tuđi Nemci ne pozabijo. če hočejo Nemci na Kranjskom živeti tako, kakor doslej — in to jim lahko rečemo, da bi bili štajerski, koroški in primoraki Slovenci srečni, če bi uživali le polovico teh pravio, kakor jin uživajo Nemci na Kranjskom — potem se morajo enkrat za vselej odpovedati vsem po-skušom,  okupirati  slovensko
posest, naj se ti poskusi uprizore pod kakršnokoli krinko. Slovenske zemlje ne odatopimo niti za ped, o tem so se Nemci lahko že večkrat prepričali v Dragi in sedaj tuđi na Jesenicah. Ce so politično razumni in znajo ceniti svojo sedanjo pozicijo, bi bil pač že čas, da nehajo igrati se z ognjem.
Srbi in Hrvati.
Spisal profesor dr. h. G u m p I o w i c z. II.
Vemo, da so koncem 4. stoletja državo Vzhodnih Gotov pod Ilerman-rihom Huni pod Atilo razdjali. Sre-dišČe te države je bilo v ravnini Pontusu, a raztegala se je na severo-zapad do gornje Visle. Atilov glavni udarec je zadel središČe gotske države, od koder so Gotje trumoma zbežali proti spodnji Donavi. En del teh Gotov, posebno vzhodni Gotje, so si iskali takrat zavetje za Kar-patami, ki so se vlekle v severno zapadni smeri, v današnji Galiciji, kjer so gotovo našli že mnogo svojih ro-jakov kot »gospode«, ker s padom trotske države ob spodnjem Dnjestru in v ravnini Pontusa se še ni porušilo gospodstvo Gotov v strani le-žečih severnih in zapadnih pokraj i -nah gotske države.
Tja se je moglo tedaj še mnogo Gotov resiti ter si s pomočjo roja kov pridobiti zemlje in ljudi ter si napraviti gosposke sedeže. Da pa je po dveh stoletjih (400—600) postalo v Beli HrvaSki gotskim gospodom že nekoliko pretesno, je umij ivo. Tuđi je umljivo, da je morala po šestih generacijah v Beli Hrvaški gotska narodnost že precej obledeti, da so se tam naseljeni gotski go-spodje sčaaoma poslovanili, ker so vendar v primeri s podložnim kmeč-kim ljudstvom tvorili neznatno manj-šino, in da se jih je sčasoma, četudi le v razlikovanje z različnimi Goti, ki so bili naseljeni po drugih deže lah, imenovalo tuđi Crobate ali Hrvate. Med tem časom pa je južno od    Bele    Hrvaške    razpadla    država
Atilova (453); na njenih razvalinah novo nastale male germanske države Gepidov, Vzhod. Gotov, Longobardov i. t. d. nišo imele stalnega obstanka; dedščino Atile, gospodstvo nad pa-nonskimi Slovani, so nastopili 1. 590. Avari, ki so naredili vladi v Panoniji in v obmejnih deželah naseljenih germanskih plemen hitro konec ter so svoje roparske napade raz-tegnili v vzhodno rimsko državo, da globoko doli v Dalmacijo. V tej stiski se je obrnil cesar Heraklij na bojevite Gote v Beli Hrvaški, ali po drugi, ne manj verjetni trđitvi, so ponudili Beli Hrvatje cesarju svojo pomoč, da bi premagali svoje zagrizene sovražnike, »Hune«, kakor so imenovali tuđi Avare. In tam doli na jugu se je reklo: »Cesar Heraklij je poklioal Crobate ali Hrvate na pomoč zoper Avare ter jim je od-kazal poprej od Avarov osvojene dežele«. In ko so bizantinski zgodo-vinarji pobrali to notico in je sčasoma na teritoriju, ki je bil pode-ljeno »Hrvatoma, nastala Hrvaška ter je ta Hrvaška poslala slovanska država, s slovanskim, hrvaškim jezikom: si poznejši 2godovinarji do dandanes nišo premišljali, temuČ so stvar tako prikazivali, da je v za* Četku 7. stojetja, pokiicano po cesarju Herakliju, se slovansko pleme Hrvatov od severa sem naselilo v svoje Bedanje pokrajine. Zakaj hiato-riki nišo sociologi ter nišo nikoli delali razlike med »gospodi« in ljudstvom, smatrajo temveč vsak narod enoino ter si predstavljajo stvar tako, da so se vedno oeli narodi selili v vsikdar popolnoma prazne dežele.
Podobno kakor s Hrvati je tuđi b Srbi. To so bili zopet drugi »go-spodje«, ki so vladali nad »srbskim« plemenom severozahodno Bele Hrva-ške, v današnji Lužici. Tuđi njim je postalo sčasoma pretesno v njihovih severnih naselbinah in prebitek njihovega mlajšega naraščaja se je moral ogledati, da si pridobi nove dežele ali vsaj dobre vojnisko službe pri bogatih  Bizantincih,  kakor so  se
potegovalKpozneje tuđi Rosi za take sijajne ajmibe v bogatem Bizancu. Po njih seliščih v deželi »slovanskih« Sorbov so imenovali te vojščake »Serbe« in pozaejf in novejši zgo-dovinarji že poročajo, da je »srbsko pleme, današnji Srbi, v 7. stoletju se naselilo v Srbiji«. TulSJ je ista zmota, kakor pri Hrvatih.
Ti dve zmoti sta pa vzrok veliki zadregi modernih slavistov (slovanskih jezikoslovcev). Nahajajo namreč že mnogo pred historično »nase-litvijo Hrvatov in Srbov« v Hrvaški in Srbski jasne sledove slovanskega jezika in prebivalstva. Kako je to mogoče? vprašujejo tedaj oni, ki se naslanjajo na pričanje Konstantina škrlatnega ter so uverjeni, da so bili »Hrvatje in Srbi« v teh sedanjih deželah sele po 7. stoletju.
Posebno na polju dialektologije jugoslovanskih jezikov je napravilo sklepanje o »poznejši naselitvi Hrvatov in Srbov« marsikake težkoče. Slavist Kopitar (1838) je sklepal na »prvotno enotnost slovanskega prebivalstva v Panoniji, Daciji in na Balkanu« (pri čemur je imel deloma pač prav) ter da se je ta enotnost pretrgala vsled poznejŠe preselitve Hrvatov in Srbov. Ravno tako si je Miklosič razlagal razlike med srb-skim in hrvaškim jezikom ter med drugimi »ilirskimi« jeziki. Obenein pa izključuje Miklosič »srbsko hrvaški etični element« od drugih Slo« venov (Sklabeni Bizantinoev).
Državni zbor.
V včerajšnji seji so se menja-vali prizori kakor v kinematografu. Najprej so socialni demokratje ugo-varjali nujni obravnavi obeh klerikalnih predlogov glede spremembo državnozborskega poslovnika. Posla-nec Pernerstorfer je namreč dokazoval, da ni zakonita taka spreme mb a potom nujnega predloga, te* muč se mora obravnavati navadnim parlamentarnim potom. /<ahteval je glasovanje po imenih za svoj pred-log. Pernerstorferjev   predlog   pa   8©
LISTEK.
Kritik in urednik.
Književna slika.
iNavađna soba. Ob stenah vise slike slovanskih pisateljev, v kota pri oknu je % razno vratnimi knjigami obložena velika lesena miza, pri kateri sedi kritik in pifie Zgradu se elisi zvonenje znanega ljubljanskega «Tona. VrSi se v glavnem mestu Slovenije.)
Urednik (vstopi): Da ote mi zdravi!
Kritik (ponudivši gostu "stol): Zdravo, idravo! Kam pa bi to *api-aal, da me  vi po^mđ^ujoteV
Urednik (naglo): NalaišS priha-jam, da vas opoiorim, kako že stari zvon da gradu ropoče. Ali nič ne iliSite?
Kritik: Skozi taprta okna se sicer na slili dobro, ali jaz niaein 5e ni^eaar  zapazil.
Urednik:  Odprite  okna in  po I slušajte!
I         Kritik (odpirajoč okno): E, kaj I pravite!   Zmirom isti glas, lepo zve-I ne£ glas! (Zapre okno). I        Urednik:    Le  bolj poslušajte! | "vaj ne, kako  ropoče   kot   kak boljsi
lonec; treba ga bode odstraniti in novega napraviti, ki bode glasneje in lepše pel in vse druge zvonove preglašal.
Kritik (kazoč na grad): Ta zvon bode  še  sto  let  dober.
Urednik: Nič dober, Ijuđje so staroverni; privadili so se mu in mislijo, da jim ljubljanski zvon po-ma gr a kakor zvonček na Smarni gori ali Blejakern  otoku.
Kritik: Jaz verujem v čudotvorno moČ tega zvona, kakor trdno verujem v blagovestje mota patrijarha, ki ga je ustvaril sam in po-klonil naši oboini. Na Dunaju so zvonu presku&ali glas in, ko se je pokazalo, da je zvon dober, prenesli ■o ga t Ljubljano in slovesno postavili na mesto,   kjer je   še dandanes.
Urednik: To je rea, ali v§e se skrha in poštara; postaral se je tuđi ta sicer častitljivi zvon in ni već »moderen«.
Kritik: Kaj, moderen ni! Star je res, ali glas Se ima mladeniški. Ne nahajam na njem nijedne napake.
Urednik: Nekaj pa vendar ni prav; gotovo mu je kembelj nalom-ljen, da tako ropoče.
Kritik:  A  kaj  Se !
Urednik: Zvon ni dober pa ni dober. Napravili bodemo novega, a starega pošljemo v muzej. A vi, gospodine, morate nam pomagati. Za-ložnika  že  imam.
Kritik: Žal mi je; to bi ne bilo prav. Pomislite, kaj poreČe svet!
Urednik: Kaj svet! Svet ni nič; mi smo svet, mi delamo javno mnenje, mi delamo struje in, kakor vidite, svet nam veruje. Storite tako kakor jaz; jaz se namreč ne brigam za izbruhe simpatije ali antipatije. Jekleno voljo  treba   i meti  in vsakdo
se pokorava. Vse pojde, ako le vi hoćete. Vi ste velesila, a ta velesila je imagovita!
Kritik: Velesila ie, a ne nasilje ! Velesila, katera vs tvar ja, a ne umarja. To je moj poklič!
Urednik :   Saj me ne umejete.
Kritik:   Govorite torej jasneje!
Urednik: Vsak človek ima svoje prepriča nje, svoja načela; jaz imam tuđi svoje prepričanje in svoja načela. Mislim torej, da nam je treba novega zvona.
Kritik : Že zopet!
Urednik:   Le potrpite!   Vi ste | velesila in jaz potrebujem od vas le par besedic.
Kritik:  Kakšnib?
Urednik: Napisanih. — To je vendar skromna zahteva.
Kritik: A tako! Čemu to, ko ie ne vem, kaj namerjate.
Urednik: Vse drugo je moja briga. Za skrajno silo treba že prej skrbeti.
Kritik:   Za take stvari jaz ni sem. Ne umejem takega posla.
Urednik:   Torej ne bode nic?
Kritik (kazoe na slike): Tako že ne! — Pomislite, kako naj u bode tale gledal (pokaže na Stritarja), kaj si bode tale mislil (pokaže na Aškeroa), in kaj bodo govorili vsi tile; oela vrsta jih je!
Urednik: Kaj me briga vaSa galerija, saj sem vam rekel, mi delamo javno mnenje.
Kritik (sam sebi): A često vodo!
Urednik: Naši Ijudje so stra-hopetni; le zlasati jih je treba, pa se vse poskrije.
Kritik: Za take stvari jaz ni-■em, oprostite!                                      |
Urednik: No, no, saj ne mislim tako hudo.
Kritik (da bi se gosta čim prej odkrižal): Torej bodi! Povejte mi torej, kako bode pel vaš zvon, odkod mu preskrbite napeve?
Urednik:   Napeve?   Melodije!
Kritik: Kako pa melodije, saj ne bode pel kakor kak polifon v gostilnici, največ nemški, italijanski, a malo slovanski.
Urednik: Torej evropski moderno! Pa mirna Bosna.
Kritik: Tako petje nas bode oglasilo.
Urednik: Pa si ušesa z vato zamašimo. Ali kaj to, moj zvon bode pel, kakor je nekdaj pel in še danes poja stari stvon na gradu. Dal mu bodem najlepše ime, ime Slovan ! No, kaj  pa sedaj  pravite?
Kritik: Izvrstno! Ime je pravo, to je slovanski program, sloTanska pesem! To ime mi je znano, to ime sveto in slavno. To ime je naše. Brate, temu imenu se klanjam, to je moj   idejal!
Urednik (veselo): No, vidite, bližava se drug drugemu; bode že, bode.
je odklonil s 164 glasovi proti 79 glasom. Ker je glasovala proti vsa desnica, maščevali so sa socialni đe mokratje s tem, da so podprli s svo jimi glasovi oba nujna predloga čeških radikalcev. Na ta način je bila ćela včerajšnja seja zopet izgubljena, in isto bi bilo tuđi z današnjo sejo, đa se ni predsedništvu posrećilo, pregovoriti Češke radikalce, da so ostala dva nujna pred loga. odložili. Obravnava prvega nujnega predloga je trajala šest ur. Predsednik je na-meraval raztegniti   sejo   tako    dolgo
V  noč, da bi se resili vsi trije nujni predlogi.    Proti   temu    pa    so    bili Slani sladkornega odseka, ki je imel zvečer sejo.
Pred razpravo nujnega predloga je dobil besedo posl. Choc, ki je reagiral na cesarjeve izjave napram podpredsedniku K a i s e r j u na dvor-nem plesu, kako bi bilo premagati obstrukcijo. Govornik pravi, da se cesar sploh nima   pravice vmešavati
V  zadeve poštanske zbornice.    Informacijska sredstva,   ki si jih daje cesar, nišo objektivna in   tuđi   ne   za-dostna.
Posl.  Fresl:   »Žalostno,  da se pusti cesar informirati   cd   podpred sednika Kaiserja!«
Posl. Choc: »Protestiramo, da gospodje iz predsednJštva, pred vsem podpredsednik Kaiser . . .«
Predsednik: »Prosim, da se krona ne vlači v debato.« (Klici: Saj govorio podpredsedniku Kaiserju!) Predsednik je očividno zamenjal imeni podpred9ednika Kaiserja in cesarja (nemški Kaiaer) ter odtegnil Chocu  besedo.
Nujni predlog o čeških visokih šolah je utemeljeval posl. K 1 o f a č. Govoril je še poal. Z a z v o r k a. Glavna govornika sta bila Dvorak in Choc. Pri glasovanju se je nuj-nost odklonila.
Posl. M a 1 i k je stavii troje vpra-sanj zaradi rabe § 14:., pcslanec Hannich pa glede vesti o mobiliziranju.
Za danasjo sejo je predlagali predsednik sledeČi dnevni rtd: 1) prvo branje zakona o sladkorni konvenciji, 2.) prvo branje brarnbne predloge, 3.) prvo branje budgeta in 4.)   prvo   branje   tiskovnega   zakona.
*Sestanek hrv. opozicij.
Bodisi, da bo imei aestanek hrvaških opozicijskih strank dne 29. t. m. pozitivne uspehe alt ne, eno ima ta najnovejša akcija do-brega: dokaz, da med Hrvati se ni izumrla idealna smisel za celokup-nost. V8e tri narodne stranke pri znavajo potrebo skupne borbe proti skupnemu sovragu. Vse tri stranke 8© zavedajo narodnega programa ter spoznavajo aovražnika, ki je vsem strankam eden in enako nevaren: mažaronako stremljenje. Predsedni stvu hrvaške opozicije se je posrećilo  s svojim  taktnim   in   konciliant-
nim posredovanjem, da se je tako čista stranka prava, kakor tuđi stranka mlađega narašČaja, takozvana realistična mladina, izjavila, da se hoče udeležiti skupne seje. D* so hrvaške opozicionalne stranke na pravem potu, kaže najbolje j*za, ki sika na to zedinjenje z vladne ali mažaronske stranke Osrednji odbor hrvaške opozicije bo predloiil skup ščini dne 29. t. m. sledeča resoluoije:
1.  Bivša stranka prava in   bivša   na rodna   neodvisna   stranka,   združena pod    zaČasnim    imenom    »Hrvatska opozicija«,   imenovali se bosta v za-naprej    »Hrvatska    stranka    prava«.
2.   Hrvatska   stranka   prava    ostane zvesta   državnopravnomu   programu, ki sta  ga   dogovomli   bivša   narodna neodvisna   stranka   prava   leta   1894 in  ka ter i  program  sta dogovorili obe sedaj fuzijonirani stranki v skupščini 15   prosinca   1902.    3. Zi   glavno   in neodložilno    svojo     nalogo     smatra hrvatska stranka  prava: reformo današnjega volileega reda, spremembo današnje finančne nagodbe z O^rsko, a to tako, da dobi Hrvatska popolno svojo   finan&no   samostalnost,   potecn varstva kmečkega posestva, obrtnega in   deiavskega   stranja   in    podobne svobode;   konČno    popolno    svobodo tiska   in   zadružmštva.    4    Hrvatska Stranka  prava je  nov* stranka,   ki se nikakor   ne   veže   na   strankiue simpatije   in   antipatije,   t.   j.   na   stran karske tradicije, bodisi bivše str^iike prava,     bodisi      neodvisne      narodne stranke«. —  Bil  bi  sicer   čudež   alo-vanske slcge,   da bi se vse te točke sprejele in tidi — Uvajale,   a če so doseže možatta   sporazumljenje   le   v najpoglavitejših točkah,   pa   srne biti zadovoljna  hrvaška  narodna reč.
Politične vesti.
— Brambna predlcga. Češki radi-kalci    so    so    obrnili    na     malcruski klub  in    poisko   ljudsko   stranko,   da bi jih podpirala pri obstrukciji zoper brambao prediogo. Imenovani stranki pa sta izjavili, da ne nameravata ob struirati  že   pri prvem branju,  temuć poč&kata,   kako   izjavo   bo    dal    bram-bovski  ministar.
—  Nov način češke obstrukcije. Ker je češkim radikaicem pošlo gradivo za nujne predloge,   pripravljajo obširno  interpelacijo,   kateri   bo   priložena  neka  knjiga s   podobami   ter bodo   zahtevali,   d*   sa   ctla   knjiga prečita.
—   Itatijanski   klub   je   skienil, glasovati  proti bramhni predlogi,  ker se   ni   lani   nobena   itaiijanska   žslja glede te predloge uslišala.
—   Dr.   Ebenhoch   —   kandidat. Gornjeavatrijaki    klerikalci    ka r didi-rajo   namesto pokojnoga \V eng ^rja dežrlaega   glavarja   dr. Eornhocaa za državnega  poaianca v okraju VOckla-bruck.
—  Zoper br^zdelnost.   Moravski namestnik grof Zierotin je   pokli« cal   k  sebi  ra/.no    veleindustrijce   ter
se £ njimi pogovoril glede oddaje dela v zimakem času brezpoaelnim delavcem.
—    Odstop    predsednika    nem škega državnoga   zbora   grofa Balle-strema se razlaga tako,   da   ai   hoče na ta način izsiliti splošno zaupnico.
—  Med   Spanijo   in   Franoijo   se je prijateljsko razmerje ponovilo, ker je francoski poslanik Cambon izročil kralju Alfonzu pismo,   v katerem se povdarjajo   skupni   ideali   in   skupne svobodomiselne (?) težnje obeh držav.
—  Za francoske kolonije.   Zbornica je sprejela dva predloga: da se stanje   stalne    armade   v   kolonijah zniža   ter   se   vse   sole   v   kolonijah podržavijo.
—  Na amrt obsojen je bil včeraj po tridnevni obravnavi    irski    posia-nec Lynch.    Obdolžen je   bil   vele izdaje, ker ss   je v Južni  Afriki   bo jeval  zoper  Anglijo.
Dopisi.
Z Doienjskega. Dasiravno uialokdaj berem „Slovenca" in se sploh ue brigam kaj ta list piše, vzel sem ga vendar pred kratkim v roke in takoj zapazil ined dnevnimi vestnii, za me veliko novico, — da je obcinski odbor v tSkocijanu v svoji seji dne 8. t. ra. izvolil za častne občane bivšega tamošnjega kaplana Bojanca, umirovljenega nadučitelja Lavriča in velepos. Stareta. O g. Starctu ne veni ničesar, glcJe ostalih dveh inož pa je skoraj never-jctuo, da bi bila to resnica! Saj je vendar v škocijanskeiu obeinskeni odboru nekaj rmož", iu da bi bili ti od-borniki vol ili ta dva gospoda za eastna obeana7 tega sploh misliti ne moreino! Kaj pa sta storila ta nova eastna ob-eana za škoeijansko obeino?! Dobrore-jeni Anton Bojane, doma iz Št. Petra pri Xovem Mestu, je res služboval kot kaplan v Skocijanu kacili 9 let. Kaj je storil med tem časom za obeino ? Od-govor je lahek: cisto nič! Zivel je za svoj trebušek. Popi val je ćele noei in v svoji pijanosti tulil kot divja zver, tako da se je že vse zgražalo nad ta-kini življenju- Tovariš Kos, ki sedaj na Gorenjskem Cerkljance s svojim ue^pa-metniin obnašanjem dobro zabava, mu je stal na strani! Spominjani se, da sem pred par leti v „Slov. Narodu-bral prečej zauimivih stvari o teh dveh tičih. Končno se je pa ćelo knezoškofu zdelo preveč, kar ta dva kaplana po-eenjata, in je iz Skocijana v jeseni 1. 1901 kar oba nakrat prestavil. Bo jarica je poslal skot' v neko vas ^ia Notrauj-sko. Seveda je vzel ta7 da bi mu tam ne bilo dolčas, s seboj kar dve rmež-narjevi punci", stari od 17—24 let. Monla je to velika zasluga Bojančeva za nbčino, da je mežnar oddal kar naenkrat dve hčcrki. Res je bil Bojane načelnik kmet. družbe v Skocijanu ! Kaj pa je storil kot načelnik? Cisto nič! Da so dobili u ti je nekaj sadnih dreves brez plačno, za denar gnojii itd. to je sploh dolžnost vsake kmet. podružnice
da na to dela in prosi. Bojane je kupil za društveni denar vinograd, ki je last kmet. družbe in se je z društvenim denarjem obdelal. Vino iz tega vinograda pa je Bojane sam za se obdržal ter zato kmet. podružnici le malo od-škodnino plačal. Ali je to za občino kaka zasluga? Če je okrog po hribih hodil in z ljudmi govoril ter čakal, kje se bo zastonj napil in najel, če je morda včasih kot obČinski odbornik svojim somišljenikom za kak liter vina plaeal, Če je rad k Zamanu v Dobru-škovas zahajal, to je v ti.sto vas, ki je prava Sodoma in Gomora, kakor je rekel na prižnici v jeseni 1902 sedanji škocijanski župnik Peter Bohinjec, kjer imajo zakonski možje — vsi huđi klerikalci — kar po več otrok s tujiini ženami, če je včasih pri Durjava-tu v družbi mežnarjevih in naduciteljevih deklet za sladko vince dajal in prepe-val svojo staro pesem „mi pa ostanemo, kakor smo bli", ali so to tište zasluge, ki so napotile skocijanske „može", da so volili Bojanca častnim občanom? G. Fraue Lavrič bil je v Skocijanu eez trideset let učitelj, oziroina nadučitelj. Kaj pa je ta mož v tem času za občino zaslužnega storil? Nič in dokaz temu je, da mu je lansko leto kar na-gloma došel od dež. sol. sveta ukaz, da mora prositi za umirovljenje, ker sieer bode uradno radi nesposobnosti umirovljen. Bil je učitelj stare sole, ki se je samo z ljudij norčeval in s ka-plani po gostilnah lazil, za solo se pa prokleto malo brigal. Kadar se mu je zdelo, pa je spodil učence domov, re-koč: „i, u; marš, domu". Otroci so prišli po dve uri daleč in Čez četrt ure so že zopet sli domov. Da se pri njem otroci nišo prav ničesar naučili, je samo obsebi umljivo. Ko bi se ne bile za solo gdč. učiteljice brigale, bi bilo v občini še veliko več analfabetov k#t jih je sedaj. Za vestne gdč. učiteljice je bila prava muka pod takim nadučitelj em službovati. Za solo tedaj gotovo nima nobene zasluge, zato tako naglo-ma visnjeva pola. Da Lavrič v cerkri orgla in s kaplanom pri pogrebu „li-bera" poje, zato je plačan. Da je pošto vodil in kot obcinski tajnik ćelo občino za norca imel, o tem bi vedel bivši župan in obcinski odbornik, ki je sedaj že med mrtvimi, precej povedati, da županovanje pod takim tajnikom precej stane. Da je sedaj Lavrič s svojo družino v Dobruški vaši v Zamanovi biši v štantu in da pusti v Zamanovi gostilni svoje novce, to gotovo ni za občino nobena zasluga. Kako sta torej Bojane in Lavrič postala eastna občana? Cisto nič ne dvomim, če bi cunjar „Molavre" k Zamanu v Dobruško vas zahajal in tam z bratcem Lavrieem popival in bi potem Zaman predlagat, da se Molavre častnim občanom voli, da bi ga kunštni škocijanski „možjeki Častnim občanom volili! „Slovenecu ne pove7 ali so bili novi častui obeani so-glasno ali ne in s koliko glasovi izvo-Ijeni. Ko zvem kaj vec podrobnosti o tej volitvi, Vam bom poročal, če ne poroča poprej kak obč. odbornik sara!
Im  M.   Nazareta   na  Šta-
jerskem. V tukajinji oerkvi je na dan   Sv. Stefana   neki  redovnik   pri deseti maši v svoji propovedi največ govoril   o   krivih   prorokih-    Dotična propoved   je   nas   Nazarečane   spom nila, da ste tuđi Vi, g. urednik, že v v svojem listu velikokrat bičali krive proroke   in   priporočali,   naj   se   jih ljudje varujejo.   Že   smo   se veselili, čes, g. urednik  in gosp. propovednik imata   o   krivih   prorokih   ene   misli a žal, da smo se varali. Gospod propovednik   na   dan   sv. Štefana pozna krive   preroke   le v posvetni   obleki tuđi   taki   so   po   njegovi misli krivi preroki,   ki radi   čitajo  napredne časopise in jih drugim priporočajo. Ker pa ima gosp. propovednik   v   resnic krive   preroke   za  svetnike,   prosimo Vas, g. urednik, da Vi svetu poveste o novih  prerokih. V deseti božji za povedi se neka točka glasi: poaveČu praznike;   to   ee   nam tolmači:   bod; vsaki   zapovedan   praznik   in   vsako nedeljo pri službi   božji.   Kaj pa de lajo   služabniki škofa   ljubljanskoga Poslušajte! Na dan   obrezovanja Go spodovega,   (tuđi   na   sv. Štefana) n<*. sv.  Treh  kraljev  dan  in   tuđi  ob  ne-deljah, so plavili  les več  kakot a et delavci. Plavili so mimo cerkve, kojr je   tik vode   in   so   škofovi   delavci vernike pri službi božji motili. Torej g.  propovednik,  zakaj   nam  niste  ka o tem krivem  preroku povedali? Go tovo  je,   da tiati,   ki oskrunja s svo jimi   delavci   praznike in  nedelje, j< večji  krivi prerok, kakor tišti,  ki čita napredne  Časopise.  Kajti  božje  zapo vedi   ne   prepovedujejo čitati liste, pa6 pa prepovedujejo ob nedeljah in praz-nikih delati hlapčevska dela. Gospod škof Bonaventura,   ali Vas   ni   sram, da   kot   Kristusov   namestnik    božji zapovedi prelamljate?  Vlada, kje si s svojimi  zakoni, koje  prav  rada rabiš proti revnim flosarjem? Škof dobi za les   veliko   denarja,   naj   torej plača kazen, Če ne, pa pod ključ s skrivim prerokom, koji šs božjih  zapovedi ne izpolnuje,   oskrunja   praznike   in   ne delje ter ijudem jemlje pravo Kristu* sovo   vero.    Redovniški   oče   Kasjan, pridi tuđi knezeškofove delavce, ozi-roma   škofa   rotit!    V  času   bivanja očeta Kasjana v M. Nazaretu, je neki kmet le eno  nedeljo  plavil les, in le zato,   da   je   reail   sebi  in  svojim  po lovico   premoženja   s   tem, da je na-rasčajoči vodi z leseno strugo zbeža!. OČe   Kasjan   bo   to   spoznali   za naj-večji greh ter dotičnega kmeta s priž-niče rotili, češ, rotim ga pred svetim Rtšnim   Telesom,   da    ne   srne   biti srečen,    ker   je   oskrunil   nedeljo    -plavljenjem lesa. Kmetu je greh, »Kr ■ stovim namestnikom«  pa ne. Kmetja, kaj  porečete  na to ? Škof bo a svojim ravnanjem onesrečil  ves   gornjegraj-ski   okraj.    li   lepega   in   bogatega okra»a napravi   ta   človek f uat Kras, vkljub novim gozdnim   postavam, ki so  iako   strog**,   pa  le  kadar  se  upo
-*<*-    Dalje v pniloqi. 'aaj
Kritik (zamišljen še v prejšnje čaše): Sporninjam se se, ko sem bii mladenič, hodil sem gledat na grad, kjer je stal tak Slovan, slovanski zvon, in še danes stoje etiri stene, to je bil domek, v katerem je žil sivolas pušČavnik, ki je zvonil in z gradu naznanjal Slovencem slovansko razodetje. Kakor oni čuvaj, ki na-znanja mešČanorn ogenj, tako je ta slovanski pušČavnik zmerom zvonil in kazal na nevarno3t, na nevihto, katera je prihajala z Nemškega, preko Adrije z Laškega in tam od Dunava z Mažarskega. In kazal nam je dežele in mogočna carstva, koder bijo za nas brateka srca; kazal je na milijone in milijone bratov in sester, katere imajo isto mater kakor mi. Tja pobegnimo, tam je nas spas! Tako, tako, mladi moj prijatelj slo-vanski!
Urednik (vznemirjen): To je mnogo fantazije! Ali takega zvona ne morem ustvariti, ki bi nas vae k jedni in isti molitvi vabil.
Kritik:  Kakšnega torej? Urednik:    Takega, kakršen je bil poprejšnji zvon.
Kritik:   Potem pa ga treba ni;
potem j->  še  stari  dober.    Ture)   dru-gačnega!
Urednik: Vaše misli me zani-majo; prosim, povejte mi, kako si to mislite?
Kritik (ponudi gostu smodko, in mu jo zapali): Stvar ni težavna; jaz bi storil tako-le. Ako nam mislile dati novi zvon. dobro; ali ta zvon mora biti ne samo nov, ampak tuđi drugaČen. Tako nekako. Stari zvon poje tenor, a vaš mora peti bas. Novemu zvonu postavite nov zvonik, tuđi lahko tik etarega zvonika, nič ne de; prostora je dosti. Ulijte mu lepo obliko in kadar bode zvon gotov, povabite nas vse, vse naše brate, \se naše sorodnike jn prijatelje na blagoslavijanje. Pokii-čite pa patrijarha iz Petr^ grada, da ga on blagoslovi, da mu udahne slo vansko posvećenje. Zi asistente po zovite metropolita iz Balegagradtt in Zofije, nadalje pismouke iz belega Zagreba, iz zlate Prage in starodav-nega Krakova. In pišite vsem pesni-kom, učenjakom, modro^lovcem, da k nam pride-jo, da jih vidimo, da se ž njimi seznanimo in po slovanskem običaju pobratimo. Vdi ti zastopniki slovanBkega   doma   udaro   naj   prvi
glas zvonu Slovanu, da bode pel veliko pesern o vsem Slovanatvu do konca dni. Rusi, Poljaki, Čehi, Hrvati, Srbi, Bolgari in Slovenci bodo kumi, a kumica Siovanu bodi vzajenina naša mati »Slavija«, potem bodete vi, ki bte mu oče, imeli rajsko ra-do»t do konca dni. Tak slovanaki zvon bode nam pripovedoval, kaj so duševno storili Slovant bodisi s pe resom, s čopičem, z dletom, z umom, s kladivom, a tuđi s prosto roko. Tak zvon nam bode razodeval kulturno življenje veeh Slovanov od Urala do Triglava! Glejte, koliko je tu nedoglednega prostora, koliko milijonov duš nlovanskih je tukaj, ki se^ šb ne zavedajo; odkrivajte nam, kaj so je vršilo v teh dušah in kaj se vrši danes, in ako nam vsaj nekoliko sporočite in ako vsaj nekoliko storite za zbližavanje bratskih ere, potem bodete naš najveČji dobrotnik Svet vas bode hv^hl in »lavil, a mi vsi vas bodemo častili slovanskega blagovestnika. Pustite Strindberga in bolezen Heinejevo, a slikajte nam s kričeČimi barvami trpljenje Slovanov.
Tako,   dragi   prijatelj   slovanski, tak bodi vaš Slovan!
Urednik (po nekem presiedku, nekoliko poparjen): To je težko, ta-kih glasov še nisern elišal in jih tuđi ne umejem. Ne umejem jezikov bratov  svojih.
Kritik: Le pogum! Mlad ste še in lahko se vae mu priučite. Samo stopite v hram slovanskih modric.
Urednik: Torej mislite res, da moremo  imeti  tenor in bas.
Kritik: Kako pa, da bode harmonija. Tako mislim in uverjen sem, da je le tako prav.
Urednik: Potem s podiranjem ne  bode  nič?
Kritik (resno): Jaz sem vam povedai svoj« mnenje. Pustimo stari zvon; dober je in nič se ne ropoče. Storite tako, kakor sem vam sveto-val: ustvarite nam slovanski zvon, slovenskega že imamo!
U r e d n i k (nr.olči  in premišljuje)
Kritik (odločno): Ako tako sto rite, potem   vam    od   srca   rad    dam vse,  česar le  poželite.  V to ime  dam vam svojo roko,   dam   vam   srce   in dušo  \n tuđi svoje — življenje!
(Kritik in urednik poslovita se s tihim  pogledom.)
Slovanskij.
Žrtev razmer.
(Zapiski   kranjskoga   kaplana.)
XVI.
Zmagal sem, zmagal popolnonm. Anka Belinova je bila danes moja.
Tako sem zapisal neko nedeljo svoj dnevnik, po katerem sastavljam svoje zapiske.
Evo — kako se je zgodilo, da sem zmagal.
V  konsumu sem dal odrezati   naj-Iepšega sukna za ćelo   obleko   in   sem to sukno poslal Anki s prijaznim pisoiu-cem,  naj  to   sprejme kot   izraz mojega prijateljstva in mojega   posebnega spo-štovanja.
V  nedeljo popoldne je prišla Anka sama v moje stanovanje, da se mi za-lirali za ta dar.
Ko sem bil sam ž njo, ko sva se pogovarjala o razlienih brezpomembnib vsakdanjostih, sem jo] nakrat — ravno ko je stala tik mene in ogledovala neko podobo — kar hipoma objel in jo vroče poljubil. Zavrisnila je na lahko, a zdelo semije, da bolj vsled preseuečenja, nego od strahu, sicer se pa ni dosti branila.
— nNe zameriteu, sem potem jec-ljal in res nisem vedel, kaj naj rečeni, da bi mogel iti dalje.
1. Pritom ..Slovenskomu Narodu" it 19. dn* 24. ianuvarla 19O3.
rabljajo b» na« kmete. Ko bi bil škof 4anes prisiljen prositi   milodarov, bi t   eelem   o kraj u   dobival   le   broe ▼ dar, le pri d t e h bi mogoSe do-bil kruha,   namreč   pri   tUtih ose-fcah, ki bi jima razupiti oskrbnik še ikofovo kožo prodal. Še v župniS&ih bi se škofu slabo godilo, kajti iz pobožnih in vernih  župljanov napravil bode kmalu neverne Tomaže. Torej, verni kmetje, čuvajmo se krivih pre« rokov! Redovniku, ki je propovedoval na dan sv. Štefana o takih prerokih, Nazarečani svetujejo, naj  naprej rajši posveti svoje moči skruniteljem praz nikov, kakor pa bi lagal na sv. mestu, čes, da so tuđi  med  nami krivi  pre-roki,   koji   širijo   takšno časopisje,  ki pravi, da ni Boga.   Mi takšnih časo-pisov ne poznamo, in jih tuđi ni med nami. Torej ne lamajte   in  ne blatite naših pravičnih časopisov, koji bičajo krive preroke v veakem  stanu, Vi pa le nas kmete.    če bi čiovek vse du-hovniško obnašanje   dobro premislil, prišel   bi   do   tega,   da   le   duhovniki mislijo,   da   ni   Boga,   ker   lažejo na sv. mestih in oskranjajo praznike in nedelje vkljub božjim  zapovedim.
Ustanovni   zbor   zveze mlekarskih zadrug.
Dne 18 t m. se je vršil v Do-lenjem Logatcu »pri Kramarju« ustanovni zbor zveze mlekarskih zadrug kranjskih. Zbralo se je nad 40 za-stopnikov mlekarskih zadrug in po-sameznih  udov.
Načelnik pripravljalnega odbora srospod Fran Majdič, c. kr. okrajni iivinozdravnik v Logatcu otvori zbo-rovanje, pozdravi navzoče; pozdravi in predstavi vladnega zastopnika, c. kr. okrajnega komisarja gospoda Silov. Domicelja. Slednji pozdravlja akcijo, zaradi katere se je zbralo tako lepo število udeležencev —, kot najvažnejšo akcijo na gospodar-skem polju, ter jej želi najboljši vspeh.
Gospod Majdič razloži na to pomen zveze ter poroča o delo-van ju pripravljalnega odbora. Ta je sestavil statute, katere je vlada po-trdila, pa povabil vse mlekarske za druge k pristopu v zvezo. Mnogo istih je naznamlo svoj pristop; ven-dar jih je še nekaj, katere tega nišo storile.
Gospod Al. Domicelj ml. iz Zagorja prebere statute ter razloži program zveze. Najprvo naj bi odbor po vseh časnikih objavil, da se je zveza ustanovila; mlekarske zadruge naj bi važneje sklepe svojih sej na-znanjeval« zvezi; naznanjevale, koliko mleka, masla in sira imajo na razpolago; zveza pa bi skrbela za poštene odjemalce, za mlekarsko osobje. V Trstu naj bi se ustanovila centralna mlekarna, kamor naj bi mlekarne pošiJjale mleko in maslo; pri cent. mlekarni naj bi bila tovarna za konserviranje mleka, da bi se isto oddajalo mornarici in eksportiralo v južne  kraje:  Grsko,  Egipt itd.
Gospod Majdič je mnenja, da naj bi se mlekarne delile na tri vrste:
1. One blizo železnice naj bi pošiljale mleko   v   pomorska   mesta;
2 bolj cddaljene naj bi izdelo-vale maslo;
3. najbolj oddaljene, v hribih iežeče, pa naj bi izdt-lovale sir, ka-teri se vedno 1-hko  proda.
MUkarne naj bi se uredile, kakor okoliičine kažejo; vsaka naj bi imela svoj delokrog. Zveia bode aa-druge poučevala, kako naj se rav-najo pri sprejemu mleka, kako naj se ravna % mlekom, da se bode is istoga naredilo dobro maslo in sir.
Gospod ravnatelj Pire omenja, da ue je že pred dvema letoma hotela ustanoviti zveza, a ial, da takrat ni prišlo do teg*. Ko bi se takrat to doseglo, bili bi danes Že velik korak naprej. Pri nas gre vsaka stvar le počasi naprej — Program zveze naj bi se ločil na dva dela; na teh niski in trgovski. Nade mlekarne imajo mnogo napak; vzrok temu pa nismo mi, ampak tišti, kateri nas bi imeli pod pirati. — Prva naloga zveze naj bode, da zahteva, da o. kr. kmetijsko ministrstvo poleg podpor, nastavi potnega učitelja ali nadzornika za mlekarstvo. Na Primorakem ima vsako okrajno glavarstvo svojega potovalnega učitelja za mlekarstvo. Mleko je novi vir za kmeto-valca! Koliko milijonov in milijonov se je že izgubilo, ker se za povz digo mlekarstva ni nič storilo! Govornik omenja, kaj vse stori Danska za povzdigo mlekarstva; zato pa je tuđi mlekarstvo tam na najvisji sto pinji, ž njim pa tuđi živinoreja in blagostan ljudstva. — Naloga zveze je pa tuđi ta, da na merodajnih mestih vpliva na to, da se bode za pouk mlekarskega osobja kaj storilo. Vsak mlekar mora biti tehnički iz-uČen. — Centralna mlekarna w Trstu, to je pravi ideal; a treba bode zato mnogo denarja.
Gospod Bole, veletržec na Reki, omenja, da se že 15 let peča z mle-karstvom, bil je prvi odjemalec mleka iz Kranjske, ter ima mnogo izkušenj v tej zadevi. On je mnenja da so pravila preveč na omejeni podlagi. Zveza mora biti poleg tehniškega, popolnoma na trgovskem stališču; zato pa mora imeti tuđi vso oblast nad mlekarskimi zadrugami. — Omenja, da se mora pri tej važni in koristni akciji prepustiti vsa politika na strani. Vse, liberalne kakor kle rikalne mlekarske zadruge naj pri stopijo k zvezi; vse mlekuje — belo. Zveza naj kontrolira za vse mlekarne; nastanja naj mlekarje revizorje, sanira dosedanje stanje mlekarn, ter preprečuje medsebojno konkurenco. Ustanoviti v Trstu centralno m'e-karno ne bode tako lahko, ker se jej bode kljubovalo, kjer se bode mogle; a če bode zveza dobro osnovana in vso akcijo dobro začela, po-tem bode premagala vse ovire. Odbora caka mnogo dela! Za to akcijo bode treba pa mnogo denarja. Po-tem omenja govornik, kako podpira ograka vlada mlekarstvo, in da nam se je od te strani bati konkurence Potem predlaga sledečo resoiucijo: Pravila zveze mlekarskih zadrug naj se v toliko spremene, da bode zveza absoluten gospodar čez vse mlekarne.
Gospod ravnatelj Pire podpira resoiucijo; istotako gospod Arko.
Gospod Majdič predlaga, naj bi se pričelo delovati na podlagi teh štatutov; resoiucijo naj se pusti odboru v pretres. Odbor bode kmalo uvidel kaj še manjka in kaj bode se treba. Sprejeto.
Na to se je vršila volitev stal-nega odbora, o katerem iziđu smo že*   poročali.
Dnevne vesti.
V  Ljubljani, 24. januvarja. — Deželni odbornik Pov&e in   kranjski    deželni   odbor.
Kakor ftoano, je dr. dusUriid vložil interpelacijo radi obĆinskih volite? ▼ Seloah. V ti interpelaciji je pošteno opsoval vrlega župana Šlibarja, napredno stranko, in deielni odbor kranjski. Vse prav pobalinsko, kakor je Že to t navadi ožlindranemu eks-ministru. Nad deŽelnim odborom se je poklicani parlamentarni ta lažni-vec znosil takole: »B« is nun aller-dings richtig, dass der in seiner Ma-joritat liberale L&ndfBausschuss, dessen gerade zu frivole Parteilichkeit im ganzen Lande notorisch i»t etc." Ta impertinentm napad na deželni odbor je podpisal tuđi deželni odbornik Povie. Sed»| smo rado-vedni, bode li naš deželni odbor to insulto molče v žep vtaknil ? Hudo zadet je pred vsem glavar Detela ki ima moč in dolžnost, vstaviti vaak sklep deželnega odbora, Če je ta sklep frivolno partajiften! Ta Povde je pač vedno — Povše!
—  Vencajs   in   Brejec   po-trebujeta reklame.  Zategadelj razna-Šata po »Slovencu«   gromovito  vest, da je neko   cerkveno   predatojništvo dobilo  neko pravdo proti banki »Sla-viji».    Y namenu,   ki   je   popolnoma jasen, se bobna v »Slovencu«, da je zmagonosno cerkveno pred stoj ništvo zastopal I. Vencajs, propalo banko pa dr. Ivan Tavčar.    To   zadnje   pa    ne more    biti resniČno,   ker   dr. Tavčar že  dobro leto ni več zastopnik   »Sla-vije«,     tako,    da   je   tuđi    v   dotični pravdi  ni zastopal. Vencajs in Brejec sta  zopet   enkrat   kolegijalno   neres-nico govorila.
—  Zopet bisaga. Papež Leon XIII.  mora letos zopet praznovati kak jubilej. Leto za letom mora jubilirati, kajti  papeževi jubileji n e se j o. Letos bo  papež  praznoval 251etnico svojega kronanja.     Seveda    so   se   koj    našli ljudje, ki hočejo   prirediti romanje v Rim,   samo    najalavnejšega    romarja letos ne bo   zraven,   prelata Drozda, ker   ga   imajo v Pragi za prte ga    zaradi  milijonskih  sleparij,  ki jih je iz vršil   pri posojilnici sv. Vaclava. Toda Drozdov duh je ostal   pri prirejeval-cih   romanja.   Važno,   jako važno se jim  zdi, da popeljejo kar mogoče pobožnih   katoličanov   v   Rim,   še važ-nejše pa se jim zdi,   napraviti pri ti priliki masten profit.    Naši  klerikalni listi so že začeli bobnati za to romanje.   »Domoljub«   je v zadnji številki priobčil kar cei članek, v katerem  pri duša ljudi,  naj gredo v Rim. Seveda je tuđi povedal, koliko bo ta »spas« veljaL V tem oziru piše: »Cena vožnji   je   izredno   nizka.    Za   drugi razred   240 K 60 vin.,   ali   120 gold.
130 kr, za tretji razred 161 K 46 vin. , ali 80 gld. 73 kr. »Domoljub« pravi I sam, da priredi to romanje neki od bor na Dunaju. Zanimali smo se za stvar in si preskrbeli nemški original »Domoljubovega« oklica. Prepričali smo se, da je »Domoljub« po-snel precej vse, kar je v oklicu omembe vrednega, samo to je »po zabil« karje najvažnejše, ozi-roma je u taj i 1, kaj je ćelo dunajski
odbor ▼ svojem eklieu povedaL Dunajski odbor pravi v svojem oklica, da mora vsak romar plaćati vožnjo in pa še prispevek za »romarski fond«, to je za bi-ugo, in sieer zna&a ta prispevek 10 gld. ali 20 kron pri ti stih, ki se peljejo v III. razredu, 15 gld. ali 30 kron pri tistih, ki se peljejo v II. ali I. razredu. »Domoljub« je pa ta prispevek 10 gld. ali 20 kron kar priračunal vožnji, da bi ljudje ne izvedeli, da morajo 10 gld. ali 20 kron odšteti v bi sago. Ker se računa na 450 romarjev, bo skoro 5 000 gld. ali 10.000 kron profita pri tej po božni kupciji. Pa naj kdo reče, da »Domoljub«  ne   slepari ljudi.
— Društvo sv. Marte. Kar
počenjajo  nekateri  leni popu  presega že vse me je.   Pod krinko, da hočejo ljudstvu pomagati, hodijo na plen in u&tanavljajo  kar posebna društva, da si polnijo   žepe.    Ravnokar  je   vlada potrdila   pravila   novega   društva,   ki hoče   svoje   delovanje   raztegniti   po oeli deželi in   dobiti v svoje kremp-lje   riajvečje   reve,   namreč služkinje. »Društvo sv. Marte« ima namen pod-pirati dušno in gmotno služkinje na Kranjskom,    zlasti    v    Ljubljani,    ali druga določila društvenih pravil sve-dočijo, da bode to društvo služkinje le izkoriščalo.   Vta   namen   sosi podjetni   popje   v   društvenih pravilih     zagotovili    neome-jeno oblast nad društvom.   Ko bi imeli ti ljudje poštene namene, bi   društvo   uredili tako,   da bi od-ločevali člani, katerim je vendar društvo namenjeno in ki bodo društvo s   Bvojimi   krvavo    zasluženimi    pri-spevki vzdrževali. Tako se dela pov-sod,   kjer   ustanavljajo   društva   pošteni    Jjudje,    ki    imajo    poštene namene. Pri društvu sv. Marte pa ne bo   tako.    § 7.   društvenih   pravil do loča:    »Predsednik   društva   je eden   izmed   ljubljanskih du-hovnikoV;   ki  ga izvoli občni zbor. Ta si privzameše enega svetovalca, kijeobenem njegov   namestnik.    Njuno   delovanje   traja,   dokler   se   sama ne odpove8ta«. — Kaj ni to praktično? Moža se ne moreta odstraniti na noben način. S tem pa nismo še pri kraju   Isti paragraf določa tuđi, da   je   vsak   odborov   sklep le tedaj   veljaven,  če   ga   potrdi predsednik. Člani smejo plačevati in  odbor srne govoriti,  a česar du hovnik-predsednik ne odobri, to nič ne velja, da, tuđi če bi se vse društvo   spuntalo   proti predsed-niku, ne opravi nič,   ker predsednik kratkomalo ne potrdi dotičnega sklepa. Zanimiva je dalje tuđi doloćba, da v slučaju, ako vlada društvo sv. Marte razpusti    pripade    društveno    imetje »Kršćansko socialni zvezi«.   Res, čuditi se je, kako   je mogla vlada taka pravila  potrdi ti.  Kdor res dobro   želi   tištim   revam,   na  katere prežita stolni vikari)  Janez  Kalan in njegov pajdaš Luka Smolnikar, ta naj   jih svari,   da   naj  se   ne dajo
ujeti na limance sv. Marte.   Ce ka-
tera misli,da bo kaj imela od tega društva, kadar ne boveč za  delo,  se  krvavo  moti.   § 2. društvenih pravil pravi, da v dosego društvenoga    namena    —   podpirati dušno in gmotno služkinje, si postavi društvo a) lasten dom; b) daje v njem po mo ž nosti svojim udom zavetja; c) skrbi za pouk in izobrazbo svojih udov; d) posreduje jim službe. O pouku in izobrazbi, ki ga bosta Kalan in   Smolnikar   dajala   služkinjam,   ni treba govoriti;   lepega in koriatnega se   od   teh   ljudi   še   nihče ni naučil. če   bo   društvo    zidalo    lastni   dom, bodo    članice   imele   to   veselje,   da bodo   plačevale   obresti   od   najetega posojila, ker brez denarja tuđi Kalan ne zna hiš zidati. A  kaj  bodo imele od   društva?   Druzega   nič,  kakor  da bodo    za   časa   brezposelnosti   smele prositi zavetja v društvene m domu. Dobile ga   bodo   seveda   samo posebne prijateljice kaplana Kalana ali kaplana Smolnikarja. Naravnost 8mesno pa   je,   da   hočejo   kaplan Kalan in njegovi   pajdaši   igrati  »cupringa-rice«.  Katera dostojna rodbina pa bo vzela služkinjo, če   jo priporoča kak Kalan ali kak Smolnikar?   Fajmoštri pa,  katerim   so kuharice Še kaj več, kakor le služkinje, se bodo pa lahko obračali do društva sv. Marte in prepričani so lahko, da  jim bodeta Kalan   in   Smolnikar   dobro    postregla, ali to ne bo več posredovanje  služb, nego  že bolj  — rufijanstvo.
— „Domoljub", list za po-polno poneumnenje slovenskoga ljudstva, prinaša na svojih straneh razne vneboupijoče neumnosti in laži. Tako si je letos osnovalo uredništvo dr. Častne besede rubriko: Vprašanja in odgovori. Prva številka je prinesla prvo vprašanje: »Na Štefanji dan mi je prišla misel, koliko približno šteje sv. cerkev svetih mučencev in mu« čenic? Koliko je v sedanjem času približno duhovnikov?« Odgovor: »Število sv. mučencev in mučenic dosega svoto 16 milijonov«. Mi pa stavimo »Domoljubu« vprašanje: »Koliko pa približno znaša število tistih, ki so jih svete inkvizicije na grmadi požgale?« To naj pove »Domoljub« svojim butastim »bravcem«, da bodo vedeli tuđi to lepo dejanje Kristovih namestnikov. Dalje piše »Domoljub«: »Na celem svetu biva zdaj okrog 1540 milijonov ljudi; od teh je 270 miiijonov katoličanov, in med njimi deluje 251510 duhovnikov, 109.049 redovnikov in 457 660 redovnic. Kaj ne, ne bo še kmalu kraj »klerikal-nega zmaja?« Mi stavimo vprašanje I »Domoljubu«: Ker je po zatrdilu naših duhovnikov samo naša katolička vera edino zveliČavna in ker šteje ta samo petino ljudi na zemlji, kakor »Domoljub« piše, kam bodo šle te stiri petine ljudi? Tretje vprašanje v »Domoljubu« je: »Kje je rojen dunajski župan Lueger, kaj je bil poprej, iz kakšnega stanu je?« Odgovor v »Domoljubu: »Lueger je rodom Dunajčan, je bil prej sloveč advokat   in   je   še   zdaj — star fant
Anka se je nekako posebno prijazno nasmehljala in je rekla ;
—  „Kaj  bi Vam   zamerila,   da   se le ne stori greh"   . .  .
—  „In če bi bil grešil?«
—  „To ni mogoče —■ Vi  ste   duhovnik in ne bodete grešili."
Ti ljuba nedolžnost, sem dejal sam sebi in hitro znova poljubil rožnati ustni mlade lepe žene. Potem sem prinesel nekaj buteljk finega vina in primoral Anko, da je sedla poleg mene.
—  „Ali veste, da zaradi Vas   vso noč   nisem   mogel   spati,"    sem    zaeel razgovor.
—  „Zaradi mene?"
—  „Da! Vedno mi hodite   na misel. In Vi — ste-li Vi dobro  spali ?"
—  nNe posebno — ne vem zakaj — bila sem uekam  razburjena."
—  „Razburjena?   Morda, ker sem Vam poslal svoje darilce?
I           — „Da — veste nisem vajena, da
I    mi kdo stori kako ljubav. 1           — „Uboga Ančka," sem zdihnil in
I se primaknil k zaradeli ženki. „Uboga i Ančka — tako življenje je pač malo i veselo! Jaz bi Vas rad potolažil.u In i    pri teh besedah sem Ančko   rahlo   po-
I
Ijubil na cvetoče lice. „Kar bi bilo v mojih močeh, bi vse storil, da bi Vam olepšal življenje. — A Vi nećete, trdo-vratnica ? "
Nič odgovora. Ancka je povesila oči, a videl sem, kako se ji dvigajo prsi notranje razburjenosti.
—   „Ali me nećete, AnČka?a Zopet nič odgovora.
—   „Ali nisem   po   Vašem   okusu ? Jaz  Vas   imam   neskončno    rad —"  in poljubil sem jo na ustni.   Vrnila  mi je ta poljub   vroče, strastno   in   to   mi je pričalo, da ji nisem zopern.
—  „Ljubljena   Ančka   — saj   be-seđo mi privoščite. — Kaj   Vas   zadr-žuje, da ne priđete na moje srce? Oziri na moža?"
—- „Ah, na moža ne mislim," je zdaj odgovorila Ančka,  „ali —."
„Torej? Bodi moja, sladka, ljubljena AnČka."                                  9
—  „Ali — to je vendar greh," je vzdihnila ljubka žena.
—  „No,   da   —   pa   ne   posebno velik," sem jo miril.
—  „Tako velik pa vendar, da ga moram pri spovedi povedati. In kaj bi rekli gospod dekan."
—  „Ali, ljubo srčice, kaj   ne   veš, da  sem tuđi jaz božji   namestnik   prav tako kakor gospod dekan, in da imam jaz ravno tako   oblast   odpuscati grehe kakor dekan?"
—  „Vem —   a jaz   hodim   h   gospodu dekanu k spovedi, kar sem živa."
—  „To vendar nič ne de."
—  „Kaj naj ga zapustim ?   Veste, tega  ne bi  rada storila.  Gospod  dekan so  mi bili vedno kakor oče — še boljši so bili kakor pravi moj oče. Ce bi izostala, bi takoj slutili, da sem zašla na napacna pota —"
—  „Ali, ljuba Ančka," saj ni treba da    zapustite   svojega    spovednika.   Le ostanite pri njem. Stvar se lahko   tako napravi,   da   bos   namesto   enega   spovednika imela   dva,   dekana   in   mene. Česar ne boš hotela   povedati   pri   dekanu, povedala boš  pri   meni. Ali   me razumeš?"
—  „O, da! A je-li to dovoljeno?"
—  „Seveda, saj bi ti sicer tega ne predlagal. Sicer pa vzamem vse jaz na svojo vest; za vse bom jaz   odgovoren pred Bogom, ne ti; ljubo srce, si lahko povsem mirna."
Vedel Bern dobro, da  ceikev tega
ne dopusča,  da obsoja tako postopanje
—  a nisem se brigal za to,   kakor   se toliko drugih dnhovnikov ne briga.
— „Ali si zdaj pomirjena, Ančka?"
Malo se je zamislila, potem je za-
rudela do  las   in   naslonivši   glaro   na
mojo ramo, dihnila komaj  slišno   odlo-
čilni:  „Da".
Ta „da"! V njem je bilo toliko gorečnosti, toliko ljubezni, da sem kar strepetal in da mi je zavrela kri. Ta „da" je bil ćela pesem ljubezni, sinfo-nija strasti, s to besedo je bilo rečeno: .,Jaz te ljubim! — Jaz sem [tvoja! — Popolnoma tvoja !   Z dušo   in telesom!
—  Tu   me   iniaš  —  vzemi me!",
Držala sva se v strastnem objemu in moje ustne so pile ljubezen iz njenih nst. In ko sem se potem prepričal o njenih Čarih, sem vzkliknil:^„Bog je res velik v svojih delih — Magnus Dominus in operibus suis — — —u
AnČka je ostala ćelo popoldne pri meni in Sele odšla, ko seje zmraČilo. Pri odhodu sem ji podaril za spomin lepo zlato srcece z zlato verižico, katerega je bila tako vesela, da me je nešteto-krat objela in poljubila ter mi zatrje-vala, da me bo ljubila vse  svoje   živ-
ljenje in da je pripravljena   tuđi moža zapustiti, če bi to jaz želei.
Spremil sem jo do hisnih vrat in tam sem naletel na dekanovo sestro. To sreeanje ni mi bilo ljubo, a zato sem Ančko hitro odslovil ter pristopil k dekanovi sestri, da bi se nekoliko pošalil. Komaj pa sem položil roko na njeno ramo, me je žena pahnila od sebe in mi z rezkim pogledom zalučala v obraz besede: „Spravite se proč — Vi tuđi niste nič boljši kakor drugi."
Ta izraz preziranja me je sicer jezil, a še bolj me je ježilo spoznauje, ki mije prinesel ta prizor, da sta namreč dekan in njegova sestra dobro podučena o mojem pocenjanju, dasi sem je skrbno prikrival, in da me zaničujeta. To mi je tuđi pojasnilo, zakaj se me je dekau ogibal, kolikor je le mogel, in zakaj so-seda Župnika^Urbana n slučajno" ni bilo nikdar doma, kadar sem ga obiskal. Todsi spomin na urice sladke ljubezni, ki sem jih popoldan vžil, je oblake te nevolje hitro pregnal in ko sem zvečer v svoj dnevnik zabeležil dogodke tega dne, sem dostavil: „Dies albo uotanda lapillo44.         _________
Bog nam daj še dosti takih vrlih fantov«. Svetujemo »Domoljubu«, naj svojim »bravc«m« odgovori na to vpraSanje: »Kaj je znano iz Suster-šičevega življenja iz prejšnjih let ? Kako je delal testament v Ovijačevi biši? Zakaj mu pravimo liberalci Žlindra? Zakaj ni dr. Šusteršič vpi-san ne v »Slovensko Matico«, ne pri Ciril-Metodovi družbi? Zakaj za Pre šernov spomenik in še već drugih dobrodelnih naprav ne da niti vi narja? Zakaj se kierikalci boje liberalnih časopisov, ki pišejo tako, da še nišo bili zaradi laži in častikraje kaznovani?« Če »Domoljub« odgovoii na ta vprašanja po resnici in pravici, smo pripravljeni,   dati   nekaj svetlih
—  vinarjev  za ljudski sklad- — »Narodni Gospodara,   glasilo   »Gospodarske   zveze«   v   Ljubljani,    piše   v   zadnji  Številki:   *Spioh   pa je  dobra mol
zna krava večja dobrotnica človeštva, negomnogi slavni možje, katerim stavijo bronaste spomenike!« Prav lepa je ta, lepa pri-znera krave sslavnimi možmi, pravi in pristni tipus dr. Krekove zmešane filozofije in sooialogije ter dokaz lepega uredniškega talenta dr. Schweitzerja. Kakor znano, smo Slovenci doslej enemu slavnemu moiU  postavili bronast spomenik, ka
tolisfeemu duhovniku Valentinu Vodniku. V nekoliko se pa vendarle stri-njamo z »Narodnim Gospodarjem« in trdimo, da je tuđi slaba molzna krava večja dobrotnica slovenskim kmetovalcem, kakor pa .vsi živeč, slovenski klerikaici s škofi vred. Pri tej primeri »Narodnega Gospodarja« nam prihaja tuđi na misel izjava ne-kega preprostega kmeta, ki je bral V   »Domoljubu«,    koliko   so   kierikalci
že storili za kmeta. Ta kmet je nam-reč rekel: »Hm, kako pišejo, koliko store za kmeta, jaz pa verjamem, da vsak, kdor ubije tri poljske misi stori več koristnega kmetijstvu, kakor vsi tišti širokoustni kierikalci, ki se bahajo s svojim   »deloma.
Hribovski.
—  Kako živahno.  -Katoliško društvo"     v    Kamniku,    kojega    pravi vodja je — bralcem   „Slov.   Nar."    že dobro   znani   dekan   LavrenčiČ  —  je kupilo    v    Kamniku   hišo   za   okroglo svoto  10.000   gld. =  20.000 kron. Da bi pa po   slab em   gospodarstvu   (ki   je pri klerikalcih sploh navadno) ne prišlo „Katoliško društvo"   v   zadrego, in da bi našemu   dekanu   sodnijski   birič  ne prišel do živega ter bi lepega dne pred rKatoliškim  domom"  ne kričal:   „k prvim,  — k drugim! ne da nobeden vec?
—  je iznašel gosp. dekan rešilno misel. listano vljati je pričel   novo društvo, ki naj   bi   se   zvalo   „Društvo   Kamniku. Kdor hoče temu društvu   pristopiti kot ustanovnik,    mora    plaćati    enkrat   za vselej  100 K, in  društveni  odbor bode poskrbel,   da  se   bodo   brale   za   tište „kaline", ki hočejo aesti na te limance
—  čujte in   strmite   —   „sv.   maše". Tuđi kšeft!  Kajti   z   zidanjem   v Kamniku je   kaj   slaba.    Stolp    se   nikakor neće podreti   in dati   „polirju~   prilike, pokazati svoj   „obširni razum". Hu-domušniKamničanje pa pravijo, da bode baje zastopnik tega   društva „na   z u-n a j"  — vsakočasni konjač. Komentara k temu menda ne bode treba.       X.
—  Konsum  in posojilnica v TuKinju.     V  blizini   Kamnika,  v Zgornjem  Tuhinju  so kierikalci  pred nekaj leti ustanovili konsum.   Pripo-znali so izrečno, da so ga ustanovili iz političnih   namenov in   aicer zato, da bi ž  njim udarili kamniško mesto, ▼ prvi vrsti   pa trgovce   in obrtnike. Seveda je ta   konsum  takoj Btopil v najtesnejšo zvezo s posojilnico. Sedaj pa  kroiijo   kaj   čudne senzacionalne govorice    o    tem    konsumu    in    o   tej posojilnici.   Govori  se,  da je  ljudstvo grozno   oškodovano,   da  je vsa organizacija pred   bankerotom in da vložniki   tirjajo   pri  posojilnici svoje vloge.    Župnik,   ki je glavni krivec, odhaja; ta blagoslovljena pod-gana zapušča potapl jajoČo se ladjo; učitelj pa   mora   baje   begati   in   se skrivati pred Ijudmi. Tako se govori. Prosimo kamniŠke prijatelje, naj nam nemudoma sporoče,   kaj    je   na tej govorici.
—  Sodnijska tmenouania
—  Robič-Ploj. Pod tem naslovom
pile celjska »Domovina«: »Slovenski Narod« je v včerajinjem uvodnem članku »Ploj in Robič« takorekoč in-terpeliral na našo Časnikarsko čast, da povemo svoje mnenje o nadih dveh poslanoih, Ploju in Robidu, ki ništa pod pisala interpelacije poalanca Ferjančiča, tičoče se krivičnoga vla-dinega postopanja pri imenovanjih sodnih uradnikov na Stajerskem. Vsled tega iz javljamo, da smo se čudom čudili, ko smo čitali državno-zborska poročiia in da nikakor ne moremo razumeti, da sta ravno ona dva naša poslanca, ki zaatopata inte-resirane kraje, odrekla svoj podpis interpelaciji, ki zadeva naše najvital nejše vprašanje. Obenein izjavljamo, da pričakujemo pojasnila o tej zadevi od teh dveh gospodov poalanoev. Ako ne dobimo povoljnoga, borno iaspre-g^ovorili najresnejšo besedo. Naj-odločnejde pa protestiramo proti temu, da bi se prenašal kranjski osebni boj v dunajski parlament, in da bi se morebiti našim štajerskim poslan-cem vezale roke na povelje tega ali onega poklicanega ali nepoklicanega činitelja, in naj si bo, kdor hoče. Toliko za sedaj v odgovor »Slov. Narodu« in onim našim čitateljem, ki so se z nami vred čudili koraku po-slancev   Ploja  in   Robida.
—  Župnik z reirolverjema
Pred   mariborskim   sodiščem je   bil dne 22. t. m. mlad   župnik   iz Trbo-nja,   Fr. Saloven,    obdolžen    hudo delstva javnega nasilatva, ker [je svojo sobarico, Amalijo  Singerle.  zaklenil v
sobo ter jo z nabitim revolverjem v roki ailil, da mu pove ali je spolno občevala z dvema moskima v fari. Tuđi mežnar F erk je tožil župnika, da ga je na dvorišču klofutal ter vlačil za lase. Župnik je obstal le telesno kaznovanje. Obravnava je trajala skoraj ćeli dan. Sodišče ga je obsodilo zaradi nevarne grožnje, telesne poškodbe in prestopka jorož-nega patenta na šest tednov težke ječe.
—  Odvetniški izpit napravil je odvetniški kandidat gosp. dr. Josip Sajovic  pri  c.  kr.  višjem  sodišču v Gradcu  z  izvrstnim uspehom.
—  Promocija.   V ponedeljek dne 26 januvarja t. 1. bo promoviran na  graškem  vđeučiliaču gosp. Rihard Karba      iz      Ljutomera      doktorjem vsega  zdravilstva.  Čestitamo!
—   Gosp.    Alojzij   Minatti,
trgovec in posestnik na Igu, zaročil se je z gospodično Ano Lampret, učiteljico na Igu, katera je vsled tega resignirala na učno mes to. Čestitamo!
—  Slovensko   gledali&če.
Jutri, vnedeljo sta dve predstavi: popoludne ob 3. narodna igra s petjem in godbo »R o k o v n j a č i«. Sodelujejo gospa primadona Mar u sova Svobodova, operni zbor in vo-jaški orkester; — zveČer ob polu 8. opera repriza »Faust«. — V torek je premijera znamenite češke veselo-igre dMorska deklica« dr. Jos. Štolbe, predsednika »Maja« v Pragi. Prav sedaj se poje na Dunaju Griin-feldova opereta »Lahkoživec«, ki ima svoje besedilo po tej veseloigri. Tri glavne uloge igrajo komiki gg.: Ve-rovšek, Lier in Boleška.
—  Slovensko   gledaliftče.
O vprizoritvah svetovnoznane operne tragedije »Margarete Faust«, težko je izreci kritiko-sodbo o iziđu, kakor o posamičnih pevcih. Pomišljamo se, ker se neče nikomur krivica goditi, niti režiji, niti predstavljalcem, kar pa je težavna reč, ker je že sleherni slišal tu ali tam kako dobro vprizo-ritev, udtrojil si po igri enega ali dražega umetnika od te ali one vloge svoj poeeben vzor. No, včerajšnja vprizoritev navedene Gounodove opere ni bila odlična, vseekozi nepo manjkljivo dovršena, pač pa je tako dobro vspela, da si jo ogleda tuđi nepomišljeno razvajenec, če semter-tam spregledamo za naše odnošaje um-Ijive nedostatke in hibe. Z vnemo se je zavzela gdč. Prochazkova za po-deljeno naslovno vlogo, zrisala si jo je pred umom, kakor nam stoji že pred očmi Marjetica poprečne kra-sote in strasti, podoba je vzeta za poslušalca kakor igralca iz knjige in sole.   Torej   gdč. Prochazkina Marje*
tica je vseskozi poštena deklioa oelo ▼ za poru; akoraj bi ji ne verjel člo-▼ek. da se je tako hudo pregrreeila, umorivši svoje dete. A sdela ee nam je vfieraj nekam pladna, kar je vpli-valo tiekoliko na razvitek ifrre, nekoliko pa na glasoven položaj. Pri nastopu premalo najivna, pogrešala se je v najvainejših prizorih v tej ulogi pričakovana iivahnoat, na pr. kadar si nađene nakit li&pa najdenega na vrtu in v ječi, kadar bas ona z zadržavanjem provzroča konflikt in prevrat v igri, trdno odločena, da resi samo sebe, svojo dušo, če ee pokori posvetnemu sodniku, odklonivši beg s Faustom iz ječe in eventualno brezskrbno življenje z ljubimcem. V dijalogu pa s Faustom na vrtu, kjer se sprehajata zaljubljena parčka, so-delovala je a Bođrugom g. VIČkom kot Faustom jako vspeŠno, kar velja do konca tega čina, kadar razmiš-Ijava đekle pri oknu o ravnokar od-išlein Faustu, želeč si ga nazaj, raz-odevajoč strastna čuvstva zvezdicam na nebu. Temno poieljenje, oziroma po Goetheju izraženo, Mephisto, raz krije Faustu dekletovi temni položaj; ljubljenca združena sta v objetju zo-pet pri oknu, kar je v operi največ-
jega glasovnega in orkestralnega efekta. Da bo aledil njenemu priena-nja vrednemu trudu tuđi zaželjeni vspeh, potrebno bo, naj gdč. opusti pevati s tresoČim glasom, v pozitiv-nem oziru pa naj opremi svojo vloco z nekoliko večjim temperamentom. Dasiravno se je govorilo  nekaj o bo-
lehavosti g. Vlčka, ni se zapazilo o tej nepriliki včeraj ničesar, za svojo igro izumil si je junaški način, dočim se je odlikoval s čistim glasom, ka-terega je vedel brzdati in vzdržati v mejah liričnega tenorja, tako se mu je krasno stekla svetovnoznana cava-tina peta na vrtu, v kateri pozdravlja Faust vzradoščen priprosto krasen okoliš, v katerem biva ljubljena Margareta. Falset posrečil se mu je pri tej priliki kar najimenitnejše. — Cez dva dol ga tedna, v kateri dobi je prestal g. Kral baje precej mučno bolezen, nastopil je čislani naš bari-tonist pred obČinstvo v vlogi Valentina, katero je završil navzlic temu, da je očividno še rekonvalescent, v naše popolno zadovoljstvo, ker je igral z veliko realistiko, peval pa ognjevito, navdušvljivo- Vloga ta baš ni velika, a podpird igro z dvema moćnima stebroma; na eni strani nežno čuteč Marjetičen brat in Siebelnov prijatelj, na drugi strani osorni vojak, pogumni zaščitnik MarjetiČne deviške časti. Pohvaljen je bil g. Kral vzlasti radi elegične pesmice pričetkom svojega nastopa, katero je spel s pretresljivim obČutkom. Nadejamo se, da ga letos boiezen ne bo več ovirala izvajati umetniškega delovanja na našem odru. G. Aschenbrenner je bil zani-miv kot Mephisto % spretno živah-nostjo zrisal si je svojo vlogo tako ugledno, da mu glede igre nimamo mćesar oponašati, v glavnem oziru je bil dober in disponirau. Vlogica Siebelnova poverila se je bila to pot gospej Hanuš Svobodovi, 8 čemur je občinstvo lahko popolnoma zadovoljno kajti že dolgo slednje ni videlo tako Ijubeznivega, krotkega Marjetičnega oboževaloa, nego baš včeraj, da je ta umetnica v skromni svoji pesmioi pela primerno izrazito, je ob sebi umevno. Kadar se eventualno v tej operi menjajo predatavljalci, bi bilo uvaževati: Siebelna poveriti morebiti eni ali drugi gdč. našega opernega osebja. Za poskušnjo v zmožnoetih posamičnega, bi bila Siebelnova vloga velike važnosti. Pohvalno omeniti je slednjič tuđi gdč. Glivarčevo kot vdovo Schwertlein, katera je z navedenimi solisti vred v čveterospevu na vrtu častno redila si svojo postransko vlogo. Utrditi se mora resnici na ljubo, da sta posegla oba pevska zbora jako krepko in odločilno v igro. Pogreška ni bilo opaziti nobenega, kretanje ljudstva na odru, n. pr. pred Auer-bacherjevo kletjo in o vrnitvi voja-kov v domovino videlo se nam je toli živahno in dejanju prikladno, da si ga v tem oziru boljšega ne želiš tuđi od znamenitejšega gledališča mimo našega. Režija je dobro razpo-lagala z vsem potrebnim, pripomniti
je koncem poročiia še to, da no na-Btopili g. Viček kot Faust, Aschenbrenner kot Mephisto in ga. Hanuš• Svobodova v krasnih novih koatumih, prikrojenih po garderobirju g Valenti po Milanskih vzorcih.           Dr   B.
—    Družbi   j»w,   Cirila   in Metoda je vročilo si. predstojmštvo šentpeterske   ženske   podružnice  do
hodek zadnje veselice obeh združe nih podružnic — ženske in moške. Veselica je bila v nedeljo, 4. t. m. v »Narodnem domu«. Dohodek znaša 850 kron. — Ko družba hvaležno beieži ta veliki prispevek, kliče vsem svojini podružnicom po sloven ski zemlji: Ne zaostajajte v d e-lavnosti za našima si. šent-peterskima podružnicama v Ljubljani!
—   Seja     pripr»avljalnega odbora dež. učiteljske konfe-rence leta I9O3> Pripravljalni odbor deželne učiteljske konference je imel   dne 21. t. m. svojo tretjo sejo, v kateri se je smoter   obravnaval in
deloma tuđi definitivno določil za pouk v slovnici (poročevaleo naduči-teij Toman) in za pouk v računstvu (poročevalec učitelj Bernot). Vzelo se jo   tuđi   na   znanje   poročilo   učitelja
Gartireria za predpriprave razstave učil. V prihodnji seji (26 februvarja) se bode razpravljalo o referatih o pouku v oddelkih, splošno in po drobno o temeljnih načelih učnega jezika in slovnice na srednji in visji stopnji in o pouku v ženskih ročnih, delih.  Določili  so  se tuđi   poročevaici
za realije in spretnosti, katerih poro-čila se bodo obravnavala bržkone sele v mare u in aprilu. Pred začetkom druge seje je bila hospitacija članov v 4. razredu ces. kr. vadnice (vadnični učitelj Verbić, tema: Ljubljansko barje) in o priliki tretje seje v I. razredu (vadnični učitelj Krulec. tema: sklep za odštevanje (6—2, 6—4) in »Krokar« nazorni nauk na nižji stopnji).
—   Hm    adreso    pošinega ravnateljstva  v Trstu.    Iz Št. Lamberta pri  Litiji  se  nam   piše:    C
kr. poštno ravnateljstvo v Trstu na-merava vpeljati tu v kratkem času poštno nabiralnico z zvezo s Savo. Za naš kraj bode to velikega po-mena, ,vsaj smo do sedaj ločeni od ednakih dobrot, katere vživajo drugi kraj i že več let. Ravnateljstvu borno jako hvaležni za to naklonjenost, marsikdo si bode prihranil mnogo časa in zdatnih stroškov. Čuje se pa, da deluje tukajšnji župnik z vsemi silami na to, da bi se njemu poverila ta nabiralnica. Isti želi tuđi iz osebne koristi zvezo z Zagorjem, vsi občini pa je ugodnejša bližja in tuđi cenejša zveza s Savo. Župnik pošilja sedaj po svojo pošto v Zagorje ter ob jednem lovi pošiljatve drugih ; posebno veselje ima nad »Rodoljubi« in dopisnicami. Zlasti prve namerava z vsemi sred-stvi odpraviti, iz drugih pa zvedeti razne vesti svojih faranov. Da nam je jednako poslovanje do skrajne meje neljubo in tuđi nedopustno, si vsakdo lahko misli. Prebivalci tu-kajšnje občine smo odloČno proti temu, da se izroči poslovanje poštne nabiralnice župniku, ker s tem bi se bolj oviral poštni promet kot pa pospeševal. Kako je župnik do sedaj ravnal z onimi poštnimi pošiljatvami, ki so dospele v njegove roke, o tem borno govorili v prihodje. Povemo pa lahko zanimivih reci. Nabiralnica naj se torej odda komurkoli, edino ne njemu, saj se dobijo tu sposobne in nepristranske osebe Pričakujemo, da bo c. kr. poštno ravnateljstvo upoštevalo našo obćno željo ter v kratkem v poslovanje izročilo zaže-Ijeno   poštno   nabiralnico.
—  Vsealovanska   umetni-ško-obrtna    razstava    v   St. Peterburgu   in   —   Slovenci.
Naprošeni smo objaviti nastednje: 23. maja (!) 1902 so v St. Peter-buvgu sklenili, da se 1. 1904 otvori v ruski prestolici vseslovanska razstava, ki naj kaže bistvo vseh slo-vanskih narodov, njih plemenske posebnosti in gospodarski položaj, pri-delke in izdelke njih dežel, njih obrte, rokodelstva in umetništva. Razstava je bila  sklonjena  torej   že
t maju m. 1., a v Slovencih se ni zanjo doslej še ničesar storilo, — da, niti govorilo. Rea je, da smo majhen in ubog narodič, ki nima, bogve, kaj pokazati Ruaorn in drugim narodom; toda nekaj plemenskih posebnosti], nekaj svoje obrti, rokodelstva m umetništva (literature) imamo ven-dar le. Vsaj nekoliko se moramo po-brigati za to razdtavo, da pokažemo svetu, da živimo. Ođposlanik osrednjega razstavaega odbora se je pred meseci mudil tuđi v Ljubljani ter pustil tu nekaj tiskanih vabil. Zgodilo pa se ni med Slovenci za na-meravano razatavo doslej Se prav nič! Na občnem zboru »Ruskega kružkaa je govoril o razstavi goap. dr. L Jenko, odtlej — nad vsemi vrhovi mir! Niti po naŽih Časopisih ni Čitati nićesar, da bi se kaj pripravljalo.   Saj   pa   se   ni   izvolil   niti še
kak odbor, kar bi bil vsaj začetek Ker pa je že skrajni čas, da se za Čne med našimi obrtniki, rokodelci, zavodi in literati-umetniki s pripra vami, bi bilo nujno potrebno, da se skliče pred vsem pripravljalen s hod, na katerem se izvoli odbor Po mojem mnenju naj bi se osnoval v Ljubljani nekak osreden odbor.
po     drugih     slovenskih     deielah     pa podružni   odbori.      Poklicani   fak torji  na delo!                    K 1 i c » r.
—  Na mačkaradi Ijubljan-skega Sokola, to se  pravi v Niz nem Novgorodu nara bode prilika dana gledati rusko svatbo. Srči dveb me ščanov nov^orodskih skleneta tedaj ne razrušno pozemsko zvezo. Hozjajka že-ninova mati Jekatcrina  Timofejevna j> s   posredovanjem  častitijive   svane,   t<> ženska, ki   posreduje   zakonske zveze Ane  Ivanovne,   svojemu   sinu   Andreji Timefejeviču   znala   pridobiti   primern>
nevesto v osebi deyice Tatjane Fetrovne. Za srata so  Đaprosili   strica   Pavla Ni kolajeviča,   ki je  — temu je  že   14  dni
—  bil pohodil   dom   Tatjane   Petrovne ter pridobil   privolitev   njenih    staršev. Ženinovi itarši   namrec  Jekateriua Timofejevna   pa   njen   soprog,   ki   pa ne šteje dosti pri ceii zadevi, Timofej Va-ziljevič, sta  bila   prišla — temu je   že 11   dni — na nevestin   dom,  da   si   jo ogledata fgladjankij.   V   svoji    najlepši obleki stopi    devica   Tatjana   Petrovna pred nju, tresoča se kakor trepetlika ob Volgi kedar zapililja večerui   veterc  iu zarudela    v    obraz    kakor    novi     pipec tjotke Nadine Vikentijevne in se globoko prikloni. Dva   dni   pozneje  —- temu je že 9  dni  —-  pridejo stariši Tatjane  Petrovne  ogleđat si  novi  dom  svoje  ljub-ljenke   „pođvorja smotrjet.- Timot'ej Va-ziljevie jih  sprejme  s  kruhom,   soljo   iu vodko;  edina vloga, ki jo je vsled odredbe Jekaterine Timofejevne smel igrati njen soprog, njen „nicevo*\ Drugi dan
—  temu je že 8 dni — jim je  na ne-vestinem domu  njen   oče   vrnil   kruha, soli in vodke in na to je bila — temu je že 6 dni — slovesna zaroka v  hisi ženinovi    „progoj*    ali     „ propi vanki". Domov prišedši so razodeli stariši svoji Ijubljenki Tatjani   Petrovni,   da   so  jo propili t. j. zapili. In zgodovina novgo-rodska   nam   pripoveduje, da  je   tedaj od sten Pjotrove izbe   odmeval   glasen plač — ali od žalosti   ali   od   veselja, tega   zgodovina       komentuje      —    iu da je vsled tega tište dni Volga ,povi-šala svojo gladino za 0.0008   mm   nad nielo. Dne  12.   svečana  ruskega   Štetja to je 24. svečana  po   našem   obhajata torej geroj Andrej Timofejevič   in   Tatjana Petrovna   svoje   ženitovanje.   Ta-krat pa bode veselo v Novgrodn,  zakaj Jekaterina Timofejevna podkurila bode svoj največji samovar, a Pavel Nikola-jevič nam   odbije   čepe   sodom   svojim polnim nastojasčeje vodke.   In   od   veselja    bode    zaplakala   častitjiva    Ana Ivauovua in plakali bodo vsi od Tiuio-teja Vaziljeviča — tuđi   to   mu   dovoli Jekaterina Timofejevna — pa  doli  do njanja Šaše Nikoforovne.
—  Planinski ples. Vabila so
r&zposlana. priprave za primerno dekoracijo sokolske dvorane urejene in ▼ ponedeljek se prične delo v dvorani sami, katero je spremeniti v planinsko pokrajino. Pot v to pokrajino nas bo vodila oh temnein gozdu, za katerem bode Strlelo visoko go-rovje in nas pripeljala do konca doline, katero zaključijo sneimki, pod njimi pa leži čisto gorsko jezero. Stranska pota pa nas bodo vodila k planinski koč', pred katero na trati bo pravo planinsko življenje. Brhke planinke bodo tam postregle tuđi najbolj razvajenemu želodcu, planinska j<odba pa bo igrala okrogle ter vabila k rajanju. Poleteh bodemo potem v vižine, od koder bodemo občudovali krasni razgled. Hiteti bodemo morali, kajti vremenski pre-roki nas zagotavljajo, da bo ta večer silno snažilo in tuđi v plesni dvorani    se   temu   izogniti   ne   bodemo
SUtT Dalje v prilogi. "VI
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 19, dn6 24 ianuvaria 19O3.
mogli. Ker bo v planinski pokrajini mnogo potov, naprav in te daj orijentacija za neizurjene težka, poskrbel bode odbor za zaznamovanje potov in napravo napisnih tablic; poleg; tega bodo tuđi goraki vodniki na r»zpo lago. Tedaj naj bode sleherni brez skrbi, ker bode z* vse skrb'jeno, in naj priđe vesti v planinsko družbo, na  planinski  ples.
— Občni zbor „Pravnika" se vrši,   kukor   že   objavljeno,   v  pone-deljek   -2G. t.   m.   ob  *;a9 uri v  restav-racijskem   lokalu   „Narodnoga   doma." Odbor prosi prav Stevilue udele/be pri tem   prijateljskem   scstanku   slovenskih
pravaikov.
_ ,Slavčeva* ma^karada.
Kakor prejsnja, leta, tako je tuii ie tos odbor osredotočil \so pozornost na prireditev društvene maškarade, da se verno pridruži onim iz prejš njih let, v katerih je bila splošna sođba o krasni prireditvi. V tem ko amo se v'ani divili čarobni gozdni pokrajini, nas popelje »Slavec« sedaj na svetovno prizorišče »ne \vjor-škega pristanišČ a<r. Da bode za vsestransko presenečenje skrb-Ijeno, pore že sam naslov maškara de, vsaj je dana za maskovanje prilika n^jbujnejši fantaziji, tako skup'nam, kakor posanieznikom. Dasi je potreba v tem oziru varovati mnogo tajnosti, Tend&r smeno povedati, da se pripravlja večja ekspedicija, katera hoče poloviti one sum-ljive elemente, kateri so se zatekli tja iz raznih delov sveta. Od druge strani se poroča, da želi velika skupina pokazati, kako se v Ame riki z do neba segajočim vriščem priča kuje Silvestrovo, to pa le, ako teg-a newjorška policija ne zabrani. Ker pa je sedaj v Ameriki velika akcija za ravnopravnost raznopolt-nih narodov, bodi povedano, da bodo imeli na newjorškem pri-stanišču vsi jednake pravice, tako belo — kakor crno — in rujavokožci, se ćelo tetovirancem se ni potreba bati »linčanja«, ako tuđi bodo le v šotorih nastanjeni.
—   Vabila    za   trgovinski ples, ki ga priredi slovensko trgovsko i-rustvo  »Merkur-   v soboto   dno 7. le-bruavja   v veliki   dvorani   rNarodnega doma-, razposlala se bodo veeinoma že jutri.   Tri   ogromnem   dolu, ki   ga pov-zroeijo vabila, pa je lahko mogoče, da smo   kakcga    gospoda    ali   eelo   kako rodbino prezrli,  ratli  cesar prosimo do-tičnike, ki ne   bi dobili  v kratkom va-bil za naš ples,  da nam to blagohotuo oproste   ter   odboru  čim prej naznanijo da nam je  mogoče   po pomoti prezrta vabila še vposlati.
—  Ples   poštnih   in   brzojavnih   uslužbencev   v   Ljubljani.    Priprave za ta ples,   ki  se bo vršil,  dne  31. januarja   lV»Oo v   stekle-nem   .salonu   kazine,    so   v   najlepšem teku, kakor šaljiva pošta,   ki bode de-lovala, da se bode korespondenca hitro in točno   dostavljala.   Brzojav   bode   v najmoderaejšem slogu- šestavljen, brzo-javilo se bode po vsih največjib mestib sveta,   z  brezžičnimi   aparati.   Telefon bode tuđi deloval,   posebno prilično za angaževanje   plesa.    Med   vserai   temi tockami se bode vršila imenitna korian-doli-korzo.   1J. n. občinstvo se opozarja na vse te toeke, ki jih bode pošta z neumornim trudom točno izpolnjevala. P. n. ubčinstvo se tadi prosi, da oprosti,   če se je pri   mnogi   pošiljatvi   kdo   prezrl, da ni dobil vabila.    Začetek   ob 8. uri /večer,   vstopnina   1   kroim   za   osebo. Maskam ni vstop   dovoljen.    K mnogobrojni  udeležbi vljudno vabi  odbor.
—  Krajna skupina   spfloš. avstr. društva   farmacevtev v Ljubljani nam piše na našo vee-rajšno   notico,   da   nišo   lastniki lekarn >klenili uvesti v lekarnab blagajuičarke. temuč  je   tak   sklep   storilo   omenjcno društvo v svoji zadnji   seji, t. j. prositi svoje principale za to.
—  Izpred sodisča. Kazenske ■bravnave pred tukajš. dežel. sodiščem 1.)  Že večkrat   kaznovani   France   Za-hret   po   domaće   Ulčarjev   delavec iz .'arš in  Ferdo   Kokalj,   sploh   Murnov, bajtarja sin, sta   po   lastnem   priznanju -lednjega iz Majdičevega poda v Jaršah vzela transmisijski jermen, vreden 12 K, druzega pa prerezala,   z   namenom   ga ćez okno   potegniti,   a  je   njima vsled teže na  tla  padel   in   ga   potetn  ništa mogla več dobiti.   Lansko leto po noći od 16. na   17. marca   sta   pa   zopet iz Petra    Majdičeve    sušilnice    v    Jaršah vzela prekajenega   svinjskega   mesa za J>0 K in  ga  tuđi   Francetu   Kosu, baj-tarjevemu sinu,   nekaj   dala.   Zabret je bil obsojen na 8 mesecev ječe, Kokalj pa, ker je  tatvine   priznal,   4   mesece ječe. Kos kakor sokrivec pa na 1 teden zapora.   2.j Janez Koucilja,   hlapec  pri
I trgovcu JenČiču v MengeŠu, se je s I krčmarjem Janczom Koritnikom v go-I stilni Frančiške RazborŠek v Podpeei I nekaj sprl; začela sta se trgati. Korit-I »ak ga je vrgel ob zid in nato za vrat 1 davil. Ker sta bila oba močno pijana, I je sodišce   Koritnika   samo   na   48    ur
■   obsodilo. 3.) Janez Birk, posestnice  sin
■  iz Drtije, je po noči od  1. na 2. okto-I bra   1. J.   v   Lovrenca   Učakarjevi    go-
■  *tilni v Moravčali z nožem   sunil  igna-
cija Mereziuija v desno stran prs in ga težko poskodoval ; pri tej priliki pa tuđi Janeza Mlakarja ranil v levo pod-lehtnico; Janez Mlakar, po dornaee Prevstov, delaveci z MoravČ, je pa Valentina Ribiča na levem palcu in na desni strani vratu ranil. Tepež se je vnel vsled prepira med domačimi t'auti. Janez Birk je bil obsojen na 12 mesecev, Janez Mlakar pa na li) mesecev težke ječe.
—  Panorama.   Serija prihođ-njega. tedna —  Krkonoše   od  pruske strani — sodi brezdvomno   k  najza-nimivejsinn    razstavam   umetniške^a zavcda  na P* g'ačarjevem trgu, ter bo gotovo    privabila    veliko    pogumnih »turistov«, da se navžijejo prirodnih krasot  krkonoskih  gor;\
—  Zborovanja   delavskih društev. Jutri ob 10 un dopoludi.e zboruje  v  ^ostilni   »pri Štajereu«  na Resljevi   cesti   »Krajna skupina dru štva  železniških  in   kovinskih  delav-cev v  Avstriji«. — Istega fine  popo-ludne   «>b    pol 3.  uri   se   vrsi   v  Po-ckovi  gostilni  v  Sv.  Florijana  ulicah stev.  6  občni   zbor   »Krajne   skupine društva  črevljari**v  v  Av9triji«.
—  Poročilo se je leta 1902 v Ljubljani  384  parov.
—  Rojeni.  L^ta  1902 je bilo v Ljubljani    rojem h    1112   otrok,    med temi je b.lo 245 nezakonskih. Mrtvo-rojensh  je  bilo  73 otrok.
—  Umrlo j« ltt» 1902 v Ljub Jjani   1140 03»:^,  in sicer 1100 naravne in 40  nasilne*  smrt=.
—  Na   Codcllijevem  so da
nea popolu^lne streljali s topiĆem. Padio je 2L strelov. Obhajali ao krst nt;vorojenca.
—  Nezgoda   na električni železnici.     Danes dopoludne je >la Pred skotijo čez cesto Jožela Erkerjeva in se je hotela   izogititi tijakarju, ki je vozii proti Cesarja Jožeta trgu, pri tem pa je prišla na tir električne železniee ravno v  hipu, ko je od nasprotne strani privozil   električni   voz,   ki jo je podrl na tla ili kakili   8 metrov   daleč   pred seboj valil naprej.   PoSkodovana je na obeh rokah   in na levem sencu.    Tuđi obleko   ima   poškodovano.    Prenesli so jo v njeno stanovanje Pred škotijo št. 7.
— Tatvina. Delavčevi vdovi Mariji OroŠelj na Krakovskem nasipu št. 10 je ukradel predvčerajšnjim mi-zarski pomoćnik K. V. dva nova telov-nika iz zelenkastega sukna, katera je bil pri nj ej spravil krojaški pomoćnik Anton Orehek. Tat je pobe^nil iz Ljubljane.
—   Obdukcija.   Vćeraj   popo ludne   so obducirali   Heleno Nieder kaellerjevo,   katera   je   21. t. rn.   po-noČi na Radeckega cesti naglo umrh{ Obdukcija je dognala,   da je Nieder-kaetlerjeva bolthala za sr£no  hibo in da je  naravne  smrti  umrla.
—  Pazite na deklice. Vče-raj so prijeii na Marije Terezije cesti nekega starejšesfa gospoda, ki je va-bil   deklice   seboj   na  sprehod v Ti-volski  gozd.  Tuđi  po Resljevi cesti hod i neki taki gospod,  ki na^ovarja deklice, naj gredo Ž njim in jim ob-Ijublja za to slaščic.
—  Skesana taiica. Na hodniku pred  žensko garderobo v dežel-nem   gledališću,   je   našel vćeraj  po noči noćni ćuvaj  zavitek, v  katerem so  bile razne,   nemškim   koristinjam ukradene   reći   zavite.    Tatica  se   je skesata   in   je   zavitek  z ukradenimi reČmi  podtaknila.
— Taivina na pokopaličču. v mrtvašn:ci   pri sv.  Kristofa so bili enemu  mrliču   z   nog ukradeni novi črevlji.  Tat je obu! inrhću svoje stare in rdztrsrane  ćrevlje.
—  Izgubljene reci. Na poti od  Gospodskih  ulic   po Kongrfcsnem trgu,    \Volfovih     ulicah,     Marijinem trgu  in  po   Sv.  Petra   in  Radeckega c^sti   do   vojašnice,   je   izgubil   neki prostovoljec zlato žensko  uro in  de-narnico, v kateri   je bilo okoli  10 K denarja.    Na krovu   ure sta bili vre-zani ćrki P.  H   —  Za Čreslorn je bila najdena crna  boa.
— Društvena godba priredi koncert jutri   t. j. 25. t. m. v reitav racijnkih  prostor h   gosp.  Kende  »pri Gambrinu«.     ZaĆetek     ob    1/a 8.    uri zvećer.   Vsfop   prost.
—  JLa   kratek   čas.    V Bj
h;nju je bil nabor. Stolni k reće »kaplanu z birtahomo. Gospoi kaplan — Bohinjci hirajo; lvtos smo dubili le malo sposobnih mož. Kaplan z birtshom: Poćakajte, da bom jaz 20 let Btar, potem boste vi-deli, kuki fantje bodo prihajali na nabor.
* Najnovejde novice.    B a -
vareki princ — rpprent v smrtni nevarnosti. Kj se je dne 22. t. m. bavarski princ pelja! preko jezera v Berchtesgaden, se je nakrat led udri ter je eden njegovih epremljevaJcev padel v vodo, a so ga resili. Na dotiČnem mestu v jezeru je baje gorki vrelec. — Na smrt obsojeni župnik. Porot-niki v Logronu so obsodili župnika iz Nalchkanena na emrt, ker je lansko jesen pričakal svojo ljubico v    gozd u   ter   ji   z  britvijo   prerezal
vrat — Vseh zdravnikov v Avstriji in Bosno-Herce-g o v i n i je bilo leta 1902 11 339 Od teh jth jo bilo na Dunaju 2576. — 20.000 kron najdenioe je priznalo najviaje sođišće vojaku 24. pešpotka, ki je nadel na cesti vrećo z 200000 kronami, ki je padla s poštnega vozu. — Za železniške uslužbence se je sklenilo na Nemškem, da se pošljejo s 65. letom v pokoj, ker njihova težavna služba ne  morft  dalje  trajati.
*   Cerkveno    premoženje v   Ogrski   in   Hrva6ki. Na (Jgr skeui  se je  začelo   razpravljati o  vpra-sanju, da bi prevzela država   cerkvena posestva. Vsled tega so se sestavili iz-kazi, koliko so vredna posestva  poedi-nih   škotij, nadskolij    in   kapiteljev   na Ogrskem in Hrvaškem.   Po teh izkazih ima   najvee. posestva nadškof v Ostro-goini, namree za 17,419.340 K, Skof v Kaloči ima za  lo,05:>.060 K   zemlje in z^radb,  škof   v  Velikem   Varadinu    za 11   mil. K. v   Vesprinm   za   V)   inil. K. Zagrebški nadškof ima   posestev za (J.3U9.240    kron,     djakovski    Škof    za 4,210.r>r»l>   kron,     križevački   samo   za 239.710, a   najmanj   posvetnega   blaga ima senjski škof, namreč le za 19.440 K. Posestva   karlovske^a   patrijarha se cenijo iki 0 milijonov K.   Izmcd   redov imajo premoženja : cistercijanci -llj2 mil. K,  benediktinci 3:l/4  niil. K7 irančiškani I1 5  mil. K  itd.   Vse   cerkveno    premoženje v obeh deželah se ceni na  1000 mil. kron.
*  Češko   časopisje   v   2O.
stoletjutc se iinenuie ravnokar iz išla knjiga pisatelja Kadlate Probo š tu. To je slika češkega ttska. \l knjige poznamo, da je bilo 1. 1820 samo 13 čeških lUtov, I- 1848. — 36, 1. 1870. — 72, I. 1880 — 195. 1. 1890. — 457, 1. 1894. — 528. 1. 1901 — pa že 752 lis'ov in časnikov. To so jako zanimive  šf^vilke.
*  Tovarn za sSadkor je bilo iansko   leto   na Avstro-Ogrskem  216 (v češki kraljevini  128).  Siadkorja  ee je pridelalo  12 911.000 q (na Češkem 7,583 000 q = 5lVo)
' Srebrno dete« Poštni kontrolor v Bnesenu tllessensko-Darm-atadt) je ohhajnl te dni prav poseben juhilej. Rodil se mu je petindvajseti Otrok.
*  Kje  se   naj več   kvaria?
V   1.   1902.   jt>   bilo   na   Avstnjskem 9193 prndsjaln   kvart,  izmed  ttfh ve čina na ČešKem   Kolkovine na kvarte se je  izplačalo  državi   589.983   K.  — Za  kv»rte   j«   12   tovarn,    v   katerih dela 23G ljudi   in   se je izdelalo lani za 2Va  mihjona kron  kvart.
* Duhovninkega zapeljivca
ustrelila. V Kolosvaru je zač^l grškopravoslavni duhovnik Bada-rescu ljubavno razmerje s kmečko deklico iz Č*be ter ji tuđi obljubil zakon. Poznt-je ss je zaročil s hčerjo brg"*tei<a gr^šćaka, ker je hotel na ta način pnti na dobro faro. Zipu SĆena ljubica pa ga je pričakala ter ustreltia.
*  Za duhovniške   brado so
se začeli ])ote^ovati mlajži duhovniki. V ..Correspondenzhlatt i Vi r deu katolischen Clems Uesterreichs-' razlaga neki duhovnik, da je pnnižcvalno za duhovnike, ker se morajo po obritem obrazu ločiti od drugih nioskih ter se jih pogosto zamenjsi z ^ledališkimi i^ralci. Kakor so se visoki čevlji odpravili kut zunanji /nak duhovuikov, tako se inorajo obriti obrazi.
*  Kdo komu   kaj   daruje ?
V   rodnem    kraju    moravskega    piša telja VdclavaKosmdkaje umri stir berač.  Občina je kupila  krsto in župnik   je   obljubil,   da   bo    pokopal brezplačno  berača.    Ko pa je slišala Koirr akova mati, da   hočejo položiti berača v  stari in   razeapani   njegovi obleki, je izbrala doma nekaj boljših oblačil ter jih   odnesla   v  kočo,   kjer je revež umri.    wAii,   mati«, je dejal materi mladi   Vašek,   »čemu   ga   ne obleč^jo  bogati,   saj  mi sami  imamo malo!«  —  »Sinček«, je   dejala   mati, »»bogatim daruje   bogati,   tc-da   reve ženi  moramo  dati   mi  revni!«
Razmišljen     profesor.
»Rhein. Kur« pnpoveduje sledeče o nekem škotskem pn l"t?sorju: Nekoč so pokhcali profosorja iz njegove delavnico na urad. Odhajajoč je na-pisal profesor na tabl co pri vratih, da se vrne sele proti tretji uri. Slučajno pa je prej opravil ter se vračal k svoji pisarni. Ko je zagledal na vratih pisano, da se profesor vrne sele ob tren, vsedel si je na stopnice ter čakal  tretje  ure.
Deset najslavnejsih mož.
Filolojfično drušUo v Florenci je eklicalo nedavno eeatanek iz vseh krajev in slojev, da se dožene po glasovanju, katerih 10 mož je danda nes najstavnejših. Brez debate so se sprejela imena: Marooni, Nansen, Carducci in fizik Pacinotti, ki je iz-nušel dinamoBtroj. O imenih kakor Lombroso, Edison, Koch, L.ister itd. se nišo mogli zborovalci zediniti ter so sprejeli konČno naelednja imena kot najslavnejdih mož. Marconi, Nan-gen, Spencer,   Carducci,   ToUtoj,   lb-
sen, Mommsen, Pacinotti, P. Wagner, Hackel  in Schiapareili.
*  Kneževina v najem.   Na
Kavkazu se daje ćela kneževina v najem. Jamščine je treba 100.000 rubljev. Kakor se kaže, bodo si tisto kneževino najeli podjetni Čehi. Ako pa se hoče zglasiti kak Slovenec, tuđi prav, naj se radi pojasnil zglasi v »Vyvoznfm spolku« v Pragi. Za monihe — naj si bodo Cistercijenci, ali Kartajzerji, alt konČno trapisti —• tam ne marajo, ker ne ma rajo za li-kore. čokolado in  samostanski sir.
dola lovskih tatov. V Zil lerthalu na TiroUkem je veliko in jako spretnih lovskih tatov. Zlasti o hožičnih praznikih so proizvajali svoje »plemenito kratkočasje« ter je marsikatero divjo kozo zadela svic-čenka iz lovskotatineke puške. V noči po sv. Stefanu pa so napravili lovski tatje v Dornauberku na mostu najemnikom lova in gozdarjem božično drevesce. Drevesce je bilo raz-svetijeno s avečicami ter so na njem bila darila — rožici 12 ustreljenih divjih kozlov (ofamzov) — za domaće logarje  in  stražarje  lova.
" Morilka. V Kereszteru pri Dchreczinu je umri nenadoma vpoko-jeni višji sodnik Julij Nanossy. Ker nišo našli po njem nikakega premoženja, padel je sum na pokojnikovo gospo-dinjo Kat. Varjas, ki je koneno tuđi obstala, da je svojega gospodar ja za-strupila z mišico, a njegovo premoženje 40.000 pa na vrtu zakopala.
* Ljubosumnost v brivnici. Pariški   listi   prijavljajo   sledećo   do g'odbico   iz   brivnice:    Znani   pariški bogataš    je    že   dolgo    let   zahajal  v znano brivnico na boulevardu.   Zad njiĆ pa sta  ga  kar   zaporedoma  vre-zala na obrazu brivska pomočnika in bogataš   si   je   poiskal   spretnejšega brivca. Pred malo dnevi pa je boga taša    srečal    na   trgu    pomečnik    iz brivnice na boulevardu ter ga pro3il odpuščanja, češ, da  je vrezal  na  po velje  svojega   principala.    Ta je  baje strašno Ijubosumen,   kadar se obrita gospoda dolgo časa mudi  pri blagaj-ničarki  v brivnici,   ki je njegova žena in  ker je nanj imel najdebelejšo piko in ne brez  vzroka, je ukazal pomoćnikom«, nsj  na. porežeta.
*  Čudodelen   recept.   Ame-riAki listi poročajo:   V   jMihvaukeeju se je naselila mlada zdravnica  dr. Lisbet Meier nasproti banki; kjer je   uradoval mladi Werner.   Kmalu   je   bil   do ušes zaljubljen. Toda? ker je bil že po naravi boječ,   zdihoval  je   dalje časa   zaman? a koneno je   čutil.,  da   mu   srce burno bije.  šel je   k   mladi   zdraniici, ki ga je preiskala, a ni mogla nič sumljivega najti. Zapisala mu je nedolžne  praške. In   zaljubljeni    uradnik  je   hodil   vsak dan v vizite,  dokler mu ni nekega dne doktorica izjavila,  da mu da zadnji  re-t-ept. Ako  nm ta   ne pomaga,   mu   ona sploh  pomagati ne more. Ko je na nliei \Verner razvil recept, eital  je:   „Govorite z mojo mamo!** In uradnik je ubo-gal,    zapro^il   zdravnico    roke   ter   bil uslišan; od takrat mu ni delalo srce vee nadlogc.
*  Morenje  ptičev   na La-
&kem. \l Mantue poroČa se »Nem-škemu Lovcu«, da je nekaj lovcev v dolini Regiolo pri Gonzagi ne daleč Mnntue minulo jeaen vjelo v enem dnevu v eno samo nastavljeno veliko mrežo blizo dosettisoĆ škorcev. Skupna t^ža tega plena je znašala 10 8 centov. Plen je bil prodan ne-kemu trgovcu s kuretnino v Mantui. To grozovito in strasno morenja od-teguj« nam koristne ptičke v že go-rostnsnih množinah. Kaj koristijo vse na drevesa obešene in pribite gne zdilnic«? Marsikateri škorec se več ne povrne in vsa prizadevanja v obrambo in varstvo za naše gozdar-stvo, poljedelstvo in vrtnarstvo ne-dolžnih in prepotrebnih ptičev so brezuspešna, ker se vedno razbijejo na tej vnebovpijoČi grozoviti samo-pašnosti polento- in ptiČežrcev naše sosedne kraljevine. i%h barbarov v pravem  pomenu  besede.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 24 januvarja. Današnja seja je trajala samo do polu 3. ure popoldne, ker ima pozneje sejo odsek za sladkorno obdačenje. Nujni predlog čeških radikatcev glede ustanovitve višje živino-zdravniške sole je bil le dve minuti v razpravi ter se je odklonil. Istotako je bii ođklonjan Klofačev nujni predlog, naj vlada razloži, s čim namerava pokriti nove stroške za zvišanje stalne vojske po novem brambnem predlogu. Prihodnja seja bo v sredo. Na dnevnem redu bo prvo branje sladkorne predloge.
Dunaj 24 januvarja. Polski člani v odseku za sladkorno obdačenje   so  začeli   v   sinočni   seji
obstrukcijo, da na ta način izsi-lijo zvišanje sladkornega kontingenta za Galicijo. Govorii je tuđi finančni minister. Nocoj ima odsek zopet sejo.
Dunaj 24. januvarja. V torek imajo skoraj vse stranke konfe-rence glede postopanja v brambni predlogi.
Dunaj 24 januvarja. Kršćanski socialci in nemška ljudska stranka vstrajata pri tem, da priđe takoj po dognani sladkorni predlogi v razpravo njih nujni predlog o spremembi poslovnika. Elaborat bo izišel v tisku ter mu bodo priloženi poslovniki vseh evropskih parlamentov.
Peterburg 24. januvarja. Za Turci jo se z nagli co tešejo v ladje-delnici v Kielu tri vojne ladje.
Sofija 24. januvarja. Blizu Kistendila se je izvršilo grozno klanje. Macedonsko četo 250 mož, ki je bila ubežala v Bolgarijo, a se je sedaj vrnila v domovino, so turski vojaki obkolili ter skoraj vso^pomorili.
Pariz 24 januvarja. Agresivno nastopanje nemških vojnih ladij v Venezueli se splošno obsoja kot barbarsko. Angleške ladje se ne udeležujejo streljanja na trdnjavo. Trdnjava se še vedno krepko brani, dasi je hudo poškodovana ter ima med posadko mnogo mrtvih.
Berolin 24. januvarja. Švedski kralj Oskar II. je bolan. Zdrav-niki so mu nasvetovali, da je oddal za nekaj časa vlado pre-stolonasledniku.
Poslano/)
Z ozirom na „Odgovor11 g. Ig. Zupan-a orgljarja v Kamnigorici v „Slovencu4* St, 299 pret. 1. in oziraje se ob enem na rPo-slano- g, Jurja MaguSarja iz Krope v „Siov. Narodu" št. 7 t. I. Stejem si v dolžnost, na tafca podla obrekovanja obema skupaj odgovoriti.
Vem, da „Poslanega- g. RfaguSar ni sam pUal, ker njegova vednost v pisavi ne šega čez osem črk, s katerimi ae meha-nično podpisuje, ampak kdo drugi, katerega pa rnenim, ni težko uganiti, sa.i iz obeli odgovorov odseva ista podlost in nizkota. Odgovoriti hočem nđ toliko radi žaljenje moje osebe, ampak oziraje so na prospeh žebljarake zadruge, katero z menoj vred pred svetom ia oblaBtmi napadate in da tuđi javnost izve, koliko je resnice na Vaših izmiSljotinah.
Zadruga se je ustanovila pred 8 leti. Začetek je bil, kakor povsod, resnično težak posebno še, ker je g. Magušar kot «dini zasebni trgovec, uvidel v njej največjega svojega sovražnika in jej zato vedno metal polena pred noge. Javnosti je dobro znano, kako bedni so bili Kroparji v oni dobi, ko jih je vlada in dežela morala preakrbovati s krompirjem in koruzo, da nišo glađu umirali. In zakaj ?! Gosp. MaguŠar, Vi vzdrže-vatelj Krope, ah ništa ravno v isti dobi imeli   najlepše   kupčije in  najbolj bogateli,
—  ljudstvo je  pa   lakote hiraloV   Dejstvo pa je,  da st3  Vi hiše,  konje  in druga po-sestra kupovali za žulje delavcev in se vedno
—   tuđi v javnosti   —   držali   gesla:   ,pol Krope mora moje biti". To vedo tuđi  VaSi najzvestejM oprode. —
Nasleđek temu Tašemu poCenjanju bila je ustanovitev zadruge in govorili ste tuđi v~i tedaj, seveda le pred nevednim svetom, da ste pripravljeni stopiti v zadrugo, ako se vsi trgovci združijo k skupnemu delo-vanju. Toda kda Vam bo kaj tacega verjel, saj Va5o baharijo poznam ne le jaz, ampak vsakteri ki je imel pri\iko kedaj obCevati z Vami . Seveda pri si. trgovski in obrtni zbornici in dragih kompetentnih obla-stvih bi n'če8ar ne opravili, kadar hodite zadrugo Crnit Ce bi se pokazali tak kakor ste v resnici. Držite se pač gesia: le črnitt in črniti nekaj bo le pomagalo in naposled zacruga brez podpore — v mojo osebno korist mora prenehati.
Veliko sta ome njena, gospoda napisala proti meni in zadrugi toda pravi vzrok sta pa zamolčala, zato ga hočem jaz javnosti podati. Vsakteri cenj čitatelj je prepričan, da v danaSnji dobi ročno delo — posebno oziraje se na železno obrt — nikakor ne more konkurirati z izdelki, koje stroji iz-delujejo in je ročno delo le še vprašanje najbližje bodočnosti — to vesta tuđi omen-jena gospoda. Zato je zadruga tekom pret. »eta nabavna si stroje, katere ji je preskr-belo vis. c. kr. trgovsko ministrstvo skoro brezplačno, z ozirom na povzdigo železne obrti v Kropi. Zadruga izđeluje sedaj vsa izdelke in poleg tega tuđi vijake, nite in verige, katerih g Magušar ne more izdelo-vati. Ni čudno, da vdarci strojev po noči in po dnevi tako nemilo bijejo na blago srce g. Magu5arja. Odtod torej tište krokodilove solze ! Zadružni delavci so bolje pla-čani kot VaSi, kar Vam lahko sami povedo, le vprašajte jih. Izdelki zadruge so lepai in čuditi se ni, da sedaj javkato radi kon-kurence in da Vas Vas svafc g. Župan grozi pregovoriti.daodpustite vae delavce. Kar le storite, zadruga bode preskrbela delo tuđi za-nje
Da zadruga ni na slabih nogah izkaisa« jejo od kompetentnih oblastev potrjeni ra-čani, ki lzkazujejo žo za leto 1901 blizo 60U 000 kron prometa in nad 10.000 reser-vnega fonda Letos, ko proizvajamo izdelfee tuđi s stroji, se je promet Se veliko po-množil in izboljSalo tuđi blagajnicno stanje. Ker bubnate v javnost, da zadruga nitna načelstva i. t. d. prosim vzemite v roke let opi« od g. Pelc-a in tamkaj najdete crno na belem protidokaz aa svoja laSnjiva oCi-tanja in namigavanja, —
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno Ie toliko, kolikor doloCa zakon.
Javnost slepite tuđi s tem, da člani iastopajo. Izvedeli bođ«te pa, ko zadruga izda letno poročilo pret. leta, koliko je na VaSih trditvah reanic«. Tukajfinjega župana đeyljete Tedno kot svetilo na mernik, ki naj oavetljuje Vaša savijanja, Čeft, on kot obCinski oče je tuđi izstopil, ne povest© pa da me je to zgodilo 2e pred 6. leti in da je bil dan zadruge komaj eno leto; ko je pa videl, da ne bode Cea noč obogatel, je izstopil.
Splo&no pa lahko s ponosom rečem, đa zadruga ni nikdar Se tako procvitala, kakor ravno v zadnjem letu in da, kdor le količkaj pozna razmere zadnjih let v Kropi, mora oCitno pripoznati, da so se razmere delavcev in gmotno stanje le po blagodej-pem učinku zadruge izboli&ale. Zakaj teđaj javnosti toliko peska v oči?! Sevede gad, kojega ste si na svojih prsih sami izredili Vam pije kri in to boli, kaj ne da ?
Kar pa se tiCe napadov na mojo osebo, pa nanje niti ne reagiram, !saj se vidi, da »ta pri vsej Vajini visokosti tako podlo nizka in bi bila poltmika z ljudini, ki ne * pu8tijo niti pred tednom umrlega svaka pri miru, čisto odveč. Ali je mogoče to Vaše sožalje lastni sestri?! Orgijarju g. Zu-pan-u. tistemu duhovitemu zagovornika pa bi svetoval znani rek: „le Cevlje sodi naj kopitar.** Tuđi njemu bi ne skodovalo, da bi mu njegov svak Jar parkrat raztolmacil
—   Knigge-ja   — katerega —  svet čudi se
—    kot   profesor drugih,  sam  le   predobro razume. —
S tem tuđi sklepani reelnim potom polemiko e Vama. Ako pa /elita nadaljnega boja, se ga pa tuđi ne bojim, toda ođgo-varjal Vama bodeni le — v Vajinem žargonu — gradiva mi re manjka!
V Kropi, dne 16. januvarja 1903
Franjo Šolar.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna  banka" v Ljubljani.
Oradni kurzi dunaj. borze 2 i. januar ja 1903. Halošbenl p*plrjt.          i   Đ«au   !    Blago
*•«•/, majeva renta    .   .    . !!   10120^   101*40
#2*/, srebrna renta   ...      10115    10135
4% avstr. kronska renta   .      10160    101-70
4V0       „      zlata           „       .      121—    12120
48/0 ogrska kronska     „      .       99 45|     99 65
4%      „     zlata           „       . !    12105    12125
••/• pO8OJilo dežele Kranjske       98 25      —■—
4*/«% poaojilo mesta Spljeta       99 75    100 75
4V.°y.       „           „       Zadra     100 —    101"—
4l/«°/cbos-herc.žei.pos.l902 ;   101—    101F0
4f/e CeSka deZ. banka k. o. ;j    9950    10050
4°/,        „         „          „         2. o. j!     »9 50    100-6O
4«/,°/o ssaat. pis gal. d.hip. b. !   100 45    10145 4V»*'8 pefit.   kom.  k. o.  z ;,
10°/, pr......i   10710    10710
4*/t0/« zast. pis. Innerst. hr. ;   ICO 75    10175 *•/«•/.     v       „     ogr.   centr. ;j
deželne branilnice    .  ,   10075    10175
41///« z*a^- Pia- °gr- niP- D-      101—    102 — fVt7« obi. ogr.  lokalne Ze- ;
leznice d. dr.    .    .    .      100'—    100 50
4V.#/o    ,>   ćeSke ind. banke       99 25    100 25
4c/0 prior. Trst-Poreč lok. žei.  ,     98—      99*—
4V«,     „    dolenjskihželeznic  i     99 50    10050
S%     m    juž- žel.kup.V, V, j   304-,   306 —
**/••/• **• P°8- za žel- P- °-     100'—     —'— ■recite.
Srećke od leU 1854 .   .   .      180-—    190 —
„     „      1860V,   .    .     249—    253-
,.....      1864 .    .    .      249—    263-
tizake......      161—    162 —
S56mlj.kred. I. emisije      268—    272 —
„    H.    „        li   267 25,   268 25
ogrske hip. banke .      257 50    25950
„      srbske a fra. 100— ji     89—      91 —
„      turSke.....ij   126—    127 —
BaeOika           srečke     .   . i     1935     2035
Kreditne              ,     ...      435—    438 —
InomoSke             n    .   .   .       83*—      87"—
Krakovske             B     .    .    .       75—      78-—
ljubljanske           „     .    .    .       73—      78 —
Avstr. rud. križa   ,     .   .   .       65 75     56 75
Ogr.      ,(       ,,       „     .   .    .       2826,     2925
Eudolfove              n     .    .    .       73-—      77 —
SalcburSke             „     .    .    .       74—      78 —
Dunajske kom.     n     .   .   . i   436—    441*—
Delnice.
Južne železnicej   ....    I    58 5C         5950
Državne železnice .    .   .    .  \,  696 5t;   697 50
A.vstro-ogrBke   banCne   del.    1565 — j 1575*—
Avstr. kreditne banke   .    .      700 25!   70L25
Ograke        „            „           .     743 50    744 50
2ivno8tenske          „      .   .      256 25    257 25
Premogokop v Mostu (Brux)  j  710-—i   714*—
Alpin8ke montan   ....      393--    394*—
Prafike Želez. ind. dr.    .   .    1630—  1645 —
Rima-Muranyi.....      488—!   489 —
Trbovelj8ke prem. družbe,   i  399— j   402 —
Avstr. orožne tovr. družbe      324 — I   327-—
Čefike sladkome družbe .  ,, 160 —    162 — ¥ alate.
C. kr. cekin......       1133      1137
20 franki.......       1906      1908
20 marke.......       2340     2348
Sovereigns......       2394      24 02
Marke........      117 lf    117 35
Lafiki bankovci.....        9&-3C       95 50
Bublji........     25375    25350
Žitne cene v Budimpešti.
dne 24. januarja 1903. Termin.
Pšenica sa april ...   za 50 kg    K    7 71
BŽ          „  april ...    M  50  „       .      667
Koroza   „ maj   .   .   .    „ 50 n       .     581
„         „   julij   .    .    .     „   50   „       .,5 94
Ove«        „   april ...    „  50  n      .      615
Efektiv. Neopromenjeno.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni do-maCega sdravila, katero se d£ tako mnogo-stransko porabiti, nego ,,Mollo-vo francosko a^anje in »olu, ki je takisto bolesti utefiu-joCe, ako se namaze ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in tlvce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*9O. Po po&t-nem povzetji po&ilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DDNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL Lov preparat, Eaanamovan z varnoatno znamko in pod-piaom.                                                 6 (lo-i)
Prav domaee xdrai Ilu, katero «e že nad 40 let hrani za vsak slučaj v neka* terih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c kr. dvoraega za-lagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo ne varao ranil, rabi •e pa tuđi, da se prepreci nevaren prisad, tako da se rana po hlađilnem, boleCino Bmanjaujočem Tplivu mazila hitre je zaceli. „Prasko do mače mazilo" iz lekarne B. Frag-nerja v Pragi ae dobiva tuđi v tukaj&njih lekamah. — Glej inserat!                         u
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno dttluj« dobro znana
antiseptlčna   -
Melusine  ustna in zobna voda
katera utrdi dlesno in oda»trf»ujujr
nrpr^etno  »»po Iz imat* m utrlilenlea z nftvodom 1 14.
Elazpo&ilja se vsak dan z obratno po&to ne
manj kot 2 steklenici. ===== Edlna zaloga. ==
Zaloga vseh. preizkušenih zdra-vll, međic. mil, nteđicinalnlh vin, Specijalitet, naj fi n ej ft ih par-fumov, kirnrglčnib obvesv sve-žih mineralnili vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgraienega Fran Jožetovega
iubil. mostu.              (206—1)
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 9. do 21 januvarja poslali prispevke p. n. gospoda in društva: UpravnUtvo ,Slov. Naroda44 287 22 K, uredništvo .Slovenca" 62.60 K, Iv. Bonač od družbenih svinčnikov 40 K, post. uradnik K. Mehora v D.vači zbirko B K. nadučite.j Mat. Šmid v Podgorju pri Slov. Gradcu zbirko 10 K, „Slov. klub celovSki" 60 K, Nasprotniki domačega pre-pira v X. 20 K, „Uradniški tamburaški kiubu v Ljubljani ob svoji božićnici 22 76 K, žup. Fr. Zdolšek pri Sv. Jerneju (Štaj » dar INIo-horjanov 2 K, kapi. Fr. Oranif: v Trnovem 2 K, dek. Mih. Arko v ldiiji in prijatelji 17 K; za nOrmo5ke spomine" so poslali: dek. J. Žičkar v Vidmu 10 K, poso-jilnica v Ptuju 4 K, vodja Rih Dolenc na Grmu 4 K, clr. Fr IleSič v Ljubljani 2 K ; podružnice: inoSka v Kobaridu 40 K, na Vranskeia 170 K, ženska v Ribnici 171 K, sa Šmarje in Slatino 97 K, v Cerk'jah 98 K, Ženska za Aidovgčino in okolico 102 K, ženska za Sr. Lovrenec nad IMariboroni 70 K. moška na Vrhniki  112 60 K.
BUgajnlštvo   družbe  sv. Cfrila   in   Metoda.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: 0. Radoslav Pevec, sv. Pavel pri Preboldu, Štajersko, 7 kron 04 vin; nabral pri plesnem venčku trgovskih sotrudnikov v sv. Pavlu (gg, Zanier, veletržec v sv. Pavlu in Sirca, župan v Žalcu sta darovala vsak po 2 K. — Gosp. Viktor Hugo Tančič, uradnik pi-vovarno J Kozler & Co. v Šiški 5 kron. Skupaj  32 kron 04 vin.
Za ..Glasbeno Matico" : Gosp. P. L. mesto prispevka za v Pizen poslano vino 5 kron
Za .,Slov. planinsJco djuštvo" : Gosp. P. L mesto prispevka za v Plzen poslano vino 5 kron.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. januvarja: Ivan PotoCnik, dninar, 43 let, Radeckega cesta St. 11, 8rčna napaka.
V deželni bolnici:
Dne 18. januvarja: Terezija Jerele, go-stija, 40 let, jetika.
Dne 19. januvarja: Davnriu Rovšek, fotografov sin, 2 leti, pljučnica.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306 2.    Srednji zračni tlak 7360 mm.
r"čas~^*^e~^P
4    °P«[o-£Xra   |:    Vetrovi       Nebo |vanjavmm    gg________________
23.   9. zv.  ' 7410   —130 si. avzhod    jasno
24.   7. zj.     7428   —165 sr. jvzhodi   me^la „    2. pop.   7435 i— 9*7 si. jvzhod   oblačno
Srednja včerajšnja temperatura —12 6°, normale: —2 2°.   Mokrina v 24 urah : 0 0 mm
I          Zahvala.         I
^m         Boleatno    potrtega    srca    nad  ^B
^M zgubo ljubljenega soproga, gospo da ^m
I Miroslava Drenika I
^M             pom. mest   uradnika              ^M
^M izrekam najiakrenejSo zahvalo vsvo- ^M ^M jem m v imenu sorodnikov vsem, ^M ^m zlasti časti tim darovalcem vencev, ^M H blagorodnim gg. mestnim in magi- H H 3tratnim svetnikom, uradnikom, H ^B uslužbencem, prijateljem in znan- ^H ^M cem za spremstvo predragega raj- ^M ^M nega k večnemu počitku.                 ^m
H               Ivana Dnenik    H
H (235)                      vdova.             H
Teško prebavljenje   |
katar v 2©lodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do Jedij, zgago itđ^ kakor tuđi
katari jt sapnlku^
zasliz«njot   kašelj,   hripavost so one   bo-lezni, pri ka terih 86
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
po izrekih  medicinskih  avtoritet  rabi b osobitim uspehom.        (70—1)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Pfttru Lassnlk-u in v vaeh lekarnah, večjih I Specerijali, vinskih in delikatesnih trgovinah   '
Zaradi   bolesni   laatnika   ae proda   iz  proate  roke
blizu Ljubljanef   v kateri se na-hajate 2 dobro upeJjani obrti.
Kje r pove upravništve »Sioven-skega Naroda«.                            (243—1)
V Gorjah9   blizu bodoče železnice,
se da v najem
Hiša ima 12 sob in 2 kleti, pripravna je za prenočišče tujcev.
Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«.                                   (218-2)
Zgubil se je velik
osa- -r>^^^.^ ^8^ v^s9 Jt>*=^^ -asa
pasme : angleška do^a. Pes je mlad, ; kratke »ive dlake, belih prs in velike ' rast*. Kdor   bi vedel,  kje  se nahaja, se prosi, da naznnni pismpno  ali ust-meno  lastniku  Antonu   Strukelj na Trati  poleg  Št. Vida  nad   Ljub-ljano   proti primerni  nagradi.       (241)
w Veliko denarja!  1
do 1000 K na mesec morejo si poSteno pri8lužit iosebe vsakega stanu (kot po-stranski zaslužek). Natančneje pod „Reoll 11811 na Annoncon-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schickatr. 6. (2786—33) ^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
V novozgrajeni hiši v Sod« nijski ulici med ogelnima hi^ama %%. Čudna in Hribarja oddati je za I. avgusts
6 pritličnih prostorov za prodajalne ali  pisarne,
4 stanovanja s 4 in 6 so-bami z vsem komfortom v  I.  in  II.  nadstropju.
Oglasila za ta stanovanja spre-jemajo se le   do  15.  februvarja.
Dalje :
3 stanovanja   s 3 sobami i v III. nadstropju in
8 stanovanj z 2 sobama v dvoriščnih traktih.
Pojasnila daje Alojzij Vodnik,
kamnosek.                            (236-i)
Solicitatorja
(240-1)   vsprejme notar
Hudovernik v Kostanjevici
Vstop  s   15.   l^hruvarjem   1.   i.
Preklic.
Vae razžaljive beaedo, katere sem dne 4. in 9. t. m. v Domžalah i/ovoril   o   ur.   Josipu   Adamiču,
posestniku in vrvarju v Domžalaii, prekličem  v polnem obsegu.
V Domžalah, dne 21. januvarja  l(J0i5                                       (226)
Andrej Kovač.
"CJret<a.ia.o aovoljena        (2^4)
posredovalmca stanovanj in služeti
G. FLUX
Gospodske Tilice št. 6
Posli vsake vrste, zlasti kuharice, sobarice« bone, varuhinje in nataka-rice dobe vsak dan dobre, stalne službe (tuđi začetnice) v zgoraj imenovani pisarni, natančneje istotam.
Sreckanje 3. februvarja!
Prodajauio:
1  laske križeve dobttno srećke
1   stolne   cerkve  dobltne  srećke
1   srbska tobaćne  srećke
1 Josziv (Dobro srce) srećke
proti   28l/t mesečnim  obrokom   ž   K   2.—
ali        22             ,,                             a   K 2.5O
ali za gotovino K 46.
Vsako leto j*  11 sreCfeanj.   Glavni dobitki: K 30.000, K 2O.OOO, frank  1OO.OOO  itd, Takojšna samoedina pravica na dobitek 1. obrok s poStno nakaznico.  Pole srečkarj| gratis.                                                    «217-1)
Menjalnica   Friedlandep & Spitzer
Dunaj  l.f  Schottenring  1.
Kdor želi kupiti
dobrega vina
iz Požeških goric, ki rede posebno rkusno kapljco^ ki je na đaleč in na široko znana po svoji dobroti in po stalnosti, naj se obrne na mene. Lansko leto sf>m dobil iz svoj h vinogradov do 300 hektolitrov izvrstnega vina in ga, prodajam kolikor mogoče dober kup.
S spoštovanjem         (190-2)
Gj- Jovanović
v Požegi, v Slavoniji.
Carina na svilo
je tako nizka, da razpošiljamo na^e svileno blaga po najn?žjih en-sros cenah, poštnine in carine prosto, zasebnikom na metre ali za ćelo obleko Velemoderne vzorce  Crne,  bele   in   barvane   baroe.     Prelepi   foularJi    od   K   liiO   naprej.     Vzorci
franko. Po§tnma za pisma 25 h
Toiuriiisha ziezn z»  Mvlleno  blago
Adolf Grieder & Comp., Zurich N. 10.
4 (14—1)                                kraljevski dvorni zalagatelj.    (Svica )
Ols:lic
C. kr. okrajna sodnija v Kranju   naznanja, da se bode
dno   28.   Januvarja    19O3
ob IO uri do po I u dne pri tej sodniji vršilo zakupodanje hiše št. 40 ^osp. Jakoba Killerja iu osobito trgovina z železom   pod tvrdko   MViljem   Kller" v Kranju za dobo od 17) let. Zakupnina znaša najmanj 4400  K.   Zakupili po goji se lahko pregledajo pri tej sodniji.
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek II.
due -2. januvarja  l'.»0r>.
f Kafjenovega? |
škM v konfekciji,  bo   pač  vprašala  vsaka   dama   in   zato po-    J
J^   strežem v sledečem s tozadevnim naznanilora:                     j
p            Najnovejše je:   paletoti,   ovratniki,   damski   kostimi     :j
■ kn    in jopice brez ovratnikov   z   zaprto   ali   odprto   farono,   iz    jjj
li     sivega, belopikčastega in cebelin-blaga. — Tuđi obleke za    J
l!     gospode se  izdelujejo  po  najnovejši  modi  samo   iz sivo-    {.
I!     gladkega, progastega in pikčastega blaga.                                 5
11)           Ravnokar sem se vrnil   po daljšem bivanju   na Punnju    ij
iu     fer sem  pi i: csel s ^eboj  najlepše vzorce,   da increm svojim    ,J
Ih     p. n. odjemalceni postreči z najnovejšim blagom         ^             [Jj
I;           Gotove obleke ali tzgotovljene po naročitu.            ;
I i                 K og'eilovanju vljudmo vabi z veleapoštovanjein                            (2, 8 — 1)      |^
K               O.   BERNATOVIG               2
I      ..Angleško sklad lij oblet". vogal sr Petra io Iiesli^e ceste.     ;
^M■ i *«-™ '■' '      i ..     i ^   iBisr~T~T-.-j-._f___iu.''._ -i" '■ r.-*.n    ' -"     "ti"" _mm-- aZ—_".!""'- -^"" " ' M™r'v """'-' "■"■'■   "   i ' ■»"                                                   -     "•—^^^—M M,,^ ^*
Josip Reich |
-^ parna :-*-         I
barvarija in kemična spiralnica ■ ter lika nj e sukna         I
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.1
se priporoča za vaa v to stroko spa- ^m
dajoča dela.                         Wm
FoMtrezbtt   toenu.                 M
4                    €ene   nlzke.      H
'^■IHi^iHHHHIiHHHi^BHIiHil I------------■—' "------------------:-
|     Optični zavod     :
IJ. P. GOLDSTEIN «
|    Ljubljana, Pod trančo 1
f           priporoCa svojo veliko zalogo           v
jf   vsakovrstnih   očal,   lovskih  >:
z<   in potnih   daljnogledov   ter  ,.
§   vschj optičnih   predmetov.  ^
■|         Zaloga in edina prodaja         |
I rrilori.ogrrarrLOxr | 1        za zaznamovanje parila,        f
i                '•"•'               ;-
I ? grammophonov S :
f   ki igrajo izrecno močno in natanCno.   |s
|s      Stari trg 21.   Glavni trg 6.     ^ ij4                Vegove ulice 12.                ^i
m     Pekaru a     ,n h|    m slascičarna     rn
IjTžalažSTkI
m ^ —=            ^
•g    Prodaja moke    g
al       in raznovrstnih živil.      nj
W   Prodaja drvinoglja.   I
a? '                        —* m
(J. S. Benedikt !
v Ljubljani, Stari trg
tik    glavne    prodajalne na   voglu).
Najvećja zaloga
klotmkov
najnovejše   fapone.        I
Prodaja na drobno in debelo.     I
Avpst Agnola
Cn^ezna svetilta. Ljubljana li       Dunajska ^_'      cesta 13.
^^^ zaloga
JT?1^^^,        steklenine,
y^^F       porcelana,
^^g               svetilk,
^^^^^             zrcal,
jfaHL       Sip itd. itd.
WnndErlampe.    poce^ŽJlh
Kdor trpi na padavi bolezni, krda ali dragih nervoznih bolestih, naj zahteva bro-§uro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehu»nen-Apo-thekr, Frankfurt »./Kl*        (213&-21)
Clccnea
sprejnie žpecerljslu* trgovina v IJublJttuh        (164-8)
Naslov  v  upr.   ^Slor.  Naroda".
Pri parni žagi v Dol. Logatci
IŠČe se   za takoj  spreten  in   dober
brusač.
Plaža po dotrovoru. — Pismene ponudbe je nasloviti: Parna žaga v Dol. Logatci.                           (?40— i)
V tobačni   trafiki   in   po-sredovalnici za službe
A. Kališa na JurčiČevem trgu se od zdaj zanaprej dobivajo razna <,%Slo-vcnskrga Ifaroda^ tuđi tr-žaski ?,Šferat** in vsi dunajski, graški in več ilustriranih listov in prosim, da si p. n. čitateljstvo tam preskrbi svoje časnike.
Z velespoštovanjem (82-3)          fi9    3[3"*#
3(omptoarist
z   večletno  prakso,   dober   korespon-
deni    in    računar,    želi  popoldan-
skega opravila, in
koiuptoaristinja
s srednješolsko naobrazbo, išže sluibe
: i78_3)         za ves dan.
Ponudbe pod šifro „Kapital" na upravništvo   »Slov.  Naroda«.
! ' '
*    •    • Ker napoei   pravi   čas  za uživanje
3(ulmbaškega
redilnep in krepilnega piva
je važno vedeti,   da se isto   dobiva pri tvrdki                  (11—19)
Kdmund Kavčić
v Ljubljani nasproti tramvajske postaje „Glavna pošta".
Velja   *»  uteklenlco   fi€l  vln.,   brez stekJeiitee 4N vlnarjev.
Vabilo
k
redneffiu občnemu zboru
Okrajne posojilnice v Mokronogu
registrovane zadruge z neomejeno zavezo katcri se bode vršil
dne S. februvarja 1.1. ob 3. uri popoludne
v posojilnični pisarni v Mokronogu. Dnevni  red:
1.) Poručilo načelstva.
2.; Potrjenje letnega računa.
o.j Razdelitev čistega dobička.
4.'i Volitev   ravnatelja,   4  udov   in 2
namestnikov načelstva. <">.> Voliter 2 računskih preglednikov. G.i Sprememba pravil. 7.) Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vabi (223)                       načelstvo.
Suehardž <%> MILKA
čokolada   iz  čiste  sme-i tane v tablicah in zvitkih.
Smetan3 jako bogata.
mlefina čokolada.
Uajnovejše iz svetovncslavne tovarne za čokolado.
Pa SUCHABD.
PlDss-Staufer-jev klej v t«fe*lt>lM im ■telimie»fc ▼ečkr&t odlikovan ■ slatimi in srebrnim! ■▼otinjami, • kaUrim se lahko slepijo slomljene   stvari,   ima  na   prodaj   Vran M*llm»an w  LJul»IJ»nl.        (74—2)
Prodajalka
v   trgovini    zmožna   in    ki    prevzame
tuđi  samostojna dela,   Jćeli   službe«
Pisma    ee     proai     pod    ,,500",
poste restant^  Ljubljana.              (230)
^^^T  •*•!•   i*mm!    ^^H
^■k-jtc* ▼ otpoikik c*d*T*h a *«*^H ^M tiioi B*hT»l»i«i pisni poiilj* M ^B 4itkr«tao a* »0 Tim. t arstr. ^M V^^^            wm'—^-   (oapa           ^^^B
^^^ B«um i. w. tao un-^^m     o>
V novoz^rajeni hiži V Sodfiij* skih ulicah, poleg- hiše dr. Kri-sperja,   odda   se   s   1.  majnikom   t   1.
stanovanje
v II. nadstropju. Isto obsega 5 sob z vsemi   pritiklinami  in  kopalno   sobo.
Istotam odda se dvoje sob V pritličju, pnmernih za pišamo, tuđi kot mesečne sobe posamezno ali obe skupaj. K eni sobi spada tuđi soba za slugo.
Vpraša se pri F. Supančič-u, Rimska cesta št. 20.              (188-3;
Maduaroilua panorama.
Ljubljana, Pogačarjer trg.
Fotoplastična umet. razstava.
Danes,  v soboto, dne 24. januvarja, zadnja razstava:
Zanimiv  obisk Buffala
kakor tuđi
čudovito potovanje k
Niagara slapom.
N«J nlhee ne zamudl, ogledati si to prekrasno serijo«
Od nedelje, dne 25. do vštev&i dne 31. januvarja:
prvo zanimivo potovanje
v 3(rkonoših»
Zabavnih   in   amisantnih je pet novo došlih
inutoskopov.
Mdor  se  hočf  »mejatl,  naj   tea;a
ne zamudl.
Za 5 krat se plača 50 vin.
OtTorJenu vtiak dan, tudl ob ne> deljah   In    praznlklh,   od    9.   ure aejutraj   do 9. ore asveeer.     V23 2)
| Ind. Kirbisch-a sla&ićarna
v Ljubljani, Koigresii trg
priporoća             (3246—6)
pustne krofe.
jSflT" NaroCila na zunaj se izvr8ujejo toCno.
II najem za 6 let
oddam    s   I.   julijem   I9O3    svojo
v   Igavasi   pri   Staremirgu   pri
Rakeku (Notranjsko) a trgovako in ^OBtilniSko obrtjo ter z vso, za obrti potrebno opravo. Odda pa se tuđi prodajalna zaae in gostilna zaae, ozi-roma se odda gosti Ina tuđi na račun. Natančneja  pojasnila  daje lastmk
(15&4)   Fran Žagar Markovec, Starltr? pri Sakeku.
Bdttiger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseb podgan, strapa
prosta za ljudi   in  doznače 2ivali,   a 40 kr.
in 60 kr.. se dobiva samo
v   deželnl     lekarnl     „pri    Mariji
pomasraj" HI* Leustrk-a  In   v   le»
Uarnl   Lb a I da  pl. XrnU6ezy-Ja v
■Jtibljanl.
Z uspehom podgansie smrti sem bi] jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem nasel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomar priporoCam to sredstvo.
Schweinfurt, dn^ 11. febrnvarja 1899.
(2208—19)                li« I&ree, mlekarija
^Ver so me pri meni zglasile jako ^% številne stranke, iikajode stanovanja sa februvar in majnik, prosim uljudno p. n. gg. domaće poseetnike, da mi pravoćasno naznanijo odpo-vedana stanovanja ali tuđi taka, ki se bodo odpovedala.                 (179—2)
Posredovalnica za službe in stanovanja
A. Kališ, Jurčieev trg.
\   RIV1ER/I-  / 1    VIJOLICE    /
I PRAVI VIJOLKNI   OUH   9
IAM0TSCH&C2,1
M          VCAHfU        \
primerna za skladišče ledu, v (175—6)    mestu ali zunaj,
se takoj vzame v najem.
Ponudbe   pod   „E.   K/'   na
upravništvo  „Slov. Naroda".
C- kr* priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovijah
priporofia svoj pripoznano izvrsten J^«^M*«Vl.a.m.«l — cc-iBMMaž v vedno jednakomemi, vae od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledć tlakovne in   odporae trdote đavlr« Dadkrlljujoel dobroti, kakor
tuđi evo je priznaco izvrstno «b.vj>ba«»*
Prlporoćlla   In sprlčevala
raznih   a r a d o v   in   najsiovitejsib   tvrdk   s o   a a   razpolago.
Centralni urad:                      (2609-14)
Dunaj^ I.f Masimillanstrasso 3.
1 Prva kranjska niizarska zadruga
I           v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoca si. obcinstvu v naročitev razDorrstne tein ne in likane sobne oprave iz subega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. ^% rllk» zaloga raznovrstne izdelane oprave 1a salone ^ spalme In Jeđllne sobe je na izbero ce-njeuim narocnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoca
Jos. iirhar
načelnik.                   (81—3)
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER 1V1AJD1G
*w  Omliui9   C3-xr*.*3ccL  oesta  itev. 153 prlporoča   svojo veliko  zalogo
najboljieg« teleza In j©kla, ploOevln«, žloe, kakor žico za ograje, Rte ieleznlno, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnlh žag9 poljadal-skega   orodja   In   sloer  orala,   brane,   motike,   kose,   srpe,  grablje  In strojev; vsakovrstnlh ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za -»*~r     ' vrata In pohlštvo, irebljev, vijakov in zakov, hišne In kuhinjske pc   .   .    ! tehtnlo, sesalke, meril in utezi, raznovrstnih stavbinskih potrebiM   i V    | vsega druzega blaga za stavbe, hlše, vrte ttd.                      !
Traverze,   cement,   stresna lepenka,   trsje za obijanje stropov (siotj^ londene oevi, samokolnioe, oprav za strelovode,   ter vse v stroko lev
lezne trgovine spadajoče predmete.
Pa^* TometieTra. illiadreu, xxaj*boljie \izxae)txio 0z\ojile>. *^Pi
* Bogata izber vsakovrstnih. nagrobnlh kritev. *
Postrcžba točna.                                    |        Gene nizke.
BiB ■e^BJMOTHBBHB      stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šlvmlnl    »troji    po   n^lnla^Jl   cenl.
BI«11^1«  in   v to  stroko   spadajofia   po«
pravilu izvrSuje dobro I ti «#*t*o.
I     A. KUNST    I
^          -v- Ljubljana   :■-          I
4   ŽiciOTrslca ■ulice -i.   ^
;   Velika zaloga obuval   ;
^    lastnega izdelka za dame,   gospode   £ <4          in otroko je vedno  na izbero.          *-
<    V8aker9na caroCila   izvr^aiejo   se to-   »>
<     Cno   in   i>o   nizki   ceni.    Vso  mero   se    ► J    ahranjajejo in zaznamennjejo.        Pri   J 2   zunaujih naročilih   bi a ?o voli naj  se  C
<                      vzorec vposlati                    ►
fTfTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT^
I Ign. Fasching-a vdove i
*           ključavničarstvo          *
5   Poljanski nasip št. 8 (Reichm hlša) 5
3«        priporoca svojo bogato zalogo         jt
» j&tadilnih  ognjidA |
J   najprlproslejalh kakor tuđi najflnejšlh,   J
S   z Soitc medjo ali mesingom muntira   %
%   nih za obklade ? pečnicami ali kahlami.   at
jj   Popravljanja  h'tro in po ceni.   Vnanja   jj
j^             naročita se hitro izvrfie"              jg
%                                                        %
*%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%*
Alojzij Kraczmer I
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in   harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
Zastopnik  c. kr. dvornega in komor-nega tovarnarja ,fglasovirjev:
~M^dm   MM o s ^ n d.«» k* MT^i «••
Ubiralec glasovir-      f_^tfto-L.
jev v glasbenih       BhlteSsBBK zavodili „Glasina  ^HBBBSm
„Filharmonično      ^^BJHhO[ druStvo"Y Ljubljani    jj^"^^BHa^
/za polovico cene\
SiitiiEiifl lil;i
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoca
R. Miklauc
Ljubljana             4
I  Špitalske   ulice   štev.  5.
mv^mmWm2EbM?imm^mwS^S^^^R
Wfr   L MiKusch ^JH
^^|k#   tovarnfi «i**žnikov      ^^^H
|H|     l\m\m. Mastni trs.      ^^H
i     ^^         ^^         ^^           ^^      ^^         M^.
^LFRi Pi ZAJEG
Vn^ii. f IJubijana
3^flj^Hf^rp| Stari trg  štev. 28
t9HE^9||aJK*J urar,   trgovec   z.   slat-
J^KKffl»W8Wy  Nikelnaata   remontoar
<^^&lKtV*^ Srebrna  cilinder   rem.
nra od gld. •»•—• ■J^"   Ceniki zastonj in franko.   "WB
MODERCE
natančno po životni mert za vsako starost,
za vsakrživot in v vsaki faponl ■                                                                                     co
° *°          T     ^^^^^^^*           *° -2
prlporofa
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
^ :♦:  ":-4>i!   ■♦:-   !♦>    -i   ;t»    -«t»:   "*~:   i^r ^i    -t>i    wi   <«* ffl
!   Važno!    •»«   Vašno!    j
| gospoje, trgovce in nejse.;
I    Najboljša In najcenejša postrežba    \
-   za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja,     .
*    korenine itd. tud   po Kneippu, ustne    " |    vode in zobni prašek,  ribje olje, re-    | I    dilne   in  posipalne   moke   za otroke,    ^
*   dišave,   mila   in   sploh   vse   toaletne   --i   predmete. fotogrrafiene aparate   i
-   in p«treb§flne, kirurglćna obve-   -1  žita vsake vrste,  sredstva  za desin-   -|   lekcije, vosek in paste za tla itd. —   i
-   Velika zaloga najfinejšega ruma in   ^
*   konjaka.   —   Zaloga   svežih   ml-    -$   u era Inih vod   in   solij   za   kopel.    *
I     Oblastv. konces. oddaja strupov.      i
I    Za.   đfeft<vj|■*#»*• oj €5«     i
j   posebno   priporočljivo:    grenka   sol,   ,
■   dvojna sol, soliter,   enejan,   kolmož,   2
I   krmiino apno itd. — Vnanja paročila   ?
I         se izvrSujejo točno in solidno.        4
i         -K  Drogerija s*-         i
j Anton  Kane ;
|  Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.  \
Klobuke
najnovejše fazone
ppipopoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg 11.
■&==!gg^gBggL-.-~i^TEgn3EZiTrxiJL>BI
! Anton Presker
I krojač in dobavitelj unlform aistrij- | I skega društva zelezniških uradnikov I
i   Ljubljana, Sv. Petra cesta 16  j
I   priporoča    svojo   veliko   zalogo   |
I)        ^^t^        gotovih         1
ili     ^^^^^^^^         oblek za |
1    A^^B^^R   gospode   in 1
S^^^H^H       dečke!      jj ~  ^^^^^fl^^l  jopic  in       1
1   ^^^^^^^^B       plaščev |
I ^^^^^^B za &°sPe* 1
I^^^M^ nepre-        4 | ^^^^^B         močljivih i ^^^^H    havelokov I Obleke  po  merl ae po najnovejSih   II ozorcih in najnižjih cenah izvrSujejo.   1
I     „LJUBLJANSKA   KREDITNA   BANKA" Akcijski k.pH.i k 1.000.000—      v Ljobljaiii, Špitalske ulice štev. 2.            Podrutnio« « spljetu.
▼se   vrsto rent,  sastavnih  pišem, prijoritet,   ko-      i-irftbaarTSdnn«S«ilIniri«  in       ^1^^^?!   «™Scl    ^ J«^    '▼ tekoCom  raCunu  ali  na  vložne   knjilice  proti munalaih  obligacij, ^^delnic. valat,   novcev     ^^c^^^^T  m       "^KS^^^f "^     ***** obrestim    Vlo^eni  denar oorestujeP cf in devis,                                                 "^       ."^ ,     .   .    ,   .            a.               •     .      .         ,.                             dne vloge do dne vzdiga.     297§—24)
Prome«e Izdaja k v„k«mu irebanju.        „^^! ^JZ^JT «      U'tZ"^6«          Promet s aeki in nakaznicami.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
oddaja v svoji lastni novozgrajeni hiŠi na Dlinfljslal CCHti w najem S I. avguttom 1903                                                               (167—2)
dve prodajalnici
v ironti na Dunajsko cesto, vsaka s skladiščem in kletjo ter
QS§T devet  stanovanj  "£Q
v I., II. in III. nadstropju po 3 in 4 sobe z vsemi pritiklinami. Vsako stanovanje ima kopalno sobo.
Poizvedbe v u radnih urah v pisarni Hiiiet^lne posojllnlee  IJub-IJaniiiLe okolice v IJublJanl^ Marije Terezije cesta *t- I.
^^ Ta vojaška prlpravnica za aspirante enolstnlh prostovoljcev in aspirant« ka- ||§£ ^^ detnih sot j» vsled naredbe vis. kr. hrv. slav.-dalm. dežeine vlada oddelak za 111% jpi   nauk In bogočastje z dna 23. junlja 1899« tt 8330 pod državnim nadzorstvom. j^^
1 vojaški pripravljalni zavod 1
O         Šola in internat: Berislavičeva ulica 12, I. nadstr.         ip
^S                                          Ta izborni zavod za izobrazbo                                           |^|
Q      asplrantov   zri   iertnoN-tiie    prostovoljce      |§
Q 6-mesečni  letni  glavni tečaj. %
Q                               Starost s 16—2O let.                               Qj
^P            V tem zavodu, ki je za mladino posebne vrednosti, morejo mladenlčf, ki   ^^
^s   nišo radi kakih   raalo^ov d ^vrSili   svojih naukov,   brez   ozira   na   predznanje    in  ^^L
^ž   poklič, ne samo doseči pravico enolotnih  prostovoljcev, nego si morejo tuđi v   ^^
^H   meščanskem »tališču zagotoviti društveni  položaj, fcakor tadi doseči ćaatniško   ^^
^3            Vse te pridobitve so postale v izobraženih krogih uprav potreba, da čio-   SP
^^   vek v 8ocijalnem življenju more nekaj veljati.                                                      T^
j^            Dosedanji sijajni uspehi strokovnega pouka nudijo vsakomur najzaneslji-   «^
V^   v©j5e jamstvo, ter ravnateljstvu ni treba Se nadalje naglašati, kako si temeljito   1^
^H   prizadeva izobraziti izroCene mu dijake.                                                              ^p
^^            Zavod preizema  istotako pripravljanje vseh ostalih   vojaških   aspirantov.   pC
^ V notranjem zavodu popolna preskrba z vojaško strogim š|f ^                                                   redom  in  disciplino.                                                   38^
^p             Natančneja navodila  kakor tuđi program a imenikom učencev,   ki so na-   |g
^|  pravili izpit, daje na zahtevo brezplačno                                                    ^227—1)   gp
%          Ravnateljstvo zavoda v Zagrebu          P
^      Berislavičeva ulica štev. 12,   I. nadstropje.      g
j^J                         W*r    Vpl»iije   tie   visak   dan.    *^*i                         ^C
Stroji za pripravljanje krme.     I
Rezalni stroj 1 za rezalnlco,                ^^^^^^^        ■
w pa(ento%anim   vrt I Inim   kroznlni  niazll-       AŽ^~^£\ ^^^,       I
nikom, predio Jako   lahko ter  i»e  iirthran^  JV&l    ^^L\     ^k       ■
Rezalnlltl za repo lit krompir. ^^f^ć^^^^glBi jfJllliil za flrobljenjc ln iiiečkaiije. |j|Mj^WfpP^Si Parllnlkl za žlviimko Klalo.          ^SB*"r-/l Bi\     jtl
Prenosili Nieililnlkl zu lcotle              ^^&o^^^^l
z emajliranimi ali neemajliranimi v   .žnimi kotli. st >jeCi             ^^^gpggŽ^JM^,
ali prevozni, za kuhanje ali parenje klaje, krompirja,                  ^^3F^^^^^WM
za muoge poljedelske in gospodar  <& namene itd. dalje                    ffl[   g^-"      l^"p
Kuruziil   liiNelliilk.l?   «>iMtllnlce   za   žito,   zblrttlnlKl (trljerl>^   »tl«R»lnlc*C   za SCiio 111 Mlanio^ za ročno gonitev,
8toje<T«  ali   prevozne.                                 (2400—10)
Jtflatilnice, vitli (geplji), jekleni pljugi9 valjarji, brane.
Najboijsi sejaini stroji „ACiKicciLiA^ (Schubrail-Sjstem),
se jako lahko vodi  z roko ni treba  menjati  koles  za  vsako vrsto zrnja,  za  bregovita  in  ravna tla.
Samodelujoče pateniovane
brtzg'alnice /a uničevanje ^riut, sailnili škod-Jji^cev, in %a zatiranje peronospore^
izgotavljajo in prodajajo v najnoiej«! otllH4ovnnl konstrurljl
PH. MAVFARTH &. Co.
tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine
ustane*. 1872. Dunaj, II/i, Taborstrasse 71. sso deiavcev
Nagrajena z več kakor 49O zlatlml, srebrnimi In bronastiml kolajnaml na vseh več]ih razstavah.  —  Natančni katalogi gratis.  —  Zastopmki in preprudajalci se i&čejo.
t«at.rizitmVPinzai9MN6ri.dPri^                     Svotovnoznani ruski karavanski čaj
Var»tv    snamka   podamo   »rarovana.            Pis.i ' '13 !     1>«lffBuJ9    VII  9,    Kr^lte^aiMe   9.
Na   drobno se dobiva v vseh zadevnih tiiiejSiL  tr^uvinah v originalnih zavitkih     2663-7
Ces. kr. avstrijske     *&*     državne železnice.
C   kr.  ravnateljstvo   drž. železnice v Beijaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
OdhoćL iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbit.   Ob   12. uri  24 m   ponoCi   osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenefeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, Čez Klein-Reifling v Steyr, v Linč na Dunaj via Amstetten. —  Ob 7. uri 5 rn zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost,  čez Amstetten na Dunaj.   —   Ob  11. uri 51 m   dopoldn^ osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari &6 n. popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo,   Pariz, čez Klein-Rfcifling  v Steyr,   Linč,   Budejevice,  Plzen,  Marijine vare,  Heb,   Franzove vare Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. —   Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, FranzenBfeste, Inomost, Monakovo.   «Trst-Monakovo  direktni vozovi I   i:. II. razreda.) —   Proga v Novo mesto in v Koćevje.   Osobni vlaki:  Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje,  ob 1. uri 5 m  popoludne  istotako,  ob   7. uri 8 n. zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljntljano jtiž   kol   Progs is Trbiža   Ob 3 uri 25 rr zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo,   Inomost,   Franzensfeste,  Soln* grad, Linč, Steyr, Ifil, Ausse, Ljubno,   Celovec,  Beljak.   iMonakovo-Trst  dirdktni vozovi 1 in II. razreda.)  —  Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.   —   Ob 11.  uri 17 m do poludne osobni  vlak  z Dunaja čez  Amstetten,  Lipsko,  Prago,   Francove vare,  Karlov*, vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Linč, Stevr, Pariz, Genevo, Curih Bregenc, Inomost, Zell ob jezeru. Lend-Gastein,  Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4   uri 44 m popoludne osobni vlak z Dimaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca,  Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pun tabla.         Ob   8. uri 61 m   zvečer  osobni vlak z
Dunaja Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda, — Proga Iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega rnesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako — Odliod iz Ljubljane drž. koL v Kamnik. Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod ▼ ljuti-ljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki; Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopola« dne in ob 6. uri 10 m zvečer.                                                                                            (1)
115©, dragi prijatelj!              |
i           $Ii jt« 5« prepričali, |
fda se                                                               Q/
pri KORSIKI v Šelenburgovih ulicah 51
s^   Da!  Sicer se pa govori splošno, da je Korsika  najdražji.   —   Zakaj?   £k.
5^   —    Ker  ima  lepo   prodajalno    in  zida  tuđi  velike  hiše.   —    O,  tega   ^
^5   pač  ne verjemite.    Ako   bi   bilo   pa   tako,   bi   pa samo  branjevet  in   sf)"
"^   kramarji delali dobre  kupčije, odlikovani  in  premožnejši  trgovci  bi   tJT
-^   pa  nič  ne  prodali.   Gre  se  le  zmirom   h  kovaču    in  ne   h  kovačku.   £?T
^£*   Vse to  sem se  že jaz  prepričal   in   tako   tuđi  Vi  storite   in   potem   l^.
_^   govorite.   Pri Korsiki   je  najvnčja   izbera   in  vse  komoditete    kakor   /^
3s   po vseh  večjih mestih. — Na zdar!                                              (3134—14)   /v^
| Založena  1847. |                     | Založena   1847. |
Tovarna poliištva      *j^fe^
Zaloga in pisama:                Tovarna s stroji:        ! iP^r^ ^It
Turjaški trg St. 7   Trnovskl pristan št. 8-10    H^^-^'-*s" ^^H ¥
priporo6a  po najnižji ceni:                   lfe^i^S^asagž^.>i.■ JMfiT"
oprave   za   SpalllC     SObC9     oprave    za     K^J^SSMB^^TgŽJČ!
jedilne sobe, .oprave za salone, ■I^^^Bh^^Ph žimnate modroce, modroce na - Bl^^gfflB^^gffi peresih,   otroške   vozičke, za- "^^^S^^^^^^^^^»
store, preproge itd.                                    I
N"i       v         ■    V dK'"e irt^Boa cesarsrn- rroDsreae tnstalnBoa olja
|lllll|lml||   III|H   Prednosti s   popolnoma   bel   plamen,   gori  brez   duha  in  je
l||||ill\|| lili                  nevnetljiv.
l|lliill|l||  I lili   V iirirnih  posodah a  15 kg;   za  kilogram  56   vin.
L1II1IMUU   l^^l^^   Zastave za posodo se ne zahteva. — Naročila na deželo  se iz-I              ^^^1     ^^' I      ^^                                             vršujejo v zabojih po 2 posodi franko zaboj.      0124-10)
I                 g^           I                      ;                               Na   drob no   se   prodaja  liter  po   48   vin.
Zaloga za Kranjsko pri: M. Kastnerju v Ljubljani.
Trgovski sluga
se iš£e za tukajšnjo manufakturno trgovino. Vstop s 1. febmvarjem t 1. KemsČine zmožni imajo prednost.
Naslov   pove   upravništvo »Slov. N'arodaa.                                     (206—2)
Stenografi
cd nosno izurjenega odvetni-žkega   pisarja (solicitatorja)
sprejme takoj ali s  1. svečanom t. 1.
oivetniška pisama dr. Fr. Stor-a
w SLi|v&l»lf anl.    (219-2)
Usak dan svezi
pustni krofi
se dobivajo pri        (41—6)
akobu Zalazniku.
Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.
aročila   za   zunaj   se   izvi*-ftujejo točno.
j Kogar nadleguje HaSBlj ■ i na] poskusi kaše I j ubla- I *    žujoče in veleokusne     ■
■        Kaiser-jeve        ■
irsne bonbone.
•7 j f\ iioftirslto overoTlJenlli f/l II P|»rlčev»l Jamci z» ffo-ITU t€>% vspeh pri UrtAlJn. l»fl-\o«tl,    batarjti    in    za*liieiiju.
Mestu   teti  ponujano   na)   se zavrne!
Zavoj 2O in 4O vln.      (2560—14)
alosro   imajo:    V orlovi   lekarni   poleg žo-
irega   mostu v Ljubljani,   v   dež. lekarni
,. Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljub-
■em in pri Ubaldupl. Trnkoczyju v Ljubljani.
v   Novem mestu v lekarni   S. pl. Sladović.
VEDJEGY     Pristen Roth-ov
^s%~ plažev izvleček
f£slF^&&       nosi  pred   nami   steječo,
Bfjft   *J       postavno   varovano   var-
->^^J»Pka?'         stvena znainko in ime iz-
^T^K^^r1  najditelja   Eoth  Lipćt ter
>/11fe ^^ "-J  Je edino  sredstvo,  s ka-
^^f®    "■- *w   terirn   se  hitro in udobno
^Žj^jjSsariB^     pripravi   izvrstno   dober
i-^H^Hr;,^ 216 gulaše    1
'? ^si^^  ^eP8  barve  in pikantnoga
"iSEs^-IJ  Mala   tablica   za   1   kilo
j3Bll|t§l||||ij   mesa   stane   20   vinarje*
.^^^^^^^^g   ter se dobiva v vseh Spe-
. ^jSgSff^jM   cerijskih, delikatesnih in
* <1^^1$**>*>*f^ --   drogaerijskih   trgemnah.
j Tamuna mamka.    Roth Lipot, Versecz, (tenko.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo v Gorici
priporoča gar. krčmarjem in  zasebni kom    pravo pristno
Briško vino
najboljšo  postrežbo [po prav zniernili cenali.
Vino se razpošilja v sođč-kih od 561itrov*naprej ter I       na željo tuđi uzorce.
I                   Obenem priporoča
tiajboljše sadje.
Sedež društva je:    (*m-s>
Gorica, ulica Barzellini 20. Najboljse crnilo sveta
Kđor    hoCe    obntalo jfl^          ohranitl lepo blePčeće
^^^w            in trpežno. naj kupuje
\^J^f                   nanio
aUPrTM čevelisko crnilo
w^^ 1 ^^^J        za   sveti a   obu tala
./SJffijL  FernolendTcremeza TTrr^l naravno nsnje.
fe-    ^tlSfižžv            Dobiva s« povsodl.
* ^&W         tovarnaust. 1.1832
(1161-37)         na Dunaji. Tovarnlika zalocat
j Dunaj,l.,tSchuler*strasse2l.
Radi mnogih posnemanj brez vrednostl pazi naj ta natančno na moje Ime
(     St. Fernolendt.
Usojam si p n. obCinatvu naznaniti, da bom svojo koncesionirano
pisarno
za pc^redeuonje sltižb
od zdaj zanaprej dalje vodil kakor poprej. Dočim se velecenjenim damam in visoki gospodi v slučaju potrebe kar najbolje priporočam, prosim, da sprejmete zagoto-vilo, da po8trežem velecenjeni gospodi le 8 solidnimi in najboljSimt poali.
Z vclespoStovanjem       (31—5)
Alojzij Kališ
Jurčiče« trg.
Red StarLine, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wieđenor Giirtel,
nt» D u 11 »Ju ali      (2073—22)
Anton Rebek^ konc. agent
v Ljubljani,   Kolodvorske   ulice   32.
Veliko iznenađenje!
V življenju šb ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld, 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijsfca anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za Kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ft* žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec Uistnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. 1 usnjat mošnjiček za de-nar, 1 žepni nožek s pnpravo. 1 par man-šetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 mični album s si'kami, obsegajoč 36 naj-krasnejših slik, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pišem, iO predmetov, potrebnih za dupiaovanje, in §e 400 raznih predmetov, ki s0 v domačiji neobhođno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredaa, velja samo gld. 1*80, Razpošilja proti poStnemu povzetju, ali če (222)         se denar naprej poS je
dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov A115.
NB.   Za   neugaiajoče   se  vrne   denar.
6RAND PRIX
Pariškš svetovna razstava 19OO.
£AU DENTIFFJM nLDOCTEUR PlEBRt
Sveiovnoslavna  ustna voda.
Dobiva se povsod.        (231—1)
7ovarna pečij   I
in raznih ppstenih izdelkov I
Alojzij Vecaj   I
vLjubljani,Trnovo, Opekar-   ■ ska cesta, Veliki Strađon 9  I
~rj     priporoCa vsem zidar-   I r^.; - -/».-ii^^p   g^ -m moj8t,rom in stav-  I
* .  ■    y>£j'Jtt benikom  bvojo veliko  I
> J5» ^.t^'^i '              zalogo              I
|l^'^«l    najmodernejših pre-  I
^^^^ I šacih   ter barvanili  I
5||P^' \       prstenih        I
^"SL     pefcfi     I
^^^^^    in  najtrpežnejših   I
WIM   štedUnih opjišć I
@^^vž^l   lastnega   izdelka,    in  I
A*frJ^~^=*y   sicer rujavih, zelenih,  ■
I       iT          ^J   modrih,    sivih,    belih,  ■
■                      \  rumenih itd , ponaj«  I
■      !------Jji3       nlzjlh rf-nali.      ■
I   Onlkl  brezplafno  In post-  I
■                nlne proitlo.        (16—4)   J
J^FRAN  ŽUPAN        fc
1^ I.jabjaua ^ Valvazorjev trg 4 # Ljubljana pl
_5^                                                           prtporoča svojo                                             (t>9—3)    S^
^-ll            z vsem komfortom higijenično urejeno             p-
ijj brivnico ter posebni salon za friziranje dam. fel
—Hl   Negovanje rok in nohtov   po angleškem   sistemu.   $fc   Umivanje   ||4—
—4Ž   glav   z   najnovejsim   amerikanskim   umiva'nim   in   sušilnim   apa-   ^4-*
, ^g  ratom. ^ Posojevanje in prodajanje   lasutj   za   gospode   in   za   £^_.
_^g               dame. ^: Friziranje dam v abonma tuđi na domu.               10—
^    ^^y-   y ^    ^^^   Wr  ^    ^^   W    m    ^^^    ^r^*.    ^^P^   y ^    ^^^   ^r^B    ^^^    ^F   ^^^^ ^    ^^^    ^^tI    ^^^    ^^^    ^^^    ^^^    ^^^    ^^^^^S^^^r     ^^^S^^^r    ^^^51^^^^
$f&       Prva tržaška destilerija za konjak        1$k
^ CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu ^
izdravilni konjak i
4a£ po franeoskem sistemu samo v izvirnih ste- 4a^ Vx^ klenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre- ^TZ^ i&fr iskovalnice za  živila   in  jestvine,   Dunaj  IX, jg^
#Spitalgasse 31                      ^^
ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva   notranjib   zadev.    1   ste-   4^^r #kieuica o H^  J/2 steklenice H. 3'GO.                    J*^\
V Ljubljani   ge  dobiva   pri   tvrdkah:   «f,   •letiaelii«,   Kliam  t^V^ #«S? ifliiriilfc, N. Morillii^ A. l^illes^ A. Sarahon,  j^\ Viktor ^eliilTrer, *\ Trrflina.         (48-6; %gK Xew-York   in London ništa prizanašala   niti evropski celini ter je bila velika to-varna   srebrnine prisiljena, oddati  vso evojo zalogo zgolj proti  majhnema   pla* čilu delavnih moči. PooblaSCen 8em izvrBiti ta nalog.    PoSiljam torej vsakomur sledeCe predmete le proti  temu,  da  se mi po vrne gld. 6*60 in sic3r: 6 komadov najfineiših namiznih nozev s pristno angleško klinio; O  koinadov amerikanskih patentiranih srelarnih vilic iz enega komada; 6 komadov           „                   „               „         jediimh žl:c;
12 ktmadov           „                   „                       kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho; 1 komad amerikanska patent rana srebrna zajemalnica za m.eko; 6 komadov angleških Viktcria čašic  /a podkladb ; 2 komada efektnih namiznih svečnikcv;                                                  (165-2)
1 komad cedilmk za čaj; 1 komad rajfinejša sipalnici za sladkor. 42   komadov   sknpaf   samo   ffleft.   <S*C»<^«
fAfa              Vseh teh 42 predmetov je poprej  stalo gld. 40 ter jih je moči  sedaj   d<*»-
F   B    biti po tej minimalni čeci gld.  6 60. Američansfco patent srebro je skozi in skozi
i   Sm     bela kovina, ki obdrži bijo srebra 2b let, za kar se garant-uje.   V   najb ljši   do-
ija    kaz, da leta inserat  ne temelji   na  s&ftA&;aAc&«B£   sl.^i*»«~*|A   zave-
gljm    zujem se 8 tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo biago vseč, povrmti brez
I  9    zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da t»i omisli to  iirasao
!   W    imriilluro, ki je posebno prikladna kot   prrkr»«no
iM         svatbeno   in   priložaostno    darllo
j^^S     kakor tuđi z» itiako boljse foipod»r*ivo. —  Dobiva se edlno le v
11              A.   HlKStUBEK&-a
^T         eksportni   hiši   američanskega   patentiranega   srebrnega   blaga |8    na Dunaju II.,   Rembrandstrasse 19 M.    Telefon 14597.
MjM     Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.       ^t*lt ?3&a                  Cinlllnl  praiirk za njo  stane  IO  Itr.                 ^   W% ^
k||S    Pristno le z zraven natisnjeno varstveno  znamko ;zdrava   kovina).   *     W  £ T&&                   IzilereL  Iz pohvalnih plaem.                    4yf&
Bil sem s poSiljatvijo krasne garniture            S  patentirano   srebrno   garnituro   sem
jako zadovoljen.                       Ljubjana.         jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr 8totnikv27 pešp.                    Tomaž Božanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako   koristna,   prosim,  da  mi  poSljete  Se jedno. — St. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bohm,  okrožni in tovarniSki zđravnik.
Jf ajvečja in najslareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše,   najhitreje   in    največje    vrste   velikanskih    parnikov,   ki samo vozijo   potnike  in cesarsko pošto
iz Hamburga v J^ovi-Jfork s„
______________«^_^                              fH dolar
^        I   »Deutschland«   ^      212
I ■                                                                              »Armeniao             170
I      [py    Hamburg-Novl-York le 6 dni.
■  Vozne karte   po   predpisanih   najnižjih   cenah prodaja ter daje pojas I ,                                     nila točno in  brezplačno
li                 oblastveno potrjena agentura       (2758-12)
I       \r I^jul>Ijuni,   T>iiiinj^Kn, costa   Ht. 31
I takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
tS: Dragotii Puc W
■3'            tapetar             'fc   I
11 zaloga pohištva mizarske i |:     zadruge všt. Vidu    jl
%         lij ubijana        | %      Gradišće it. 5» -JI
I Jernej Bahovec i
^ trgovina s papirjem, pisal-  ^ ^H nim in risalnim   orodjem  gg
)l           v Ejubljani            g
<^g  Sv. Pe-tna cesta ntev. 2   ±&>
^O^                      Filijalka:                      \%ž>
žM.  Resljeva cesta stev. 7   ^
^M                    priporoCa:         (189—1)   ^
^^-  Najboljge urejeno   zalo^o   r«z-   t£»
^g      ll^neic«    puplrja,    ti-«:«*-   ^^
^^      t«l4ili m poHlo>nlr>  ItnJlK,   ^2-
<cs      moImUIIi zvfzkuv, blljež-   ^>
^g     nle, Crnila Itd.                     gg£
~r%       f£** %n  IJu«lMk.e   gole.                &?>
^§  JHolItvenll*«?   v   radnih   vezeh.   ^^
^C^  TImkomine  za  gospode  odvet-   f|J
^g     nike in c. kr. notarje.                 ^^
^^  Foto^raflrne aparate ter k   ^g|
^C^     temu potrebno  predmete            '^^!
<-:%   Kipe *lo\om-tUlti llieratov.   H_^>
<o£   Ka/n» jKMlaiiter. l>lax<» itd.   ^^
?J        Nizke cene, točna in solidna postrežba.        g>
j   Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
<$&»    a 60 vin.    e^>
Dobiva se samo:
v lekarni „pri orlu"
mi pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode   v Ljubljani.
Ilstotam se dobivajo tuđi ceniki (knjižice) s kratkim na-vodilom o negovanju zob, \az in polti, z malim koledarjem zastonj in po poSti.
izdelka prvih avstri|skih, netnških, italijanskih in angleških tovarn
C. J. HAMANN
c. kr. prlvilegovanih   *W* dvornih klob. tovarn
W. Pless, Ounaj, in J. Pichler. Gradec.
Klobuk i ne po IhhIiiI  Mirjiivi tflav«' in |»o laHtiii Ntnrl klobnui v popruvo
3v. Seunig
trgovec z usnjeiXL na drobno in debelo        l
v Ljubljani, Stari trg št. 7
■ ■         priporoča                   ■
oljezoperprah
dosedaj najbnljse, prosto beti crna, smole, petroleja ter kisliu
brez konkurence, brez vsacega duha
po SAsmlamlsfelllm cenah: I k«;. fel» li, .»«»  I4K. a ?€» h, pri
nakupu veCje množine Se ceneje.
|COVO! Patentirano ]Covo!
nepremočijivo mazilo
za   počrnenje   rujavih devljev, usnja itd.
^m^mm ——■------■---------■
[ AVGUST REPICI
I           sodar          j
I     Ljubljana, Kolezijske ulice 16     j
H        (v    Trnovem)        |
J   izdeluje,   prodaja   in   popravlja    I 3                  vsakovrstne                   i
I     PŽg"  »OClO   TKO!      j |         po najnlxjllt ernah.
I  Kupuje in prodaja staro vinsko posado. ,
Bb»a- j^il. m.. *»e r i<w :*»l :tm - ■:«■-: - ?*.;, j«* we j«« - t«. 51
*           Pri nakupovanju         | J
5 = suknenega = ♦ J in manufakturnega ♦ \   =  blaga  =   ;
3           se opozarja na tvrdko          £
I HUGO IHL
4___.     __            _____________________    4
J '                v Ljubljani               ! JJ
+ v Špitalskih ulicah št. 4. j* «♦______________                                         ♦
II                                      ; r
j                  Velika zaloga                  J
1                                                                                          I
3  suknenih ostankov.   g
JJ        >♦ predaj  ravna oblika,        »
J  ne tisci na želodee.  £
*       priporoča v največji izberi       £
i ^Hojzij Perschć |
2               v  Ljubljani              $ t        Pred &kof ijo St. 21.         $
• JEaV4afc^afc^ak^ak^ak^afc^ai ^afc^afca^^afc^afc •
*    Tovarna in prodaja oljnatih    r %         barv, firneža in lakov.         |
4         —»3    Električni   obrat.    ><—        £
! * Brati Eberl a |
2            Prodajalna in komptoar:             Z
2   Miklošičeva cesta št. 6.   I
V                        Delavnica:                        P
t        Igriške ulice  št. 8.        I
fl Ptakarska mojstra c. kr. irž. 1d c. kr, piiv. juž, želez. |
t      Slikar ja napisov.     I
J Stavblnska in pohlštvena pleskarja. I
J Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih r %    barv v tubah za akad. slikarje.    P
% Zalosra čopičev za pleskarje, sli- P f karje in zldarjo, steditnega mazila za ft ^        hrastove pode, karbolineja itd.         ?
5   Posebno priporočava slav. občinstvu   J fl  EajnovejSe, najbolj&e in nepreccnljivo   § 4   sredstvo   za  lifcanje   sotmii  tal   pod   i 2                imenom „Rapidol".               g fl   Priporočava se tuđi si. občinstvu za  P f  vse v najino Rtroko epadajoče delo v   fc ™  mestu in na deželi kot priznano reelno   J fl           in fino po najnižjih cenah.           p
g Friđ. Hoffmann i
jO             -*s urar £<—              Q
D v Ljubljani, Dunajska cesta  fl
I        priporoča srojo cajveCjo zalogo        Q
O)             ^&SSsSM^&^.         brnih, iz tule,  m
t   B&fi^         y *^ \^»a budiik in sa-   Uj
jfl     ^H^fe^l^rf«Q^^       kvalitete   n
jd               nssgggp^       nšzklli cenah.   W
Bi                ivo^os^m                 Dj
Bi  v  žepnih in atenskih urah   so veđno   U I 4                  v zalogi.                       jj
ni    Popravila se izvršujejo   najtočnej«.     n
1 flft do 300 gld. na mesec
I I 11 I ^1^0   aaslužijo    osobe   vaacega &&JListana   v   vseh   krajlh   gotovo    in ^^       poSteno brez kapitala in rizike a Prodajo   zakonito do voljenih  državnih   pa Pirjev in   arečk. —     Ponadbe   na:   Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche fass« 8, Bu dapest.                                                (2940- 9)
Ljnđevit Borovnik
puškar v Borovljoh fFrrl»elt) nm
Roroikem
80 priporoCm v izđelovanje viakovntnlh pušek za lovce in atrelce po najnovejSih sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pre-doluje stare samokresnice, vsprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izrrSuje. Vse paške so na c kr. presknfie-valnici in od mene presku&ene. — Dustro-(22»                 v*nl cenlkl »aitoni                    f4>
V^                      nrst. snamka: Sidro.
|| Liniment Gaps. Comp.
'V^     iz Rlchterjevo  lekarne   %
te~;/^   priznano   Izborno,    bolečlne   tola-
^s^   žeče   mazilo;   po 80 h., K  140 in
♦^J^     K 2— se dobiva v vseh lekarnah.
'^•'^1*"   Pri nakupu  tega   sploSno  priljub-
^W W^   ^Jeneffa domaćega   zdravila   naj se
^j^   jemljejo  le    originalne    steklenice
W^W   v   zaklepnicah z našo   varstveno
^; /^   znamko   „sidro11   iz    Rlchterjeve
^J ]?j  lekarne, potem je vsakdo prepričan,
^ ^r   da je da  je   doNl originalni
l^^a)  izdelek.            (2411—17J   (JR^^U
^'r^\   I*IffliterJei*i*    lekar- fl ■^p w
JHt     u a pri zlaleni   levu |jL   I   Jm
^tl    v Pragl, I.t EliSčina c. 6.      |kV^^2|
I   Zenitna         |
I         ponudba.   I
I        Udovac, lastnik več po-    I L sestev, želi se v svrho 5c-  J ij nitve   je^naniti s   gospo-  rT U dično,   ft je smojna j/o-  u jk  venskoga in nemšk^9^ Je-  M
II  sifca ter ižvejbana v vod- fl W  sivu gostilne. Potrebno je,  ^i || da ima ne^aj premoren ja.  Jk
I       Le resne ponudba  pod I
m „vdovec"   na   upravništvo 1
M   „St°v- Naroda".         (21B-2)   \
t»————V
-              -..........--\
i x x x x poezije
y wov/ popolni izdaji j zivljenjepisom, literarno-Zgodovinsftmi criicami in  estetično  oceno. —
!       usnje j j/a/o obre^o) 3 Jf, po pošti 3 rf 20 h. |      2alo5ništvo L 5cbU)€ntner w Ijubljani
{                                                                               (1832-76)       ] V__     ____             ___—___.........Jf
prasto domaće mazilo
'                          Iz lekarne
B. FRAGNEIl-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domaće zdravilo, katero ohrani rane čiste in va-ruje vnetja In bolečine manjsa ter hladi.
V pušicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr.
več.   Bazpoftllja se viak dan.
Ako te rpoBlje naprej gld. 168, se poiljejo 4/1 pufiice, ali za gld. 168 6/2 pufiic, ali Ea ^ld. 2 30 6/1 puSic, ali za gld. 2 48 9/2 puSic franko na vse postaje avstro-ogrske
monarhije.
»■■■■■■Mr Vsi deli embalage
^SI^^B^BHBB^ imajo zraven sto«
^jB^BbKKK       jeCo zakonito de-
^BEBBr        ponovano Tarat-
^^^^T                    veno znamko.
B FRA6NER, c in. kr dvorni dobavilelj
lekftrnft ?>Pr' erneni orlu"
Mala strana, ogel Nerudove ulice 2O3. Zaloge v lekarnah Avetro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: O. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a            deUchltiger, J. Mayr.        14-24
PPPOi y_P A P A fl    i9  železito,    redilno in  krepilno  sredstvo,  ki množi  kri  in I tnOllli^URUAU    jači živce, ter  je jako okuano in lahko  prebavljivo.  Vpra-
šajte svojega zdravnika, Grlawna   »aloga   aea   JKi^aitflsko s       (1156—37)
Josip Mayi-, lekarna ,,pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
I Kmetska posojilnica ljubljanske okolica 1
y&                reglstrovana zadruga e neoiuejeno zavezo                ^<J
|^ v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 ^
||     obrestnje hranilne vloge po 4'|»°|«     p
<T>                     nlet%   sauia «« vložnlke plaetije.                     ^
<?>       TJradne ure:   razun nedelj lu praznikov vsak dan od       ^ (&                                  8.—12. ure dopoludne.                    (304—23) ^R
^  Poštnega hranilničnega   urada štev. 823.406.    Telefon   štev. 57.   O
8 Premestitev kavarne. 1
162            XajudanejeTi>otlpisani)"s tein naznanja p. n. obeinstvu, da je svojo,      l§)
§     na Kolodvorski cesti 4t. 22 nahajajočo se                          ^
|     kavamo     |
§    dne 99. Januarfa preiuestll v Prcciic ulice št. 9,    fgj]
|    kjer je isto na ilovo oprcillll«   —   Zahvaljujoč   kar najtopleje    [§]
g     za sedanji obisk, priporočam tuđi svoje  nove   kavareuske  prostore  k     raj
§     mnogobrojnemu obiskn, kjer se bodo točile iiajflnrj^e   pljaee     ^
Si     pri  solidni  postrežbi.                                                                            S]
g                                                                      Z  velespostoranjem             [g]
I         (2091-2)                                       fran    Pua,    kavarnar.       ®
^p  uistiti ffff žfimm IH nfivfistfi     ^ir    ip"
^«1        vilIilliVA A^*  ■•■■lili ■■ ■vivliivj           ^g«^^sw        ^B-
-^H           Priporocara svojo bogato zalogo in nazuanjani,  ^j^B^^^^Sfe.     ^C"
-^J^   tla sem prodajalno prenaredil,  ponovil in povečal, ŠSnS!^    ^^mt   §[^-
^>j^   in prodajam po jako uizkili   eeuah vse uajprimer-|HLjQ^o^ ^^R   *tfV
_^«»   Zepne ure, osebno v Svici nakupljene,  steuske   ^§gij^/^B$r       jffiJV-
jffig    (iPendel)  ure  z  novini,  ua zvou donečim bitjem,       ^^^I^H^^         a ^^
"^TO           gj^j"1,^        verlžice vse vrste, prstane, broške, uhan©   l^f"
"^^         ff   .v^     f         i. t. d. Sivalne stroje, nove vrste rSinger"    wS&
"^KH    ^^-j^^agjl^v i~]"      za domaeo   rabo,   prav   poceni,   in   tuđi   za   || ^~
^j^       kJ^1^   OKST      vezenje. Naniizno opravo ^Bestek) iz China   ||^.
-đKl      m^ 'I^^HMaB        in Praveg"a srebra.                                     |W
-^ra      ^^r^^^^J'                  ^e priporoeam za mnogobrojni obisk          C©"
-49 I flSjBSgflA        (42-6)          Prnn  Čuden           f^
J^^( |        j^^^^***                   urar jn trgovec na Mestnem trgu.   ^^S^
Na tisoča zdravnikov v tu- in inozemstvu so preskusili ter priperočajo       |
Lovacrin - vodo za lase                      I
pri   gologlavosti,    pri   pomanjkljivi   rasti  brade,   pri   slabi   rasti   las    I pri  da mah,  pri  izpadanju   las  in  pri  prhajih.                      I
TO nuna&ilo j« EA rs^kogar, toko s« dame kakor sa goipode, ki «o doalej brex uipaha uporabljsli druga neite-▼ilna sredatr« u rastenj« Ua, jako »»Uno. Zdrilm «• seTeda v»»k« raaaodbd o drugih treditvih, ali to «ra morem doloćno zagotoriti, da j« MLOVACBIN" uajvapeiDajAe sred»tTO. Ono i« veđno icgotavlja po alavno-inaoem receptu in ml rsak dan prlneie na stotina prisnanj. V malo dneh po prrem namacanju aaćnejo laaje rMti in to »o nadaljuj« dokler •• o« do««ia adrar« in polna rast moćno makoreaiujeuih, nararnih la>. Baaven t«*«a n« irredo t*.ć ■ fflaro Ia^je, ki «o »raitli Tsled npor»h<s ..T.OVAORINA". MocM hi miko »tran te«a ćaa-nilta iz;>..hiiti z  i/.priuev-ili,   ki t>cm jiii   preiul  tekom  z.*»hijih  ti  iiicsoceT.
„LOVACRIN" učinkuje > tako kr*tkein času, kukor si le moremo ioU'ti. Fini mrh mujtinih, toda krepko Tra6č<v"ih  las  se  najpoprej  prikaie,   ki   se  rar.vijejv,   potem  s tisto   močjo    kakor   pri  mlađem  udruvetn človeku.
„LOVACKiN" uporabljajo osebe vseh dru/.bin»kih slujev, obojey* spola iu raake starosti. Veliko izmsd  slovitih oseb sedanjeua  časa  bo ga uporabili z Tipehom.
„LOVACRIN*4 preprećuje izpadsnje las, odprarlja prhlaje, daje pred časom oaivelim lasem sopet i»-▼irno naravno barro, bi uži srbeuje tor pospeiuje rast obrvij, trepalnic, brkov in brade, kakor tuđi rast las na goli glavi.
Gena velike steklenice „LOVACRINA", ki cadoiča aa več mesecev, & K, 8 staklenice 12 K, 6 steklaulo 30 K.  roailja proti poitnemu povzetju ali će •• denar nuprej posije, evropejsko skladtšće:
M. Feith, Dunaj VI. Mariahilferstrasae 45.
Ktftlofpo v  IJuhlJtaiii liiiHJo:                              (220)
Anton Kane. droguenija; Edvard Mahr, Židovske ulice;
lekarna pri zlatem jelenu.
as BBBBBBBiBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaas BSa.
Največja zaloga navadnth do najfin ejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
^tRsL:— i ka TFI IM Caj
^39^^^^.    w   Ljubljani. «sZ; Q^^č^^^3  Neznanim  lusročnikom  se ^g/           ^£Ćr       pobija s povzetjen. __________J                                                  ^      1
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domaća
I. jugoslov. tovarna za
kavine surogate
v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
I  -^$cr~   -^>i>x-—   -=»'^c=-   ^=»®«=^   -<*s«>-  ;
3{rasno izbero
r^OnfCr^cijC ^a dame m deklice^
XXX                   kakor tuđi                  |>V-
M manufakturno blago W
■J|:  vsakovrstne preproge fil
>'^>;         pri poro e»         ^
i a&unSdunur 1
gg ^      Ljubljana         v^ >§? ^pitalske ulice štev. 7. xxj
X A>_________________                         IW »>
> XV VXX>n> XXXXXXXX^X»X^'>XXX>,
JI    Solidno blago. •- >q£soo8<x' " **'zlie Cflne" * '*'
x a r,^ xxxx> xxxxxxXxxx>:xxxxx^s
IIPredpust 1903! ^ Mične novosti   Wt< A blaga  1^ , 4^M za plesne veselice |^,'
I Alojzij Pdrsche |    .
/W    Pred skofjo 21.    , ^
|!Predpušt 1903! |
Klobuke
Iž, cilindre, Cepice' ■
;  in slamnike    i|
£    v   najnovejših   faponah   in   JI
m          1 v veliki izberi  |          "1
«     4              priporoča                  J I
^ Ivan Soklič \
*        Pod irančo st. 2.     ' I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk nNarodue tit»karuea.