Štev. 38.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 15. septembra 1921.
Leto LXI.
učiteljski TOVARIŠ
Glasilo Udruienja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
7ie »pise, v oceno poslane knjige itd. ie pošiljati lamo na naslov :
Oredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. V te pošiljatve je pošiljati franko.
II Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu 140-— K letno. Posamezna številka po K 1'—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 2 K — vin. „ „ „ dvakrat. . 1 „ 50 ,. za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.	
| Za reklamne notice, pojasnila, poslana, | razpise služb je plačati po 1 K za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva _ štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano II naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklarracije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I
i
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam« lije so proste poštnine.
L Pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana.
Potek in sklep skupščine dne 3. in 4. septembra 1921 v Rogaški Slatini.
Rogaška Slatina. 5. sept.
Veličastno nas je sprejela in pogostila Rogaška Slatina. Mnogo zborovanj imamo za seboj še pod firmo bivše Zaveze. a zborovanje v Rogaški Slatini se od'ikuie nad njimi v notranjem zadovoljstvu vsakogar, ki se ga ie udeležil. K stvarnemu našemu delu so nudili tamoš-nji prireditelji vse udobnosti tako glede prenočišč, hrane in ugodnosti, ki jih nudi zdravilišče: častno so izvedli svojo nalogo svoi trud so pa kronali z odkritosrčnostjo ki se je zrcalila v njihovem sprejemu in v gostoljubnosti, s katero so nas postrezali ves čas bivanja v prijaznem kraju.
Ponos nas navdaja ob spominu na skupščino in na naše disciplinirane vrste: nonos nam oa dela v tem prijaznem kra-iu. na vzvišenem prostoru, sredi med irozdovjem, pod vinogradi stoječa stavba z napisom »Učiteljski zdraviliški dom«, ki ie tudi plod našega organiziranega del?, in plod naših jasnih stanovskih smotrov.
Veličastnost je pa dal zborovanju tudi ves nastop zborovalcev in jasni smotri. s katerimi so prišli delegati na zbore-v¡)nje. točnost in stvarnost, s katero so se odlikovale debate, vztrajnost in veli-Ivooteznost. s katero ie dobilo zborovanje impozan.tno in resno lice.
A še eno ie. kar dviga to zborovanje pred preteklostjo iti kar mu daje nai-svečanejše lice: to je državni čut. ki se ie v vsej svoji iskrenosti zrcalil ves čas zborovanja in ki je dvigal prapor bodočnosti visoko pred vrstami učiteljstva. ki bo šlo za njim v prvih vrstah v boi za nai od no edmstvo in državno avtoriteto, ki nam osvobodi in realizira potem še zadnie našo smotre velike iugoslovanske misli.
fttorovaníe širšega sosveta in odsekov.
Dne 3. septembra točno ob 10. uri ie otvoril tov. poverjenik Luka Jelene v ¿'fcdališki dvorani »Zdraviliškega doma« se;o širšega sosveta in odsekov.
Navzoči so bili z malimi izjemami vsi c'<ini širšega sosveta in člani odsekov. Poverjenik ie odkazal odsekom do-Predloge, ki so potem o njih sklepali "> razpravljali do 17. ure popoldne, a n°ten se ie vršila zopet seja širšega soneta z odseki, ki je trajala čez 20. uro. i . Na tej seji se ie razpravljalo o sklc-in predlogih odsekov in pripravilo dadivo za skupščino naslednjega "dne.
Pokrajinska skupščina Ane 4. sept.
• Svečana gledališka dvorana zdravilnega doma ie bila točno po 10. uri na-,to Dolna, našteli smo do 800 posetnikov, r;iznoloženje je bilo živahno in svečano. , Skupščino ie otvoril tov. poverjenik Jelene s sledečim nagovorom: Naša lepa država, naša svobodna domovina se je oblekla v žalno obleko. Vsi leni prebivalci, od nebotičnega Triglava •p?'1 do albanskih pečin, pa od deročega >noka do sinjega Jadranskega morja u'iejo za očetom domovine, objokujejo
kralja Petra Velikega Osvoboditelja in Ujedinitelja.
Dne 16. avgusta letošnjega leta je izdihnil v prijazni kraljevi vili na Topči-derskem brdu poleg Beograda prvi Jugoslovanski kralj svojo veliko dušo.
Umrl je največji bojevnik svobode, umrl kralj, kateremu so se ob koncu viharnega življenja udejstvili ideali, za katerimi je hrepenel, za katere je delal in trpel vse svoje življenje; dosegel je cilj, ki si ga je bil postavil že v mladeniškili letih: združil je skoraj vse Srbe pod svojim zezlom, osvobodil večino Hrvatov in Slovencev izpod tujega jarma ter vsa tri plemena združil v mogočno enotno državo, in bil je njen kralj izvoljenec.
Danes ob I. pokrajinski skupščini slovenskega dela ljudskošolskega učiteljstva, ko nam prav živo stopa pred oči njegovo veliko delo, ko uživamo sadove njegove orjaške življenske dobe, se klanjamo pred njim z najglobočjim spoštovanjem in občudovanjem. Zato vas vabim, da zakličemo iz dna hvaležnih src: Večna, nesmrtna slava kralju Petru Velikemu Osvoboditelju in Ujedinitelju! Slava! Slava! Slava!
Umrl je kralj — živel kralj! V veliki žalosti zaradi smrti prvega Jugoslovanskega kralja Petra Velikega Osvoboditelja se pa zaupno obračajo naše oči na mladega novega vladarja, na Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki mu je usojeno voditi usodo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ob današnji priliki izražamo čuv-stva vdanosti in neomajne zvestobe do novega vladarja z zagotovilom, da hočemo izrečeno nam mladino vzgojevati v državnem smislu, v edinstvenosti in gojiti ljubezen in vdanost do junaškega kralja Aleksandra in do vse kraljevske rodovine Karagjorgjevičev.
Dajmo duška tem svojim čuvstvom in zagotovilom ter vzkliknimd: Junaški kralj Aleksander naj živi! Zivio! Živio! Živio! *
Predlagam, da se pošlje na kraljevo pisarno udanostna brzojavka. (Odobravanje.)
Cenjena skupščina!
Pozdravljam Vas, odposlance okrajnih učiteljskih društev včlanjenih v naši impozantni organizaciji,, v UJU poverjeništvo Ljubljana, ki ste se zbrali danes v Rogaški Slatini na poziv širjega sosveta na 1. pokrajinsko skupščino.
Zbrali smo se, d§ pregledamo delo, ki smo ga vršili od zadnjega delegacij-skega zborovanja bivše Zaveze meseca avgusta lanskega leta v Mariboru, da zavzamemo stališče v nekaterih važnih osebnih in pravnih vprašanjih in zadevah in da si začrtamo pot in program za delo v bližnji bodočnosti.
V podrobnosti o delovanju nase organizacije v minuli dobi se ne spuščam, povzeti hočete to iz tajnikovega poročil.t.
Zavzeti pa hočemo točno in jasno stališče, razumljivo za vsakega, glede učne uprave v naši državi, bodi li ista centralistična ali avtonomna. Izzvati, izsiliti hočemo jasno in točno izjavo o tem vprašanju, onih tovarišev, ki so drugačnega svetovnega nazora. Slepomišenja nekaterih tovarišev nočemo več trpeti med nami o tem važnem vprašanju.
V	nekaterih zadevah je treba da d> sežemo jasnost v tolmačenju nekaterih predpisov in naredb, in enotnost v postopanju in izvrševanju.
Rešiti moramo pereče vprašanje glede pristopa „Društva meščanskega učiteljstva v Sloveniji" v „Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva." Pri reševanju tega vprašanja bodimo previdni in stvarni, da ne zanesemo razdora v naše vrste.
Na seji širjega sosveta „Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva" na binkošt-ni torek letos sem ob koncu svojega nagovora izrekel te-le besede:
Tovariši, tovarišice! Za nas in naše šolstvo prihajajo silno važni, zgodovinsko važni časi. V najkrajšem času se bo sklepal nov šolski zakon za vso državo, ki bo odločil usodo učiteljskega stanu in našega šolstva ne za eno, dve leti, morebiti za več desetletij. Vse učiteljstvo stoj pozorno na straži, da nam sovražniki modernega šolstva ne zanesejo nazadnjaških načel v razvoj šolstva in da se ne kratijo pravice našega stanu. Držimo se gesla: Ničesar brez nas in preko nas!
Nadaljeval sem:
Pa še drug apel imam na Vas. Od vzgoje naše mladine je odvisna srečna bodočnost naše domovine. Vzgojujmo našo mladino v državnem duhu, vcep-ljujmo ji v nežna srca vdanost do naše narodne kraljevske rodovine in ljubezen do svobodne naše kraljevine. Pogumno, z moško energijo stopajmo zunaj šole nasproti hujskačem proti naši edinstveni državi, da v korenini zatremo vsak separatizem. ta poguboriosni izrodek v naši državi.
V	tem duhu, s tem pozivom sem bil otvoril sejo širjega odbora, v tem duhu in s tem pozivom otvarjam zborovanje L pokrajinske skupščine.
Ponavljam svoj pozdrav odposlancem: iskreno pozdravljam tudi vse druge tovariše in tovarišice, ki se udeležujete današnjega zborovanja.
Pozdravi sEupščine in skupščinarjev.
Na predlog iz skupščine so bile od poslane sledeče brzojavke:
Kraljeva pisarna
Beograd.
Člani Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva poverjeništvo Ljubljana zbrani v Rogaški Slatini na I. pokrajinski skupščini se klanjajo Vašemu Veličanstvu ter izražajo čustva vdanosti in ne omajne zvestobe do Vašega Veličanstva in vse kraljeve rodovine.
Poverjenik: L. Jelene. Ministru Pribičeviču
Beograd.
Zaščitniku in velikemu prijatelju ljudsko in meščanskošolskega učiteljstva, mogočnemu pospeševatelju in stvaritelju modernega narodnega šolstva v državi kliče na I. pokrajinski skupščini UJU poverjeništvo Ljubljana v Rogaški Slatini zbrani slovenski del učiteljstva navdušen živio in slava!
Poverjenik: Jelene.
Pokrajinskemu namestniku, ministru Ivanu Hribarju
Cerklje pri Kranju.
Prva pokrajinska skupščina učiteljskega Udruženja zbrana v Rogaški Slatini iskreno pozdravlja pokrajinskega namestnika kot prvega predstavitelja pokrajinske vlade po sprejeti ustavi posebno pa kot znanega prijatelja učiteljstva z žeijo, da se tudi na tem mestu zavzema za interese šole in učiteljstva z enako vnemo, kakor v preteklosti.
Poverjenik: Jelene.
Dr. Ivan Tavčar
Visoko pri Škofji Loki.
Prva pokrajinska skupščina učiteljskega Udruženja v Rogaški Slatini ]e soglasno sklenila, da izreka svoje čestitke k 7()-letnici in se klanja pred velikimi zaslugami. ki jih ima jubilant za slovenski narod.
Poverjenik: Jelene.
Na skupščino so došli sledeči pozdravi :
Imenom ministra prosvete Svetozar-ja Pribičeviča in v svojem imenu prisrčno pozdravljam zbor, želeč njegovemu delu najlepših uspehov.
Dr. Vekoslav Kukovec, minister socialne politike.
Na skupščini zbrano učiteljstvo, pri delu za dosego svojjh visokih ciljev pozdravlja kot sobojevnike za povzdigo narodne kulture in edinosti ter državne misli Jugoslovanski Sokolski Savez.
Glavni odbor Udruženja v Beogradu bratski pozdravlja oduševljenje saradnika na poslu narodnog jedinstva, agilne rad-nike za napredak škole i učiteljskog rada. Živela brača!
Podpredsednik Popovič, Tajnik Petrovič"
Beogradsko povereništvo pozdravlja bratsku skupštinu i želi pun uspeh. Živeli! Poverenik Sokolovič, Tajnik Miloševič.
Ustno so pozdravili skupščino: Dr. Šter. ravnateli zdravilišča
je
pozdravil skupščino v imenu uprave, pov-darjajoč, da smatra učiteljski stan kot steber naroda, na katerem sloni usoda, naroda. Zeli uspeha in pozdravlja v imenu uprave: Dobrodošli!
V	imenu občine pozdravlja učiteljstvo župan g. Bizjak, povdarjajoč, da mu je v posebno veselje in čast dejstvo, da si je izbralo učiteljstvo Rogaško Slatino za zborovanje in dejstvo, da si je učiteljstvo postavilo v Rogaški Slatini svoj „Učiteljski zdraviliški dom."
V	imenu učne uprave pozdravi skupščino višji šolski nadzornik tov. GangI:
Nimam sicer nobenega posebnega pooblastila, ali vendar čutim svojo dolžnost, da Vas pozdravim imenom učne uprave. Po dolgih letih trpljenja je končno mogoče pozdraviti tudi v imenu učne uprave organizirano učiteljstvo. Eno željo imam, da se vse, kar je dobrega in resno ; mišljenega, zgrne v našo organizacijo. Iz te želje pa izvira ukaz. da vsak, kdor


se priznava za državnega učitelja mora delovati na to. da se ohrani naša ¡edinstvena in nerazdružena država Srbov, Hrvatov in Slovencev. (Burno pritrjevanje.) Kdor ie drugega mišljenja, ta izključuje sam sebe iz vrst narodnega učiteli-stva. Sodba ljudstva bo obsodila vsakogar kdor deki proti edinstvenosti. V tem smislu delujmo vsi navzoči in nenavzoči. ki niso mogli priti sem, kot revolucionar-ci vugoslovenske misli, ki nai si grade svobodno pot tia kjer trpe naši bratje pod tuiiin iarrnom: delujmo kot revoluci-ionarii iugoslovenske misli da osvobodilno svoje brate preko mei! Ne ta rod, drugi rod izvede to veliko misel. Delušmo na to dviga mo vero v sebe. Oni, ki govore, da nai bodo Slovenci zase in Hrvatje zase, ubiiaio naše iedinstvo in našo bodočnost. To so naši sovražniki s krinko jugoslovenstva. zato moramo nastopati proti separatizmu in separatistom..Ali ne le za iugoslovenstvo. delati moramo za splošno slovansko vzajemnost. Že Prešeren ie pel -¡Največ sveta otrokom sliši Slave«: delujmo na to. da se v polnem reku uresniči ta doba. Lahko rečemo. da ako ne bo učiteljstvo prožeto z duhom slovanske vzajemnosti, lahko likvidiramo svoio bodočnost. Ali mi hočemo delati za bodočnost, veličino in moč iugo-s'ovenstva in slovanstva sploh za moč in bodočnost naše jugoslovanske in velike slovanske domovine. (Navdušeno pritrjevanje.)
Med tem so prišli v dvorano trije ruski učitelji ki se mude v Rogaški Slatini: Aleksander Abramcev. Gregorij Saironov in Konstantin Kuzmin-Karavo-jev. Bili so prisrčno pozdravljeni. Pozdravili so skupščino , v imenu ruskega učiteljstva. izrazujoč željo, da jim bo skoro usoieno vrniti se v urejeno svojo domovino, kamor poneso glas o iskrenosti in delu jugoslovanskega naroda in kjer bodo delovali za stanovsko vzajemnost in vzajemno realizacijo velikih slovanskih idei.
V spomin umrlim stanovskim prvobo-riteliem.
Poverjenik tov. Jelene se dvigne raz sedeža m povzame zopet besedo:
Preden preidemo na dnevni red, nam narekujejo hvaležna srca. da se soomi-njrimo umrlih svojih tovarišev. Nemila smrt ie v minuli upravni dobi kruto posegla v naše vrste.
Dne 2. januarja letos ie umrl Armin Gradišnik, nadučiteli v Celju. Izvrsten tovariš, neumoren delavec na šolskem in prosvetnem polju, soustanovitelj naše bivše divne Zaveze.
Dne 10. februaria letos pa je zatisnil v Zagrebu za večno oči Davorin Trste-njak. šolski ravnateli in okrajni šolski nadzornik. Davorin Trsteniak ie bil hrvatskemu delu učiteljstva drugi Popovič. Plodovi t pedagoški pisateli. kremenit značaj, sam po rodu Slovenec, ie bil veli* prijatelj slovenskemu plemenu: bil je obče priznan voditeli hrvatskega učiteljstva. ki ga tako zelo pogreša v sedanjih razdrapanih hrvatskih razmerah.
Vabim Vas. da zakličemo tema dvema našima velmožema: Nesmrtna slava!
Tajniško poročilo
Po tem uvodu ie skupščina prešla na dnevni red in ie poročal strokovni tajnik tov. Rud. Dostal o delovanju poverjeni-štva Ljubljana od 28. avgusta 1920. Poročilo smo prinesli v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša«.
O tajniškem poročilu se ie razvila orecej obširna debata, ki ie zadevala v prvi vrsti vprašanje znižanih dravinjskih doklad omoženim državnim uradnicam in predlog, da nai se zadnji načrt šolskega zakona, ki so ga izdelali zastopniki učitelistva v Beogradu, da natisniti v »Učit. Tov.« in s tem v razpravo okrajnim učiteljskim društvom.
Predlog, da.se natisne načrt zakona ie bil odklonjen iz ozira, da bo ta načrt še večkrat predelan in se natisne raje' načrt, ki bo konečno predložen od ministrstva poslanski zbornici. Vendar naj bo organizaciia pazno na braniku, da uveljavi svoja načela v zakonu.
Poročilo blagajnika
Tov. L u z n a r je podal blagajniško poročilo, ki je razvidno iz bilance, objavljene v »Učit. Tov.« že pred skupščino.
Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela organizacija lansko leto nad 117 tisoč dolga, ki ga .ie letos vsega poravnala. Pasivni so bili vsi listi, in sicer: »Učiteljski Tovariš« za 16.740 kron, »Popotnik« za 30.858 K in »Zvonček« za 6S.281 K.
Z veseljem in odobruje >e vzela skupščina na znanje poročilo blagajnika, da sc ie naravnost kavalirsko izkazala na-oram organizaciji »Učiteljska tiskarna « in nje načelnik tov. Ivan Bernot. ki jc duša iega našega stanovskega podjetja. Ce ne bi bilo tiskarne, bi morali prejemati z listi, tako ie pa dolg poravnan.
Blagajnik orodlaga:
1.	Ugodi nai se zalite vi otroških vrt-uaric in učiteliic ženskih ročnih del. da se jim v zameno za »POpotuika« dovoli ;>Zvonček«. (Sprejeto.)
2.	Upokojenemu učiteliNvu naj se dovoli znižati članarino, za kar so zaprosili. (Sprejeto)
Tov. Zdravko Kovač poroča, da je pregledal z ostalimi pregledovalci račune in iili našel v popolnem redu. zato predlaga absolutorij. (Sprejeto.)
Rezervni sklad.
Tovariš Ivan Petrič poda poročilo o stanju rezervnega sklada, ki je imel 23.000 kron dohodkov in 14.000 K izdatkov ter poroča o podrobnih izdatkih za pretečeno leto'.
Tov. Cvetko predlaga, da okrajna učiteljska društva skušajo dobiti redne mesečne dohodke rezervnemu skladu s :em, da uvedejo redno prispevanje, kar nai delegat.ie predlagajo pri okrajnih društvih.
Delegati so uvideli veliko potrebo rezervnega sklada za organizacijo ki bi brez isteea težko dosezala tako krasne uspehe, kakor jih doseza sedaj.
Tov. Prtilko poroča, da ie s pregledovalci računov našel račune rezervnega sklada v redu in predlaga absolutorij. (Sprejeto.)
—■ Proračun za leto ¡021.22.
Blagajnik, tov. Lttznar predlaga v odobritev sledeč proračun:
Za »Popotrrika« 138.200 K. »Učit. Tovariša 195.400 K, »Zvonček« 20.000 K, poverjeništvo UJ!J 36.000 K. centrali UJU v Beogradu 96.000 K.
Dohodkov 500.000 K. stroškov 491.600 K, prebitek 8400 K.
Stavi predlog: Z ozirom na poravnane primanjkljaje lanskega leta predlaga. Ia nai ostane dosedanja članarina. (Sprejeto.)
Nato je bil tudi proračun sprejet.
Društvo učiteljstva meščanskih šol in UJU.
MKriri i.	■	_____ . ,, f ,.-. -, ,- t - lir rtr
Tov. Gnus ie poten; razpravljal o sprejemu »Društva učit. meščanskih šol« v UJU ter izvajal sledeče:
Dne 13. februarja t. 1. se .ie vršil v Celju ustanovni občni zbor »Društva rae-ščansko-šolskih učiteljev za Slovenijo«, katero je po ustanovitvi prijavilo svoj pristop k Udruženju jugoslovanskega učiteljstva poverjeništvo Ljubljana in dne 17. maja t. 1. je sklepal širji sosvet na svoji seji v Ljubljani o sprejemu.
Udeležencem te seje je še gotovo v živem spominu dolgotrajna, vsled posebne ostrine tu in tam za poslušalce zelo mučna debata, ki se ie bila razvnela pri dotični točki dnevnega reda.
V prepričanji t, da želi večina navzočih naijj izhod, kako ublažiti debato in pomiriti razburjene duhove, sem stavil takrat naslednji od zborovalcev tudi sprejeti predlog:
Širji sosvet za sklepanje o tej zadevi ni komipétenten. zato naj se nadaljnji ukrepi prepuste delegaciji, v centrali UJij naj se pa izposluje, da se v bodoči načrt izpremembe pravil Udruženja vnese določba, ki bo dala prostora učitel.i-stvu meščanskih šol v UJU kot samostojnemu društvu.«
Priznavam, da ie imel ta moj predlog predvsem namen, zabraniti grozeči razkol in napraviti konec debati, ki je že bila izgubila na stvarnosti ter grozila postati osebna, nadalje nuditi okrajnim učiteljskim društvom priliko, da o stvari razmišljajo in. dado svojim delegatom navodila. kako stališče naj v zadevi zavzamejo, kar bo glasovanje »za« ali »proti« olajšalo
Povdarjam pa. da je bila zame že takrat stvar jasna. Določba § 4. pravil UJU. ki se glasi: »Osnova Udruženju so okrajna učiteljska društva, ki se upravljajo po svojih pravilih, sestavljenih po bistvu teh pravil« in § 5.: »Člani Udruženja so okrajna učiteljska društva, članstvo teh ie članstvo Udruženja« je tako jasna, da ie izključen vsak dvom o razlaganju pravil. Iz besedila teh dveh točk za našo centrajno organizacijo veljavnih pravil sledi 'asno, da morejo in smejo biti sprejeta v Udraženje le okrajna učiteljska društva, vse drugo je nedopustno dotlej dokler se ti dve točki ne izpremenita.
O priliki letošnjega v mesecu juliju se vršečega zborovanja »Saveza hrvatskih učit. drfištev« sem poskusil spraviti zadevo pred glavni odbor Udruženja. Toda vsled razmer, ki vladajo med učitelj-stvom na Drvatskem. se vprašanje ni moglo načeti in to zato, ker se je propa-gatoriem ideie skupne in enotne stanovske organizacije komaj posrečilo, pridobi.! le na podlagi sedanjih pravil večino za razpust »Saveza« in pristop k Udruženju. Vsak najmanjši poskus izpremembe rjavil bi bil nudil mnogoštevilnim separatistom ;n strastnim brezobzirnim nasprotnikom Udruženja orožje, .s katerim bi se jim bilo posrečilo preprečiti ujedi-njenje.
Po obstoječih zakonih je meščanska šola le višja stopnja ljudskih šol in težko bi bilo dokazati, da bi okrajna učiteljska društva —- kot stanovske organizacije -— ne mogla zastopati vsega ljudsko- in me-ščanskošolskega učiteljstva v stanovskih zadevah Da so si pa ustanovili meščan-skošolski učitelji svoje ožje — strokovno društvo, ta korak pa smo bjli gotovo pozdravili vsi 7. odkritim veseljem.
Ker želimo da vlada v naših vrstah sloga, da ostane naša organizacija krepka. da se zabrani vsak separatizem, vsako podcenjevanje, preziramo in omalovaževanje med nami,vker je v interesu vsega učiteljstva, da se ravnamo v svoji organizaciji strogo principov izraženih v pravilih UJU. ker ne bi radi pogrešali v svoji sredini, jia svojih sestankih in zborovanjih naših najvrleiših tovarišev, ker vemo. da ie skupna stanovska organizaciia le v prid tako ljudskemu kakor me-šeanskošoiskemu učiteljstvu. je treba, da vztraja slednje v okrajno učiteljskih društvih. vsled česav stavim in prosim, da se sprejme nastomni predlog:
„Pokrajinska skupščina Udruženja jugoslovanskega Učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana smatra „Društvo meščan-skošolskili učiteljev za Slovenijo" kot ožje strokovno društvo, zato izraža željo, da naj ostanejo posamezni člani tega društva v smislu pravil UJU v onem okrajnem društvu, v katerem so bili že včlanjeni.
Pri sestavi poslovnika za UJU pa se naj ozir? na to, da dobe ožja strokovna društva posameznih kategorij (t. j. društvo mešč. učiteljstva, otroških vrtnaric, učiteljic žen. ročnih del in enakih društev) svoie zastopnike v ožiem iri širjein sosvetu UJU — kjer zastopajo sklepe svojih društev in nosluieio kot referenti v zadevah svoje stroke in kategorije."
Debata o tem vprašanju se je dot:-kala vseh stališč, ki so bila zavzeta že v stanovskem listu od ene in druge strani.
Iz nje povdarjamo le stališče predsednika „Društva učit. mešč. šol" tov. Humeka, ki je med drugim povdarjal, da se je društvo ustanovilo le zaradi mešč. šol in njih razvoja, ne pa zaradi plač. Povdarjal ie. da učit. meščanskih šol ni izstopilo iz okrajnih učit. društev in je tudi plačalo članarino za vse leto. Izjavlja pa sledeče: Ob priliki ankete glede meščanskih šol, na kateri bodo zastopniki mešč. šol iz vse države, se bo razmotrivalo vprašanje meščanskih šol in potem glede organizacije. O tem sklepu bo poroča! svojemu društvu, ki bo potem imelo sklepati o nadaljnjem stališču.
Poročevalec tov. Gnus povdarja, da je bil njegov predlog posredovalen, predlog, da se ž njim ugodi meščanskošolske-mu učiteljstvu; ono lahko doseže na tej podlagi kar hoče in želi, za seboj ima vedno močno oporo, ljudskošolsko učiteljstvo, t. j. večino in maso učiteljstva, ki ga bo vedno podpiralo v njihovih zahtevah in vprašanjih; želi pa, da tudi me-ščanskošolsko učiteljstvo ne zapusti naših vrst in se ne separira od okr. učit. društev in se tudi ono i nadalje interesira za naša vprašanja ter ostane solidarno, kar b; z izločitvijo iz okr. učit. društev ne bilo. (Nato je bil predlog poročevalca z odobravanjem soglasno sprejet.)
Odmor.
Ob 13. uri je poverjenik prekinil zborovanje, ki se je nadaljevalo ob 15. uri in je trajalo do 19. ure na večer. Posebno
vesel pojav ie bilo dejstvo, da je bila gvo-rana popoldne enako polna kot dopoldne in so zborovalci vstrajali do zadnjega hipa pplnoštevilno na svojih mestih in se udeleževali razprav.
SKLEPI POKRAJINSKE SKUPŠČINE,
(Sprejeti predlogi odsekov in širšega
sosveta.)
Stanovsko in šolsko-politiške zadeve.
Sorodstvo pri nameščanju: Ukine naj se zadnji odstavek odredbe višjega šolskega sveta z dne 10. 6. 1919 št. 8070 glaseče se: Okr. in mestni šolski sveti naj pazijo, da se ne bodo hkratu nastavljali
na etri i a isti šoli oče — učitelj, ali oče' in
mati, oba učitelja ali hkrati tudi »in__
učitelj ali hči - učiteljica. I.e proti učiteljskim zakonskim dvojicam ni pomisleka.
Za upokojeno učiteljstvo r Pokojnina vsega upokojenega učiteljstva se naj izenači, ker so sedanje življenjske razmere za vse naše učitelje — veterane, bodisi za stare upokojence ali zdaj v pokoj sto-pivše — enako težke.
Nameščanje: Pokrajinska skupščina se izreka za nameščanja koinpetentnirn potom, katera oblika je za šolo in učiteljstvo primernejša in proti namestitvam ukaznim potom.
Kompetenca učit. z dosluženimi leti: Nad število let službujoči učitelji(ice) naj se upoštevajo pri kompetenci le v izrednih slučajih t. j. le na domačem zavodu.
Omožene učiteljice-voditeljice: Omoženim učiteljicam voditeljicam naj se ne poverijo mesta voditeljic, le v izrednih primerih naj se upošteva taka kompetenca.
Neinškutarenje med učiteljstvoni:
Skupščina vzame tozadevni odlok okr. š: sveta na znanje in ga priporoča okr. učit. društvom v radikalno izvedbo.
Krajni šolski sveti: Skupščina pozdravlja namero novega šolskega zakona, ki predvideva namesto krajnih šolskih svetov krajevne šolske odbore, v katerih bo prišel zastopnik učiteljstva do večje veljave in bo torej tudi lažje za šolo za-sigural vse stvarne šol. potrebščine.
Dokler pa krajni šolski sveti še niso ukinjeni, naj se uveljavlja dosedaj zakonito pot pritožbe na okrajne šolske svete, da primerno oskrbujejo šolska poslopja in skrbe za stvarne šolske potrebščine.
Politična gonja proti šoli in učiteljstvu: Skupščina najodločnejše obsoja politično gonjo proti šoli in učiteljstvu ob volitvah in vseh drugih prilikah. Obžaluje, da merodajni faktorji ne uporabljajo vseli sredstev za obrambo šole in učiteljstva, kakor jasno izpričuje slučaj Velika Dolina in sedaj napad v „Slovenskem Gospodarju".
Zahtevamo od pokrajinske vlade, od višjega šolskega sveta in ministrstva pro-svete, da se z vsemi silami zavzemajo za varstvo šole in učiteljstva ter ga ščitijo proti vsem napadom in mu dajo zakonito varstvo.
Ta apel navzgor pa ni dovolj! Iskati moramo ponroči tudi v satnobrambi. V to svrho se ustanovi obrambni odsek po vzgledu Rechtsschutzstelle. kakor jo je imelo štajersko učiteljstvo in se je ista izvrstno obnesla.
V odsek so izvoljeni: poverjenik, strokovni tajnik in tov. Knaflič. Vsi trije naj še v vsakem potrebnem slučaju pritegnejo kot konsulenta odvetnika.
Proti „Slovenskemu Gospodarju", ki je psoval učiteljstvo s „špijoni" in ga ob-dolževal ovaduštva in vohunstva v prid davčnim uradom, vlože vse učne moči utemeljeno obtožbo. Pooblastila so vpo-slati nadučitelju Knafliču Radoslavu v Ra-dvanje pri Mariboru.
Delo za naraščaj: Našemu naraščaju naj posveča organizacija vso pažnjo.. Poverjeništvo naj da vsem učiteljiščnikom 3. in 4. letnika naše liste, posebno „Učit. Tovariša" na razpolago. Ljubljansko in mariborsko učiteljsko društvo naj izvolita posebni odsek, ki poskrbi za najožji stik med učiteljiščniki in učiteljstvom in preskrbi sobo za sestanke, knjižnico pevske vaje. predavanja, telesne vaje in drugo. V gmotnem oziru naj prispevajo vsa učiteljska društva. Na počitnicah naj učiteljstvo v vsakem kraju skuša pritegniti učiteljišč-nike nase in za prosvetno delo. Posebno se pa povdarja reformo učiteljske izobrazbe na učiteljiščih, ki naj se čimpreje izvede.
Dostop k skupščinam: Pristop k zbo rovanju pokrajinske skupščine je dovoljen le članom naše organizacije in po predsedniku skupščine vpeljanim gostom-
Petje narodnih himen: Državna himna „Bože pravde" naj se poje izključno v srbskem originalu. Za „Lepo našo domovino" je slovenski tekst prikladnejši in lepši in tako udomačen, da naj velja enako kot original.
Petje državne himne v slovenskem jeziku se smatra kot demonstrativen separatističen čin.
Sprejem članov Slomškove Zveze v UJU: Z ozirom na številne prijave članov Slomškove Zveze v okrajna učiteljska društva je zavzela skupščina sledeče stališče: Vsakega tovariša in tovarišico» A predloži pismeno izjavo, da je izstop»^ iz Slomškove Zveze in prosi za sprejem v UJU je sprejeti. Vendar pa ni skupsem* zadovoljna s polovičarskim članstvom j papirju, ki se v delovanju ne bi strinja* i z našimi stanovskimi težnjami in strem ljenji. Hočemo celih tovarišev.	0,
da se obvezno udeležujejo naših zbo vanj.
j
Enako pa velja obveznost zborovanj za vse člane, ki morajo svojo odsotnost vsikdar opravičiti.
PEDAGOŠKO-D1DAKTIŠKE ZADEVE.
Glavne počitnice: Glavne počitnice paj se urede enotno in sicer skupno z srednjo šolo.
Pogoj za sprejem v učiteljišče: Dijaki, ki so dovršili z dobrim uspehom 4 razrede gimn.. morejo vstopiti na učiteljišče le, če napravijo prej izpit iz opisne geometrije v obsegu snovi za 4 r. realk ali 4 r. mešč šol. in tudi izpit iz prostoročnega risanja, ako se tega predmeta niso učili.
Čimprej na se uredi enotno izobrazbo za sprejem na učiteljišče.
Diapozitivi za šole: Ministrstvo pro-svete naj založi več serij diapozitivov iz najrazličnejših strok, predvsem pa propagandni 1) in naj skrbi za zadostno število skioptikov, da bodo predavanja uspešnejša in bolj zanimiva. Vsak okraj imej svoj skioptikon. Da se predavanja kar najbolj razširijo, naj se predavatelje primerno nagradi. Pritegnejo naj se k podrobnemu narodnemu delu tudi uradniki vseh strok, podrede se prosvetnim odborom in naj predavajo v svojih strokah.
Pouk o kmetijstvu na učiteljiščih: Pouk o kmetijstvu na moških učiteljiščih naj se poveri strokovnjakom; teoretični pouk naj se naslanja na intenzivne praktične vaje v delu. Nujna potreba tega rezultira že iz dejstva, da so učitelji obvezni v kmetijskih nadaljevalnih tečajih ter oskrbujejo šolske vrtove, kar je brez zadostnega strokovnega znanja nemogoče. Isto-tako naj se na ženskih učiteljiščih vrši teoretiški pouk. da bodo učiteljice kolikor toliko usposobljene za to stroko. — Priporočajo se učne slike iz kmetijskega priro-doznanstva, ki jih je sestavil nadučitelj Josip Lapajne. (Izroče se tisku.)
Gospodinjski in vzgojevalni tečaji: Obči in strokovni naobrazbi naših kmetskih deklet je posvečati več pozornosti in umevanja njih teženj. V to svr-tio se predlaga:
1.	Osnovne šole naj se po inožnosii razširjajo; izobrazba v njih bodi splošna. v vseh večjih krajih pa je ustanoviti stalne gospodinjske šole, ki tvorijo Matico za gospodinjske tečaje. V gospodinjskih šolah v prvi vrsti, a tudi v tečajih naj dobe dekleta kar najširšo občo in strokovno izobrazbo. Posečanje gospodinjskih tečajev, ki iih ie smatrati za predhodne obveznih nadaljevalnih šol, bodi obligatno za vse iz šolske obveznosti izstopivše deklice do 16. leta.
2.	Te nadaljevalne šole pa ne morejo stopiti na mesto takozvanih ponavljalnih šol, ki se obče morajo nemudoma ukiniti.
3.	Učne načrte, vsebujoče strokovno in svojemu namenu služečo občo nadalj-no izobrazbo, naj sestavijo tozadevni strokovnjaki.
4.	Za vzdrževanje gospodinjskih šol prispevaj vlada in stavi v to s vrh o primerno vsoto v svoj vsakoletni budget.
5.	Gospodinjske tečaje in šole vodijo strokovno izobražene učiteljice.
6.	Honoriranje za poučevanje je zc-načiti z onim na obrtno in trgovskonada • Ijevalnih šolah.
Kmetijsko nadaljevalni tečaji: Kakor je skrbeti za občo in strokovno naobraz-bo naših kmetskih deklet, tako je z ustanovitvijo analognih poljedelskih in gospodarski'! šol in tečajev posvečati pozornost obči in strokovni izobrazbi kmetskih iantov.
časnikarsko - književne zadeve.
Društvena poročila v Uč. Tov.: Objavi se primeren poziv in navodila za poročevalce o društvenih zadevah za Učit. Tov.; poročevalce same se pa opozarja •tt to, da naj omeje opise zborovanj samo na društvene sklepe in na debato in drugo (£ v toliko, kolikor to zadeva splošno učiteljstvo in v informacijo nenavzo-čiiii članom okr. učit. društev.
Mladinski listi: Ustanovitev novega mladinskega lista se ne priporoča, ker za enkrat zadoščajo sedanji mladinski listi in bi novi mladinski listi ne našli trga:
sedanjimi cenami bi brez državne Subvencije bi! vsak cen mladinski list pasiven — kakor je Zvonček. — Poverje-n'stvo UJU naj deluje na to, da se vsebina Zvončka« in nie raznoličnost pomnoži ") »stotako naj učiteljstvo pomnoži agita-c|io za list v šoli. Glede gmotnega sta-'"a »Zvončka« opozarjamo na tozadevno poročilo blagajnika (organizacija daje |lst mnogo pod svoio ceno) in nai deluje ^verjeni.štvo UJU na to. da se ohrani ^'Sedanja cena listu, in to deloma z žrt-l'.'(> organizacije, oziroma nai UJU pov. -lubljana izposluje od države primerno °l»oro 7,a .»Zvonček«, pri Učiteljski ti-
ska
0
aimi nai na izposluje kake olajšave.
.,DPzarja se pa na to da neredno izha-"nie lista ubija v mladini veselje do lista.
Učila iu tiskovine za šolo: Tvornico učil in Učiteljsko tiskarno nai se pozove, da ¡zda in založi: vse umetniške slike iz >• Zvončka na posebnem, boljšem papirju. da se lahko porabijo kot učilo in stenske slike; slike pokrajin in pokrajinskih glavnih mest naše kraljevine in najvažnejših zgodovinskih dogodljajev vsega naroda SHS in. pr. ujedinjenje, Kosovo polje itd.), v obliki starih umetniških tiskov (za uporabo kot stenske slike) svečane govore ob najvažnejših zgodovinskih priložnostih (n. pr. ob priliki proglasitve ujedinjenja. ob priliki otvoritve narodne skupščine itd.); državne in pokrajinske zastave in državni grb v barvah; dopisnice, nakaznice, sprejemnice, čeke itd. za šolsko uporabo.
Učiteljstvo naj se pa pozove, da po-' šiiia podjetjem vzorce, skice in modele ter primerne inicijativne nasvete v tem oziru.
Okrajne učiteljske knjižnice: Okrajne učiteljske knjižnice tvorijo pod sedanj"» upravo mrtev kapital. Poverjeništvo UJU naj da to vprašanje v razpravo okrai"im učiteljskim društvom, ki naj predlagajo na kak način bi se oreustro-iilo upravo teh knjižnic, da bi donašale več koristi učiteljstvu — in kar se tiče leposlovnih knjig — morda tudi širši javnosti.
Šolski odri: Šolski odri in uprizarjanje raznih igric in dramatičnih nastopov porom šole se je zelo razširilo. Učiteljstvu oa primanjkuje izbire gradiva, igre in nastopov. Poverejništvo naj razoiše primerne nagrade za spisovanje. prevode in zbirke takih spisov in jih potem izda v primernih malih zvezkih, kot nada-ljevanie Jan Logove knjižnice. Razpis nai se glasi tudi na eno in večglasne spevoigre iu za rajalne nastope; ier da izda poverjeništvo najprej seznam tozadevnih spisov, ki so sedaj na razpolago.
Gospodarske zadeve
Javno priznanje »Učiteljski tiskarni«.
SHtpščina izreka najtoplejše priznanje upravnemu svetu Učiteljske tiskarne za izdatno poüporo. za vzdrževanje strokovnega tajništva, za visoke popuste pri tisku naših listov in za pripustitev prostorov za strokovno tajništvo in uredništvo »Učit. Tovariša« in za upravništvo vseh. treh listov.
Vse učiteljstvo organizirano v UJU pozivamo, da nai podpira Učiteljsko tiskarno na ta način, da naroča vse svoje in vse "šolske tiskovine in potreščine direktno pri Učiteljski tiskarni.
Čimboli bomo podpirali lepo napredujoče podjetje, temvečjo korist bo imela od nie naša organizacija.
Brezobrestno posojilo Učiteiskemu Ivonviktu. Pozove se organizirano učiteljstvo. da podpiše čimveč deležev brezobrestnega posoiila za konvikt.
Na skupščini je bilo podpisanega (>8.000 K posojila.
Ce.ne šolskih kniic: Ker so cene nekaterih šolskih knjig previsoke, nai se določajo dogovorno s prosvetnim odborom.
Šolske in dobrodelne prireditve oproščene davka; Vloga ie v teku s strani strokovnega tajništva.
Aktivitelne doklade za učiteljstvo:
Z ozirotn na člen 33. odst. 4 zak. o nar. šolah z dne 23. julija 1919. ki zagotavlja učiteljstvu brezplačno stanovanje in kurivo, oziroma primerno odškodnino za to. vztraia učiteljstvo pri svo.ii zahtevi po aktivitetni dokladi. ki io predvideva zakonski načrt, ki pride v doglcdnem času pred narodno skupščino.
Dnevnice poročenih učiteljic: Skupščina priznava krivico, ki se ie izvršila naročenim učiteljicam; prizadeto ie pri rem vse državno uradništvo in ie poprava mogoča le pri izdan.iu nove nared-be o dravinjskih dokladah.
Članarina Dorečenih učiteljic: Skupščina se ie izrekla proti znižanju člana-rne poročenim učiteljicam in iih poziva, da se v organizaciji nadalje bore za svoje zahteve.
Stanovska glasila in učiteljski pari:
Obveznost stanovskih glasil ostane: zamen iava v večjem obsegu ie nemogoča. ' sicer nai se zamene ukinejo.
Ugodnost! na železnicah: Učitelistvo uživa iste ugodnosti na železnicah kot d-ugi državni uradniki.
Počitniška Potovanja: Glede počitniških potovanj ie stopila organizacija v stik s Ferijalnim Savezom.
Ustanovitev glasbenega odseka.
Pokrajinsko poverjeništvo UJU v 1 jubljani ustanovi poleg doslej obstoječih 4 odsekov še glasbeni odsek.
V ta odsek voli današnja delegacija naslednje priznane glasbenike iz učiteljskih vrst: Adamič Emil, Druzovič Hiuku, luvanec Eerdinand. Marolt Eranc. Kosi Anton. Pavčič Josip. Pregelj Ciril. Rape Andrei, Zirovnik Janko.
Poverjeništvo razpiši v najkrajšem času za najboljše venčke dvo- in tro-glasnih narodnih in ponarodelih slovenskih. hrvatskih in srbskih pesmi s sprem-lievaniem klavirja nagrade po 300. oziro-iv.a po 200 dinarjev.
Došle venčke ocenjuj posebni juri na običajen način. Razpisi nai se pošljejo sUmovsko-političnim glasilom in pedagoškim revijam, ki iih izdajajo poverjeni-šiva UJU.
Kako praznili šola državne praznike.
Vsestransko temeljit referat o tem vprašanju ie podal tov. Luznar. V celoti ga priobčimo v eni prihodnjih številk.
Skupščina ie sprejela sledečo resolucijo. ki ¡o nai poverjeništvo. uveljavi:
Verske vaje. katere ie učiteljstvo dolžno nadzorovati so: začetek in konec šolskega leta; prejem sv. zakramentov v sporazumu s šolska» vodstvom. — Državni prazniki nai se praznujejo v šoli s skupnim sodelovanjem vsega učiteljstva no prazniku primernem sporedu. Cerkev nai se primora da šola lahko praznuje državne praznike s sv. mašo.
f/venšolsko delo učiteljstva na prosvetnem polju.
O tem predmetu ie razpravljal zelo zanimivo tov. črnagoj.. Le žal. da čas ni dovolil mu razširiti zanimivo poročilo, ki ca borno skušali pa prinesti v našem glasilu.	,
Ali nai bo učna uprava v naši državi centralistična ali avtononiistična.
Ta referat tov. Merviča ie radi pomanjkanja časa (dvorana ie bila oddana) moral odpasti in ga prinesemo zato v eni prihodnjih številk v tisku.
Z viharnim navdušenjem ie bila pa sprejeta sledeča resolucija:
Slovensko učitelistvo zbrano na pokrajinski skupščini poverieništva U.JU v Liiibliani dne 3 in L sept. t. 1. v Rogaški Slatini se izreka vnovič, in to Pred .celokupno politično iavnostjo, za centralizacijo vse šolske uprave
Z^nio se ie izreklo učiteljstvo ponovno v svoiih glasilih, zank) se izreka v svojem šolskem načrtu. Vzrokov ne na-vata več: iziavlia na. (ia izdaia to iz globokega prepričanja uvažuioč življenje, ker ie le s tem zasidran napredek šolstva. lioteč dvigniti narod kulturno na tako stopnic omike, da mu bo mogoče uspešen konkurenčni ho» s sosedi, ki ga obdajaJo. smatra, da doseže ta smoter nafla«lie s centralizacij šolstva.
S centralizacijo osvobodi šolstvo ikodliivih lokalnih in strankarskih vpli-\ov in mu Doda močno oporo k dvigu v ideii popolnega državnega in narodnega edinstva. kakor tudi v enotni etični vzgoji. zgrajeni na medsebojni toleranci.
Izreka se pa v notranjem šolskem razvolu za princip naivečie demokratičnosti in svobodnega ra/niaha. toda vse v okviru ene strehe, enega doma. v har-•■lonivi in slog: z brati tu in prek.o Kolpe. Save in Dritje.
Radi enotnosti države in iz želie. da se ta okrepi, z želio. da postane tudi učitelj svoteirui poklicu nrimerno upoštevan iakter. ki se ga ne bo omalovaževalo kot v preteklosti, se izreka za centralizem.
Vse za narodno in državno edinstvo. to ie naše geslo, zato z mirnim srcem kličemo v svet to svojo volio in odkla-niamo vsako šolsko avtonomijo kot izro-dek nezdravih političnih razmer pod krinko deinasoškega separatizns?. (Sprejeto z viharnim navdušenjem.)
Predsednik ie zaključil nato zborovanje. nakar ie zbrano učiteljstvo zapelo državno himno »Bože pravde« ter s tem slovesno povzdignilo dobro uspelo zborovanje.
RUDOLF ŽNIDARŠIČ:
O smernicah in organizaciji našega prosvetnega delovanja.
(Referat na učit. zborovanju na Rakeku.)
Ze pri zadnjem zborovanju našega društva smo imeli priliko slišati bodrilne besede našega vrlega tovariša nadzornika Kabaja. ki nam je navdušeno govoril o potrebi našega izvenšolskega delovanja. Sprejel se je tudi soglasno predlo«, da se morajo še v teku šolskega leta za vsak šol. okoliš ustanoviti prosvetna društva. Smatram ta sklep kot veleva^en mejnik v kulturni zgodovini nagega ekraja.
Popolnoma odveč se mi zdi razlagati vam o pomenu in važnosti izvenšolskega delovanja, opozoril bi va., pa rad na nekatere pojave, ki nam pojasnu-jejo mnenja neučiteljskih krogov o tej velevažni panogi kulturnega dela. V prvi vrsti moram omeniti našo osrednjo vlado in njene predstavitelje v Beogradu. Kon-štatirarn, da smo bili poleg vojaštva prvi Prečani, na katere se je naša nova država s hvaležnostjo spomnila, regulirajoč nam naše prejemke; dala pa nam je ta priboljšek v trdni veri, da bomo svoje, pred vojno tako uspešno započeto delo naualjevati še z večjo vnemo. Popolnoma v našem duhu se naša vlada krepko zavzema za širjenje prosvete. Tudi naš poverjenik dr. Skaberne se je že ob svojem nastopu, kakor tudi kasneje še veC-krat zavzel, gotovo v popolnem soglasju z osrednjo vlado, prav odločno stališče v tem oziru, povdarjajoč, da se bode odslej prt kvalifikaciji učiteljstva najbolj upoštevalo izvenšolsko delovanje. — Pač dovolj jasna izjava! Da se tudi naše resnejše časopisje za to zavzema, je itak že splošno znana stvar.
Vsi ti glasovi in pojavi nam sicer v bistvu ne povedo nič novega, a vesele nas, ker prihajajo tudi neučiteljski krogi do prepričanja, da je bilo naše predvojno delovanje celemu narodu v korist ter da ni bilo le izraz prenapetega strankarstva.
Vsi smo globoko prepričani o pomenu in važnosti izvenšolskega dela. Toda kje in kako začeti'
V prvi vrsti opazimo med ljudstvom nezadovoljnost v gospodarskem in političnem pogledu. Oglejmo si naprej prvo! Živimo v dobi vednega godrnanja, češ, kako smo prej lahko in prijetno živeli, ko je bilo vse tako po ceni. Malokaten pa hoče pri tem pomisliti, da je prej tudi malo zaslužil, oziroma izkupil. Preverjen sem pa, da nihče več ne misli na dolgove, ki jih je imel pred vojno. In vendar je bilo tedaj splošno znano, da je bilo preko 90% našega ljudstva zadolženega. In danes? Razmerje je ravno obratno. Siccr moramo priznati, da je nekaj bojazni upravičene, če pomislimo na neugodno razmerje cen poljskih pridelkov in industrijskega blaga. Iskati bomo pač morali vsi potov, da se ljudem odvzame skrb za bodočnost, bodisi potom domače lesne industrije ali na kak drug način. S tem bomo dosegli zmanjšanje števila pijancev in izseljencev, ki obojni tvorijo močno pasivno postavko v našem narodnem -življenju.
Kje pa je vzrok nezadovoljstvu v političnem pogledu? Pred vojno smo živeli v dobi ko se je povsod glasilo: Vsaka oblast je od Boga, vsak dan se je po cerkvah molilo za cesarja, njegovo rodbino ter deželno gosposko. Če je imel tudi kdo vzrok, si ni upal zabavljati ne čez vladarsko rodbino; ne čez vlado, ne čez Nemce. Danes pa nihče, tudi najbolj zelotski duhovniki ne govore več o suverenosti vlade in vladarja, ampak še celo sami pomagajo zabavljati čez vlado. kralja in Srbe. Vse govori povsod le o suverenosti naroda in narodne (misii pa strankarske) volje, danes jim je narodna tzv. ..liberalna" vlada prokleta, pred 5 leti je bila vlada jiemških liberalcev ..po božji volji". Govore pač čisto po znanem latinskem reku: Le vztrajno obrekuj, nekaj bodo le ljudje verjeli! Tudi v vojni iti povojni revolucijonarni dobi privzgojena brezmerna sebičnost v veliki meri pospešuje to nezadovoljstvo. Sicer sem mnenja, da tega nezadovoljstva, ki je tipičen pojav te dobe ne bomo mogli zatreti tako kmalu, a naša dolžnost je, da jo zmanjšamo, kolikor je mogoče. Nc bom našteval še drugih takiii modernih bolezni naše dobe, saj so vsakomur znane in naravnost silijo pravega rodoljuba naj zastavi svoje sile v prid naroda. Oglejmo si katerih čednosti nam manjka, oziroma katere hibe ovirajo naš kulturm razvoj.
1.	Složnost. — Nesloga je našega plemena največja napaka od nekdaj, ki jo že Strabon in za njim drugi zgodovinarji grajajo na nas. Najti moratno sredstev in pota. da konečno odpravimo to največjo našo napako. To dosežemo s tem, da pobijamo z vsemi sredstvi čezmerno strankarstvo. v politiki. Seveda se moramo najprej sami izogibati te napake. Vedno moramo imeti pred očmi, da nismo samo za eno stranko tu, ampak da obsega naše delo cel narod. Ne izgo-varjajmo se,pri tem na duhovnike, ki greše v tem pogledu; za svoje delo so in bodo sami odgovorni svoji vesti, Bogu in narodu.
2.	Rodoljub je. — Vem, da je v današnjih materialističnih časih zelo težko vzgajati to čednost. Če bi hoteli govoriti o ljubezni do izključno naše države, bi po mojem mnenju dosegli le skromne uspehe. Zato sem mnenja, da dosežemo ta cilj lažje potom propagande za vse-
slovansko vzajemnost, ker je narod zato dostopnejši.
3.	Spoštovanje do samega sebe. — Ravnotako kot nesloga, naui je do zdaj še največ škodovalo hlepenje po tujem, a zametovanje domačega. Učimo se samospoštovanja od drugih narodov. Dokler sami sebe ne bomo spoštovali, tudi ne smemo pričakovati, da nas bodo tujci spoštovali.
4.	Objektivnost. — Naš človek se je navadil, da gleda na vse s svojega sebičnega stališča, a nima prav nikakega smisla za potrebe svojega bližnjega. Kjer prihajajo njegovi interesi z interesi bližnjega v konflikt, ne pozna nikakih obzi-rov. Iz takih pojavov se porajajo prepiri in sovraštvo ter — nesloga. Gojimo torej strogo objektivno presojanje vseh pojavov javnega in zasebnega življenja in prepričani srno lahko, da nas bo vspeh obilo nagradil za trud. Govoril bi tudi posebe o ljubezni do bližnjega ter o usmiljenju, a zdi se mi po tem nepotrebno, kajti s strogo objektivnostjo se bodo tudi te lastnosti same po sebi razvile.
5.	Delavnost in čutza dolžnost. — Vojni čas in njemu sledeča revolucija. je vzbudila v ljudstvu željo po čim lažjem, višjem in hitrem zaslužku, čeravno trpe pri tem vsi moralni principi. Malokateri resno misli na dejstvo, da se da priti do blagostanja in trajne zado-voljnosti le s pridnim in vztrajnim delom. Lenoba je v veliki meri kriva vsemu današnjemu zlu.
. 6. Boj surovosti! — Gojimo prav srčno kulturo, katere važnost tako radi preziramo in pobijamo z vsemi sredstvi; surovost, pa nai se ta kaže bodisi v besedah ali dejanjih, pobijanju, neusmiljenosti, pijančevanju, seksualnih ekscesih, preklinjanju i. t. d. In končno še
7 Boj nevednosti! ki je najdražja reč pod solncem. Iz nevednosti izvira množica napak in nezadovoljstvo z obstoječim. S tem bojem bomo tudi iz-podbili tla ostudnemu demagoštvu v politiki in boj med strankami postane šele potem tak, kakršen bi moral biti — dostojen kulturnega naroda. Žalibog, da smo učitelji ravno pri tem najvažnejšem delu dozdaj skoro popolnoma izolirani, a bodri naj nas zavest, da narod, čeravno šc nezavedno, sam to zahteva od nas, ker čuti, da bi bilo to v njegovo korist. Nič ne de, če nas je sedaj razmeroma malo pravih in resničnih delavcev; prepričan sem, da bo to število z vsakim dnem rastlo in upam, da bo z nami ko-nečno cel naš troimeni narod.
Zdaj pa še nekaj o načinu delovanja v društvih! Pri tem moramo računati z dejstvom, da smo veliko bolj vneti za zabavo nego za resno delo. Posebno velja to za mladino, ki bo tvorila glavni kontingent članov. V okviru prej navedenih smernic bomo skušali • v društvih združiti koristno s prijetnim. Nihče nc more oporekati, da je tudi zabava velikega vzgojnega pomena, seveda le v kolikor se giblje res v dostojnih oblikah. Prezreti pa ne smemo dejstva, da mnogim ljudem služi v zabavo resno delo, telesno ali duševno. In skušati moramo, da pripravimo člane naših društev do tega, da bodo i oni gledali v delu zabavo. To tudi ni Tako težko, kot se zdi na prvi pogled, treba le vsakomur dati ta!<o delo, ki ga res veseli. S čim se bomo torej bavili v društvih?
1.	Ci tanje knjig in časopisov posamezno, posebno zanimive sestavke ali odlomke pa skupno in takemu skupnemu čitanju sledi po navadi debata, ki pa že sama več koristi kot pet preči-tanih knjig. Zaraditega mora imeti vsako društvo svojo knjižnico in časopise.
2.	Petje. O veselju našega naroda do petja je škoda izgubljati besede. Glede na vzgojno stran petja bi opomnil le na hrvaški rek- „Ko pjeva, zlo ne misli".
3.	Dramatične predstave. Poleg vzgojne strani, ki jo nudi gojitev tega športa, je posebne omembe vredno tudi oglajenje družabnih form in večja sigurnost ter neprisiljenost v nastopu.
4.	Predavanja razne vse b i n e. Ljudska šola da narodu majhno zaokroženo znanje, ki bi lahko tvorilo podlago za nadaljno samoizobrazbo, a vemo pač, da tvori samoizobrazba pri našem narodu precej" žalostno poglavje naše kulturne zgodovine. Nimam danes časa, da bi se poglobil v iskanje vzrokov teh pojavov, a priporočal bi le tovarišem intenzivno gojitev predavanj. Snovi za predavanja ne bo nikdar zmanjkalo, potrebne pripomočke in ponazorila vzamemo iz šol. zbirke učil, v kolikor so na razpolago
5.	Prirejanje raznih zabav tudi takih združenih s — plesom. Prosim vas, ne ustrašite se tega, a naravnost čudil sem se svoj čas, ko sem imel priliko videti v koliko zamore res pošten in vseskozi dostojen ples vplivati na udeležence iz vrst priprostega naroda.
Lahko bi navedel še več načinov vzgoje v društvih a za danes naj to zadostuje. Z ozirom na skromno odmerjeni i čas preidem takoj k drugemu delu, ki bo pa krajši, k osnutku organizacije našega izvenšolskega dela.
Ker vem, da bo vsaj v prvem času prvi in najvažnejši faktor v teh društvih učitelj, menim, da bi ne bilo napačne, da se tueti v tej smeri organiziramo, kajTi naša trdna organizacija bo ob enem tudi organizacija vseh narodnih in prosvetni.i društev v okraju. To organizacijo si predstavljam takole:
Pri našem učiteljskem društvu si izvolimo odsek recimo 5 članov, ki vodi in nadzira naše delovanje v prosvetnih društvih. Odsek bi sestojal iz vsakočasnega okraj. šol. nadzornika, v kolikor bi seve ta soglašal s tem ter iz 4 voljenih učite-ljev(ic) najboljših delavcev na prosvetnem polju v tem okraju. Nisem prvotno imel namena dati definitivno mesto nadzorniku v tem odboru, ker stojim na stališču, da vodimo sami svoje delo. A po izjavi našega poverjenika v Kranju o kvalifikaciji učiteljstva z ozirom na iz-venšolsko delovanje sem to svojo misel izpremenil.
Kako naj vodi ta odsek naše Izven-l šolsko delo?
1.	Kjerkoli treba, preskrbi ta odsek vzorna pravila za navadnejše oblike prosvetnih društev.
2.	Posreduje pri oblasteh, kjer zastopa izvenšolsko prosvetno delo v okraju.
3.	Regulira prirejanje raznih zabav in prireditev v okraju na ta način, da izključuje umazano konkurenco društev med sabo.
4.	Daje razne nasvete za interno društveno delovanje ter za prirejanje zabav, predavanj itd.
5.	Posreduje izposojanje raznih predmetov med društvi; v ta namen mora imeti v evidenci inventar vseh prosvetnih društev v okraju, posebno kar se tiče notnega materijala, garderobe, kul's, pripomočkov za predavanja i. dr.
6.	Skrbi za prirejanje predavanj s tem, da razpolaga s spretnimi predavatelji iz naših vrst, ter se po potrebi obrača tudi na naše kulturne delavce v Ljubljani i. drug. ter jih pridobiva za predavatelje bodisi v društvih ali pa za javna predavanja.
7.	Skrbi, da se noben učitelj(ica) ne odteguje delu v društvih, ampak da vsak po svojih močeh pripomore, da se čimbolj približujemo cilju.
8.	Konečno izposluje od naših oblasti, da se polnoveljavno upošteva njegovo mnenje pri kvalifikaciji učiteljstva, v kolikor se ta nanaša na presojo izvenšolskega delovanja.
Skromni bodo naši začetki, a preverjen sem, da bomo, če se bomo ravnali po teh smernicah prav veliko koristili narodu in domovini.
F. Vajda:
O izbiri poklica.*)
(Predaval na roditeljskem sestanku drž. real. gimn. v Ptuju.)
Naš vseučiliški profesor pedagogike in filozofije dr. Ozvald je v jeseni imel predavanje za slušatelje vseh fakultet. V tem predavanju ie lepo razložil »poklic« kot tisto deistvovanje, ki človeka »kliče« k sebi. t. i. delo, do katerega čutimo veselje in za katero tudi moramo imeti potrebne zmožnosti. Ta klic se javi dostikrat že v zgodnji mladosti, jaz sem že v 1. raziredu gimnazije na tihem sklenil, da postanem profesor. Pri tem sklepu sem vztrajal kljub mnogim zaprekam in oviram. Ako tako sledimo svojemu notranjemu glasvi. potem se bomo z veseljem pripravljali za svoj poklic in bomo srečni v njem. četudi nam ne prinaša bogastva.
Poklici so najrazličnejši. Pri izberi poklica zase in za svoje otroke se moramo zavedati, da je vsak človek kateregakoli stanu .spoštovanja vreden, ako svoj poklic izvršuje vestno in pošteno: čevljar, ki napravi dobre in lepe čevlje, ravno tako kakor zdravnik, inženir, uradnik in duhovnik. Nadalje moramo vedeti, da ima vsak poklic svoje dobre in slabe strani — njegove slabe strani spoznamo navadno šele. ko smo že v njem. Tudi se ne smemo dati zapeljati, po materialistični špekulaciji, češ ta ali oni :poklic ima siiajno materijelno bodočnost. Razmere se lahko izpremenijo, kakor smo doživeli ravno v zadnjem času. (Uradni-
*) Prip. uredn. Ta članek nam je odstopilo uredništvo „Popotnika" z obžalo-| vanjem, da ga ne more zaradi preredke-ga izhajanja lista priobčiti pravočasno; je pa ob začetku šolskega leta posebno
I aktualen.
sivo in študirani poklici na eni. kmetijstvo. obrt na drugi strani pred vojno in po vojni).
Povode za izvolitev gotovega poklica lahko delimo v dve skupini. Na eni strani ie zgled in poklic staršev. Pregovor pravi: Ce ie oče junak, bo sin gotovo vojak. V veliki meri je to veljalo v stari Avstriji, da so častniški sinovi postali tudi častniki, istotako kmet svojega sina najraje posveti kmetijstvu. To bi lahko imenovali zakon kontinuitete ali nadaljevanja. ki jc zelo priporočljiv tam. kjer so za izvrševanje poklica potrebni materi-ielni pogoji: pri kmetu posestvo z vsem živini in mrtvim inventarjem, pri trgovcu obstoječa trgovina, pri rokodelcu delavnica z orodjem itd. To prenašanje poklica od očeta na sina ima zlasti to dobro stran, da se otrok od mladih nog uživi v svoj poklic. Po zakonu kontinuitete se več ali manj ravnamo tudi mi uradniki, ki | ne moremo zapustiti svojim otrokom posestva. trgovine ali delavnice in jih damo študirat, da si izberejo našemu podoben j poklic, četudi ne popolnoma isto stroko.
Dostikrat pa izberejo starši svojim otrokom od svojega različep poklic. To se rado godi tam. kjer .ie več otrok. Razumen kmet zapusti enemu sinu posestvo, drugega določi za rokodelca, tretjega za trgovino, četrtega da študirat itd. Včasih tudi otrok sarti hrepeni po nečem drugem. novem. Prešerna in marsikaterega kmečkega dečka ie »ukažeja speljala iz njegovega sveta«, drugega miče morje ali vojaška uniforma itd. Vsi ti primeri bi se dali združiti v eno skupino pod zakon i/premembe poklica.
Katero teh dveh načel nai velja pri izbiri poklica? V začetku omenjeni vseučiliški profesor dr. Ozvald zahteva, da bodi edino sposobnost odločilna za izbiro poklica. Sposobnost pa se nai spozna in dožene s posebnimi poskusi. To bi bilo idealno, a ie danes praktično še neizvedljivo. Prvič še ni dovolj preiskano, katere lastnosti in sposobnosti so potrebne za • osamezne poklice. Kar dr. Ozvald sani povdarja. Drugič bi za izvedbo tega idealnega načela bil potreben drugačen družabni red, nekak komunizem, ki bi vsakemu nudil potrebna sredstva za pripravo k poklicu in izvrševanje poklica. Mi starši pa se moramo odločiti za poklic svojih otrok z upoštevanjem razmer, v katerih živimo. Rešiti moramo to vprašanje praktično, ne samo teoretično. Nam nikai zbranim gre pred vsem za dijaštvo gimnazije. Kdo naj študira in kam se lahko obrne iz posameznih razredov ali po dovršeni gimnaziji?
Kdo naj študira? Seveda nadarjeni, se mi bo odgovorilo. To je že res. a vseh nadarjenih ne smemo potegniti v znanstvene šole, ker tudi pridobitni poklici rabijo nadarjene ljudi. Zato bi v neki meri priporočal načelo kontinuitete poklica. Zgodovina opravičuje to načelo. Če či-tamo življenjepise mislecev in umetnikov velikih narodov, vidimo, da so v pretežni večini izšli iz izobraženih rodbin. Okolica, v kateri se človek rodi in ž;vi. močno vpliva na razvoj njegovih sposobnosti, in njegove nadarjenosti. Tozadevno ie priobčil eden izmed raziskovalcev (Odip) te-le Statistične podatke: Izmed 623 nadarjenih francoskih pisateljev iz dobe od leta 1300.—1825. je ugotovil, da jih je bilo od roditeljev po družabnem stajišu: 25V2% iz plemstva, 11.6% ;z meščanstva, 30% iz uradništva, izmed rokodelcev in 23% iz prostih izobraženih poklicev (umetnikov, odvetnikov. pisateljev, inženirjev, zdravnikov, pastorjev itd.). Iz kmetov iih ni. ker knietski otrok takrat ni imel prilike za višjo izobrazbo. V tem oziru torej ima otrok izobraženih staršev veliko prednost, kakor kaže sledeči slučaj: Neki Sictni deček čita tujo besedo in vpraša: »V katerem slovarju naj iščem to besedo, v francoskem ali v italijanskem?« Kje se ie meni z 8 leti sanjalo, da so sploh kakšni slovarii na svetu? Ali drug slučaj: V Strossmayerjevi galeriji v Zagrebu ! stoji gruča obiskovalcev pred neko sliko 1 in ugiba, kaj je to. Oglasi se mali deček: »To ie prehod čez Aheron.« Eden gospodov pravi malomarno: »Mogoče.« Deček pa se odreže: »Ne mogoče, gotovo!« Na vprašanje, odkod on to ve oove deček, da ie vidgl sliko v neki kniigi.
Slovenski dijaki so bili do zadnjega časa skoro izključno iz kmetov. Sami smo se morali izobraževati brez materi-ielnih in kulturnih sredstev, tavali smo in iskali pot k izobrazbi. Mnogo jih je omagalo na tei poti; eni so pomrli, drugi so se vrnili na kmetijo — ti so bili še najsrečnejši, ker so prišli zopet v svojo znano okolico, zopet drugi so kot pisarji živeli žalostno živMenje ali so zašli v žur-
nalistik o in so tudi tam ostali polovičarii če niso razvijali izredne marljivosti iti itneli posebne sreče. A tudi tisti, ki smo srečno dovršili študije, nismo dosegli te izobrazbe, katero bi mogli doseči poti dobrini vodstvom. Gotovo ie pod tem troel razvoj naše narodne kulture. ' TucU zdai še nimamo tradicije glede izobrazbe svojih otrok. Pri razlagi izraza „krak«' v geometriji sem omenil besedo »krača« ter sem iz Zupančičeve pesmi »i)\e basni« citiral odlomek:
Krač, klobas so spravili v shrambo neizmerno
mucko so postavili, da iih čuva verno. Pravijo da mačica je tako stražila, da nobena krači ca ukradena ni bila.
Toda nobenemu učencu ni biki znana ne ta pesnica, nc kiasna- Zur!.'nčiče\a zbirka »Pisanice«. ki ie pred vojno stala menda 80 vin. In vendar so bili med nčenci tudi otroci izobraženih staršev!
Ako se celo v višjem razredu gim-, nazije dobijo dijaki, ki še ne vedo ničesar o Stritarju, potem ie to dokaz, da še I nimamo tiste okolice, v kateri se zbuja zanimanje za slovstvo in znanost in se goji nadarjenost. Če se po načelu kontinuitete p< klica otroci izobraženih staršev v prv' vrsti poklicani, ua študirajo, potem moralo dobiti doma podporo za znanstvene študije. Ta^ podpora obstoja v tem. da se starši sami .zanimajo za znanost in slovstvo, da kupujejo dobre knjige in časopise (revije, ne samo dnevnike) ter tako že v mladih letih v otroku zbudijo isto zanimanje.
Za študiran je poklicani so seveda posebno nadarjeni otroci, ki kažejo na-tmenie k temu. iz kateregakoli stanu so. Ako so starši .premožni in na prei omenjeni način podpirajo to otrokovo nagne-nje. potem postanejo iz takih otrok največji možje vseh časov (Goethe). Ako so staiši revni, potem pa ie dolžnost iavno-sti in države, da podpira takšne nadar-iene dijake, ki pa ne srneio postati domiš-liavi na svojo nadarjenost in se morajo vedno zavedati svojih dolžnosti do človeštva.
Odločno moramo odsvetovati znanstvene študije mani nadarjenim otrokom. Srednja nadarjenost se da podpirati tn povečati na prei omenieni način ori pomanjkanju nadarjenosti pa je študiranje prava muka za otroka, za učitelje in za starše, če se sploh zanimajo za napredek svojih otrok. Popolnoma brezupno ie študiranje slabo nadarjenih otrok, ki vrli tega doma nimajo tiste okolice, katera zbuja in goii zanimanie za študije. Seveda ie zelo težko spoznati in določiti, ali bo otrok sposoben za študije. Marsikateri slab učenec se pozneje razvije celo v učenjaka. Vendar so to izjeme. V dvomljivih slučajih se priporoča, da se z vstopom v srednjo šolo počaka do 11. ali 12. leta. Pri odločno slabih šolskih usoehih pa ie boljše da se otrok ne sili k študiranju. temveč se posveti praktičnemu poklicu; zlasti očetov poklic je najprimernejši, ker je otroku že znan. Poznam pa tudi slučaj, da sin izobraženega očeta ni maral študirati in ie danes prav zadovoljen obrtnik z dobro uspevajočim podjeijem. Njegov brat je študiral in dovršil tudi univerzo. toda leži izmučen v preranem grobu.
S tem preidem k praktičnemu vprašanju: Kam se lahko obrnejo dijaki iz posameznih razredov ali po dovršenju cele realne gimnazije? Pred vojno sem v letnem izvestju neke češke realke bral takšno navodilo za vsak razred. Žalibog do-tičnega izvestja nimam, niti ne vem več, od katerega zavoda ie bilo. Skusil sem za izpremenigne razmere sestaviti podobno navodilo za naš zavod. Kolikor sem zbral, to podajam tukaj in pr.osim za tozadevne nasvete in podatke, da izpopolnim to navodilo, ki naj služi vsem staršem in dijakom kot kažipot na razpotju. Dostikrat se tekom gimnazijskih študij spozna, da dijak nima sposobnosti ali volje za nadaljnji študij. Včasih se ti»di iz-rremenijo premoženjske razmere staršev. tako da dijak nima več sredstev za dolgotrajni studii, \ko ie izvrsten dijak in čuti v sebi poklic za študije, potem mu ".rora javnost in država priskočiti na P°' moč. Tudi z lastno močjo more nadaljevati študiie, če si z instrukcijami zasluži potrebna sredstva. Kdor pa ne more naprej iz kateregakoli vzroka, temu sluzi sledeče navodilo.	.
Iz I. in II. eventuelno tudi še^ iz H1-gimnazijskega razreda se priporoča Pre" ■ stop v primerni razred meščanske šole.
ako ie diiak še šoloobvezen (pod H I Meščanska šola nima latinščine, ki je


UČITELJSKI TOVARIŠ, fine 15. septembra 1921
.r.mnaziji naitežji predmet. Zato pa se v ;ncščanski šoli bolj gojijo drugi predmeti, j.i s0 potrebni za poljedelce, obrtnike in rrgovce, zlasti risanje. Kdor ne namera-y t študirati cele gimnazije, temu se priporoča. da niti ne vstopi v gimnazijo, temveč v meščansko šolo. ki bo sčasom 4-razredna in katere absolventi bodo imeli prilično iste pravice kakor dijaki z dovršenim IV. razredom srednjih šol. ,\ko pa mora dijak po I.. II. ali III. gimnazijskem razredu prekiniti študije in je je 14 let star. lahko gre k trgovcu ali obrtniku za vajenca. V 3 letih si bo kot pomočnik žc sam služil kruh.
Iz II. ali ill. gimnazijskega razreda se dijaki sprejemajo tudi v pripravljalni -razred dveletne trgovske šole (zahtevana starost 13 let), v artiljerijsko podčastniško šolo (starost 17 Igt) in izjemoma po prestanem sprejemnem izpitu tudi v učiteljišče (starost 15 let), če ni dovolj •drugih.
Največ prehodnih možnosti je po dovršenem IV. razredu: v učiteljišče (15 let), v 4razredno trgovsko akademijo v Ljubljani. v 2-razredno trgovsko šolo v .Mariboru in Ljubljani, v 4-razredno tehnično srednjo solo (prej obrtna šola) v Ljubljani — nekatere, teh šol pa zahtevajo najmanj »dobro« iz slovenščine, zeml.iepis.ia in zgodovine, matematike in iiz'ke. tehnična menda tudi iz risanja — nadalje v vinorejsko šolo v Mariboru, v gozdarsko šolo v Sarajevu (starost 15 let), v rudarsko šolo v Celju in v kmetijsko šolo v Št. J ur ju ob južni železnici in na Grmu pri Novem mestu ki pa menda niti ne zahtevata dovršenih 4 razredov. t>ač pa telesno razvitost. Končno je iz IV razreda mogoč prehod direktno v službe kot poduiradnik k pošti, železnici.
Iz višjih razredov ni več toliko prehodov. Kdor je nadel v V. razredu, ima ist-; možnosti kakor iz IV razreda. Kdor pa ie dovršil V. razred, naj se potrudi, da dovrši celo gimnazijo: ako ie dovoli marljiv in pazljiv, se mu bo to v obče posrečilo. S primernim dopolnilnim sprejemnim izpitom še znabiti pride v II. ali III. letnik učiteljišča; na ta izpit pa se mora pripravljati že ' med prejšnjim šolskim letom in v počitnicah.
Iz VI. in VII. razreda se sprejemajo ■gojenci v vojno akademijo v Beogradu.
Po dovršeni gimnaziji je odprta pot naravnost v razne uradniške službe k pošli. železnici; tudi davčni urad v zadnjem razpisu zahteva srednješolsko maturo. Za druge poklice so potrebne še nadaljne študijo. Abituriientu realne trimnazije so pristopne vse visoke šole in "fakultete: jus. medicina, filozofija, tehnika. živinozdravništvo. poljedelstvo in gozdarstvo (šumarstvo) farmacija, enoletni t -abiturijentski tečai na trgovski akademiji. S Za bogoslovje in za nekatere filozofske .stroke (klasična filologija. zgodovina) se zahteva tudi znanje erščjne. Zato se je stavil predlog, da se tipelie na realni gimnaziji grščina kot neobvezen predmet za 'iste dijake, ki se za nio zanimajo in bi se hoteli posvetiti kateremu teh poklicev. Na to se opozarjajo dijaki letošnjega IV. in III. razreda realne gimnazije.
Končam: Vsi stanovi so potrebni, v vsakem poklicu je človek srečen in zadovoljen, ako ga ie poklic res klical. Zato ne silite otrok v študije za gotove police! Če pa želite, da otroci študirajo, üotem zbudite v mladih letih v njih za-fli.nan.ie za študij in ga vedno podpirajte!
Albin Spreitz:
Pota k poznavanju človeka.
Temeljito poznavanje duševnih svojstev gojencev in staršev istih je učitelju neprecenljiva opora za uspešno vzgojo 111 pouk. — Tega spoznanja si vzgojitelj ne Pridobiva zgolj iz proučavanja raznih Psiholoških in pedagoških knjig in v ob-Cevanju z mladino in starši. Psihologija nas poučuje le o splošnem razvoju in splošnih svojstvih duše. Zamore nam da-" le splošne smernice. — W. Wundt pra-l! sam nekje: Če b< si sestavil kakšen predaleč drugega planeta p.o opisih v raz-V1'1 psiholoških knjigah podobo in ustroj j^veške duše, bi moral, če bi nas zem-Jane videl, priti nujno do zaključka, da Ogovarjajo vsa tako raznoliko opisana . ojstva prebivalcem zopet drugih planetov! — Eksperimentalna psihologija, svdtere oče je imenovani dušeslovec, dela & izjemo, ker se opira na eksaktno vedene poizkuse in se poslužuje metod ^ravoslovnega raziskavanja. A tudi ta s ne zadovoljuje docela. — Osnova |Ae£a poznavanja je samospoznanje! g0®.r. samega sebe dobro poznava v na-iti * ^uvstvih, značaju, temperamentu t lahk Jenj^ popolnoma nesamoljubno,
giji o svojem sočloveku. A kakšna spec;- | fična raznolikost je že med dvema člove- | koma istega stanu, naroda in okolice! - | Že od pamtiveka so poizkuševali najti sredstva, ki bi omogočala ložje spoznavanje duševnih svojstev sočloveka. — Fiziognotnika uporablja zunanje dele te lesa, osobito obraz za presojo duševnih svojstev. Že Aristotel je pisal o tem neko razpravo. Priporočal je primerjanje človeških z živalskimi potezami. Napisal je trditev, če je človek malo sličen s svojim obrazom lisici, levu, ptici roparici i. dr., poseduje tudi slične duševne lastnosti. —- Še danes so med-narodom ohranjeni izreki, kakor: ima zvit obraz kot lisica, saj je ravno takšen, ali njegova surovost se že oddaleč pozna, saj izgleda kot kakšen votk itd. Da ta hipoteza ne za- l dene vselej pravo, je očividno, zato se j ne bomo o njej dalje razgovarjali, dasi-prav je nekaj življenske resnice na vsem tem. — Tudi Gallova frenologija, t. j. nauk, ki uči, da so duševne zmožnosti in duševne lastnosti razporejene vidno na možganih in so isti vsled razvitka ozir. nedostatka gotovih duševnih kakovosti posebno ali nič v gotovem delu razviti, vsled česar dobi tudi lobanja gotovo karakteristiko, ni zadela pravo. Piderit opozarja v svoji knjigi „Mimik und Ph>-siognomik" (Detmold 18^6), da se za presojo dušne kakovosti uporabnih fizi-ognontičnih znakov na trdnih kostnih oblikah ne najde, temveč edinole na tistih obraznih delili, ki stoje pod vplivom duševnega dela, torej na gibljivih mišicah. Tu velja stavek: mimične, po strasteh in nastrojih (= Stimmungen) povzročene poteze postajajo sčasoma potom večkratnega ponovila trajne, obsto-jajoče liziognomične poteze. Po tem načelu je zgradil Piderit svoj sistem raci-jonelne fiziognomike in dokazal izvor in pomen posameznih potez na čelu, ustnab, licu, nosu itd. (N. pr. melanholija in žalost zastre oči, zamegli pogled, misli učenjaka odsevajo iz zgrbančenega iu vzbokanega čela itd.) Toda tudi k temu je pripomniti, da lahko te poteze navajajo človeka k krivim sklepom, ker zavisi postanek takšnih potez tudi lahko od bolezni, poklica i. dr. Tudi pisatelji se za psihološko presojo poslužujejo fiziognomike in karakterističnih znakov čutov, udov in stasa, tudi hoje. Saj pravi n. pr. Ivan Cankar: „Tistega se boj, ki mrko gleda in počasi hodi!" — Nadaljna znanstvena osnova za dosego spoznavanja človeka in to brez bridkih izkušenj in mnogoletnega, neumornega opazovanja je grafologija, disciplina, ki na podlagi neprisiljenega in nepotvorjenega rokopisa razglablja svojstva ljudi. To znanost «•o nekdaj, še pred nekaterimi deceniii -splošnem smatrali za takšno špekulacijo kot vedeževanje in podobno. — Ko so pa jeli učenjaki, kakor fizijolog Preyer, italijanski psihiater Cezare Lombroso, nadalje Michon, lienze, Mayer, Crepieux, Jamin, Schwiedland, W. Langenbruch i. dr. več raziskovati upravičenost presoje karakterja po rokopisu in znanstveno izgraditi to nekdanjo dvomljivo vedo, so stopili tudi drugi znanstveniki iz prejSnje rezerve in danes je grafologija neoporeč na pomožna veda psihologije. — Intuitivno je spoznal vrednost grafologije za presojo značaja že Shakespeare, ko je dejal: Give me a woman's handwriting. And i will give vou her charahter; znamenje, da je bila vednost po rokopisu ocenjevati značaj, že poznana. Tudi Goethe in Leibniz sta pripoznavala njeno vrednost. Preyer je s poizkusi dognal, da so karakteristični znaki pisave enega človeka isti, če piše pisec z desno ali levo roko in z desno ali levo nogo! (Slednje na ta način, če vtakne med prsti nog pisalo.) Veščemu grafologu je lahkota, spoznati istega pisca, če piše z roko ali s prsti noge! Dokaz, da je vsaka pisava le vedno odtis (~ refleks) možganskega dela in njegove dirigence! Pisava odseva takorekoč splošno stanje ali tudi menjavo pojavov mišljenja in čutenja v mož ganih in živcih. Od različnega stanja mo-žgan in živcev zavisijo neprostovoljne, nam nezavedne kretnje mišic. Iste predpisujejo karakteristične oblike in znake hoji, obraznemu izrazu in pisavi. Tudi nepoznavalci grafologije sodijo čisto pravilno v grobih potezah o svojstvih pisca. Saj ie skoraj vsak količkaj pameten človek zmožen, da presoja, ali znači ta ali ona pisava pisčevo naobrazbo ali ne, površnost, okornost roke, razburljivost, pre-mišljenost in skrbnost ter t. d. — Znanstveno diagnozo je pa zmožna podati le sistematična grafologija, ki raziskuje pisavo po treh vidikih.
A.	Po splošnem vtisu in splošnih znamenjih.
B.	Po posebnih znamenjih.
Iz sestave A B slede rezultante.
Pod splošnimi znamenji razumejo grafologi liste karakteristične poteze ne-
ke pisave, iz koje se lahko brez globljega študija samo z gotovo vajo in razumnostjo napravi sodba o piscu. Vidi se, če je pisava velika, mala, zaokrožena, koničasta, vezana, nevezana, ravnočrtna. debela itd. Te poteze se morajo ponavljati v več ali manj vseh črkah in pislii. — Posebna znamenja zahtevajo temelji-tejši študij. Ta znamenja (z) obstojajo v raznolikih oblikah posameznih malih in velikih črk, olepšav, črt itd. Opazovali se mora, če se ta znamenja. vselej v isti obliki ponavljajo ali vsaj mnogokrat. V tem slučaju izražajo trajne in določne lastnosti, v drugem samo mimoidoče nastroje. Vsaka posebna oblika črk ima svoj poseben pomen in istega le za-se (brez ozira na druge črke iste pisave.) Če ima pisec res tozadevno značajno potezo. sledi šele iz primerjanja in sestave vseh različnih potez pisave. — Torej povzamemo: posamezne poteze kažejo le posamezne značajne lastnosti. Vsa sploš na znamenja s posebnimi skupaj in prav odtehtana. — rezultate — podajo šele pravo sliko značaja pisca. — V naslednjem hočem podati nekaj izsledkov grafologije, v kolikor sem zmožen brez fak-similov. Kdor se hoče poglobiti v to znanost. kar je zelo važno, ker je velik donos k individualni psihologiji, naj si nabavi „grafološke študije" Cezare Lom brosa, nadalje Preverja, W. Langenbru-cha i. dr. —
Pisava iu nje pomen:
Ravnočrtna: Trdnost značaja, ne vpogljivost.
Navkrebna: vnet ost, samoljubnost, upanje, radost.
Navzdol: žalost, slabo razpoloženji, bojazljivost.
Zvalovljena: diplomatične spretnosti, duševna elasticiteta.
Velika: ponos, plemeinost, disting-viranost.
Mala: malenkostnost, bistroumnost.
Meču podobna: bistroumnost, zvi jačnost.
Na koncu večje postajajoča: prepre-
i stost, naivnost.
Nitasta: (z nečitljivimi zadnjimi čr-, kami.) zaprtost, nezaupljivost.
Vertikalna: značajnost, mrzla pamet.
Na desno nagnjena: sprejemljivost za vnanje \ tiske, občutljivost.
Na levo nagnjena: vzdržljivost; pretvorba. Pravi čuti se prikrivajo.
Zaokrožene kurve: dobrohotnost, srčna dobrota, slabejša volja.
Koničaste, kotne kurve: Ostrost, trmoglavost, trdnost.
Široka pisava z velikimi razdalji: nagnjenje k zapravljivosti.
Ozka, vsak prostor izpolnjena pisava: Varčnost, ljubezen do posesti.
Osnovne in druge črte fine in tanke: Nežnost, plastičnost volje.
S težkimi osnovnimi črtami: Energija, zavest o resnosti zvanja.
Črte široke: materielno uživanje.
Črte tanke: manjkanje energije
Črte zelo dolge: živahnost.
Črte kratke: trdnost, gotovost.
Črte nad črkami: (n. pr. nad d ali +) nagon do vladanja.
Črke nevezane: Intuicija, idejno bogastvo, hitra asociacija.
Črke vse vezane: logično mišljenje.
Enakomerno vezane in ločene: raz-ven originelnih misli tudi logično mišljenje.
Tipograiične tiskane in številčne oblike: učenost, smisel za umetnost.
Lepi originalni loki in zanke: umetniška eleganca, fantazija.
Pretirani loki: afektiranost, ekscen-triciteta.
Manjkanje vsakih lokov: preprostost, treznost.
Velike črke zelo veliko pisane: fantazija.
Podpis s piko: samoopazovanje, nezaupljivost.
Podpis z ravno črto: samozavest.
Podpis z raznimi loki: afektiranost, samoljubje in samoobčudovanje.
To so posamezne presoje. Kakor smo že prej omenili, se morajo med seboj odtehtavati splošna in. posebna znamenja in sinteza obojih da šele rezultanto. — Vprašajmo se le še, kakšen pomen pripi-sujmo grafologiji z ozirom na vzgojo in pouk.
1.	Mislim, da ni potrebno posebno še povdariti, da je grafološko znanje učitelju in vzgojitelju naroda za spoznavo in pravilno presojo duševnih svojstev ljudi in mladine velike vrednosti.
2.	Študirajmo neprisiljeno in naravno pisavo naše šolske mladine, posebno iste na višji stopnji osnovne šole po gra fološkiii izsledkih. — Pripominjamo: četudi še niso učenci dovršene osebnosti, in je njihova pisava, kar je naravno, še v razvoju, se zrcalijo že vse, seve še več
ali manj v kali obstoječe duševne svoj-stvenosti že vendar iz nje.
3. Naj pišejo učenci višje stopnje recimo 1—2 vrsti naravno, neprisiljeno --Na učitelju je potem, da uporablja sedaj svojo grafološko znanje za pravilno presojo duševne kakovosti svojih gojenccv in da s pravim spoznanjem skuša razmahniti to, kar je dobro in zatreti že v kali, kar je slabo!
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
-r Učiteljsko društvo za siovenjgraški šolski okraj ie zborovalo dne 18. avgusta 1921 ob skoraj
polnoštevilni udeležbi.
I'vodena je izrazil tov. predsednik iskreno sožalje nad bridko izgubo, ki je zadela našo državo s smrtjo njenega prvega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Pokoj veliki njegovi duši — a v svoji slavi nam ostane večno živ! — Tj izjavo s slavo-klici na pokojnega kralja so poslušali vsi zborovalci stoje.
Nato ie pozdravil tov. predsednik navzoče, zlasti prof. Gvajca iz Maribora, ki se je tako prijazno odzval našemu .povabilu, dalje še strokovnega učitelja K. Sovreta in abit. E. Vairpot, ki. sta prisostvovala zborovanju kot gosta. — Ke.' tokrat ni bilo društvenih poročil, ki bi jih moralo rešiti članstvo na skupnem zborovanju, je predaval takoj prof. Gvajc »o risanju v ljudski šol'«. Predavatelj, ki je priznan strokovnjak v risanju, nam je slikal z izredno temeljitostjo prejšnje in sedanje stanje risarske metode. Predaval je prav nazorno in našteval mnogovrstne pripomočke, ki olajšajo učitelju težkoče Pri poučevanju tega predmeta. — Referat je bil izredno temeljit, zato se predsednik profesorju iskreno zahvali. N.i splošno željo vseh navzočih je obljubil gospod profesor podati svojo metodo v risanju v kratk'h skicah.
Konečno se še sklene soglasno, da se pošlje poverjenišivu L'.'U v Ljubljani vloga, da se naj uvedejo enotne počitnice.
Želeč vsem naivzočim prav prijetne počitnice, zaključi predsednik zborovanje.
+ Učiteljsko društvo za Svetolenartski okraj
je zborovalo 6. in 9. avgusta t. 1., obakrat pri Sv. Trojici SI. g., prvokrat s prav dobro udeležbo, če je tudi biilo preloženo zborovanje na 9. t. m. Zvedelo se je namreč dan poprej, da dospe šef za prosceto naše pokrajinske vlade k zborovanju, radi katerega je bilo vse na nogah.
V lepo okrašeni šolski sobi z eksotičnimi cvetlicami in tepihi po zaslugi g. Eme Vobičeve in Henrike Kovačičeve se je zbralo razun 90% društvenikov obilno število odličnih gostov, katere pozdravi predsednik radostnega srca, posebno pa dobrodošaega šefa za prosveto, g. dr. F. Skaberneta. Po njegovi želji se je izvrševal dnevni red. Predvsem se je izročila krasno izdelana diploma tov. ravnatelju Radi Kopiču. K )t 401etni šolnik, učit. zastopnik v o. š. s., bivši društveni predsednik, posebno pa kot junak izza 1. 1914. na šentlenarških zagrizenih, da neznosno osovraženih tleh, je to odlikovanje zaslužil v polni meri. Vse mu je čestitalo in priznalo njegovo izvenredno narodno delovanje. Na to se ie zapela »Lepa naša domovina«. Do solz ginjen odlikovanec se srčno zahvaljuje vsem ter izrazi v svoji skromnosti, da bi ta dragoceni dar v teh časih lahko nadomeščal že njemu podeljena pola z originalnimi podpisi vseh društvenikov. — Dopis tov. Jos. Rajšpa iz Ormoža se prečita, v katerem se zahvaljuje za izkazano društveno pijeteto njegovemu rajnemu nad 50 let delujočemu očetu. To je bil vzor učitelja, časten društven član, dolgoleten blagajnik, a v šoli dobrini mil, nerednim strog, skrben za njih bodoči blagor, zato živi še danes med ljudstvom v naj-blažjem spominu. Slava mu! — Dopis g. nadzornika za šol. vrtnarstvo A. Škulja se prečita. V njem sporoča tov. Škulj, da je za dan 6. t. m. zadržan, vsled česar se je njegovo predavanje o-reložilo na dan 9. t. m. Predavanje g. dr. Skaberneta je bilo zelo zanimivo. V nad 2 uri trajajočem govoru je podajal navzočim zlata navodila za prosvetno delo. Potrebna je vsestranska naobrazba učiteljstva, ki ima sicer prvo in na]r ipogiavitnejše delo v šoli; učitelj pa nosi ime tudi za narod, med katerim živi, da tudi zainj deluje. Gospod šef je priporočal pristop h Jugoslov. Matici in CMD. Priporočal je, naj se vsaik resno poprime pouka o državnem jeziku, marljivo čita »Naš list«, »Srbski književni glasnik«, »Prosvetni glasnik moderne književnosti« itd. Ljudstvu je pomagati izven šole. Goje naj se obrtno - nadaljevalne šole, dalje petje med narodom; ustanavljajo se bralna in sokolska društva, goji na] se orglanje, cerkveno petje, gosli itd. Tudi naj se prirejajo tečaji za kmetijstvo, trtorejo, sadjarstvo, živinorejo, čebelorejo in razna druga potrebna predajanja. Poučevati je ljudstvo o davkih, proti alkoholu, gojiti je dramatična društva in naj se povsod ustanavljajo odseki za prosvetno delo. — Učiteljski stan ie elitni stan. V bodoče se bo delovalo za 6 letnikov učiteljišča. Naš jezik in srbohrvaščina se morata intenzivno gojiti, nikjer več naj se ne nemškutari. Z vzorno šolo se mora začeti prosvetno delo z vsemi duševnimi in telesnimi močmi posameznika v blagor našega naroda.
Te smernice so bile sprejete s hvaležnim srcem vseh navzočih, kar je pričalo vsestransko pritrjevanje gospodu govorniku.



--
-
Tov predsednik se mu prav toplo zahvaljuje, povdarjajoč živo potrebo tega pouka v sedanjih časih, zagotavljajoč sa, da bo pravi narodnjak srčno rad storil vse dobro za svoj narod.
Po tem predmetu se o vprašanju sprejema društva niešč. s. uč. v UJU sklene, da imajo delegati glasovati na skupščini proti sprejemu. Nadalje se sklene na podlagi poročila g. nadzornika za vrtnarstvo A. Škulja in g. dr. M. Kovači-ča, da se vrši prihodnje zborovanje v torek 9. t. m.
Po sklenjenem dnevnem redu 'je bil skupni obed prt Golobu, kjer so se vršile spodbujajoče napitnice zai vneto, narodno delovanje.
V torek 9. t. m. se je zbralo 70% društven;-kov z nekaterimi gosti. Ker je bil g. Škulj radi opasne bolezni svojega sina - petošolea opravičeno zadržan, razmotrival je g. prof. dr. Maks Kovačič o eduistvu naše države, -o nje au t. .i'.-miji vrlo zanimivo nad celo uro, za kar je žel laskavo pohvalo. Prosimo ga še večkrat i
Vsled imenovanja in odhoda iz našega okr ja gg. tov. Zmage Trošt, ki je 22 let vrlo delovala pri Sv. Antonu SI. g. in Antonije Fabjan, 10 let pri Sv. Benediktu SI. g., se obema prirede prisrčne poslovilnice.
Predsednik zaključi zborovanje želeč vsem najveselejše počitnice! K sklepu izrazi še željo, da se novembra zopet polnoštevilno zberemo v Št. Lenartu SI. g.
+ Sloveniebistriško učiteljsko društvo je zborovalo, dne IS. avgusta t. 1. v dekliški šoli v Slovenski Bistrici ob povoljni udeležbi.
Predsednik tov. Karbaš se spominja v začetku zborovanja smrti Njega Veličanstva kralja Petra I. — Osvoboditelja, ki je navdala srca troimenega naroda z globoko žalostjo.
Izraža veselje, da se je ohranilo dragoceno življenje kralja Aleksandra, obžaluje, da se je posrečil naklep komunista, ki je umoril delavnega ministra Draškoviča.
Naglasa z veseljem, da se je Vidovega dne sprejela ustava, prvi pogoj državnega napredka.
Pozdravlja vse navzoče, posebno pa dr Pivka, katerega idealno delovanje poznamo še celo vrsto let pred vojno in za časa vojne, po znaiino tudi njegove zasluge za naše ujedirtjenje
Pozdravlja goste, tovariša Kumarja iz Creš-njevca in tovariša Kregarja iz Laporja ter omenja, da je k društvu pristopil nov član, tovan? Oaberšček iz Makol.
Predsednik z ostrimi besedami obsoja, da se nekateri člani našega društva redoma odlikujejo s svojo odsotnostjo.
Kar smo dosegli, in to je mnogo, je vse delo organizacije; netovariško je, uživati sadove njenega dela, a jo prej in potem prezirati.
Pri prihodnjem zborovanj« se objavijo v » Tovarišu« vsi oni, ki so brez tehtnega vzroka izostali.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri.
Predsednik omenja, da je društvo poslalo na vse šole našega okraja vabilo k rednim pevskim vajami Odzvale so se samo tri šole. Navdušuje tovariše in tovarišice za to stroko prosvetnega delovanja in želi, da bi našlo v novem šolskem letu več zanimanja.
Ker je nova čitanka za II. šolsko leto predraga, — stane namreč 28 K, — se obrne društvo potom organizacije na višji šolski svet, da temu odpomore.
Na^o poroča predsednik o seji širšega sosveta v Ljubliani, pri tem pa ne navaja poročil, objavljenih v »Tovarišu«, temveč svoje osebn„ vtiske, — ki so poslušalce jako zanimali.
Nadalje poroča, da je odbor izvolil delegate za skupščino v Rogaško Slatino in pozivlje navzoče, naj se je udeleže v največjem Številu. Zaradi sprejema društva meščanskošolskega učiteljstva v UJU je zbrano učiteljstvo mnenja, — ki ga bodo tudi delegati zastopali, — na] meščansko šolski učitelji, ki so vendar izrastli iz naših vrst, ostanejo pri naši organizaciji, pr! vsem tem pa imajo lahko svojo strokovno organizacijo.
Nato predava dr. Pivko o telovadbi in sicer ne splošno, temveč podaja snovi za neka] telovadnih ur, ta snov pa je prikladna za vse stopnje
Dobrodošla bo zlasti šolam, ki nimajo telovadnico in telovadnega orodja.
Rfcdovne vaje nimajo povsod uspeha, samo igrice pa tudi ne zadostujejo. Rajalne vaje so pa ono, po katerih doseže učitelj strumnost, eksakt-nost in disciplino svojih čet veliko lažje nego .. redovnimi vajami, poleg tega so te vaje za učitelja kakor za učence jako zanimive.
Gospod dr, Pivko najn je nato obrazložil jako nazorno nekatere vaje, iz katerih se lahico razviiajo različne kombinacije.
Poslušalci so sledili zanimivemu in nazornemu predavanju z velikim zanimanjem.
V imenu učiteljskega društva se predsednik iskreno zahvalil g. predavatelju.
Ko je bil dnevni red izčrpan, želi predsednik vsem zborovalcem vesele počitnice ter zaključi zanimivo zborovanje.
Iz Jugoslavije.
—	Skupščina U.IU. Glavni odbor
Udruženja jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu ie sklenil, da se vrši letošnja učiteljska skupščina m celo državo me- , seca oktobra v Zagrebu.
—	O naši skupščini v Rogaški Slatini ie prinesel -Slov. Narod« dne 6. t. m. !
krasen pisan uvodnik, ki ga sklepa z besedami: »Ogromno oa koristno delo je izvršilo naše vrlo učiteljstvo dne 3. in 4. c. ,'n. v Rogaški Slatini. Čast takemu učiteljstvu! Vsa napredna, vsa demokratična javnost mora podpirati naše učite-lie. ki s>j vrli bojevniki za procvit šole v naši svobodni domovini in za trdno bodočnost Jugoslovenstva!«
Klerikalni listi so posvetili naši skupščini mnogo .pozornosti. .Posebno se zaletavajo v tov. Gangla in Jelenca! Na vse na i jim bo le ia odgovor, da klerikalno blato ne doseza vrlin obeh mož m ni v stanu omajati našega zaupanja do n.:n. ki sta s! ga pridobila s svojim delom in zaslugami za učtteljstvu in slovenski narod Klevete ostanejo torej klevoi-lnkom' Naiboljši odgovor se pa zrcali v skici ih skupščine, ki jih prinašamo v današnjem poročilu in v katerih bodeta našla tudi ona največ zadoščenja, ker vidita. da korakamo v'njih duhu naprej!
Obrekovalce našega sunu ie lopni! poštena no zobeh članek tov. Knafhča v številki 35 našega lista. Na Knafličev poziv ie vloženih do danes oo;i mariborskemu .»Slovenskemu ÖosiA'dur.'u«, ki se je drznil napasti štajersko učiteljstvo z izirazont »davčni špiceljni <. nad 200 tožb. V eni zadnjih številk se skuša pobožno mariborsko ¡dasilo izgovanali ter oriobčuje nekako izjavo, v ime.; i prekli-eu.ie svoje žalitve. Koliko iskrenosti je. v takih iziavi-h naših nasprotnik .v. ie znano. Zato ie edina prava pot sodišče, da se enkrat za vseiej onemogoči izbruhe klerikalne besnosti proti šolj in učitelj-stvu.
— Učiteljska tiskarna na ljubljanskem velikem seimu. Tudi naša tiskarna ie razstavila svoje izdelke na ljubljanskem velesejmu ter priredila prav okusen kotiček na prostoru med ljubljanskimi grafičnimi zavodi in knjigarnami. Kot ¡¡osebnost v tej izložbi ie zlasti omenjati novo vzorčno kniigo. kakršne nismo imeli prilike videti nikjer drugod pri drugih podobnih tvrdkah. Občo pozornost so vzbujali tudi razstavljeni šolski zvezki, k Tir ie vsekakor razveseljivo znamenje za razvoj tega našega krasno napredujočega zavoda. O priliki velesejma ie posvetilo ljubljansko »Jutro« z dne 6. t. m. Učiteljski tiskarni kaj lepo pisan članek, v katerem izvaja sledeče: »Iz ene najstarejših tiskaren. iz bivše tiskarne »Klein komp.«, se je osnovala leta 1906 »Učiteljska tiskarna« ter začela poslovati 1. nilvia istega leta. Kmalu se ie tiskarna preselila iz prvotnih prostorov v Stritarjevi ulici v večje prostore v Gradišče štev. 4. T udi ti novi prostori so postali kmalu pretesni. Zavod ie začel prouča-vati vprašanje o gradnji svojega lastnega doma. In res, že leta 1910 se je tiskarna preselila v nove lastne moderne tiskar- j niške prostore v Frančiškanski ulici št. ö. Zaradi vedno novih investicij se ie »Učiteljska tiskarna« tako opremila, da je da- ; nes med prvimi grafičnimi zavodi v Sloveniji ter more izvršiti tudi največja na- I ročila in zadostili najskrajnejšim zalite- j vam. Za tiskanje not ima tiskarna dobro | ohranjen notni, materijal na razpolago. 1 Ročni stavek izpopolnjujejo trije stavni 1 stroji, ki so v obcatu noč in dan. da se : postavilo časopisi in knjige v naikrajšem 1 času. Za tiskanje izgotovljenega stavka so na razpolago 4 brzotisni stroji in u mali stroji (Tigel), za časopise Da rotacijski stroi. Da se pospeši tisk knjig, si je liskarna nabavila tudi dvoobratni brzo-liskalni stroj znamke »Windsbraut« v formatu 96X130 cm z avtomatičnim vla-«alnim aparatom Universal«. Pioščnata stereotipija za knjigotisk in okrogla sre-reotipija za rotacijski tisk z vsemi pomožnimi si roji in aparati izpopolnjuje moderno uredbo tiskarne. Za vezavo v tiskarni tiskanih knjig ima tiskarna svojo lastno knjigoveznico, kjer se izgotavljajo tudi druga v to stroko spadajoča dela. Po preobratu leta 1919 je tiskarna zaradi Pomanjkanja šolskih zvezkov uvidela potrebo ustanovitve izdelovalnice šolskih zvezkov ter si nabavila vse potrebne stroje za to panogo. Rastrirni stroj za črtanje, šivalni in rezalni stroji omogočajo. da se izdela v lastnem zavodu oreko 20.000 zvezkov na dan. Zaradi novih nabav strojev pa bo mogla izdelovalnica šolskih zvezkov izgotoviti dnevno 50 do 60 tisoč vsakovrstnih zvezkov. To so glavni obrisi delamožnosti »Učiteljske tiskarne«. ki bo tudi v napirei posvečala svojo največjo pozornost izgraditvi in izpopolnitvi grafične stroke v Sloveniji in Jugoslaviji sploh.« Za lepe besede smo ljubljanskemu »Jutra«, ki stoji od svojega početka ob naši strani ter zasleduje z odkrito simpatijo razvoj naše organizaci--,e. prav iz srca hvaležni.
Šolsko vodstvo v Adlešičih je
| razstavilo na ljubljanskem velesejmu kra-| sne vzorce domače belokranjske obrti.
Občinstvo je ^kozi \se dni napolnjevalo j razstavni prostor kjer ie dajal tov. Ra-j čič potrebna pojasnila k posameznim | predmetom belo kranjske narodne umet-| nosti. Prelepe domače vezenine so vzbu-| iale splošno pozornost. Poleg Račiča ima tu svoje zasluge lov. Pob tka Bavdkuva, ki je razstavila prav lepe vzorce v tej stroki. Zanimiv je bil v Kačičevem prostoru oddelek, posvečen domači preji. Tu se ie kar trlo radovednega občinstva, ki je z zanimanjem opazovala postanek belega domačega platna. Tov. Račiču. ki se ni strašil truda in izdatkov, zamoremo na lepi prireditvi le česthaii. Našel naj bi ocilo posnemovalcev, da otmeino n;tšo narodno umetnost pozabljenosti ter jo dvignemo na višino, ki jo v polni meri zasluži!
—	Vse one, k| se obračajo zaraui r-lač itd. na uredništvo in strokovno tajništvo opozarjamo na Ročni zapisnik, ka-¡erega vsebino navajamo v današnji številki pod »Književnostjo«, ker najdejo v njem vse določbe, ki se tičejo naših plač, Jraginjskih doklad, službene dobe itd.
Obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Učiteljstvo leh šol je imelo dne 4. septembra v Rogaški Slatini sestanek, na ka.erem se je sklenilo to-le: 1. Honorar z t vsako tedensko uro znašaj v bodoče z;, izprašano učiteljstvo 40 D in za neiz-prašano pa 32 D. 2. Za vodstvo vsakega razreda 25 D na leto. 3. Pouk nai se vrši ob delavnikih; kjer se pa mora vršiti pouk zaradi krajevnih razmer tudi ob nedeljah. pripade učitelju za nedeljski pouk dvojni honorar. 4. Vodstvo o. n. š. pripada liiujskošolsketnu učiteljstvu (n. pr. Novo mesto). 5. Za kritje mora skrbeti edi-noie država, ki naj j)revzame vse obrtne in trgovske nadaljevalne šole in imenuje za te šole stalno učiteljstvo s prejemki učiteljstva osnovnih šol. V tem slučaju odpadejo posebni honorarji. 6. Izvolila se ie deputacija treh članov (Baebler. Dimnik. Rant). ki nai stori vse korake v dosego teh sklepov. 7. Solidarnost učiteljstva obrtnih nadaljevalnih šol ie pegoj! Dokler se tem opravičenim zahtevam učitel»stva ne pokaže od poklicanih faktorjev dobra volja, toliko časa se počaka s priče t kom oouka.
—	Telovadni tečaj za učitelje v Ljubljani se je pričel 8. avgusta, končal pa 3. septembra t. 1. Prireditelji so ga zasnovali v sni'slu naredbe ministrstva pre;-svete z dne 19. januarja 1920. O. N. lir. 374. Vodil ga je profesor Bajžeij. ki je eden izmed neumornih delavcev na le-lesno-vzgojnem polju. Tečaj ie bil zasnovan premišljeno, po jasnem načrtu in strogem redu. Predavatelji so bili izbrani strokovnjaki iz sokolskih. vrst. Vsak je
imel svoje posebne panoge za katere se ie lahko temeljito pripravil in jih potem metodično in sistematično priučeval. Temu deistvu ie odpisovati izredno dober uspeh tečaja. V tečaj se je priglasilo baje okrog 70 učiteljev, obiskovalo ga je 38, končalo pa 36. Pouk je trajal vse dni. razen nedelj in praznikov. Pričel se je ob 7. uri do 11. ure? odnosno do 12. ure ter od 16. ure do 18. ure. odnosno od 13. utre do 18. ure. Vsa teoretično podana snov se ie tudi praktično izvedla. Zlasti metodično in praktično vežbanje prostih vaj ie vsakomur dejansko potisnilo »pomen telovadbe« v celo mišičevje. Prvi teden si imel občutek, da imaš hrbet. roke. boke in stegna popolnoma razrezana. Pre-davatelii so živahno poučevali vsak svoj predmet. Vodja Bajžeij: lestve, plezala, gred. fiziologija; Vidmar: sestav, raznoterosti, nauk o orodju; Čobal: proste va-ie. drog, bradlja; Svetlič: redovne vaje, lahka atletika; Drenik: kiji. konj; Jeras: zgodovina, palice, skoki; Kozak: koza, igre. kole.bnica; Marolt: plavanje; dr. Rus; prva pomoč; dr. Jamer: higijena. Učna tvarina je bila razvrščena tako. da ie v sistemu obdelana snov pripravljala not metodični in praktični izvršbi; praktično vežbane vaje ene panoge pa so vaj naslednje panoge. Največja utrujenost in zaposlenost se je'pokazala zato v drugem in tretjem tednu. Tečaj so poselili: šef sosveta ministrstva prometa z univerzitetnimi profesorji v Zagrebu in Ljubljani, poverjenik za uk in bogočastje dr. Skaberne. viš, šol. nadzornika Polja-nec in Gangl, ki se je tudi osebno udeležil kot zasiopnik učne uprave poslovilnega večera, ki so ga priredili obiskovalci tečaja predavateljem. Pod vodstvom g. Bajžlia se je tečaj udeležil večjih telovadnih in športnih tekem, tako v Ljubljani kot na Bledu. Podpor_o ali brezplačno udeležbo ie omogočil vodia ki ie z
vso vnemo pomagal učiteljstvu najraje takrat, kadar ie bilo v največ,i sili: zaio bodi izrečena najlepša zahvala njemu, kot vsem. ki so tečaj omogočili. Vsak, ki se ie vsai malo zanimal za snov. ;e i n_ dobil toliko, da ne bo več v zadregi, kako voditi telovadbo. Kot previeu si >e ročutil konci tečaja. Prvi tečai je usre-sno končal; ietos smo imeli i riliko in dolžnost mi. drugo leto. tovariši, io imate Vi !	I. S.
Društvo upok uciieusiva širne Slovenije naznanja, da bomo ustanovili skupno učiteljsko društvo nopemoč učiteljev širne. Slovenije«. 1' lanko vsak uči tel i. kateri je yri »Selhsiiiife (1er Lehrerschaft Steiermarks« opusti ono neinŠKO društvo! Vsi aktivni m upokojeni učitelji dobimo naše društvo za širno Slovenijo - doma! Poročali boetemo pozneje še podrobneje.
— Državno posojilo. Učiteljska gospodarska zadruga v Beogradu je podpisala 100.000 K državnega posojila.
- Obmejni škandal. — Uporaba šole za infektiisko bolnico. Po prevratu so trpele vse šole ob meji več ali mani radi pomanjkanja učiteljev. Močno ie bila prizadeta šola v Prevaliah. in ko je končno na to šolo prišlo dovolj učiteljstva. se je kliub pomanjkanju najrazličnejših učnih sredstev storilo pač vse. kar ie bilo po danili razmerah mogoče, če ie pomislimo. da so nekateri razredi imeli tekom leta do 10 različnih učnih moči, potem si vsak pedagog more predstavljati mize-rijo ki ie bila. V prebivalstvu seveda ni: (prevladovala ljubezen do takih razmer in kakor vedno ie bilo temu krivo učiteljstvo tudi tukaj, katero mnenje so izvestni elementi izrabili za hujskanje proti njemu, šoli. ustroju pouka itd. Razmere so postajale v tem oziru tako slabe, c'a ie trebalo energije požrtvovalnih učiteljev, cia ni celokupno učiteljstvo zaprosilo premestitve. Sele po letošnjem nadzoroval-nem uspehu .ie utihnilo zlobno obrekovanje. pa menda samo za kratek čas. V Prevaljah ie začela razsajati griža in šola se ie pretvorila v -bolnico. Končal se ie pouk predčasno in bo za dolgo dobo še pole« onemogočen. Zaseglo se ie \ so šolood stanovanjanadučiteljevega do razredov. Podali so se protesti po županu krajnemu šolskemu svetu, šolskemu vodstvu. a vse zaman. Niso se našli pač primernejši prostori za bolnico in tako smel v pričakovanju, da okrog 309 otrok ne bol pol leta pouka deležno. Da ie protestirala-občina ie razumljivo, kajti ne samo. da otroci ne bodo pouka deležni, temveč tudi ^sled deistva, da občina ne zmore stroškov za popravo poslopja tal. beljenja itd., ki so 'z higijeničnega stališča potrebni prodno se bolnica pretvori zt pet v šolo. Stroški bodo narasli gotovo preko 50.000 K. za koje se ni iskalo kritja, pred-no se ie spravila bolnica v šolo. Dosledno bo pozno jeseni ponehala griža, in ko bo treba popravila v šoli. bodo na.i-brže demisionirali občinski možje, kajti odgovornosti za take stroške ne prenese lahko vsak. Popravila se bodo ne samo vsled slabih klimatičnih razmer zavlekla, ampak kakor povedano tudi iz razlogov kritja, pomanjkanja materijala, itd. Gospod okrožni zdravnik se ie izrazil, da ie itak zadnji čas. da se šola popravi, a vendar bi želelr da bi ne bilo tega treba vsied takih vzrokov, ki zadržujejo pouk za nedogleden čas. Šola je že davno potrebna popravil. Poleg tega stoji tesno ob železnici iz Nemške Avstrije. Kako se pač morajo spogledovati inozemci ko se voziio mimo šole. ki je že odzunaj videti nehigijeniška. Kdo bo torej kril stroške popravil? Kakor smo se informirali, ie v bolnici v šoli 90% rudarjev in samo v drugi vrsti so občani drugih privatnih poklicev. Ako premogovnik grofov llen-klov ni bil v. tem oziru zadosti preskrbljen. nosi on vse te stroške popravil, če pa poverieništvo za socijalno skrbstvo nekaj doda. če vlada sama končno prispeva in če se vsi ti faktorji zavedajo, kaj ie obmejno življenje, imamo upanje, da se reši zadeva čeravno ne v zadovoljivem času. pa vsai na tehnično zadovo-liiv način. Več občanov in mnogi delavci so izjavili, da v slučaju slabega popravila niti ne pošljejo otrok v šolo. ker bi z drugim poletjem zopet začela še v večji nerl razsajati griža med šolsko mladino. V očigled vseh teh neznosnih razmer se naproša javno višji šolski svet v Ljubljani-da se zanima za to zadevo ter reši on čast šolskih oblasti po svoji znani Pre" vdarnosti in to prejkoslei. da ne zamudimo preveč vsled zanikrnosti.
Kai se godi v Prevaliah. Preje» smo pod tem naslovom: Ne bo ga kra.ia v Me/iški dolini, ki bi ne bil tako podvržen raznim epidemijam, kakor so rav-
, Prevalie. Vzrok za ta pojav je iskati '' skraino slabih stanovanjskih razmerah to posebno v tistih personalnih hišah.
•sem higijenicnim pra-
un
■vj so zidane proti vs
Izhodišče bolezni so stranišča teh ki so precej primitivna. Letos razsa-
liudo griža, ki si je izbrala se nam. da se kra-oblast nt zavedala
vilom ji'Š.
ja tem kram
jc precei žrtev. Zdi se nam. da se krajevna zdravstvena	H^H iVOje odgovornosti, da bi bila dala kar v začetku prve slučaie primerno izolirati, ornpak ie čakala, da se :ie bolezen tako razpasla, da ni bilo več drugega izhoda, ^■.,kor Pa zaseči šolsko poslopje za bolnico. Učiteljstvo je sicer protestiralo m (nozorilo oblast na veliko moralično in ir.aterielno škodo, ki bi jo povzročil tak ukrep, oa bilo ie vse zastonj. Pripomniti ie treba, da ie šola skoro vsako leto radi luike epidemije za več ali mani časa za-,prta _ Stranka, ki je bivala y šolskem poslopiu • bivši šolski nadzornik g. Komi- ie morala izprazniti stanovanje. Občina. ki ip dala povelje za izpraznitev, je potem nakazala g. K. stanovanje, obstoječe iz ene sobe s kuhinjo v neki gostilni, kar pa ie stranka ki ima otroke in go-oodinjstVG. odločno odklonila. Ne občina in ne okraino glavarstvo ni hotelo i rc-vzeti jamstva za povračilo škode, ki jo utrpi stranka radi deložiran.ia. Šele po t reteku dolgih dni. griža si ie pa med • em dalje zbirala svoie žrtve, je stanovanjska oblast nakazala gospodu K. del . stanovanja, ki ga ima zasedenega nek .odstavljeni nemški uradnik tukajšnjega premogovnika. Stanovanje bo šele tedaj docela izpraznjeno, ko dobi odstavljeni uradnik iz Beograda dovoljenje za izvoz svojih kremičnin v Avstrijo. Dotlei pa se pora t a obe stranki zadovoljiti s skupno kuhinjo. (!) Da ie tak položaj za obe prizadeti stranki zelo mučen bo sleherni uvidel. Učitelj, ki bi se potegoval za nad-učiteljsko mesto v Prevaliah. bi torej ne bil nikoli varenv da ga lepega dne. čc šolo spet reklamirajo za bolnico, ne vr-žeio na cesto. Moral bi med drugim pustiti tudi vse nasade na zelo obsežnem šolskem vrtu. Pripomniti ie še treba, aa ie vrt ob cesti in že par let z pomanjkljivo ograjo ozir. je sploh ni o čemer se je lahko prepričal višji šolski nadzornik g. Gabršček. ko ie nadzoroval pred kratkem šole v Mežiški dolini. O zadevi bomo svoičas še poročali.
—	Poziv učiteljem vrtnarjem. Vsi tisti, ki želite naročiti za pomladno cepitev iabolčnih in hruševih divjakov, storite to do konca tega meseca! Tovariši iz bivše Kranjske in iz Prekmuria pošljite naročila meni. oni iz bivše Štajerske pa tovarišu Škulju! Cena podlogam bo za prvovrstno blago po 1 K. za drugovrstno m vin., za podloge, ki iih bo treba šele pikirati pa 50 vi*. Sicer pa čitaite »Sadjarja« ki prinaša tozadevno oznanilo! Na zdar!	Črnagoj.
—	Vurherg pri Ptuju. Še nam je v spominu živahen nastop tukajšnje šolske mladine Vidovega dne Dne 28. m. m. je nam ta mladina zopet nudila priietno zabavo. Dasiravno ie bil vzpored prireditve Precej obširen, ie bilo gledalcem vse prekratko. ki kai radi gledajo naše malčke na gledališkem odru. Eden učenec in ena učenka sta z vzornim govorstvom govorila v siovo -tovarišem in tovarišicam. ki so tekom šol. leta dopolnili 14. leto. Najboljša učenka ie ginljivo slavila prvega kralja jugosl. države, kralja Petra Osvoboditelja. Temu je sledila dekl. » Jugoslaviji«. ki je bila nekak uvod k petju. »Klic Sokolov«, kjer so nas nežni, čuv-stveni glasovi opozarjali na neodrešene brate na Primorju in v Korotanu. Nad vse dobro pa je uspela igrica »Bratovska iiubezen« Ostali del vzporeda ie z igro-taznimi prizori »Pijanec«. »Županov sin« ;n s solopetiem »Alkohol ljudska bol« razodel vsestransko škodljivost pijančeva-n'a. Do solz ie marsikaterega g.anil županov sin, ki ie vsled popivanja zabredel tako daleč, da je ubil svojega sopivca in S(kvartavca. zato ga odvede orožnik v ječo. Pred odhodom prosi starše odpu-^ania in tolaži mater: »Ne bodite preveč kostni, saj bo še vse dobro.« Da bo mla-'jiria. ki «e tako skrbno vzgaja, ponos J,'žaye. roditeljev in vzgoiitgljev, ie pač kultno, Dobiček se ie porabil deloma za "ohranitev ubogih šolarjev na poučnem ,zletu v ptujski grad in v muzei, za ostali
Da se nabavijo mladinski spisi za u<aželino šolsko mladino. , — Članarina in darila za učiteljski ^onvikt. Posetniki hotela »Bellevue« v °.?aški Slatini so zložili dne 2. septem-200 K. — Stiene Serafina iz Sostrega , K. — Učiteljski zbor v Kostanjevici na J°'enjskem 35 K.
j.. — Za Učiteliski rezervni sklad je zlo-110 učiteljstvo v. Rogaški Slatini 1100 K.
Brezobrestuega Posojila za uči-lel ski honvikt so podpisali zborovalci v
Rogaški Slatini b8.00U K.
—	Za učiteljski zdraviliški dom v Rogaški slatini so podpisali zborovalci Uiu' septembra 30.0UU tv.
—	Za Cnil-Mctodovo družbo so zložili učiteljski dO- in ¿Oletni jubilarji v Rogaški siatini 10UU K.
—	Za Učiteljski konvikt so darovali: rranjo Vendrainiri, nadučitelj St. Lenart-LašKo 50 K: Jana Brišnikova.. učiteljica, Orla vas pri Braslovean 4U0 is.
—	Klerikalne zahteve na šolskem poUu. Kot kronisti beiježimo sledeče sklepe klerikalnega shoda; V šolskem odseku katoliškega siioda na Brezjah so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Upoštevajoč velike plemenske, verske, gospodarske in kulturne razlike zahtevamo Slovensko pokrajinsko šolsko avtonomijo. 2. Otroci krščanskih staršev naj pohajajo le v šole. ki imajo za podlago Kristusova načela. 3. Učence katoliških staršev smejo poučevati in pouk nadzorovati le katoliško misleči in živeči učitelji in nadzorniki obeli spolov. 4. Zastopniki staršev morajo imeti odločilno^ besedo v vseh šolskih korporacijah. 5. Pouk v svetnih predmetih naj se razvija v smislu krščanskega svetovnega nazora. Na istem temelju morajo biti sestavljena vsa šolska berila in vse druge učne knjige. 0. Naslanjajoč se na dokazano dejstvo, da ]e le uober kristjan zvest državljan, naj ne dela državna oblast nobenih ovir ustanavljanju verskih kongregacij in drugih krščansko svetovno naziranje utrjujočih društev liieu šolsko mladino. 7. Brez dobrega učitelja ni dobre šole. zato nujno zahtevamo skorajšnjo ustanovitev velikega katoliškega učiteljišča. 8. Odločno protestiramo proti oficielni uvedbi sokol-ske telovadbe m sokolske protiverske m liiilitairistične vzgoje po naših slovenskih šolah in zahtevamo, da sokolska propaganda med šolsko mladino takoj preneha. 9. Država naj posvečuje vso pažnjo kmetijskim, obrtnim in drugim strokovnim šolam in društvom. Vendar naj poučujejo na teh šolah učitelji, ki ne bodo podirali tega. kar zida družina m Cerkev. Boljše nobene, kot ljudski časni in večni blagor izpodkopavajoča učilnica. 10. Poživljamo naše voditelje, da v zvezi z vernimi Hrvati in Srbi in naslanjajoč se na svetovno silo mednarodne krščanske ideje tudi v Jugoslaviji povzdignejo do popolne veljave svobodo krščanske šole in krščanske vzgoje. 11. Učiteljstvu »Slomškove Zve-zp« izražamo zahvalo in popolno zaupanje slovenskega katoliškega ljudstva. — K tem sklepom pripominjamo, da klerikalci ne zahtevajo ničesar nemogočega, ker zahtevajo to -- kar že imajo.
—	Lmrla je dne 13. t. m. našemu tovarišu Vendelmu Sadarju njegova žena Adelina Sadar roj. Ničeva po kratki mučni bolezni. — Globoko užaloščenemu tovarišu, ki mu ie bila pokojnica r.ad vse zvesta in skrbna družica, izražamo naše iskreno in globoko sožaije!
Naredba pokrajinskega namestnika za Slovenijo, s katero se urejata področje in poslovanje okrajnih (mestnih) nadzornikov za meščanske šole v Sloveniji. Člen 1. Nadzorniku za meščanske šole pripada nadziranje tistih meščanskih šol, ki so' po odločbi pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za prosveto in vere, njemu podrejene, in referat o predmetih, ki se tičejo teh šol. Člen 2. Nadzornik je član okrajnih (mestnih) šolskih svetov vseh tistih okrajev, kjer so njemu podrejene javne in zasebne meščanske šole. Zavezan je, da se udeležuje stj teh okrajnih (mestnih) šolskih svetov takrat, kadar se v dotični seji razpravlja o predmetih, ki se tičejo njemu podrejenih meščanskih šol. Drugih sej teh okrajnih (mestnih) šolskih svetov se sme udeleževati, pa ni zavezan, da se jih udeležuje, razen če je obenem okrajni šolski nadzornik za ljudske šole tega ali onega okraja, člen 3. Pri sejah glasuje le o predmetih, ki se tičejo meščanskih šol; sicer pa ima v vseh drugih zadevah, ki S2 razpravljajo v sejah, posvetovalen glas, razen če je obenem nadzornik ljudskih šol dotičnega okraja. Člen 4. Da ne nastopajo za nadzornika meščanskih šol težkoče glede njegove navzočnosti pri tistih sejah okrajnih (mestnih) šolskih svetov, katerih se mora udeleževati, se morajo na njegov predlog dotični okrajni (mestni) šolski sveti glede sklicevanja sej za vsak primer posebe med seboj dogovoriti in sporazumeti. Člen 5. Vse poslovne spise pedagoške ali didaktične vsebine, ki se tičejo meščanskih šol, podrejenih nadzorniku za te šole, prideijuje predsednik dotičnih okrajnih (mestnih) šolskih svetov nadzorniku za meščanske šole v obdelovanje; leta pa mu jih vroča neposredno ali po pošti z vsemi potrebnimi predhodnimi spisi. Prav tako sme predsednik zahtevati od nadzornika za meščanske šole pismene izjave in poročila, ki se tičejo teh šol. Nadzornik predlaga po isti poti rešitve teh spisov ali zahtevane izjave in poročMa predsedniku v odobritev ali vednost. Normalne razpise in okrožnice splošnega pomena, ki jih izdaja | oddelek za prosveto in vere pri pokrajinski
upravi za Slovenijo ali višji šolski svet v Ljub jjani, dobiva nadzornik za meščanske šole po okrajnem (mestnem) šolskem svetu svojega službenega sedeža. Člen 6. O zadevah, ki se tičejo skupno ljudskih in meščanskih šol, se morata okrajni (mestni) šolski nadzornik za ljudske .n okrajni (mestni) šolski nadzornik za meščanske šole posvetovati skupno. Referat o teh zadevah in izvrš.tev dotičnih ukrepov ali odločb okrajnega sveta prisoja predsednik okrajnega (mestnega) šolskega sveta po važnosti in posebnosti predmeta ali temu ali onemu nadzorniku. Ako se razpravlja taka stvar v seji okrajnega, (mestnega) šolskega sveta, imata oba šolska nadzornika pravico do glasovanja.
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. t- d. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6.
Ročni katalog za leto 1921/22 je izšel v »Učiteljski tiskarni«. Poleg nočnega zapisnika za posamezne predmete in razrednega kataloga z i 100 učencev vsebuje praktične določbe v plačah stalnega učitetljsiva na osnovnih in meščanskih šolah; plače učiteljic žen. roč. del in otroških vrtnarje; določbe o službeni dobi in o upokojitvi; tabelo za odmero pokojnin; določbe o.draginjiskih dokladah in 10% povišku drag. doklad; užitki po umrlih učiteljih; lestvico za odmero osebne dohodnine in invalidski davek. • Poleg tega ob se/, a tudi koledar in zgodovinske črtice o naši državi. Oprema je zelo lična in priročno vezana. Cena 5 din. — k.
. Druga čitanka, sestavil E. Oangi. V
zalogi Učiteljske tiskarne je izšla Gan-glova čitanka za drugo šolsko leto. Čitanka ie del celote slovenskih čitank za osnovne šole. ki jih je deloma že in jih deloma še bo izdala Učiteljska tiskarna v petih delih. S tem pridemo vendar enkrat že do toliko zaželjsnih in potrebnih šolskih knjig. Čitanka sama ne potrebuje posebnega priporočila, ker se sama dovolj priporoča po svoji vnanjosti in posebno po vsebini. Čitanki je dodan nauk o slovenskem jeziku, ki obseza najvažnejše iz slovnice za to stojmjo. Knjigo krase okusno izdelane vinjete. ki otvar-iaio in zaključujejo posamezna poglavja. Posebno se pa odlikuie čitanka po pisani vsebini in srečni roki v izbiri snovi, v katerem oziru se bo knjiga posebno priljubila učiteljstvu in bo sigurno žela pohvalo od podrobnejših ocenjevalcev ter bo iz istega vziroka tudi dragocen zaklad za otroka.	—k.
»Helena«, povest znane slov. pisateljice Marije Kmetove ie izšla v lični knjižici. Založila "n izdala jo jc »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Cena lično vezani knjižici je 28 K, broširani 24 K. Segajte pridno po knjižici in jo kupujte. Štev. 2v5? o. š. sv.
Ur. Ivan Prijatelj: Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. (Pota in cilji. 7—9 zvezek). Izdala »Tiskovna zadruga«. Cena meh. vez. 90 K, po pošti 6 K več.
V tej knjigi obsegajoči 26 tiskanih poli (414 strani), opisuje pisatelj prehod romantike k realizmu v mišljenju, v umetnosti in socialnem življenju ruskega naroda. Središče razprave tvorijo znamenita štirideseta leta v katerih ima svoje korenine današnja Rusija.
Delo je zasnovano tako, da stoji na treh vogelnih kamenih na GogOlju, od katerega izvaja svoj rodovnik moderni ruski umetnik na Bjelin-skem, očetu ruske kritike in na Hersenu, katerega smatra vsak Rus za idejnega roditelja novega ruskega človeka, zlasti z ozirom na njegova socialna iskanja.
Kdor hoče spoznati ruskega duha, vseobsež nc-ga receptorja svetovnih idej in mladostno-smelega graditelja novih duševnih in socialnih stavb za vse človeštvo, bo našel v tem delu zanesljivega vodnika, ki mu bo osvetlil marsikatero pot v ruskem duševnem labirintu. Knjiga, nastala na podlagi malone dvajsetletnega študija ruske literature in na osnovi poldrugoletnega osebnega opazovanja ruskih razmer na licu mesta, je edini pojav te vrste v naši znanstveni literaturi in je napisana tako, da jo bo lahko razumel vsak naš inteligent. »Tiskovna zadruga« se ni ustrašila velikih stroškov zvezanih z izdajo te knjige, kateri je dala tudi lično vnanio opremo. Knjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi■< v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti Glavne pošte.
Kraljeva zaloga šolskih knjig in učil
je izdala sledeče nove knjige:
Slovenska slovnica za osnovne šole.
V treh stopnjah. Vaje iz slovnice, pravopisa in spisja za nižjo stopnjo. (Drugo predelano izdanje.) Spisal Josip Brinar, ravnatelj mešč. šole v Celju. Cena 1.50 d.
Slovenska slovnica za osnovne šole. Srednja stopnja. Spisal Jos. Brinar, ravnatelj meščanske šole v Celju. Cena 3.50 dinarjev.
Šlovenska vadnica za nemške ljudske šole. Zvezek 1. Sestavil Josip Novak. Cena 2.50 din.
Slovenska vadnica za nemške ljudske šole. Zvezek 2. Sestavil Josip Novak Cena 4 din.
Obsojeni obrekovalci.
V sredo 7. t. m. se je vršila pred ljubljanskim porotnim sodiščem razprava o tožbi tov. Josipa Lapajneta, nadučitelja v Cerkljah na Gorenjskem, proti odgovornemu uredniku »Slovenca. ¡Mihaelu Moškercu zaradi notic, ki jih je priobčil »Slovenec« po »Domoljubu« za časa volitev v konstituanto pod naslovi »Kulturni boj v šoli« in »Cvetke iz cerkljanske šestrazrednice«, v katerih noticah se očita tov. Lapajnetu, da zlorablja šoio in pouk v politične namene.
Tov. 1 apajne je vložil svoječasno tožbo proti uredniku »Domoljuba«, poslancu Sušniku, ki ¿e je pa ¡previdno skril ka imuniteto. Nato je tožil uredništvo »Slovenca«.
Senatu predseduje dvorni svetnik Veder-njak/ kot votanta fungirata nadsvetnik Jarc in svetnik Levičnik. Tov. Lapajneta je zastopal dr. Žirovnik, urednika Moškerca pa dr. Natlačen.
Predsednik senata opozori obtoženca na dolžnost odgovornega urednika. Moškerc: Dopis sem preje' od verodostojne strani, torej je bi! tak, da sem mu moral verovati. Žaljivke ni v njem nobene in niti ostra kritika ni. Predsednik: Kaj bi vi rekli, če kot učitelj predavate o ustavi in se vam potem očita, da govorite v agi-tacijske nattriene? Moškerc: Nastopim dokaz resnice.
Predsednik senata odredi dokazovanje in pozove tožnika, da navede žaljive točke. Zastopnik tov. Lapajneta, dr. Žirovnik, navaja po vrsti: V »Slovenčevih« noticah se očita naduči-telju Lapajnetu, da izrablja šolo v agitacijske namene in sicer v točkah, da pripoveduje v šol' o volilnih krogljicah in skrinjicah, da. govori proti tretji skrinjici (klerikalci), da zabavlia proti klerikalcem, da ima v šoli politična preda-vanja, da zavaja v šolo politiko in da se naslavljajo ti članki kot' »kulturni boj na ljudski šoli« in pa »škandal na ljudski šoli«. Tožnik ponudi protidokaz, da vse, kar je delal v šoli in se mu očita kot agitacijsko sredstvo, ni bila politika in aa v šoli sploh ni »koli politiziral.
Pričelo je dokazovanje in protidokazovanje. Zaslišanih je bilo okrog 30 prič, in sicer šolski otroci, njihovi starši, cerkljansko učiteljstvo, doinač kaplan in še drugi domačini.
Priče so v bistvu izpovedale tako, da so vse dokazilne momente, k; jih je uporabljal »Slovenec«, sproti pobijale. Skoro vse pričevanje je temeljilo, na izjavah: »Slišal sem«, »bral sem« ali pa »se ne spominjam več«. Glavna, priča Teran, ki je bil pred mnogimi leti obsojen na osemdnevni zapor radi obrekovanja tov. Lapajneta, je vztraja! pri svojih izjavah, priznal pa je, da je o obdolžitvah le — slišal, ni pa se sam uveril p njih. Mučna je bila izpoved njegove hčerke, ki je govorila, kakor ie bila pač naučena. Priznala je, da jo je oče vedno izpraševal, kaj se v šoli godi in če ve kaj o nadučitelju. Dekle ne zna najnavadnejših stvari iz ljudske šole. Na vprašanje, koliko je božjih zapovedi, odgovori »tri«! Tuj ji je bil pojem »Evropa«, »Azija« itd Vse to je bilo dekletu tuje; dobro je pa znalo govoriti o krogljicah in tretji Skrinjici, kar je jasno pričalo, kako naučeno in pripravljeno je bilo na svoje pričevanje.
Cerkljansko učiteljstvo je slikalo tov. Lapajneta kot vestnega učitelja in voditelja, ki jim je sam večkrat zabičeval, naj se ogibajo politike v šoli, ker politika ne spada vanjo. Lep vtis sta napravili učiteljici Pavla Krnšič in Ivanka Bohinc ter temeljito ovrgli vse očitke v »Slovencu« napram Lapajnetu. Dasi sta obe članici »Slomškove zveze« in službujeta na šoli v Cerkljah mnogo let, nista znali navesti prav ničesar, kar bi govorilo proti tov. Lapajnetu. Ovrgli sta vse laži in natolcevanja, ki jih je nagromad:i »Slovenec« zadnje čase na tov. Lapajneta ter dale tako najlepše spričevalo svojemu voditeHju in šoli, na kateri službujeta. Povdarjamo to izrecno, da se kedaj pozneje ne pozabi!
Kaplan Turk ni odnesel' slave od porotne razprave. Zapomnil si bo dobro .vse žive dni nauke, ki mu jih je dal za bodoče ravnanje njegovo predsednik senata, dvorni svetnik Veder-rijak. »Če ste slišali kaj protipostavnega o nad-učiteliu Lapajnetu, tedaj bi bila Vaša šolska in državljanska dolžnost, da bi zadevo dognali do konca in s tem utemeljiti ali razblinili govorice!« Bil je to mrzel curek na molčečega kaplana.
Po končanem dokazovanju je stavil senat porotnikom sedem glavnih vprašanj, nakar sta govorila po dvakrat zastopnik tožitelja in toženca. Po govorih obeh zastopnikov je sledil dolg in temeljit resume. Med resume.iem se je zopet oglasil dr. Natlačen in na drzen način na-hrulil predsednika, da to ni resume. Za to svojo opazko je prejel Natlačen takoj plačilo. Z galerije doli ga je nekdo spomnil na znani njegov hujskajoč govor proti Srbom začetkom vojne ob kandelabru deželnega dvorca.
Porotniki so vsa vprašanja glede obrekovanja potrdili z veliko večino, nakar je sodni dvor obsodil urednika Moškerca na eden mesec zapora oziroma šest tisoč kron denarne globe ter na povrnitev vseh pravdnih stroškov.
Vsa razprava je jasno pokazala, da ni klerikalcem nobeno sredstvo dovolj umazano, ko gre za to, da uničijo neljubega jim nasprotnika. Laži in obrekovanja! Ko pa stopijo ti poštenja-koviči pred sodnika, tedaj jim zleze srce v hlače z besedami: se ne spominjam več, taiko sem
slišal itd Nad tov. Lapajnetom so vihteli cerkljanski junaki svoj umazan bič leta in leta. Nikogar ni bilo. ki bi znal in mogel te ljudi krotiti in brzdati. Slednjič je tudi nje zadel srd božji: po 17. letih trpljenia je postavil tov. Lapajne te svoje in šolske protivnike pod kap ter jim pritisnil na čelo neizbrisen žig iažnjivcev in obreko-valcev, za kar tnu prav iz srca čestitamo. Z obsodbo, ki jo je izreklo ljubljansko sodišče nad Lapajnetovimi obrekovalci, niso prizadeti samo cerkljanski klerikalci, temveč vsi nasprotniki šole in ličiteljstva. In bas to je, kar nam je ?ri tej razpravi v veliko zadoščenje!
Za rezervni sklad UJU. - Pov<mjenistvo Ljubljana. Prostovoljni organizačni d*nek 1921. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec 918).
13. izkaz.
Po 1!00 K: Zbrano učiteljstvo v Rogašk: Slatini na zabavnem večeru v hotelu »Pošt : -, kojega je vodil Blejski Polde. — »Dila na dila«. — »Kikiriki!;< — »Uhu! Uhuhu!« — »Eksekuior
Francel«. Po 40 K: Šolsko vodstvo — Vurberg. Darovali so po 10 K: Lešnik Janko, Trstenjak Z., Ivanuša A. in Venci. Po 40 K: Dolinar Ivaa
—	Šmihel nad Mozirjem. »Parasiti so povsod največji škodljivci«. Po 40 K: Mirni Pezdirjeva
—	Ljubljana; Anka Celnarjeva — Boštanj ob Savi; Jana Bnnškova — Orla v-as pri Braslov-čah. Po 35 K: šolsko vodstvo — Kostanjevica. Darovali so po 5 K: Zagorc, Brodnik, Kobau, Bučar, Mihelič, Žlindra in Hladnik. Po 20 K: Trošt Ivo- Tomišelj pri Ljubljani. — Današnji izkuz 1355 K. Prej izkazanih 21.348 K. Skupaj 22.703 K.
Ivan Petrič,
Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172.
Odgovorni urednik: ' Franc Štrukelj. Last in založba U.1U — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
I
bivši učitelj Glasbene Matice
Ljubljana,
Kongresni trg 15.
Prvorazredni klavirji, pianini in harmoniji:
Förster, Bösenderfer, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Violine in vse glasb, orodje v bogati izberi. Strune in žice vseh vrst na debelo in drobno.
Največja tvrdka v Jugoslaviji.
Učimo se srbohrvaščine!
V ta namen nam bo najbolje služilo
dr. Josipa Menceja
ima oni i
ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron.
Izšle so:
..narodne himne in domoHi pesmi n mladino".
Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cfena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni.
¿3=

Pristopite k „Jugoslovanski Matici44!

:U
Izšla je brošura:
Zbirka važnejših novih naredb in odredb
za ljudske in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji.
Sestavil: Fr. Fink, okr. šol. nadzornik. I. zvezek. (Od prevrata do konca 1. 1920.)
To zelo potrebno, pregledno in praktično sestavljeno knjižico, priporočamo najtopleje vsem okrajnim in krajnim šolskim svetom, ravnateljstvom učiteljišč in meščanskih šol, šolskim vodstvom in vsemu učiteljstvu. Cena 5 D.
Dobiva se v knjigarni Učiteljske tiskarne.
Za našo mladino!
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po .... K 12 —
Andrej Rape:	„	, I., II., III., V., VI. zvezek po.....„ 12-
Mišjakov Julče: „ . , L, II., III., IV., V., VI. zvezek po . . . „ 12 -
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po........12 —
Pav. Flerč: Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po.....i »12 —
„ Babica pripoveduje. Spis za mladino po........... 12'—
Marko Senjanin : Slovenski Robinzon ...............„15 —
Nadalje:
1
Rab. Tagore: Povestice ....................
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi...................
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica..................
„ Bob za mladi zob (pesmice).............
Dr. Ivan Lah : Dore......................
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)......... ......
Mark Twain : Mali klatež............brož. K 26 — ves
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — — „
Ewald Bolka: Dvonožec..............K 50 —
Fran Levstik: Martin Krpan........ . . — — „
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)........ ......
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......... „
Nemcova: Češke pravljice (II. zvezek.)....... „ Kil-— — — —
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu........ 12— , „ 16'—
Mo zverinjak...................... » . 20'—
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6-—, 8*40. 9"—, 25"—, 30'—.
2'
Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - -
Q^l-l* lici- Od šolskega lista je na razpolago samo še 3. štev. OUISKl llSl. n. stopnje (Rape) cena 14 K in 2. štev. III. stopnje
(Flere) cena 14 K.'
V prid Učiteljskemu konviktu:
Žirovnik: Narodne pesmi, I. II. in III. stopnja cena 5 K. Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino. Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.

I
Učitelj Vendelin Sadar naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok in sorodnikov prežalostno vest, da je njih nad vse ljubljena, dobra žena, mati, tašča, stara mati, sestra in svakinja gospa
Adelina Sadar, roj. Nič
danes, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v četrtek 15. t. m. iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 20 na pokopališče k svetemu Križu.
Žalujoči ostali.
Ljubljana, dne 13. septembra 1921. •
Kontrolne knjižice
za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna.
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!

GALERIJA NAŠIH MOZ.
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47X61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 6.
Edino zastopstvo
tvrdke Schüller & Sohn v Amstettenu
ima
knjigarna „Učiteljske tiskarne44
-= v Ljubljani,	=
ter prodaja:
tekoči ekstrakt štev. 2, liter po.......K 100 —
Efezin, tintni prašek (črn) V2kg v dozi . . . „160' — „ „ „ „ 80 g „ ., .... „ 30' — „ brilantni antracen, V2kg ,, „ ....,, 230.—
B0g „ „ ....,, 42' —
ft i«*
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki »z belega, finega papirja in močnih ovitkov.
UČITELJSKA TISKARNA, Ljubljana
Frančiškanska ulica 6.
Najnižje cene!	Točna postrežba!
Zahtevajte cenike!

m