Uredništvo: ijeva cesta štev. 3, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * a List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri Sklep uredništva ob 11. ari dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. s * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI Sfev. 69. Telefonska ilevllka 6S. ....... ■ - ■ Celje, v soboto, 26. m^rca 1910. Upravnlštvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: K 25-K 12-50 K K 2*10 K 28"— enoletno polletno . četrtletno . mesečno . Za Nemčijo: celoletno . za vse drugje dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten na,tu> primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Čekovni ra«*n 4MH. I LCtO II« Vstajenje? Velikonočni zvonovi bodo zadoneli jutri z naših prijaznih, vinorodnih gričev, odmevali bodo v samotne, tihe doline, odzvanjali čez naša ravna polja. Z verskim momentom se bode družila radost, katero občuti sleherno človeško srce nad novim žiyljenjem v naravi. Vendar — časi in življenjske prilike so resne, zlata doba neskaljenega veselja in radovania je milila. Skrben naš gospodar sliši v donenju velikonočnih zvonov opomin, da je spomlad z vsem svojim delom, znojem in trudom tukaj. Ip šel bo čez polje, pogledal zelenečo rž in pšenico, presojal, kaj se je storilo in ukrepal, kaj se bode delalo prihodnje tedne. Veselje in skrb, žalost in strah — vse lahko čitate na njegovem obrazu in v tak akord se zlivajo za njega tudi glasovi velikonočnih zvonov. In politik, časnikar? Citali smo danes in včeraj velikonočne članke klerikalnega časopisja. Odmeval je iz njih nov klic na boj, trepetale so iz teh velikonočnih zvonov težko zadržane politične strasti, videli smo staro, toliKokrat ponavljajočo se igro: verska čuvstva, cerkvene uredbe morajo služiti za politične namene, velikonočni zvonovi morajo peti pesem zmage politični neznačajnosti in korupciji ... Velikonočni zvonovi bi naj bili ouvertura k občnemu zboru naše domače klerikalne stranke v Mariboru .Vstajenje Kristusovo, vstajenje matere narave bi naj bilo ob jednem simbol za politično vstajenje, katero je baje povzročila za naš narod klerikalna stranka ... Cemu bi na novo dokazovali neresničnost in žalostno ironijo teh trditev? — Reklo se bode pojutrišnjem v Mariboru: glejte, slovenski narod je vstal! Naši poslanci obstruirajo v Gradcu, Slovanska jednota je v opoziciji na Dunaju. Zmaga je gotova, čez kratek čas nastopi za naš narod osvoboditev, nastopi veliki dan vstajenja! In navzoči kmetje bodo poslušali opojne besede, omamile jih bodo za nekaj ur fraze. Ko se pa povrnejo domu in pride vsakdanje delo, vsakdanje skrbi, ko bodo začutili zopet vso težo nemške pesti in birokra-tizma — bode zginila opojenost in omamljivost pred vso veliko, žalostno istinitostjo ... Ad vocem obstrukcija v Gradcu! Mislimo, da smo za sedaj že prepeli pesmi navdušenega proslavljanja slovenskih poslanskih boriteljev v Gradcu in bode treba resno pomisliti kod in kam. Naša dežel-nozborska klerikalna delegacija si je z obstrukcijo nakopala težko in odgovorno nalogo. Pričakovati je zategadelj, da se v pondeljek v Mariboru ne bode samo kadilo junaku Korošcu, temveč se bode tudi resno prevdarjalo, kaj bode treba začeti prihodnje mesece? Pisali smo že včeraj, da se vlada prav nič ne zmeni za slovensko obstrukcijo v Gradcu; oči-vidno ji je neprijetno, še bolj pa njenim prijateljem nemškim nacijonalcem, da bi se v njej razpravljalo objednem z nemško-nacijnajno obstrukcijo v Pragi. Toda mi jo moramo prisiliti, da misli tudi za nas, da misli tudi na Gradec. Po našem zastopniku v deželnem zboru smo lojalno podpirali obstrukcijo; zahvalili so se nam klerikalci na ta način, da so nas začeli surovo napadati in sumničiti.. .Vršili so se dogovori z vlado glede ustavitve obstrukcije; našega poslanca se ni k razgovoru povabilo niti ga vprašalo po njegovem mnenju. Nas to nič ne boli, tem manj, ker hočejo s tem klerikalci jasno pokazati, da so pripravljeni sami prevzeti vse posledice, katere bode rodila obstrukcija, n£se. Vstajenje ... Ali bodemo zmagali ali ne? Naš ^ilj je samouprava Sp. Štajerja. Govori o samoupravi Korošec, govori Benkovič, govori Terglav: toda doslej še nismo slišali nič realnega o tej samoupravi. Klerikalci imajo vso politično moč v rokah; imajo torej tudi dolžnosti voditi usodo našega Sp. Štajerja po najboljši poti, morajo vedeti, kako in kam v najvažnejših vprašanjih. Kaka bodi naša samouprava? Kaj obsegaj, kako se vzdržuj, kako se dosezi — ali smo kaj lišali o tem? Dokler ne bode realnih tal, tako dolgo ostane samouprava prazen zvok, prazno geslo za politične sanjače in naivneže. Pričakujemo tedaj, da se bode o tej stvari v Mariboru govorila resna beseda ... Nočemo delati težkoč klerikalcem, ali odločno se moramo upreti v interesu naroda temu, da bi se delalo v tako važnih vprašanjih s praznimi gesli, nočemo tudi, da bi tajno odločevala usodo slovenskega naroda v Gradcu Korošec in Robič. Lahko se zgodi, da pride poraz ... in kje imamo sredstva, da ta moža potem po zaslugi kaznujemo? Vstajenje ... Kaj bo na Dunaju? Ali pride Slovanska jednota na zeleno vejo ali ne? Ali bode še dolgo trajal sedanji korupcijonizem v državni upravi, ali bode še dolgo trajalo sedanje cincanje, ne-edinost in neodločnost? Jugoslovani, Slovenci še posebej neizmerno trpimo pod sedanjim režimom, rane, ki nam jih zadajajo nemški ministri se množe z vsakim dnevom in nas skele vedno huje. Uspavajoči lek, katerega nam daje »Slovenski klub«, zgubeva od dneva do dneva na svojem učinku. In zadnje dni vidimo, da so klerikalci napravili fronto proti sloven. pravni fakulteti.. .To vse kali naše velikonočno veselje. Od radosti in prazničnega razpoloženja ostane samo še vprašanje: Kaj bo po Veliki noči? Narod nima zaupanja v bodočnost, ker nima zaupanja v svoje vodstvo, ker mu danes gospodarijo tuji pod-kupljenci, klerikalci. LISTEK. Konovalov. Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. (Dalje). Slednjič nisem mogel več brzdati svoje radovednosti in vprašal sem ga, kaj dela. »Mislil sem, da spiš,« je dejal v zadregi: Nato je stopil k meni, knjigo v roki, ter mi rekel z negotovim glasom: »Glej, vprašati te hočem to-le: ali se dobi knjiga, ki bi mi povedala, kako je treba živeti? ... V kateri bi bil popisan red življenja? ... To se pravi, iz katere bi se mogel naučiti, kaj je življenje iq kako naj živim? ... Vedeti bi hotel, katera dejanja so škodljiva in katera ne ... Moja dejanja so me popolnoma zmedla, veš ... Nekatero se mi zdi spočetka dobro, potem pa se izkaže, da je bilo slabo ... Tako na primer s Kapo ... »Globoko je vzdihnil ter me nato s krepkim povdarkom prosil: »Išči toraj nekoliko, Maksim, če se dobi kje takšna knjiga o dejanjih, in potem mi jo prečitaj!« Nekaj minut sva oba molčala. »Maksim!« »Da?« »Kako me je Kapa ozmerjala!« »Je že dobro ... Dovolj je tega!« »Seveda ... Sedaj je konec. Toda reci mi — ali ima prav ali ne?» To je bilo sitno vprašanje; čez nekaj časa sem mu pritrdil. »Tudi jaz sem mislil tako. Prav ima ...« je globoko vzdihnil Konovalov in potem molčal. Vlegel se je zopet in poskusil spati. A zaspati ni mogel: premetaval se je sem in tja, parkrat je vstal, kadil in se zopet vlegel... bilo več v delavnici in prišel je .šele proti večeru. Bil je popolnoma zaprašen in v njegovem kalnem pogledu je bilo nekaj nepremičnega, topega. Vrgel je svojo čepico na mizo, vzdihnil in se vsedel poleg mene. »Kje si pa bil?« »Hotel sem še enkrat videti Kapo ..,.« »No, in ...? »Konec, brate! — Saj sem ti rek^l...« »S takimi ljudmi tako ni ničesar mogoče,« sem ga skušal tolažiti in govoril sem dolgo o moči navade in o vsem drugem, spadajočem k takemu slučaju. Konovalov je gledal v tla in molčal. »Ah, to "vse skupaj ni nič!« je pričel slednjič. »Za to se sploh ne gre! Jaz sem pač nesrečnež ... Človek kot jaz bi pravzaprav ne smel živeti na božji zemlji... Nekaj strupenega in nesrečnega izpuhteva •Iz mene.. Takoj ko se komu približam, ga zastrupim ... Vsakogar, ki ga ljubim, morem le raniti ... Resnično! Ce pomislim: Kdo je bil kedaj vesel tega, da sem na svetu? Nikdo! In vendar sem prišel že s toliko ljudmi v dotiko!... Kaka kuga sem —kamor pridem, tam nastane gnjiloba ...« »To je neumnost.« »Ne, to je resnica.« In prepričevalno in resno je potrdil z glavo. Trudil sem se, da bi ga odvrnil od teh nevarnih misli. On pa je našel v vseh mojih besedah vedno le potrdilo svojega prepričanja: da je nesposoben za življenje ... Sploh se je od časa svojega svidenja s Kapito-lino hitro in čudežno izpremenil. Postal je temen, zamišljen, len, izgubil je vse zanimanje do knjig in vse veselje do'dela, postal je tih in čemeren. Po končanem delu se je vedno vlegel na tla in zrl proti stropu. Njegov obraz je bil bled in zabrekel, njegov pogled je izgubil otroško-čisti sijaj ... »Saša, kaj ti je?« sem ga vprašal skrbno. Solila — mesto vsestovan* skega shoda. (Piše prof. A. Bezenšek.) Iz Sofije, meseca marca. Slovanski izvrševalni odbor, ki je zboroval lani meseca maja v Petrogradu, je določil za sedež letošnjega vseslovanskega shoda starodavno Sofijo (Sredec), prestolnico sedanjega bolgarskega carstva. Shod se vrši tam od 5. do 8. julija letošnjega leta. Zanimalo bo torej širji slovanski svet, kakšna je današnja Sofija v razmerju z nekdanjim pustim turškim mestom, o katerem se je neki srednjeveški analist takole (menda malo preveč črno-glpdoo) izrazil: „0ppidum vacuuffl.et orpni solatio humanae indegentis destitutum.'1 Slovenski: ..Prazno mestece brez vsake tolažbe za tamošnji človeški rod/ Dandanes je seve Sofija vse kaj druzega. Ako bi vstal dotični analist iz groba, bi videl, kakšen napredek je napravila sedanja bolgarska metropola zadnja desetletja. „Vacuum" bi sicer videl danes tudi — a le zaviralke tega imena na elegantnih električnih tramvajih. A nekdaj manjkajočo tolažbo" bi našel v moderno urejenih gostilnah, kavarnah, gledališčih, koncertnih salonih itd. Sofija se je med vsemi bolgarskimi mesti najhitreje razširila, prenovila in vzrastla. Že njena zemljepisna lega je nad vse ugodna; Sofija leži v sredi balkanskega polootoka, kjer se križa nekoliko železnic; ene jo zedinjajo s Črnim morjem, druga z Donavo, tretja z zapadno Evropo, četrta s Carigradom in Malo Azijo. Te ugodne zveze so pripomogle k živahnem razvoju trgovine. Pa tudi za industrijo so dani ugodni pogoji: v bližini mesta se dobi obilo premoga (v Perniku) in drugih rud, n. pr. kositra in bakra (v Elisejni). — Id kar je gotovo velika redkost in znamenitost pri bolgarski prestolnici: sredi mesta so vroče žvepljene toplice. Baš sedaj so postavili krasno kopališčno poslopje urejeno z vsem modernim komfortom in razkošjem. Povrh tega so oc Sofije le 7 km oddaljene toplice Knjaževo, kamor vodi električni tramvaj in Gor- »Rijančeyanje prihaja«, mi je dejal jednostavno. »Kmalu se me zopet poloti ... potem bom zlival žganje v se ... Že čptim, kako nje žge v notranjosti. Moj čas je zopet prišel! Da ni bilo stvari s Kapo — morda bi se bil še nekaj časa premagoval... A ta me grize ... Kako je to mogoče?! — Jaz hočem človeku dobro, in naenkrat... Neumnost! ... Da, brate, red človekovih dejani je za življenje silno potreben! ... Ali je res popolnoma nemogoče, izmisliti si zakon, po katerem bi delali vsi ljudje jednako in bi se med 'sabo vedno dobro razumeli? V taki razdalji med sabo vendar ne morejo večno živeti! Ali pametni ljudje ne razumejo, da se uvede red na zemlji in da se vodi ljudi k resnici? ... Ah, vi modrijani! ...« Popolnoma zatopljen v take misli, ni prav nič več poslušal mojega prigovarjanja. Opazil sem celo, da se me je pričel izogibati Ko je zopet enkrat poslušal moj projekt za prenovljenje življenja, je postal celo jezen: »N§haj! ... To sem že dostikrat slišal ... Saj se.spjoh ne gre za življenje, ampak za človeka. Najprej človek — Ali razumeš? Tu ni nikakega ugovora ... Po tvoje bi moralo biti tako, da mora po vsej izpremembi človek ostati vendarle tak, kakršen je sedaj ... Ne! — Njega izpreobrni, pokaži mu najpoprej pravo pot ... da mu bo vse jasno in razumljivo, in da mu ne bo več tako tesno in zaduhlo na svetu ... za tem je treba težiti... Nauči ga, da najde svojo pot... To pa, kar ti govoriš, je le izmišljotina ...« Ugovarjal sem mu; postal je teman in je vsklik-nil bolestno: «Ah, pusti me raje pri miru!« Nekega večera ga sploh ni bilo v delavnico in izostal je vso noč in ves drugi dan. Mesto njega je prišel s skrbnim obrazom mojster ter dejal: »Naš Saša jo je pobrisal. V»zidovju« sedi. Poiskati si moram novega peka ...« »Morda se zopet vrne ...?« »O, na to lahko dolgo čakaš! ... Poznam ga!« Dalje sledi. nja Banja, oddaljena le eno postajo od »mesta na železnici proti Kistendiln. — Konečno je Sofija sedež politične uprave in središče vsega znanstvenega in prosvetnega življenja Bolgarije. Vsled vseh navedenih ugodnih okoliščin se je Sofija nenavadno lepo razvila in znatno razširila. To nam kaže sledeča statistična tablica o novo zidanih poslopjih tekom zadnjega desetletja. Na novo se je zidalo L 1898 263 hiš; od L 1899—1905 vsako leto po 150—170 hiš; 1. 1906 476 hiš 1. 1907 469 » 1. 1908 529 ,. 1. 1909 590 „ V istem razmerju se je seveda tudi množilo prebivalstvo. Ob koncu turške vladavine je štela Sofija samo okoli 16 tisoč prebivalcev. Bilo je staro mestece z nizkimi lesenimi hišicami in tesnimi, zamazanimi ulicami. Ko je pa bila povzdig-njena v prestolnico mlade, osvobojene slovanske države, je slekla počasi staro, zakrpano obleko in si omislila novo dostojno. Sklenila je tekmovati z drugimi velikimi mesti v Evropi in priznati ji moramo, da se je to precej posrečilo. Tekom 32 let sem se je vršilo štetje sofijskega prebivalstva petkrat. Kakor že omenjeno, je bilo 1. 1880 vsega prebivalstva 16 tisoč. Potem pa zasledujemo sledeče številke sofijskega prebivalstva : mož žen L. 1887 20.856 preb., 12.368 8.488 n 1892 30.928 » 17.916 13.012 1900 46.593 „ 27.804 18.789 n 1905 82.621 „ 45.833 36.789 11 1909 96.000 „ 53.000 43.000 Docela točnih številk za lansko leto še ni izdal statistični urad. Kakor se kaže, bode dosegla letos Sofija prvih stotisoč prebivalcev. Po narodnosti je bilo 1. 1905 v Sofiji 63.954 Bolgarov, 10.713 Židov, 1875 Ciganov, 1011 Nemcev, 626 Čehov, 599 Grkov, 545 Armencev, 519 Srbov, 300 Italjanov, 237 Madžarov, 208 Turkov, 191 Rusov in 153 Francozov ter še nekoliko stotin drugih narodnosti, Romunov Albancev itd. V tem naglo in krasna se razvijajočem mestu se tedaj vrši letos meseca julija vseslovanski shod; Objednem pridejo letos sem slovanski časnikarji, zdravniki in sokoli. Naj bi to priliko porabili tudi Slovenci, da se spoznajo z mladim carstvom in njegovim podjetnim, žilavim narodom. —' Ugodne zveze na vse strani vabijo tudi v staro prestolnico bolgarskih carjev, Tirnovo in odtam v Varno ter na Črno morje. Kdor ima več prostega časa, lahko odjadra proti Carigradu, da se nadivi slikovitemu položaju mesta, o katerem poje bolgarska narodna pesem: Car caruva v Carigrada, bela Rada v Budimgrada. Politična kronika. Klerikalne želje glede nove vladne večine. »Parlament. Korresp." poroča, da je največja ovira za razširjenje sedanje vladne večine »Slov. jednota". In sicer zategadelj, ker sloni »Slovanska jodnota" na neenotnem programu in jo le še opo-zicijonalci drže pokonci. Kot celota pa ni zmožna za vladno večino. Zato se bode mogla vladna večina še le takrat ustvariti, ako »Slovanska jednota" razpade in bodo sprejeti v večino samo oni življi iz nje, ki so najbolj voljni in pripravni za delo. — Kam to poročilo meri, je jasno. Za novo večino se najbolj potegujejo Poljaki in po svojih nazorih sorodni jim krščanski socijalci. Vladna večina ima torej biti klerikalna. Pod »delavoljnimi in delazmožnimi" življi v »Slov. jednoti" so mišljeni v prvi vrsti klerikalni Slovenci in Čehi; morda bi še šlo tudi s češkimi agrarci in Mladočehi. Spominjamo tu našo javnost na podobne vesti, ki so krožile že lansko jesen po časopisju. Ali še takrat hruške niso bile zrele in je trebalo najprej vrvi za manjše neklerikalne skupine? — Stališče slovenskih klerikalcev v vseučiliškem vprašanju je zelo sumljivo. Posito, da bi tudi Zveza južnih Slovanov napravila kako nerodnost v tej zadevi; ali bi ne bila dolžnost klerikalcev kot večine, da bi povedali, kako hočejo to nerodnost popraviti in sami doseči slov. pravno fakulteto? Večino imajo med slov. poslanci in njihov klub je baje po »Slovenčevih" trditvah najuglednejši in najplivnejši v državnem zboru. Ergo: čemu pso- vati liberalne »izdajalce" in se izgovarjati na nje s sklepom Zveze južnih Slovanev. kateri se sploh ni storil, kakor moremo naši javnosti sedaj na podlagi autentičnih zatrdil iz Z. j. SI., sporočiti. Delati, delati za slov. pravno fakulteto, gg. Šn-steršič in tovaršija. Shod avstrijskih tercijalk se Viši od 29. marca do 2. aprila na Dunaju. Je to prvi shod enake vrste v Avstriji. Ali se ga udeleže slovenske tercijalke ali ne, ni znano. Naše klerikalno časopisje o tem nič ne poroča. Najbrž naše tercijalke še niso dosegle primerne stopinje popolnosti. Na shodu bode 20 referatov, 6 je poverjenih jnoškim (gotovo duhovnim »voditeljem"), 7 dunajskim, 4 rajhovskim, 4 avstrijskim in 1 poljskim tercijalkam. Brnski »Hlas" pripominja: »Katoliško žensko gibanje, vkolikor o njem razpravljajo — teologi (!), se zelo odločno stavi proti ravnopravnosti žen z moškimi. Žena mora biti poslušna in podvržena možu, ki je glavar hiše. Tako pravi sveto pismo." Torej lep napredek! Balkanska carinska zveza? Mladoturški časopis »Tanin" pravi k obisku balkanskih vladarjev v Carigradu: »Turški državniki mislijo, da je danes sploh še prezgodaj go'-voriti o zvezi balkanskih držav. K temu so potrebni predpogoji, kateri se danes sploh še ne dajo izpolniti. Navzlic temu bode potrebno govoriti o teh vprašanjih nekoliko podrobnejše, ker pričakujemo tudi obisk srbskega in črnogorskega vladarja. Ideja zbližanja balkanskih držav se naj-laglje uresniči na gospodarskem polju in če hočemo istinito upati na kako zvezo balkanskih držav, bode za isto gotovo kot predpogoj potrebna balkanska carinska zveza". Zopet vesti o Aehrenthalovem padcu. »N. W. Journal" vzdržuje svojo vest, da je Aehrenthal nastopil pri dunajskem nemškem poslaniku Tschirschkem za poznanjske Poljake. Ta korak pa je ustvaril med obema državnikoma razprtijo, ki se še do danes ni poravnala. Oba državnika se ogibljeta nezaupno drug drugega. Ker je to stališče nevzdržljivo, bode baje Tschir-schky v kratkem času odpoklican v Berlin in pride baje na njegovo mesto sedanji nemški državni tajnik SchOn. Pa fraje zadenejo posledice tega prepira tudi Aehrenthala: moral bo odstopiti in na njegovo mesto pride grof Franc Thun, ki je osebni zaupnik prestolonaslednika. Dnevna kronika. Pravda proti Tarnowski. Sedaj je bil zaslišan jetniški paznik Borglini, ki je trdil, da je Tar-nowska obljubila 3000 lir njegovi ženi, če jo izpusti. Ker je ta rekla, da bi1 bila kaznovana, jej je Tarnowska obljubila, da jo vzame v Švico in ji nakaže dosmrtno rento. Tarnowska taji in pravi, da je čitala v časnikih, da je hotel Naumov pobegniti in zato je v šali rekla, da bi ona tudi rada šla iz ječe. Zaslišan je bil tudi ječar San Marco, ki ni nič bistvenega izpovedal. Neka intimna prijateljica Naumove rodovine, Rusinja Elizabeta pl. Amathova, je pravila, da je bil Naumov kot 12 let star deček zelo nadarjen, da je pa pozneje skočil v Volgi z glavo na neki kamen in od onega časa se je opažalo pri njem pomanjkanje volje. Ko je še enkrat padel po biljardu, je bil pa popolnoma predan zunajnim vplivom. Izlasti moči hipnotizma se ni mogel obraniti. Ko je Amathova počela govoriti o Naumovih rodovinskih razmerah, je ta počel bledeti in je zapros'1, če sme na zrak. — Predsednik je velel, da ga odvedejo in je zaključil razpravo. Iz gospodarskega odseka »Matice Slovenske," Bilanca društvenih računov za leto 1909. je bila početkom februarja ta-le: dohodkov 22 076 50 K, stroškov 23.45674 K. Končno odobreni in od preglednikov računov potrjen račun, ki se je predložil glavni skupščini, kaže deficita 2.058 01 K, dočim je bil deficit za 1. 1908. še 3 367 16 K; deficit se je torej 1.1909. zmanjšal zopet za 1.750 05 K. G. blagajnik, vladni svetnik dr. Fr. Detela izjavlja, da se je za 1. 1910 nadejati popolne uni-čitve deficita, ki datira še izza leta 1905/06. Zemljevid slovenskega ozemlja bo stal ..Matico Slovensko" okroglih 20.000 K. To vsoto bo Matica morala plačati, brž ko izide zemljevid; zato pa je treba, da se oglašajo naročniki z naročnino naprej; sicer bi prišla Matica radi zemljevida v težke ueprilike. »Matica Slovenska" bo izdala velik tehnični slovar in bi rada izdala »Umetniško Kolo", nadalje krajepisno gradivo. To bode stalo silno denarja. Želeti je radi tega, da jo podpirajo vsi, ki jim je pri srcu napredek našega naroda, in pristopajo kot člani, letniki ali ustanovniki (za vse življenje 100 K.) »Matica Slovenska" prosi p. n. gg. poverjenike, da bi čim najpreje poslali članarino (po pravilih vsaj do konca junija). Letos izide »Letopis"; natisnjeni bodo samo tisti gg. člani, ki so poravnali članarino do konca junija; na to opozarja uprava cenjene gg. poverjenike in člane. Cenjena rodbina f dr. K. Bleiweisa viteza Trsteniškega jfc izročila »Matici Slovenski" dragocene spomine na dr. Janeza Bleiweisa, med njimi srebrn venec, ki so mu ga ob 70 letnici naklonile narodne dame, diplome raznih mest, čitalnic itd. o častnem članstvu, mnogo trobojnic z zastav in mnogo knjig, konečno tudi stekleno shrambo za knjige, ki mu jo je ob 70 letnici poklonila njegova rodbina. Vse te spomine je Matica spravila kot del bodočega »Narodnega muzeja". Poslušen sluga klerikalcev je novi oddelni predstojnik za nauk in prosveto na Hrvatskem dr. Amruš. Ni še dolgo tega, kar smo poročali o njegovem odloku za neko jezuitsko slavnost na šolah. Sedaj je pa napravil klerikalcem že drug poklon. Furtimaško »Hrvatstvo" je zahtevalo, da se v zagrebškem gledališču tudi na veliko sredo ne sme igrati. In Amruš ni imel nič nnjnejšega, nego izdati v smislu te zahteve ukaz gledališkemu ravnateljstvu. „Pokret" pravi, da se bode njegov oddelek kmalu imenoval »oddelek za katoliško bogočastje in furtimaški nauk". Štajerske novice. O Slovencih v Gradcu je pred nekaj dnevi priobčil »Nar. Dnevnik« članek, v katerem je g. J. L. predvsem zavzel precej ostro stališče proti praznim frazam klerikalnega časopisja, ki so namenjene samo za reklamo vprid nekemu zakotnemu klerikalnemu društvecu v Gradcu. S takimi frazami se samo draži in budi nemški »furror« (dokaz znani sklep graškega obč. sveta) in se našim ljudem v Gradcu samo škoduje. Kako o tem ne bode trebalo zgubljati besedi. »Nar. Dnevnik« je na to razpravljal o organizaciji našega obrtnega naraščaja — seveda ne na klerikalni, temveč na narodno gospodarski podlagi. In kar ni klerikalnega, to »Slov.« ne diši. Zato je tudi naš nasvet kratkomalo zavrgel — rekoč, da klerikalci že organizirajo obrtništvo! Smešen in lažnjiv izgovor! Konec celega ropota bo. da bode nekaj Slovencev v Gradcu gmotno uničenih — storili pa ne bodo klerikalci niti toliko za graške Slovence, kolikor je črnega pod nohtom. Njihovi vodje raje barantajo s posestvi in jih za visok profit prodajajo Nemcem, ako se pa v Gradcu nič ne stori, so tega krivi kajpak liberalci, katerih po njihovih lastnih trditvah na Slovenskem sploh — ni in ki drugače nič ne pomenijo, če se ni treba za očividne neuspehe zagovarjati. v Celje. Danes koncem procesije se bode v mestno-farni cerkvi pod vodstvom K. Bervarja prvokrat popevala »Regina coeli",kijo je vglasbil slavni skladatelj Max Filke. Jutri pri veliki maši se bode popevala Hladnikova maša, ob 9. uri v Marijini cerkvi pa slovesna maša, ki jo je za mešani zbor in orkester zložil J. Gruber, ne pa Wei-rich, kakor je pomotoma napisauo na cerkvenih vratih. Opozarjamo še enkrat na sejo izvrševalnega odbora Narodne stranke, ki se vrši v torek, dne 29. marca zvečer ob 8. uri v rdeči sobi »Narodnega doma". — Lepo pokrajinsko sliko, ki predstavlja Osojsko jezero na Koroškem, je izložil v izložnem oknu trgovine gg. Priča & Kramarja naš domači slikar g. Viktor Bevc. Slika v oljnatih barvah je prav čedno izdelana in je upati, da se tudi za to slike najde odjemalec. Vrlega narodnjaka slikarja g. Bevca pa narodnemu občinstvu toplo priporočamo. a Iz Gornjega grada. O svetniku Grebencu smo že toliko pisali, da je vsa javnost prepričana, da v njegovo sodno uradovanje živ krst ne more imeti zaupanja. Žti lansko leto smo mu očitali v Dnevniku velike nerodnosti v njegovem uradnem poslovanju, a letos so prišle zopet nove na dan. Vsak človek, ki ima količkaj časti v sebi, bi tožil ter si poiskal zadoščenja, če bi se ne čutil krivega takih očitanj. Svetnik Grebene pa do danes ui tožil, iz česar javnost lahko sklepa, da je vse res, kar smo pisali o njem. Prezidij okrožne sod- aije v Celju naj le zasliši in sicer ped prisego tukajšnje sodno uradništvo o Grebenčevem uradnem poslovanju! Zvedelo bo take stvari, da se bodo prezidentu lasje ježili samega začudenja, da sme take stvari nekaznovano uganjati c. kr. okr. sodnik v naši pravni državi Avstriji. Sodni predstojnik, katerega prebivalci njegovega okraja kazenskim potom preganjajo, tak sodni predstojnik ne more vživati zaupanja v svojem okraju. Preveč »špilat" se le ni dobro, kaj ne, Grebene? a Sv. Jurij ob Juž. žel. Da ima sloveči trg Št. Jur tudi dosti prav grdih napak bodisi v narodnem ali v krajevnem oziru, o tem se lahko prepričaš, če si srečen biti par uric v tem drugače prijaznem kraju. Že pri kolodvorskem mostu vidiš table z nekim nerazumljivim napisom, ki te menda hočejo obvarovati pred paraerrafi. Dalje po trgn najdeš različne dvojezične in samonemške napise, ki gotovo niso kras za Št. Jur in kažejo le nezavednost in malomarnost ter preveliko potrpežljivost. — Delniškega slovenskega piva ne dobiš menda v celem trgu. V marsikteri gostilni nimaš „Nar. Dnevnika", še celo ,.Nar. Lista" ne moreš v vseh gostilnah dobiti, če bi imel še tako veselje kaj čitati. Tudi se sliši večkrat stari narodni greh — brezpotrebno nemško govorjenje. Po trgu bi se dobro obnesel ob cesti pešpot, da bi se ne potapljali v morju blata. Št. Jurčani skrbite, da popravite uedostatke sicer še večkrat pridemo. — Domačin. v Umrl je v Ljubljani včeraj zjutraj poveljnik celjskega orožniškega oddelka, ritmojster Rudolf pl. Detela. Pokopan bo v Ljubljani. a Nabori — in policaji v Ptuju. Pri zadnjih naborih v Ptuju je bilo izmed 850 nabornikov potrjenih 306. Izmed 12 nemških Ptujčanov potrjen je bil samo eden, v celem ptujskem okraju je bil torej potrjen samo eden Nemec! Splošno ogorčenje je vzbudil nastop takajšnje policije proti slovenskim fantom, ki so nosili slovenske zMake. Policija jim je trgala znake kar raz klobukov, pri tem ji je pa pomagala tudi žandar-merija. V predsobi pri naboru pa je bilo ukradeno enemu fantu 20 K, drugemu pa par čevljev. Tega seveda policija ni videla! Bo pač tndi tu treba nemškutarjem tako stopiti na prste, kakor se je zgodilo v Mariboru. Nabori se enostavno ne vrše v Ptuju, ampak za južni del okraja recimo pri Sv. Lovrencu na Dr. p., za severni del okraja pa kje v Rogoznici. In videli boste kako bo zacvilila ptujska nemškutarija! v Potres so čutili v četrtek po nekaterih krajih na Zgor. Štajerskem. v Proti rektorju. Slušatelji montanistične visoke šole v Ljubnem na Zg. Štaj. stoje v hudem boju z rektorjem. Povabili so bili namreč evangeljskega župnika, naj bi imel pri njih kako predavanje. Povabljeni se je odzval in naznanil predavanje „o seksualnem vprašanju". Dijaki so hoteli naznanilo o predavanju nabiti na črni deski v avli, kakor imajo v to pravico, če rektor ne najde v predmetu predavanja kaj „državi" ali »družabnemu redu" ali pa »visokošolski disciplini" nevarnega. Ne vemo, katero od teh treh nevarnosti je rektor Kobald videl — dejstvo je, da je na-bitje naznanila prepovedal in da je med dijaštvom vsled tega zavrelo. Zadevo hočejo spraviti tudi v parlament. a Na Slomih pri Moškanjcih je umrl dne 24. t. m. posestnik Visenjak, znani Ornigov prijatelj in večkratni štajerčevski kandidat. a Zopet letalni poskus. Slovenska zrako-plovca brata Rusjan nameravata v pondeljek 28. t. m. med 3. in 6. uro popoldne zopet prirediti letalni poskus in sicer prvikrat s strojem „Eda 5", na Vel. Rojcah pri Gorici. Mati in hči ponesrečile. V četrtek dopoldne sta se pripeljale 48 letna Alojzija Polanec, posestnica v Jarenini, in pa njena hči Marija, sedaj omožena Kos, posestnica v Melinju, v Maribor. V Tegetthoffovi ulici se je pa konj ustrašil lokomotive in vsled tega po cesti zbežal. Ko-čijaž Ignac Polanec je padel na cesto, ne da bi mogel divjega konja vzdržati. Nazadnje je zadel konj z vozom v neko ob cesti stoječe drevo ifl obe ženski ste padli z voza in pri tem zadobile več poškodb na glavi, oziroma na roki. Rešilji voz je obe odpeljal v bolnišnico, med tem ko je Polanec sam lahko odšel na dom. o Roparski napad. V tor^k dne 22. marca, zvečer okoli 10. ure, sta napadla dva neznana ponočnjaka domu gredočega 62 letnega barantača z jajci Jurija Baumnna iz Kremberga, na cesti v Leitersbergu blizu opekarne, ter sta ga vrgla v cestni jarek. Med tem, ko ga je eden od roparjev s palico po glavi udaril, mu je vzel drugi denarje v znesku 15 kron. J. Bauman je nezavesten v jarku obležal, dokler ga niso mimogredoči ljudje našli. Roparja sta pa med tem časom pobegnila in ju roka pravice še ni dosegla. Jurij Bauman se nahaja sedaj v bolnišnici v Mariboru. a Maribor- Piše se nam: »Straža" od 13. tm. se zaletava v tukajšnje slovenske trgovce in jim očita, da preveč nemškutarijo, češ, kadar pride slovenska stranka v trgovino, govorijo radi slovenski, ko pa pridejo na deželo, tedaj pa izključno nemški. Mi ne zagovarjamo s tem teh trgovcev, ampak opozoriti moramo na dejstvo, da, kar nas je resničnih slovenskih trgovcev, brez potrebe nikdar ne govorimo nemški. — Gospodje okrog »Straže" naj pogledajo prej malo okrog sebe, pometo pred svojim pragom in se šele potem spravijo nad nas. Mi omenimo samo en slučaj, ki je pa tako žalosten za nas štajerske Slovence, da, naravnost sramotno zasmehovalen, da mu je težko najti para. V tiskarni sv. Cirila je neki uslužbenec „Klinz" (izgov. Kline), ki je z novim letom izdal nek koledar v slovenskih barvah. Na tem stenskem koledarju se nahajajo inserati, seveda, rekli boste, slovenskih tvrdk. Toda žal, -temu ni tako. Ta gospod, ki niti pošteno slovenski govoriti ne zna — zmešal je vse skupaj: najboljše Slovence z največjimi renegati ter okrasil vse skupaj s slovenskimi barvami. Razloček je napravil samo v tem, da je dal nemškntarskim in-seratom lepše prostore. Seveda so se potem, ko je bil koledar že tiskan, slovenske stranke jezile, a ni nič pomagalo, bilo je prepozno, vsaj kaj takega se jim" je zdelo nemogoče. — Kaj pa mariborska »Straža"? No, ona je pa ta koledar lepo priporočala slovenskim odjemalcem, tako v tekstu, še bolj pa na inseratni strani lista. Tam je bilo opaziti inserat, s koiim se priporoča slovenskemu občinstvu koledar, dasiravno je poznala vsebino istega in je morala vedeti, da je izšel ta koledar samo zato, da je napravil dotičnik »kšeft"; zato so si mislili tudi uredniki »Straže", oziroma g. dr. Korožec, dež. in drž. poslanec: »kšeft je kšeft", inserat prinaša pa le denar, in ponujal se je ta »slovenski" koledar, da je bilo veselje. — Kakor smo izvedeli iz merodajne strani, namerava dotičnik izdati za 1. majnik vozni red. Mi opozarjamo že v naprej slovenske trgovce na Sp. Štajerskem, da ne gre zopet kedo na ta lim. Mi renegatov ne bomo podpirali. Proč s takimi koledarji in voznimi redi, ki delajo reklamo za naše najhujše sovražnike. Pošten Slovenec si bo štel v sramoto, biti kot inserent v družbi renegatov, ki delajo Slovencem največjo škodo. — Toliko za danes. Sicer se pa ob priliki še oglasimo! Iz Maribora. Sijajen koncert pripravlja .Slovanska čitalnica' na belo nedeljo dne 10. aprila v Mariboru. Iz Maribora. Za koncert „Slov. čitalnice", ki se priredi s prijaznim sodelovanjem orkestra Slovenskega glasbenega kluba in odličnih solistovskih glasbenih in pevskih moči, so se že začela razpošiljati vabila. Slovenskemu razumništvu se pripravlja izreden umetniški užitek. Pevski zbor .Slovanske čitalnice', se šola in uri pod vodstvom glasbenega učitelja g. Hinka Druzoviča. Spored koncerta bo obsegal naslednje točke: 1. W. A. Mozart: Ouvertura Don Juan. Orkester. 2. a) A. Nedved: Popotnik. Moški zbor s tenor-samospevom. b) R. Savin: Ponočni stražnik. Moški zbor. 3. a) A. Lajovic: Kaj bi le gledal, b) R. Savin; Poslednje pismo, c) O. Donizetti: Ciganka. Sopran samospevi. 4. a) N. Drdla: Kubelik serenada. b) F. Prume: Air Militaire. Solo gosli. 5. Narodne pesmi, prirejene za moški zbor: a) Bom šel na planince (harm. 1. Čerin). b) Bog je ustvaril žemljico, (harmon. H. Druzovič). c) Škrjanček poje, žvrgoli (harm. H. Druzovič). č) Slovo (harmon. A. Foerster). 6. R. Wagner: Fantazija iz opere Tannhauser. Orkester. o Iz Maribora. Pred kratkim se je vpeljalo črnilo v prid nemškega »Schulvereina«, in že se sliši, da se je dosegel s tem nepričakovani dobiček. In pri nas? Gosp. Vilko Weixl, trgovec s papirjem v Mariboru, ima v zalogi črnilo in tekoči klej CMD., ki konkurirata brez dvoma z vsakim drugim takim izdelkom, pa mislite, da ju naroči kaki trgovec, recimo s Kranjskega! Maribor in okolica pa ne porabita toliko črnila, da bi imela družba kak znatni dobiček. Apeliramo toraj na naše trgovce, naj vsaj enkrat poskusijo naročiti priporočeno blago, in prepričali se bodo, da niso žrtvovali ničesar direktno za našo šolsko družbo. o Iz Maribora. Ustanovitev »Dramatičnega društva« v Mariboru, ki prireja od oktobra pr. 1. sem vsak mesec po dve gledališki predstavi v Narodnem domu, je imelo to dobro posledico, da se je osnoval tudi »godbeni klub«. Ta klub združuje v sebi domače glasbene moči in se marljivo vadi za nastope. Pri vsaki dramatični priredbi svira zdaj pred vsakim dejanjem lepe skladbe io spremlja med gledališko igro tudi nastopajoče posamične pevce in zbore, kar jako povišuje vrednost in uspeh požrtvovalne delavnosti tukajšnjih dramatičnih diletantov, posetnikom gledališča pa daje prijetnega razvedrila in mičnega užitka. — Želeti bi bilo, da bi se vešči godbeniki v večjem številu pridružili klubu in radi pomagali pospeševati stremljenje tega podjetja. Klub prosi zato one rodoljube, ki znajo na kako godalo ali pihalo igrati, da se prijavijo, ako imajo veselje do godbe, v trgovini g. V. Berdajsa na Zofijinem trgu, ali pri urarju g. Burešu na Tegetthofovi cesti, štev. 33. — Delajo se priprave, da se godbeni klub postavi na širjo podlago in da se ustanovi glasbeno društvo na podlagi posebnih pravili Do-tični načrt je že sestavljen in bode v kratkem predložen c. kr. namestništvu v potrjenje, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, potrebni za ustanovitev. — Meseca majnika namerava »Godbeni klub« prirediti velik koncert v veliki dvorani »Narodnega doma«. Za vspored so izbrane klasične in domače skladbe znamenitih slovanskih in drugih glasbenikov. Prijatelje lepe glasbene umetnosti opozarjamo že zdaj na ta nastop, ki bode priča, da da Slovenci tudi na tem polju hočemo lepo napredovati. o Št. Lenart v Slov. Gor. God »očeta« S e d m i n e k a. Da so naš oča Sedminek po krstnem imenu Jožek, bode Vam, g. urednik, gotovo manje znano, kakor da so bili onr eden izmed onih redkih, ki so zraven mastnih podpor in milodarov sebi, izprosili nam to »prepotrebno« nemško šolo, šolo, ki je pokazala svoje uspehe v junaku z nožem, učencu Weli. Če imajo tako velik gospod svoj god, se mora seve iti na čestitke. Večer so mu prav milo zagodli godci. Za pozornost so prejeli kar hitro svoj »tringelt«. Z zavistjo jih je gledal »odjičen« Slovenec izz«i plota. Drugi dan si je dal na glavo svetel cilinder, ter porabil ugodno priliko, da se primerno in ponižno zahvali temu »dobrotniku« vsega, kar je slovensko. Zastopal je bržčas brez pooblastila liberalce in klerikalce. Kaj so milostno rekli oča Sedminek, še ne vemo. Pa ne, da bi kdo mislil, da je šel ta od-ličnjak tje radi »tringelta«. Da bi ložje odnesel sigurno napitnino, vzel si je iz previdnosti seboj še jednega. »Nur immer ehrenfest«. Eden, kate- ' remu se sline cede. Drobne noviee. V Poličkem vrhu pri Jarenini se vrše dne 7. aprila občinske volitve. Štajerci-janci pod vodstvom nekega Reiningerja mislijo naskočiti občino. — Namestnija v Gradcu je odbila slovenski rekurz proti obč. volitvam v Št. Ilju. Baje nameravajo iti Šentiljčani do zadnje instance. Na Muti priredi bralno društvo pri Sv. Primožu na Velikonočni pondeljek ob treh popoldne v slovenski šoli svojo prvo veselico. Na vzporedu so deklamacije, poučni govor, tamburanje, uprizoritev burke »Trije tički" in petje. Sodelujejo večinoma sami domači fantje in dokleta. Kdor se zanima za to narodno postojanko na meji, naj poleti ta dan tja. v V Gradcu je umrl včeraj popoldne član uredništva Tagespošte dr. Friderik Sneti. Pokojnik je bil doktor modroslovja, a se je posvetil žurna-listiki. Prvctno je deloval na Tirolskem pri »Sud-tiroler Tagblatt", kjer je klerikalizmu tako trdo stopal na prste, da je ti identinski škof izrekel nad njim cerkveno prekletstvo. Pozneje je vstopil v uredništvo »Tagespost''. Bil je star 57 let. L. .... ... ... ... J geselB velikonočne praznine vsem somišljenikom, naročni- I kom, prijateljem in širiteljem j 1 našega naprednega „Narod- j nega Dnevnika" želi j Uredništva in uprouništvo. sko podpirali. Zadrusra ima vedno večji fcrgavski delokrog, radi tega rabi tndi vedno več obratnega kapitala. Naj bi vsakdo pristopil kot zadružnik osobito bi naj to storili naši denarni, zarodi im sicer z večjim številom deležev. Deleži so p4 1« kron, vstopnina 2 kroni. Apelirati pa moramo tndi na vse rojake v nevinorodnih krajih, naj povsod priporočajo to važno podjetje! Ker ima zadruga izborna zajamčeno pristna vina v zalogi, opozarjamo na zadrngo posebno naše gostilničarje, kateri store boljše, ako podpirajo domače podjetje naših vinogradnikov, kakor pa da naročajo vino od profesijoniranih vinotržcev iz Gradca in Dunaja ali iz Ogrskega. V načelstvn zadruge so: načelnik Benjamia Kunej, njegov namestnik dr. Anton Božič; člani načelstva: pot. učitelj Franc Goričan, Jože Peč-nik (Bizeljsko), Jože Zdolšek (Ponikva) in Ivan Malu3 (Bizeljsko). Predsednik nadzorstva je g. dr. Schmirmaul (Rajhenburg), člani nadzorstva pa: Jože Pečnik (Kapele), Andrej Levak (Brežice), Cvetko (Podčetrtek), Kokot (Pišece), Janežič Jože (Staravas), Jošt (Gotovlje), Jamšek (Rajhenburg), Cernelč (Št. Peter pod Sv. G.), černoga (Zdole), Zevnik (Kapele), dr. Janko Sernec (Celje), Jošt (Celje). Pisarna vinarske zadruge se nahaja v Celju na Graški cesti st. 15. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Novi italjanski ministerskf predsednik. Rim, 26. marca. Kralj je poveril Luzzattijn sestavo novega italjanskega ministerstva. Luzzatti je izjavil, da bofffe sestavil ministerstvo „pomir-jenja". Srbski kralj na potovanju. Petrograd, 26. marca. Srbski kralj je obiskal včeraj veliko kneginjo Marijo Pavlovno, nadalje zastopnike vseh velevlasti in je sprejel odposlanstvo plemstva v petrograjski guberniji. Zvečer se je vršil v Aleksandrovi palači dine, katerega sta se udeležila poleg spremstva obeh vladarjev tudi Stolypin in Izvoljski. Carigrad, 26. marca. Sem bode dospel kralj Peter dne 3. aprila. Carigrad, 26. marca. Grško prebivalstvo, ki je sprejelo carja Ferdinanda precej hladno, *se pripravlja na tem slovesnejši sprejem kralja Petra. Grški patrijarh ga sprejme z istimi častmi ko svo-jedobno kralja Aleksandra. Izvoljski na dopustu. Petrograd, 26. marca. Car je dovolil ministra Izvoljskemu tritedenski dopust. Izvoljski potuje v Monakovo, kjer bode konzultiral nekega zdravnika o svojem zdravju, ki je vsled prenapetosti mnogo trpelo. Ognjenik Etna. Catania, 26. marca. Izbruhi ognjenika Etne se z isto silovitostjo nadaljujejo. Največ lave izbruha iz sebe žrelo na Monte Castellazzo, oddaljeno 5 km od glavnega žrela. Lavin tok je mestoma 100 m, mestoma pa cel km širok; prodira pa prilično 4 in pol met. vsakih 7 minut naprej. Sedaj je oddaljen 3 km od kraja Morello. Catania, 26. marca. Število bruhajočih žrel znaša sedaj 14. Lava je tako vroča, da se ji je mogoče približati le na 40 m. Catania, 26. marca. Vlada je poslala v kraj Borello vozove, da olajša preplašenemu kmečkem« ljudstvu beg. Dala je tudi na razpolago 10 tisoč lir, da odpomaga največjemu uboštvu. — Drugim obljudenim krajem ne grozi nevarnost. Gornjesavinsko splavarstvo. Gornjesavinjski lesni trgovci in posestniki žag so dobili od ekspoziture v Mozirju vesele velikonočne piruhe. — Ekspozitura je namreč skoraj vsem kmečkim trgovcem in posestnikom žag ob Savinji in Dreti koncesijo za plavljenje lesa po Savinji in Dreti ter njiju pritokih odrekla ter jim je strogo prepovedala, izvrševati nadaljno plavljenje. Zgodovina tega ukreka ekspoziture kot vodne oblasti je zanimiva. — Svo j čas so namreč plavili po Dreti in Savinji samo kmečki lesni trgovci in posestniki žag. Grajščina ljubljanskega škofa se z lesno trgovino ni pečala, ampak je sedaj tukaj sedaj tam pa polagoma les prodajala kmečkim lesnim tr-govcerti in posestnikom žag, ki so si kupljeni les sami posekali, spravili po drčah v dolino ter po vodi do svojih žag, ga zrezali in potem po splavih spravili na lesni trg na Hrvaškem in na Srbskem. — Ako se je zgodila pri plavljenju lesa ob bregovih Drete ali Savinje kaka škoda, so ti kmečki lesni trgovci vsak za seboj škodo sproti oškodovancem poravnali. O-brežni posestniki in splavarji živeli so vmiru in medsebojnem dobrem sporazumljenju. Podoba se je pa takoj spremenila, kakor hitro je nastopila na plan gornjegrajska grajščina. — Gospodje oskrbniki gornjegrajske škofove grajščine so nartireč postali naetikrat bolj pametni kakor so bili njihovi predniki. Sklenili so pogodbo s tvrdko fra-telli Feltrinelli, glasom katere so se med drugim tudi zavezali, spraviti tej tvrdki od nje kupljen les do Vrbovca, kjer se je postavila velikanska žaga na tufbino. Vso spravilo prodanega lesa je imela na hrbtu grajščina. Začela je v velikanskih množinah po svojih obširnih gozdovih sekati. Kajti škofove potrebe — posebno za nepotrebne šentvidske zavode -— so bile zelo velike, njegove blagajne pa prazne in gornjegrajska grajščina bi mu jih naj polnila. Padel je gozd za gozdom, začele so gledati iz prej lepo obrašenih gornjesavinjskih gor in bregov velike lise, obsežne praznote. Po Dreti in po Savinji pa je šla platanica za platanico, po tisoče naenkrat, debele in dolge, vse v žrelo Feltrinellijeve žage. Vzlic temu so ostale kase ljubljanskega kneza in škofa prazne, ker j^glavni profit potegnila tvrdka Feltrinelli. Oškodovan pa je bil tudi gornjesavinjski lesni trgovec, oškodovani posebno tudi obrežni posestniki ob Dreti in Savinji ter njenih pritokih. Med tem ko so kakor že omenjeno kmečki splavarji škodo, ki je vsled plav-Ijenja nastala, sproti poravnali, grajščina tega ni storila. Škode, katere je povzročil grajščinski les, so bile izdatnejše, ker je bil ta les mnogo debelejši in daljši, vsled tega težji in neokretnejši, tako, da je ta les — v zelo velikih množinah naenkrat plavljen — butal ob stene vodnih naprav, žag in jezov ter ob obrežja in povzročal velike in razsežne poškodbe. — Grajščina. katero je spravilo lesa stalo skoraj več "kakor je za les dobila, je sicer tu pa tam sklenila s poško-vanci poravnave in se je zavezala poravnati povzročeno škodo, vendar je te obljube v zelo redkih slučajih izpolnila. Tako so se poškodbe kopičile, tožbe zoper grajščino so bile na dnevnem redu. — Zavleklo se je vse, kar se je le dalo. Po obhodnih lokalnih komisijah ekspoziture v Mozirju je bilo vedno več škode ugotovljene in pri zadnji taki komisiji se je cenilo delo. ki bi bilo potrebno, da se spravi Dreta in Savinja z pritoki, s svojimi vodnimi zgradbami itd., v red, na več desettisoč kron. In sedaj pride najlepše. Ko so namreč kmečki lesni trgovci in posestniki žag leta 1908 prosili za obnovitev plavnih koncesij, se je po več kakor pol-drugoletnem čakanju lavna ekspozitura v Mozirju postavila na stališče, da teh koncesij rie podeli, ako se poprej vsi prosilci medsebojno ne zedinijo v konkurenčne odbore ter se ne dogovorijo, kako bodo se tekom let narasle škode poravnale. Oblast se je postavila na stališče, da se glede tekom let naraslih škod sedaj ne da konštatirati, kdo jih je povzročil, in pravi, da so najbrž vsled izvrševanja plavnih koncesij sploh nastale; vsled tega bi naj bili vsi za te škode odgovorni. Da je to stališče oblasti, ki ima gotovo tudi dolžnost varovati gospodarsko šibkejše pred gospodarsko močnejšimi, nepravilno in da ne odgovarja dejstvom, sledi iz prej razložene zgodovine plavljenja po Dreti. Ti, ki so škode sproti poravnali, bi naj plačevali še enkrat in sicer ne za sebe, ampak za grajščino! Umevno je, da so se taki nakani kmečki splavarji uprli — oblast je pa naredila črto čez vse prošnje za koncesije ter je kratkomalo vse prošnje zavrnila in je vsem prošnjikom zapretila, da bode postopala proti vsakemu, ki bi se drznil brez koncesije plaviti z vso strogostjo. — Na ta za slavno oblast zelo priprosti način se kratkomalo odvzame vsem prošnjikom zaslužek in mnogim stotinam.ljudi otežkoči življenje. Ekspozitura bi storila morebiti mnogo boljše, ako bi vsem tem ljudem sploh prepovedali jesti in piti! Proti tej za prizadete nenavadno ostri in po dejstvih neutemeljeni odločbi so se prizadeti prošnjiki pritožili na namestništvo v Gradcu. Upati je, da bo namestništvo človekoljubnejše in pravično ter bo odlok ekspoziture razveljavilo. A gornjesavinj. kmeč. splavarji naj ne obupajo. Prestali so razne nesreče, preboleli bodo tudi one, ki izhajajo od avstrijskih oblastij. Dr. A. Božič. Druge slov. dežele. a Stalno garnizijo dobi Koper v Istri s 1. aprilom. Nastani se tam ena kompanija 4. bos. herc. pešpolka. a Za šolskega nadzornika v Celovcu (za mestni šolski okraj) je naučno ministerstvo imenovalo glavnega učitelja na celovškem učiteljišču Ant. Raucha. a Ljubljanski novi dnevnik „Jutroa, kateremu je strogi drž. pravdnik Trenz izmed 14 številk že 4 pristrigel peruti, se je zoper konfiskacije pritožil. Pri včerajšnji obravnavi je senat v dveh slučajih prizivu ugodil popolnoma ter konfiskacijo razveljavil, v dveh pa le deloma. a Samomor. V Trstu je 24. t. m. zvečer neka 30—35 letna dama v restavraciji „A11' abon-danza" najela sobo, šla takoj spat iu se zaklenila. Ko drugi dan še do pol dneva ni vstala, so Vlomili v sobo iu jo našli na postelji mrtvo. Po sobi se je širil duh karbolove kisline. PREVIDNOST skrbne gospodinje \ temelji na tem, da pri nakupu D(athreiner fKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne. kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče fKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika tKneippa kot varstvena znamka in ime SKathreiner. Jle li znaki jamčijo za pristnost Kathreinerja •XV/' s - . >:iw.'»-.'i C*!'-!" V ' Narodni gospodar. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, r. z. z. o. z. Občni zbor te zadruge se je vršil na Jožefovo, 19. sušča 1.1. v Celju. Iz poročil povzamemo, da je bila zadruga registrovana začetkom 1. 1909. Nato so sč pričele predpriprave, ki so bile dogotovljene do jeseni, na kar je podjetje začelo poslovati. Načelstvo je nastavilo kletarja gosp. Karbe-ta in trgovskega poslovodja gosp. Karola Vargazon-a. Oba sta v svojih strokah izborna. spretna veščaka, kar obljubuje za prospevanje podjetja že prav mnogo. S prodajo vina se je zadruga začela v polnem obsegu baviti torej v jeseni 1909. Nakupila je lani 1200 hI, v zadnjih mesecih 1909 ga je raz-pečala okroglo 500 hI. Promet raste od meseca do meseca. Naj navedem številke za 1910 do 19. sušca: prodalo se je v prosincu 140 hI, v svečanu 210 hI, v sušcu do 19. dne 148 hI. Zadruga je ustanovila vinotoč v Celju, svoje zastopnike pa ima doslej že v Trbovljah, v Slovenjem gradcu, v Pragi in v nekem industrijskem kraju na Zgornjem Štajerskem. Pripravljajo se zastopstva v Celovcu, Beljaku, Mariboru, v Gradcu, na Dunaju in drugod. Zadruga nima lastnih kleti, temveč si jih je najela in sicer doslej dve v Ga-berju pri Celju, eno pa na Bizeljskem. Zastopniki vodijo v svojem okolišu agitacijo za zadrugo. Ta naprava se obnese prav dobro. Dne 31. grudna 1909 je štela zadruga 172 zadružnikov s 289 deleži, na dan občnega zbora pa je bilo že 200 zadružnikov s 327 deleži. Bilanca izkazuje lep promet nad 130.000 kron. Akoravno so bili ustanovitveni stroški in režije v prvih mescih visoke, vendar je preostal za upravno leto 1909 še prebitek okroglo 169 K. Občni zbor je sklenil, da se ta prebitek odkaže rezervnemu zakladu, ki s tem narase na okroglo 551 kron. Podjetje se torej v vsakem oziru lepo razvija. Želeti bi le bilo, da bi ga rojaki vsestran- Proti zaprtju, nastajajočem po ČrC* vesnem kataru, na katerem boleha mnogokrat staro in mlado, se pa uporablja naravna „frainC JOŽef-ova" grenčica v bolnišnicah v količinah okolo 150 g. Ta splahn°, želodec brez ščipanja, jezik se ščisti in pojavi se živahna slast do jedi, ne da bi se želodec količkaj nadlegoval. — Znanstvena poročila V. medicinskega oddelka c. kr. splošne bolnice na Dunaju izpričujejo nadalje: „ Franc Jožef-ova" grenčica se je oddajala znova vsakih štirih do pet dni in se je pozneje mogle tudi z manjšimi količinami do- 5 seči iste učinke. t Priloga »Narodnega Dnevnika" št. 69. LISTEK. Alkoholizemv starem veku. Kako dolgo pozna človeštvo alkohol? Kako dolgo že opaja sladki strup ljudska srca in duše? Kedaj ga je človek spoznal? Kedaj si je človek začel z alkoholnim vrenjem prirejati boljše ali slabše opojne pijače, na to je jed-nostavno nemogoče odgovoriti. Tu ni početka, kakor tudi zgodovina nima početka. Najdavnejša poročila, kar jih danes pozna zgodovina, so se ohranila v zgodovini Japana in Kine, kjer srečamo že pred 4000 leti vino iz riža. In ni nezanimivo vedeti, da so že takrat japanski državniki podeljevali temu vinu vse ugodnosti, samo da ovrejo in omejijo uživanje kod in kam bolj škodljivega opija, proti kateremu se vlada še danes z vsemi mogočimi sredstvi bori. To vino, ki se je zvalo »suke«, ni bilo močno, ker je bilo v njem največ 2% alkohola, torej povprečno manje, kakor v današnjem pivu. Ko je tedanji kitajski cesar Jute okusil to pijačo je zavpil: »Koliko zla bode prinesla moji deželi! Naženite tega izumitelja iz mojega cesarstva in da se mi nikoli več ne vrne!« Ali alkohol ni imel ne na Japonsko ne na Kitajsko nikakega globljega učinka, kakor bomo to kasneje videli pri rimski državi. Na Kitajskem so pi-janščino smatrali celo za neko sramoto, kar pa ljudi ni odvračalo od uživanja alkohola, ki je s svojimi silnimi množinami ubil in razrahljal veliko solnčno cesarstvo, da ga ostali svet danes skoro ne čuti. O pijačah in pivskih šegah nam pripovedujejo grški zgodovinarji Herodot in Diodor. Njihova poročila segajo res da samo do 500. leta pred Kristom, ali ko se je človeštvu posrečilo razvozlati hieroglif-ske znake, smo segli v egiptovsko zgodovino mnogo dalje nazaj. Iz napisov na piramidah in papiro-sih se jasno razbira, da so Egipčani že 1000 let pred Kristusom iz ječmenovega slada znali prirejati neko opojno pijačo, slično našemu pivu. Danes vemo to iz hieroglifov mnogo bolj točno kakor iz Herodoto-vih spisov, ki velijo: »Oni pijejo ječmeno vino, ker vinska trta pri njih ne uspeva.« Da se ta pijača ni uživala preveč zmerno, se vidi iz čednega opisa omenjenega pisatelja: Oni sedijo v krogu in pijejo, a sluge jim neprestano natakajo. Gospodinja pa vzame med tem malo mumijo iz gline in ko hoče goste pozvati, da pijejo, jim jo pokaže, rekoč: Poglejte tega siromaka, pa pijte in bodite veseli, kajti ko umrete, bodete kakor je on! — Seveda potem vsi trkajo, se smejo in pijejo; naravno, dokler so živi, ker kasneje bode prepozno.« Ce čitamo ta pivski poziv, se nam zdi, da čujemo dijaško pesem: »Edi-te, bibite collegiales, post multa saecula pocula nul-la!« Ker že govorimo o dijakih, treba vedeti, da(je bil človek vedno krvav pod kožo in da so že bili v starem Egiptu taki »lumpi« kakor danes in ravno take krčme kakor sedaj. Ni še davno tega, da je egiptolog dr. Lauth obelodanil hieroglifsko pismo v prevodu, ki ga je neki egiptovski »profesor« poslal svojemu dijaku. Učitelj glasbe piše svojemu dijaku Pentauru: »Pravijo mi, da zanemarjaš učenje, da si se udal pijači in da se klatiš od krčme do krčme. Vedi, da vsakdo, ki smrdi vedno po pivu, odbija od sebe vse dobre in poštene ljudi. Smrad po pivu odtu-juje ljudi in duša ti postaja zakrknjena. Vedi, da je pijanec ladja brez vesla, cerkev brez boga, hiša brez kruha. Ti se drgneš pijan ob zidovih in razbijaš lesene plote, ljudje pa bežijo pred teboj kakor pred kugo. Peti na harpo si se tako lepo navadil, psalmi-rati znaš dobro, tudi prosto peti te človek rad posluša, a sedaj si postal nepridiprav, vse ti je krčma in ženska. Osiris se te naj usmili! Ne čudim se, da so te pri pivu zmešale ženske, ki te obdajajo in motijo. Z njimi se vse preveč igraš in to boš občutil pozneje, ko ti kosti ostarijo. Z oljem si se namazilil, da si lepši in krog vrata nosiš venec; toda ta te ne bo rešil pred krevajočimi nogami in zvodenelo glavo. — Ta list govori najočitnejše, da se je v Egiptu mnogo pilo in »lumpalo«. Zato pa navajajo na nekem papirju pijanstvo med 42. najglavnejšimi egiptovskimi grehi. A da je kljub vitkim pojavom v egiptovskem slikarstvu in kiparstvu bilo vsled užitka piva v Egiptu mnogo debeluhov, svedoči izrek na papirosu, ki so ga našli leta 1847 v Thebi: »Gorje ti, brat, ako služiš samo trebuhu in ga tako zalivaš, da si celi dan v omotici! Debeli trebuh bode zavladal nad tvojo hišo!« Egipt je torej že bil v oni dobi tako visoko »kulturen«. Ni torej čudno, da najdemo v grških bajkah na vsak korak sledove te kulture in tudi v poeziji; vse je prevzeto od Egipčanov, zlasti karakteristike pijancev. Kolikokrat se Homer spominja gostij v Ilijadi in Odiseji! Koliko je v teh užitkih rafinerije! Človek se mora samo spomniti, kako pripravlja lepa čarovnica Kirka Odisejevim junakom pijačo iz vina, moke, sira in strdi in kako oni vsled tega pozabijo celo na — domovino. Isto pitje pripravi v Ilijadi tudi lepa Hekameda v glasovitem Nestorjevem vrču, ki ga more samo oni dvigniti, a drugi le z velikim naporom, ker je silno težek. Do bri Grki so seveda zmirom storili »kravji požirek«, če se jim je posrečilo prinesti vrč na ustnice. Po opisu in slikah velikosti teh »čaš«, se je prej sklepalo, da je njihovo vino bilo gotovo kaka pivu podobna pijača, da so ga mogli toliko popiti. No danes je dognano, da je bilo to zelo močno črno vino iz smirnske okolice. Grkom pa niti ni bilo treba piti piva, ker vinska trta je tako izborno uspevala v njihovi deželi, da je lahko vsakdo pil kolikor je hotel. Bili so tako močni pivci, da bi se najbolj žejen Slovenec iz vinorodnega kraja z njimi težko meril. Oni so vino pili samo mešano z vodo in velika nezmernost je bila, če je kdo pil samo vino. Vino je bilo posvečeno bogu Dionyzu in s pro-cvetom in večjim blagostanjem Grčije je rastel tudi ugled tega boga in njegovega spremstva. Brezbroj skulptur na čast temu božanstvu nam svedoči o nekdanjem ogromnem blagostanju pozneje propale in nesrečne Grške. V delih grških pisateljev se malo govori o kakoršnihkoii posledicah alkoholizma, a brzi njen propad pada baš v dobo, ko je uživanje naravnost prispelo do vrhunca. Genijalni ali nezna-čajni Alcibijad nam najbolje karakterizira ljudi, ki so vladali na Grškem takrat, ko je ono v pol. oziru zginilo z zemlje. Dasi so vesti zelo netočne, vendar nahajamo tu in tam kako poročilo, ki jasno priča o pogubnem vplivu alkohola. Aristotel veli, da se pije na Grškem tako močno vino, da se mnogim treso roke in noge, da nekoji izgubijo celo vid, da se pokvečijo in znorijo. Siromak nikoli ni mislil, da se bodo ti zanimivi pojavi kedaj imenovali simptoni delirija in paralize. Diogen je pa zopet povedal nekemu mladeniču ne baš laskavo: »Ti, pri tvojem spočetju je bil oče gotovo pijan!« Kasneje v rimski dobi so bile Atene znane kot kulturno središče in iz celega rimskega cesarstva so hiteli mladeniči tja, da se učijo flozofje. Dijaki raznih rimskih dežel so tam ustanovili svoje klube, kakor še dandane, in vsako tako društvo si je najelo posebnega profesorja. Da pa ne ostane profesor potem, ko dovršijo starejši, brez dijakov, so se vršili vsake pomladi, ko so dospele rimske ladje iz vseh krajev, pravcati lovi na »bruce«, pri katerih so se pristaši posameznih klubov včasih grozno ali »častno« tepli za »akademski naraščaj«. Kako daleč je sezal ta terorizem, najbolje svedoči slučaj Libanija. Prišel je v Atene, da posluša govorništvo pri Ari-stodemu, katerega so mu priporočali v Antiohiji. Ali ko je prišel v Atene, so ga pograbili člani kluba filozofov in so ga vlekli v svoje društvo. Drugo noč so ga pa po hudi pijači prijeli Arabci, ga zaprli v sod in ga iz njega kot predsednika kluba izpustili še le, ko je prisegel, da bode pri Diofantu študiral matematiko. Seveda so tudi stari dijaki imeli svoje redne pivske večere. In ravno ta Libanij toži v nekem pismu, da je moral prirediti večer za večerom pitje, radi česar se je tako zadolžil, da že mora sedaj plačevati na posojilo 30% obresti. Tudi Platonov Sym-posion nam priča, ako so na Grškem radi pili in pi-jančevali. Pri Rimljanih, s katerimi je propal stari vek, niso poznali, z Grki vred, druge alkoholne pijače kakor vino. V najstarejših časih so vino sicer v Rimu poznali, ali ljudje so se ga nekako bali, ženam je pa celo zakon prepovedoval okusiti kapljico vina. Vsak moški je imel pravico vsako žensko v hiši povohati, ali ne diši po vinu. Ko je neki Metel radi tega svojo ženo ubil, ga niso samo oprostili ampak še pohvalili. Ali ta treznost je začela kmalu izginjati in za časa cesarjev je bil Rimljan tako pijan, kakor prej trezen. Odkar je po rimskih ulicah zaoril klic »panem et circenses« je šla rimska država v svoji neizmernosti navzdol. Da presodimo, kaj je bil ta »panis« (kruh), moramo spomniti na Cezarjev triumf, ki je pogostil rimski narod pri 22.000 mizah, na katerih vsako je dal postaviti sod vina in sicer najboljšega falernčana. — Lukul je imel še večjo klet in je ljudstvu nekoč po-slonil 100.000 sodčkov. Posledica tega je baje bila, da je bil tisti dan ves Rim pijan. Tudi genijalni Antonij, ki ga je omrežila Kleopatra, je bil velikanski pijanec in še zadnji dan pred smrtjo se ga je nali-zal, da je bil ves trd. Ali še le po Avgustu je prišla zlata doba razuzdanosti in pijanstva. Cesar za cesarjem je dan za dnem plaval v vinu in nezmerno-sti. »2e na tešče je začelo vse piti«, piše nekdo, »da je bil opoldne ves Rim pijan, da se do večera prespi in potem zopet napije.« Domicij Klavdij Neron je bil cesar in pretepač. On se je napil, potem se je pa oblekel čisto navadno in je s svojimi gosti rogovilil po celem Rimu, da se s kom stepe. Večkrat so ga vsega plavega in progastega prinesli z »nočnih sprehodov« v njegovo palačo. Potem seveda ni čudno, da je cesarstvo tako propadalo. V večnem pijanstvu ni bilo nič več sramotno in nepošteno, ker so pred-njačiii sami cesarji. Rimska država je propala in z njo rimski narod, ki se je napol utopil v vinu. Alkoholizem je dandanes še hujša nevarnost, zlasti za mal narod. Mi Slovenci smo na mestu, da nas stiskata neovirano dva močna naroda. Istina je, da nas izpodriva njihov kapital in nas izsesava njihova živa sila. Ali najhujši nasprotnik je med nami. To je peklenski alkohol. Okužil je cele rodove Indijancev, ki bodo kmalu izumrli, oslabil in pomeh-kužil je žilavi črni narod, kje in koder je le mogel in kulturno človeštvo je pokvaril. Tudi nam Slovencem preti degeneracija vsled alkohola in če bode ta absti-la tipičen pojav, potem bo po nas. Nesmisel je abstinenca, ker je vobče neizvedljiva, ali zmerno moramo priporočati in zagovarjati vsi. Pri tem pa mora biti vsakdo tudi svoj lastni apostol. Proč s pijanstvom: Kdor je pijanec, ne more biti pravi narodnjak! Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Nacionalizirani E.-B.-V. Na tem mestu smo že naglašali, da s stvarnega stališča nacionaliziranju E.-B.-V. ne mislimo ugovarjati. Neoporečna pravica naših nemških tovarišev je bila, da so izobesili priljubljeno svojo frankfurta-rico. Ce se čutijo naši nemški tovariši in delajo kot Nemci, jim tega ne moremo in smemo zameriti, saj bi tudi mi odločno in pošteno zavrnili vsakega, ki bi se drznil prerešetovati in analizirati naše nagibe, ki nam jih narekuje narodno čuteče srce. Predsednik E.-B.V. Bastendorf z Dunaja je sicer že izjavil, da bo nacionalizirano društvo iskalo stika z vsemi drugimi organizacijami, kadar bo to zahteval čas in njegove potrebe. Nam se s^mo zdi, da mož ni najbrže vsega premislil, ker je precej samozavestno govoril. Kakor znano, je bil E.-B.-V. v koaliciji z G.-V., železničarsko organizacijo v socialdemokra-škem taboru. No, pri rdečih sodrugih je kajpada doživel dosti razočaranj in prevar. Prijazni sodrugi so mu dopovedovali precej obzirno svoje absolutične in teroristične nazore. Po izreku: »Der Gescheite gibt nach« je ponosni E.-B.-V. molče spravljal robate zafrkacije. Kaj je tudi hotel: koaliran je bil z njimi, in v koaliciji sta ležala zmaga njegovih društvenih zahtev in ugled uradniške organizacije. Vsaj mislil je tako. A to mnenje je moral mahoma spremeniti, ko mu je Tomschik jasno in brez ovinkov pojasnil, da gospodje uradniki ne smejo od njegove organizacije pričakovati ničesar, če niso obenem politični njegovi somišljeniki, če se torej ne dajo politično zasužnjiti. Na ta migljaj z rdečim kolom je začela koalicija lesti na kup, in danes vidimo samo še njene žalostne razvaline, ob katerih tožijo svoje solzave in nesmiselne jeremijade le še slabiči in — lenuhi, ki nimajo nobenega poguma, nobenega smisla za delo, pravo, smotrno, enotno delo posameznih tesno organiziranih, na skupnih in etičnih načelih te-meljujočih celot. Toda tudi v tem oziru se jasni povsod, sleherni skoro je že prišel do prehoda in rešitve dolgotrajnih dvomov. E.-B.-V. je bilo začelo že presti, ko so si ustanovili fanatični nemški uradniki »Reichsbund deu-tseher Eisenbahner«. Spočetka ni hotel in ni smel E.-B.-V. soglašati z novo strujo. Prisiljen je bil celo, da jo je obsojal. Stvarno jo je obsojal, in večkrat je imel prav. Kmalu pa je umolknil; kajti tudi v E.-B.-V. samem je začelo pokati. Udje so začeli spoznavati, da bo treba prelalislej tudi na zunaj pokazati nemško barvo. Ves ta proces smo videli, slutili smo njegov konec in smo si ustanovili lastno društvo, da nismo doživeli moralne brce iz E.-B.-V. In kakor smo bili slutili tako se je v resnici tudi zgodilo. Še več. Nemški naši tovariši niso tekom zadnjih par let postali samo najbolj vneti ultranacionalci v svojem stanovskem društvu, temveč pokazali so, da hočejo biti v vsem svojem dejanju Nemci. Naprej so začutili, da je z nacionaliziranjem E.-B.-V. res odzvo-nilo koaliciji za vselej. Začeli so tedaj misliti na druge zveze. In nemški ljudski svet (Volksrat) jim je pokazal poti: Organizujte se tam, kjer vam bo agi- v tacija najlažja in najvspešnejša. Pa so začeli in so se lotili našega juga. »Verein deutscher Staatsange-stellen im Kustenlande« je prvo njihovo novejše delo. Temu društvu z izrazitimi germanizatoričnimi tendencami predseduje nemški železniški uradnik, več nemških železniških uradnikov je v odboru. A poznamo še druge njegove namere. Posrečil se nam je pogled za kulise, kar smo videli, nas ni iznenadilo, tudi nas ni presenetila njihova predrznost, prepo-tentnost — vajeni, smo tega. Kar prsti nas srbijo, radi bi zakričali v svet, toda za zdaj hočemo molčati in jim gledati na prste. Saj bo prišel čas, ko bomo naglas povedali rafinirane skrivnosti. Pa D. O. E.-B.-V. ima denar, ki ga je nakopičil E.-B.-V. In to točko naj samo na kratko še omenimo. Tekom dolgih let je E.-B.-V. zbral iz članarine svojih udov, tedaj tudi nenemških, različne fonde. Največji teh fondov je takozvani »Kurstiftungsfond«, ki ima efektivnega premoženja okrog 80.000 kron. In to čedno vsoto so razun zapuščinskih ustanov, kakor rečeno, zlagali vsi udje, tudi mi seveda. E.-B.-V. se je nacionaliziral, potegnil je okoli sebe črto, ki jo more prestopiti le nemški železniški uradnik, nič pa ne pove, kaj bo z denarjem »Kurstiftungsfond« in drugih fondov, nabranim in ustanovljenim v prid vsem fondom E.-B.-V. Priznamo, da je to težko in zamotano vprašanje, a tajiti tudi ne moremo, da te zadeve ne bomo smeli prezreti. Resno bo treba tudi to stvar preudariti, zakaj tu smo še zmerom jako prizadeti. (Časopis českeho urednietvaželezničniho.) oSta Laiki trg. 211 1 ..............r........ in hiša z vrtom «1 jt . . 'i. j." v in uta za kopelj ob Savinji, 7 minut od Celja se za 13.000 in 7000 kron proda. Naslov: F. Dolinar, Celje. ais 31 ................................................................mvMmm, Stara trgouina z mešanim v lepem trgu Savinjske doline, na dobrem prostoru se zaradi rodbinskih razmer odda za več -j; let v najem po zelo ugodnih pogojih. — Ponudbe na upravništvo tega lista. 218 2 1 Ha znanje. Radi nepričakovanih ovir se prekliče na dan 29./3 t. I. sklicani občni zbor „Glavne hranilnice in posojilnice slovenskih goric, r. z. z n. p. pri Sv. Lenartu na Štajerskem''. Upravni svet. Ia smrekove, 5—9 metrov dolge, ima za oddati za celo leto 215 211 Viktor Glaser, Ruše, MMRMMMMM mit MMMMMM tbk\ *1l,J ; > -f i i.'1? i ■ prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkosllkarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji lt svojim! Svoji k svojim! edini narodni slikar in pleskar EUiUR* IMM MMMMNMV I «( poseben vhod) se takoj odda. VpraSa se: Dolgopolje št. I, R ; : j';:f u spodaj. 204 3 3 Edini harodni klepar v Celju Savinska nUca št. * ^ prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela in popravila le r se slavnemu p. n. o«« člnstvu najvljudneje priporoča v mnogo« brojna naročila. 159 7-4 * f; | % i -Jt b 1:1 g L V«eto vrst. izborne kakovosti, po Jako nlsklb cenah se dobijo v zalogi glasovirov M. HO PA S CELJE 135 5-2 T Krožna cesta -(Rlngstrasse). - Ravnokar so došli najnovejši čevlji spomladne sezone! Vsakemu nudim priliko, da si v največji in prvi celjski zalogi čevljev kupi čevlje po najnižjih cenah. — Možki čevlji od 7 K do 24 K; damski čevlji od rt K do 22 E; čevlji za otroke od 1 K naprej. Za obilen obisk se priporoča Štefan Sfrašek 212 4-2 zaloga čevljev in potrebščin v Celju, Kovaška ulica. Samec, star 25 let, lastnik lepega posestva na Kranjskem se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično poštenih starišev iz dežele, v starosti 19 — 25 let, ki bi bila varčna, dobra gospodinja ter vešča kuhinjstva, gostilne, kmetije in prodajalne ter imela nekaj gotovine. — Le resne ponudbe je poslati do 8. aprila s sliko pod naslovom poštno ležeče št. 92 Zagorje ob Savi. — Za tajnost se jamči. 209 3-2 160 1 Čebelarjem naznanjam, da sem vpeljal v svoji trgovini tudi vse za čebelarstvo potrebno orodje in priprave ter je takoj dobavim. Veletrgovina z železnino Merkur', P. Majdič, Celje. fe s Učenec močan, iz boljše biše in z dobro dovršeno ljudsko šolo, se sprejme takoj v večji trgovini mešanega blaga. Ponudbe pod „veselje do trgovine" na upravništvo tega lista. 207 3-3 Širite Nar. Dnevnik. Več lahkih, jako dobro ohranjenih, dvouprežnih VOZOV | (Landauer, Brunner itd.) ima naprodaj M. Cilenšek v Celju, Lava st. 14. Najboljši češki nakupni vir. Ceno [posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pulj enega 2 K. boljšega 2 K 40 b; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puije- & nega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, ' sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega, rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. Cenovnik zastonj in franko. 59 25-10 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava, Češko. za žensko in moško perilo in dvojno široko za prtiče se kupi najugodneje v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Ce je. Celi kosi po engros cenah. Vzorci zastonj in po iljatve čez K 20'— franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, belj fina 10 K. 39 52-11 Za tovarniško podjetje se iščejo t bližini kakega kolodvora na Spodnjem Štajerskem ali Kranjskem primerili 198 3-3 prostori za več let v najem. Želeti je zveze v parno ali električno gonilno silo. — Ponudbe pod šifro „W. L. 6109" na anončno eK špedicijo Rudolf Mosse, Dunaj I. r1 E1U Gh< Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima t zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. =u J © © 1 r @ © © © Vsakdo Nihče hi že moral vedeti, da sem si uredil svojo trgovino popolnoma na novo ter imam za spomlad veliko zalogo, najnovejših snovi za moške in ženske obleke, raznovrstno perilo, kravate itd. po zelo nizkih cenah. torej naj ne zamudi to priložnost uporabiti in stopiti v mojo trgovino, da si ogleda zalogo ter se prepriča o kakovosti in o cenah blaga. Z velespoštovanjem I. N. Šoštarič - Maribor, Glavni trg štev. 19. 182 3-3 J |@ © © © @ © H. B1EHL, žganjarna, Celje Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«, domačega konjaka. čditto narodno Kamnosek podjetje Celju. g ?rVa jnžnojtajcrsKa Kamnoseka ^Š^ fadnstrijsKa družba. Stavbena ln umetna kamnoseška obrt s strojnim t:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenov in t:: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajllnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::i Brušenje, polivanje in struganje kamena s stroji. Brzojavi:,Kamnoseška In- S^llito dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov i»o raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. !» Izdelovanje pohištvenih plo&č iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:; lavanje napisov v Iste. ::: Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakore, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 9 28-12 Bureau! Praga, Prikopi 17. Širite „Nar. Dnevnik"! Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Koclan tvornica za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96 MP Velikonočne razglednice. JW Zvezna trgovina v Celju pi »poroča cenjenim gg. trgovcem na deželi velik > nalogo lepili velikonočnih razglednic po najnižjih cenah. Od 500 kom. naprej franko. 161 9-9 Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 149 4