, , -jgei^—- . > ■
N«jve2ji »lsvenski dnevnik v Združenih držsv&h
Velja za vi« leto Za pol leta * • • •
Z& New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3 00
$7.00
n
i
List slovenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian
the United States.
I 1 sward every daj except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers.
. Dolly k% I
kes.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 84. — ŠTEV. 84.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 11, 1927. — P0NDELJEK, 11. APRILA 1927.
_ TELEFON: CORTLANDT 2878
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
SACC0 IN VANZETTI STA
OBSOJENA NA SMRT
Sacco in Vanzetti, ki sta od konca zatrjevala svojo nedolžnost, sta bila obsojena na smrt. — Usmrčena bosta v tednu 10. julija. — Sacco je imenoval sodnika "zatiralca". — Vanzetti je rekel, da je bil spoznan krivim radi histerije in sovraštva.
DEDHAM. Mass., 10. aprila. — Nicola Sacco in Bartolomeo Vanzetti sta dočakala včeraj kon-nec svojega sedem let trajajočega postavnega boja ter sta bila obsojena na smrt v električnem stolu. Obsodil ju je sodnik Webster Thayer v višjem sodišču Massachusettsa.
Do zob oboroženi policisti in možje Tajne službe so polnili sodno dvorano, ko je izjavil sodnik Thayer:
— Najprej izreka sodišče sodbo nad Nicolo Sacco. Sodišče določa, naj boste kaznovani s smrtjo s tem, da se spusti električni tok skozi vaše telo v tednu, pričenši z nedeljo dne 1 0. julija.
Nato je bila izrečena smrtna obsodba nad Van-zettijem.
Zločin, radi katerega sta bila obsojena na smrt Nicola Sacco in Bartolomeo Vanzetti je bil umor Allesandra Berardelli-ja v South Braintree v Mass. Banditi so umorili tudi Fredericka Parmen-terja, kojega stražnik je bil Berardelli ter ušli z več kot SI 5,000. To se je zgodilo dne 1 5. aprila 1 920.
Dne 5. maja istega leta sta bila aretirana Sacco in Vanzetti, oba odlična v krajevnih radikalnih krogih ter na "rdečem" seznamu justičnega de-partmenta v Brockton. Dne 28. septembra istega leta sta bila skupno obdolžena umora zgoraj navedenih oseb.
Julija meseca sta bila predstavljena sodniku Thayerju v Dedham, ki je poprej predsedoval procesu Vanzettija radi pouličnega tolovajstva. Fred Katzman, takratni okrajni pravdnik iz Nor folka, je vodil kazensko zasledovanje, obrambo je pa vodil Fred Moore, ki si je pridobil precej slovesa kot branilec I. W. W. članov in drugih radikalcev v Za padu.
Medtem se je vršila veliksJ^agitacija za obtožen-na moža. Palmerjeva rdeča histerija ni bila še končana, in javno mnenje je bilo razburjeno. Tekom procesa je bilo sodišče strogo zastraženo, in uveljavljene so bile vse mogoče varnostne odredbe, da se prepreči oproščen je obtoženih.
Tekom procesa sta posvečala država in sodišče največjo važnost radikalnim prepričanjem obtoženih. Sodišče je celo pozvalo poroto, naj stori svojo dolžnost kot so jo storili "naši junaški fantje v Franciji". Sacco pa je bil tekom zaslišanja zaveden od okrajnega pravdnika, da je obrazložil svoje politične nazore.
Dragocene listine izginile iz
poslaništva.
Skrivnost glede ukradenih listin se je poglobila. — Washington molči glede listin, katere pogrešajo v poslaništvu mehiškega glav nega mesta.
W A S11 f X O T O X. D. C., aprila.
Skrivnost "ukradenih listin" jo
Mussolini vedno Proti vzbujanju moofc zastražen. simpatije za Mnogoštevilni stražniki morilko Snyder.
ščitijo Mussolinija, ka-j	-
darkoli si drzne presto- Državni pravdnik New-piti meje svojega stano- combe je ožigosal vzbu-
vanja.
RIM. Italija, 10. aprila. — IV-t«*kiivi so ra/poslavIjiMii na razdaljo < l«'sot i J i korakov na oboh straneh eesle. kadar hodi ali so vozi Mussoulini po javnih cost ali "vn<*-nepa mesta".
To je znaoilna torka varnostni)]
janje simpatij za mcril-ko in njenega ljubčka. Rekel je, da bo dokazal
SOVJETSKA RUSIJA
0DP0KLICALA POSLANIKA
Rusija je poklicala svojega poslanika iz Peking*, radi navala na sovjetsko poslaništvo. — Sovjeti so vložili protest proti invaziji poslaniških tal. General Sun je zavrnil Kantcnčane na dveh frontah.
MOSKVA, Rusija, 10. aprila. — Sovjetska Ri.
zaroto, ki se je predla sija je Vpoklicala svojega pooblaščenca v protest
osemnajst mesecev.
bila poglobljena veeraj. ko niso odredb, katere so izvedli, da zava hoteli dati uradniki <'rža vnejra rnjejo "drafrocepo" življenje itali departmenta nobenega komentar- jonskega trinoga. Oeividno so
kovnika Davisa. vojaškega atašeja ameriškega poslanitva v mehiškem glavnem mestu.
V vojnem department!! so potrdili vest. da so nahaja polkovnik Davis na poti v Washington. To pa ni bih storjeno v namenu, da se dvigne zastor skrivnosti, temveč da se zavaruje polkovnika.
MEXICO CITY. Mehika. 10. aprila. — General Amaro. vojni in mornariški tajnik, je včeraj obdolžil Knights of Columbus organizacijo v Mehiki, da podpihuje vstajo in da je bila ta organizaei-
proti navalu severnih kitajskih oblasti na lastnino sovjetskega poslaništva v Pekingu.
Vsi poslaniški uradniki so dobili povelje, naj takoj odpotujejo.
Edino osobje, ki bo ostalo, so uradniki, katerim bo poverjeno izvedenje konzularnih poslov.
V poslanici, naslovljeni na tukajšnjega kitajskega pooblaščenca, jen Siia, je sovjetska vlada ziooin kot enega objavila, da bo prisiljena, v znamenje protesta, od so ji!" poklicati pooblaščenca Cernika s štabom poslani-
kdaj razkrili.	1
t, i i - . , . . „ stva.
Ivekel je. da no moglo državno _ ipravdništvo predložiti pisma, iz Sovjetska vlada zahteva, da mora policija tako] določijo vse za njegovo varnost j katerih jf. razvi<hm. <la jo bil „ . oditi iz ozemlja poslaništva; da se mora takoj iz po cestah, po katerih je znano, da mor Mr Snvderja zasnovan že1	w	.	f ,	* J
bo šel. Oblasti zastražijo tudi ce-; pm, osemilajstimi meseei	pustiti vse aretirane, da se mora takoj vrniti vse
ste. O katerih vedo, da ne bo pri-j _ Uinor Albort;i Snvderja je doltumente. vzete iz poslaništva, da Ee mora vzeti šel po njih. da zvodijn s tem jac-|bil pIcboko MSnovaii. a'je bil iz- policiji in "pacifikacijski armadi" ves denar, oseb-
vrSen na otroško smešen način, še no lastnino, hišne predmete in knjige, — sploh v
Oeividno ogorčen vspri»'o kampanj obrambnih odvetnikov, da vzbude simpatije za Henry Jndd Oraya in .Mrs. Ruth Iirown Sny-
' | der pred otvorjenjem proeesa raja glede poročil, da je izginilo ve- te varnostne odredbe še razširili; (1i uino(.a Alberta Snvderja je
liko število listin iz urada podpol-f tekom preteklih par mesecev. | odgovoril včeraj okra j." pravdnik
Dnevi, ko si je Mussolini dovo-; XewomW z ugotovilom. v kate-Id razkošje, da se je potikal P"! r(Mn j,.
Rimu. ne da bi obvestil policijo, j najbolj presenetljivih, so že davno minuli. Sedaj vedo o blasti že davno vnaprej o vseh njegovih nameravanih '.ribanjih ter
nost za nos.
Po cestah patrulira pravcata ar-.nikdar	• nispm mo , dlo.
mada in "oko postave" se prikaže]kakp„a slu~aja y ^ ^ ter vrniti lastnikom.
se
na določenih krajih dolgo prodno ,lrobnostih kot t^.	' ŠANGHAJ, Kitajska, 10. aprila. — Kantonsko
ja direktno odgovorna za napad,pride ministrski predsednik. Po- Soba v domu Snvderja v Queens napredovanje proti Tiensingu in Pekingu i, na Mexico City-Laredo vlak predjlicija dovoli promet skozi zastra- village kjer je * '*	*
par tedni.	I žene ceste, a premotri skrbno vse smj.
Ta napad je izvedla tolpa 300 (potnike, posebno one. ki izgledajo kleiljrna in zaper<atenn in straži ta mož, katere je vodil Rodolfo Clal-ikot ino.zemei.	t -()	p0]jcjs*a
lepo«. Več železniških vozov jej Xeki poročevalec j«* bil ustav-j
bilo požganih in neka pošiljatev ljen štirikrat na razdaljo stotih bibl spaina scba pnS(Vna v istem S
vladnih skladov je bila zaplenjena. Ameriški potniki so dali izraza mnenju, "da je bil napad revo-lucijonnrna .demonstracija, kajii člani tolpf narni krik
jardov. Ob vsaki priliki j<> moral
dozi
ilage. kjer je bil pretepen do velQ povsem nepričakovan poraz, rti in zadavljen z žico; je za- o	. •
Keorganizirane severne sile pod generalom Su-nom, kojega armada se je zdrobila vspričo napre-Xa povelje okrajnega pravdni- dovanja Kantončanov proti Sanghaju februarja
meseca, so baje zavrnile Kantončane na dveh fr
neredti. v katerem jo je našla po-
pokazati svoje identifikacijske li- H(.;ja v jntn, 20 marea Okrvav-'
tah, ob Tiensin-Pukov železnici in ob
stine. V vsaki veži so tičali detek ti vi. Tudi iz nekaterih oken so so dvignili revolucijo-[ gledali policijski stražniki. Xaj živi Krist. Kralj'.I Značilno jf. da je Mussolini zelo
iil
Zmanjšana nezaposlenost v Berlinu.
i omej u s vej program glede javnih Afrs Snvdor ki so hiH vržcni iz nastopov. Celo tekom cer.monjj	simuiirajo roparski
on~
velikem ka-
perilo in ob leka; nalu proti iztoku.
oži raztresena poj Poročila pravijo, da so bili Kantončani ob želez-tleh. ki so tudi pokrita s papiru, . .	. . .	.	.
Pismi in drugi osebnimi efekti i mci. P®usnjeni nazaj proti Fengiangu, severoza-
Ijeno posteljno mrtveca moža
cerimoni i ,	j
•	predalov. <ta
rojstva fašizma na dan 27. marca	lrij..t(|
st* j»» odpeljal le v vojašnico ter se____
nato vrnil v svoj urad. Opustil j**	danski krasoti # pokrajine. po;eja
padno od Nankinga in 25 milj južno-iztočno od Pengpu, katerega so zasedli šele pred dvemi tedni. Novice o operacijah ob Kanalu so medle, vendar pa se glasi, da se Kantočani stalno umikajo pro-
RKRLIW Nemčija. Nadaljni znak cvetočega
j svoj tradicijonalni nastop raz bal- en s farmami in čredami. Xa licu,	Jangtse
10. aprila. (kou v palači Chigi.	: mesta so bili običajni orožniki, ki	^-v J ]-	i	i
Pogosto pa ga je videti pri se- ustavljajo potnike ter zahtevajo'	nadaijnem kantonskem porazu poročaj
poslanske zbornice in senata.
stanja
nemških industrij in hitrega skr- jak čenja števila nezaposlenih je najti:
v oficijelnem poročilu, ki kaže, da	# .	i vi
je dobilo v preteklem tednu v 1 Ser-j PFClSKclVcl laŠKO " linu dela 12.000 dosed a j neza]io-slenih ljudi.	|
V zadnjih šestih tednih je do-j bilo delo 52.000 oseb v berlinskih	a
tvornicah, kar kaže, da je postala X^iemGlja je sklenila sode-
Jugoslovan, spora.
industrija uspešna.	j
Največjo zahtevo glede dela je opaziti v kovinski industriji ter V( tekstilnih industrijah. Farmer j i iz sosednjih poljedelskih okrajev za-1 htevajo poljedelske delavce, a lju-'
Na dan 14. julija, katerega proslavljajo liberal- d je, ki so vajeni mestnega živijo-' ci po vsem svetu kot obletnico padca Bastile, je ob-avila porota pravorek krivde, in jetnika sta le še čakala obsodbe.
Soglasno s postavo države Massachusetts se ne izreče sodbe v slučajih smrtne kazni do časa, dokler najvišje sodišče ne odobri pravoreka. To pa j se je zavleklo iz raznih razlogov, dokler ni najvišje sodišče zavrnilo zadnjega predloga ter ugladilo pot za obsodbo.
lovati z Anglijo in Francijo v italijansko-jugo-slcvanskem sporu. — Mir vlada na meji.
BERLIN, Nemčija. 10.
ter zahtevajo j ~ -------j.«-.« ^.uuuoacih	poročajo CJ
identifikacijske listine, a izven vo-j Severnem bregu Jangtse reke proti Kianginu. jašnic ni nobenih večjih skupin j WASHINGTON, D. C., 10. aprila. _ Mo: r a
vojaštva.	i Hškemu departmentu je sporočil admiral William-
Sir Joselvn Percy, angleški ge- ,	j	-vt	o^nma. w nxiciiiio,
neral kontrolira vojaški položaj da so nadaljne ameriške misije izročile svoje n^-
na albanski strani meje. On pove-| prave Kwitajcem.	•
ljuje v>em civilnim in vojaškim:
silam severno od Mat izreke. Nje!
gova glavna vioga je zopet n velja-{
viti harmonijo med različnimi ver-i	-
skimi elementi v severni Alba-
DANVILLE. Va.. aprila. — |
Sodnik obsodil samega sebe.
Michigan preti bančnim roparjem s pretepanjem.
niji.
Nekateri
verski elementi v se
Sodnik Dabiii'V
< 'harlottesvilb
vernem delu dežele niso nikdar,
je obsodil včeraj samega s.d),.
uja, ne zapusle radi mesta. Kitajski vojak
LANSINO, Mich., S. aprila. V poslanski zbornici države M:<*| gan se je včeraj sprejelo predlog tajo zadnjega no-	»»«»lt pri seji korporaeij-1 ki dob.ča bičanje za obsojene ban.
Nemška vlada se bo udeležila ko-jvomi>r!l |in)ti vladi Ahmed Zosaj'sk,^a s<	Krkrl •)''• s»' -i" loparje.
sprijaznili s marca, jon; so
i	i i r/ i i •t,'.).IM) globe, kel* ^e je /ika^nil
seilanjo vlado. Zaple I	^	J	-
misije za preiskavo diferenc med jjJlzpoloženje. ki je sledilo ek
PARIZ, ¥ rancija, I 0. aprila. — Poziv za pomi-loščenje Sacca in Vanzettija je bil poslan vladi v Washingtonu s podpisi prejšnjega ministrskega predsednika Caillauxa in drugih mož francoske javnosti. Le malo akcije je bilo opaziti v Franciji vspričo odločitve najvišjega sodišča v Mass., da se ne dovoli obsojenima nobenega novega procesa.
Pastor je rekel, da obvladuje denar cerkev. '
je v današnjih časih denar cerkve iil ker sledi s svojo resignacijo le zapovedi vere, naj se ne udeležu-
je tega greha Ce bi se danes vrnili IV 41-lelnem delovanju kot pre- Krist. bi našel le malo vernikov.j
fchiterijattski pastor jo vložil dr.-a veliko cerkve in za temi veliko	..	______
Irving \Yhitm?stono svojo resi-!b«nkp in indnstrijalne korpora-,^1. raz™m<' sUke' sprejemajo ra Ttalijani in Jugoslovani.
Italijo in .Jugoslavijo glede Alha-!nije. Dočim sta Anglija in Francija zasedli mesta v tej komisiji z vojaškimi atašeji, bo imenovala Nemčija civilnega člana komisije, nrjhrž. najstarejšega svetovalca nemškega poslaništva v IJoogradu.'
Nemčija je prvotno zahtevala, naj se jasno določi posle te komisije. prodno so bo udeležila, a ta zahteva je bila sedaj opuščena. Odkar se vrše med Italijo in Jugoslavijo pogajanja za uravnavo zadnje kontroverze glede poroča-, no koncentracije jugoslovanskih čet ob albanski meji. ne bo razpravljal komitej o tej zadevi, raz-' ven če ne bosta mogli obe deželi ski eniti dogovora.
DUBROVNIK. 'Dalmacija. 10. aprila. — Preiskovalci, ki bodo poslani, da preiščejo položaj med Albanijo in Jugoslavijo, bodo najbrž našli malo dokazov koncentriranja čet. radi katerega so se medsebojni tlolžili tem zadnjega spo-
cijam '>o vstaji je bilo nadalje poglobljeno vsled stanja izvanred-uc revščine, ki prevladuje v po-' krajini S kadra.
.ku-jl|Jp»0V
avtomobil potoma polomil.
AL[ i mate fe Slorrnxkn-.Xmcri-konsJii Jcolcrfar? — .V a r o <" i / p rn i:lis šr danes!
Deset do dvajset močnih udar cev na gol hrbet naj bi >e dalo /, vsakih šest mesecev ječe. K.»t skrajno mero se je določilo udarcev.
jjmaeijo. kot jo postalo v era j zna S
•ge.
m sicer rad i tega, ker obvladu- ADVEIiTlšE in GLAS KAKO DA
kitajski poveljniki v svoje ar- Poročevaic Associated Press, ki made fante, ki ko komaj izpol- zakljuettj? !o*ovr»njc ob meji, je nili petnajsto leto.	; videl le malo bojevitega v spomla-.
e z n a m
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali fcaoadskega denarja nam je treba poolafi, d« poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai ▼ dinarjih ali lirah. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, poaabno le, ako boste -rpofttevali trojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
-Lire
Lir ...... 100 ...... $ 5.40
Lir ...... 200 ...... $10.50
Lir...... 300 ...... $15.45
Lir ...... 500 ...... $25.25
Lir ...... 1000 ...... $49.50
Dinarji
500 . .. 1,000 . .. 2,500 .
5,000 . .. 10,000 .
Za »ciljatvo. ki i>ref*?cajo I>esetti«=rH:- I>inarj«*v ali i«i Dvntisof J.ir dovoljujemo posolien znesku primeren popust.
Din. Din. Din. Din. Din.
$ 9.40 $ 18.50 $ 46.25 $ 92.00 $182.00
Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške $1.—
Posebni podatki.
Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: z a	ali
manji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovoru.

FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandfc Street,	rhone: corti-axdt 4o?t New York, N. Y.
I iiSii! Ž, tsi'i I.if i^tilirHW rtlter"	Jfc
/
M.
: iii''liii!lfiSiwBf.
G L AŠ X A ROBA. 11. APR. 1927.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by iLOVMNIC PUBLISHING COMPAKX XJL Corporatism)
Frank S*kj«r, president.	L«nia B«nedik, Ireaenrer.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
foreign language information service — jugoslav bureau
AMERIŠKE KNJIŽNICE.
Knjižnic*** so obstojale že t pra-jiiič drupejra potrebno k»»t podati Place of burin est of the corporation and addreaao«" of abora officcxi: davnih dobah starega veka. V sta- kak dokaz o svoji osebni odpovor-
62 Cortlandt Si
Borough of Manhattan,
GLAS NARODA' "Voice of the People'*
New York City, N. Y.
Issued Every Day Except 8undays and Holiday*.
ga telo leto velja Ust ma Amsriko
in Kanado________$6.00
%a pol leta________$3.00
Bo Mri let*_______$1.50
Za New York ea eele Ut* $7.00
Za pol leta________$3.50
Za inozemstvo m sel* UH —$7.00 Za pol leta_______$9.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement On Agreement.
"Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in pra>wft»».
rem Egriptu in Perziji so zbirk«- no,ti ali pa kv-V-jt-mu položiti uia arhivov smatrali za posvečene in !o jamščino za povrnitev knjig", shranjali so jili v velikih sveti-obisk knjižnice in čitauje knji«;; ščih. Glavna židovska knjižnica s«-'v sami knjižnici pa ni treba nika-'
k »ga priporočila nja.
Knjižničarji radi
a ti predstavlje-
pomagajo z
Popili brca podpis* in osebnosti se ne priobenjejo. blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-Mrr prosimo, da m nam tudi prejšnjo bivališča naznani, da hitreje
najdemo naslovnika._____
".GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. sa odkritja Amerike
Telephone: Cortlandt 2876.
je nahajala v jeruzalemskem templju. ki je bil vpepeljen. ko so Rimljani zasedli Jeruzalem. Najslavnejša izmed starodavnih knjiž-! nasvetom, ako kdo želi proučiti} nie se je nahajala v Aleksandri ji.: kako posebno stroko, in mu poka-Vsebovala je baje 700.000 zvez-jžejo najbolj enostavne ali najvaž-kov. V četrtem stoletju po Kristo-j nejše knjige v to svrbo. Iiadi tu-vem rojstvu je bilo v Rimu 28 in- di nasvetujejo glede nakupa knji-
Denar naj ■afVaZ'' barbarskih kakor *udi mno | za domači poduk ali za podarilo.: j<ro privatnih zbirk — vse to se je Knjižnic« posi jujejo knjige za j izgubilo tekom invazij barbarskih i zunanjo rabo navadno za dva ted-: rol]>, ki •no se spustille v Italijo z.: j na. ali ta doba se običajno more' easa preseljevanja narodov. Za ča- podaljšati renew za naduljna "Ji
v I tedna. Večina javnih knjižnic ima
.1«
bilo
m za o-
lUE£


RUSIJA IN KITAJSKO VPRAŠANJE
Včeraj zjutraj je dospelo iz Moskve poročilo, <la je boljševiška vlada odpoklit-ala iz Pekinga svojega poslanika in ves svoj dipl«»matični štab.
Ostali so Le ruski konzularni uradniki, in vsledtega niso se prekinjene vse diplomatični zveze z vlado starega kitajskega glavnega mosta.
Če gre v tem slučaju l«-1 za nekak provizorij, ki bo z
i Evropi mnogo velikih knjižnic. | dva oddelka, za odra;
Prva ameriška knjižnica je bila trpke. ; ustanovljena takoj po prihodu I*u- Dobra in delavna knjižniea --k:: ritaneev v Massachuetts. Harvard j sa biti na peslugo vsem slojem College Library jo bila osnovana j prebivalstva. Dostikrat ima knjige 'eta 1638. Philadelphia Library pa j v materinščini tujerodnih skupin leta 1751. Ali še leta 1820 je naj- v dotični naselbini, večja ameriška knjižnica imela le' Kjerkoli se v kakem mestu na-12,000 zvezkov in povprečna mest- ha ja večja tujerodna skupina, se na. knjižniea je redkokedaj imela javno knjižniea potrudi nabaviti
aigmičiiBJa».*i..s. a'trrrSSAy
Peter Zgaga
D VAJSET let je minilo izza časa, ko so bile Helmar uv-edene. In danes so bolj priljubljene kot kdaj poprej. Čas je ,preiskušnja. Helmar je dala najvišji uži tek vsakemu svojih od je malce v po zmerni ceni. Ti sočeri moški začno vsak dan kaditi Helmar.
Enkrat boste tudi vi začeli kaditi Helmar.
Danes naj bo ta dan.
čez ">00 knjig.
Prva knjžniea za brezplačno iz-po-sojevanje (circulating' library) je bila. listam vi jena leta 1883 v državi Xow Hampshire. Nekoliko let kasneje je mnogo držav pooblastilo mestne občine, da smejo iiala-odpoklieein konzularnih uradnikov končan, se zaenkrat pati davke za pokrit jc stroškov iz-
&e Xli moglo dognali.	posojevaltiic knjig. Velike knjiž-
Sovjetska vlada se je najbrž le težko poslužiia tega	bi,°	v
"ku, Bostonu. Washingtonu m Chi-
Kredstva.
Močna vladna struja je bila odločno proti vsaki energične jSi akciji ter se je hotela zadovoljiti s samim protestom na naslov pekinške vlade.
To je posebno dobro razvidno iz brzojavke, ki jo je objavil v soboto newvorski Times.
eagu. Radodarni bogati prispevki za knjižnice >o pomagali k temu razvoju. Andrew Carnegie sam je podari! za knjižnice 60 milijonov dolarjev in večina njegovih darov je bila dana pod pogojem enakovrednih darov iz drugih virov to j je dalo velik razmah k razvoju Ta časopis ima v Moskvi izbornega poročevalca \\ al- jknjižničarstva. Ustanovljene so
terja Durnntvja, ki je podrobno informiran v vsem, kar,biie šole za vzgojo strokovnih fle dogaja v zunanjem uradu sovjetske vlade. In Du- knjižničarjev, ranty je v soboto svojemu listu brzojavno sporočil, da zaenkrat ni niti misliti o kakem prelomil odnošajev in o kaki resnejši akciji.
Leta 187ti je bilo ustanovljeno ameriško knjižničarsko udruženje i American Library Association), organizacija knjižničarskih upra-
knjige. spisane v jeziku :«• skupine. Največ je to odvisno od tujerodne skupine same. Ako nikda izmed te skupine ne zahteva takih knjig, knjižničar ne mere znati, da obstoja potrfba po nijejezi'-nI!; knjigah. Rojaki v ve«"-jih naselbinah na stopijo v zvezo z javno! knjižnico in naj se posveiujejo ? knjižničarjem p potrebi nakupa' knjig v njihovi materinščini.
Iz Jugoslavije.
Maščevanje zapuščenega očeta.
V hercegovinskem
I'ar dni po poroki . . .
o« j<» je vzel za > t ran mladosti in I« ],..ie; j,. tn.i)a v zakojm tUfii jest i — na to niti pomislil ni.
Ona je kuhala, kot je pač vedela m znala. Ko je vprvič pokn-il njeno jed. mu > kar zvilo želo-dec.
Xa-it--dnjega dne v,, j,. v oslariji navečerjal in reke! ženi. da mu je zdravnik prepovedal vsako jed.
Zenica ga j«* pomilovala in kuhala hi kuhala.
Ivo pride tretji dan domov, je nd-ii!. da ve bo v solzah utopila.
Kaj ti je* Kaj ti je. za božjo j voljo.' — jo je vprašal žalosten in p resener en.
Debele solze so ji Tekle i/ oči. j ko mu je pripovedovala : Ve-j eerjo vhii skuhala, pa je prišla . mačka in j«- požrla večerjo. I < »n je globoko vzdihnil. Ženo je j imel rad. toda mačka se tnu tndi ' smilila.
I Tn ženo je potolažil z besedami: j — Xič ne jokaj, nič ne bodi ža-j loNjna. Ti bom pa drugo mačko I kupil.
V prevelikem zanosu se človek včasi zaleti. Rojak je navdušeno opisoval lepoto svoj«' neveste.
— lleeem vam. da v devetih fa-rali ni take kot je moja .\"a vsem sveni ni tako dobrega >rra kot j«» I njeno. Križemsvet ne najdeš t.i ( k.- postave kot j<- njena. In njen«-I oei. njeni zobje. In njena usta... j Nikjer ni takih na dolgo in širo ko . . .
*
j dvakrat izpaiila kroglo. Vreča se, j je zvrnila, dekle pa je teklo po so-j
j? i
Rečeno je bilo, da je sklenila Moskva poveriti mašeč- vireljev. knjižničarjev in vzgoje-vanje za nezaslisno lopovstvo svojemu kantonskemu za- vak'7' *'VsPplošll° lzobrazb:i
j toni knjig za vsakogar * je geslo v ezniKtl.	tc organizacije. Ona preiskuje po-
Tekom par ur se je pa nekaj zgodilo, kar je zadalo ,Tr! bt'in P0^ ^ knjižnice v Zdr. .	,	..... ... .	. ..	tlržavah proučava zakone o knjiž-
politiki povsem drugo smer. m boljseviski poskimk je
l)il odpoklican.
Ako človek prav premisli, pride do zaključka, da ni Moskvi drugega kazalo.
Sovjetska Rusija Hoče vojne. Ne cla hi se je bala, pač pa zato, ker bi vojna ničesar ne koristila deželi v sedanjem času splošnega preosnovanja.
Na drugi strani pa zopet sleherni ve, tla Cang Tso-J^in provocira, ker ga sen je Anglija ter mu obljublja vsakovrstno pomoč.
Velika Britanija in Japonska hrepenita po vojni.
Sovjetska Rusija se bo otepala vojne, kolikor časa se je bo mogla.
Vsaka popustljivost ima svoje meje.
Nada 1 j na popustljivost ruske vlade bi bila znak nemoči in strain»petstva, kar bi proizvedlo uničujoč vpliv na novo pridobljene prijatelje v Indiji in na Kitajskem.
Zahteve, vsebovane v noti, ki jo je poslala Rusija pekinški vladi, so izredno mile.
Cičerin zahteva, naj za puste kitajski policisti zemlji-see, na katerem se nahaja rusko poslaniško poslopje; zahteva povratek ukradenih dokumentov, denarja in listin in končno — ta košnje oporosčenje vseh aretirancev.
Ruska nota ničesar ne omenja o ''razžaljeni časti" . in o kaki odškodnini. Zahteva le takojšnjo popravo ^tt^Si™ " "" ^ b° ^ ""
jenih krme.	in 55 mest s prebivalstvom od lOj Ciganka je odšla in se je kmalu
dn 25.000 nima nikakih iavnih'______« t^.
niearstvu in podpira delovanje za P >duk odraslih. Izmed raznih publikacij te organizacije jih je mno-g.'. ki razpravljajo o potrebah tujerodnih citateljev raznih narodnosti.
V kontinentalnih Združenih državah iil Kanadi je bilo lani (5524 javnih knjižnic, imajoeih skupaj čez 68.500,000 zvezkov. Okoli 238,000.000 zvezkov je bilo vročenih čitateljem v enem letu. kar po-menja po dve knjigi za vsakega prebivalca. Skupni strošek za javne knjižnice je lani znašel čez 37 milijonov dolarjev. Našlo pa se je, da le 56 odšlo vsega prebivalstva živi v delokrogu javnih knjižnic, doeim ostali del prebivalstva, namreč r*cz 50 milijonov ljudi nima nikake priložnosti za pohajanje javnih knjižnic. V Združenih državah imamo 30G5 eountis in od leh 1135 nima nikakake javne knjižnice znotraj svojih mej. Ta neenakost knjižniških priložnosti med mestom in deželo
selu Draeev- jsedt* 1,1	Predalo, kaj s«
ei je živel 22-letni mladenič .lago-1 zf-rfuilI<)-
dič. ki sc je strastno «aliubil v lf.i Ljudje* so šli takoj po orožnike.
i
letno hčerko Jovanko lladenkovič.; Ti so vrečo odprli in našli v njej Ko se je •Tovankin oče upiral po-'cigana, kakih 20 let starega, ki roki, je Nikola brez očetovega do-j je bil zadet v giavo in je izkrvavel voljenja odroved lepo Jovanko na radi rane na glavi. <"!«rau je imel
v vreri dolg nož in piščalko.
Orožniki so se razvrstili okoli hiše. edeu od njih je zabrlizgal in kmalu nato je ]irihrumela pred
Med našimi ljudmi s<> veliki mo-Irijani. Nekoč sem poslušal debato — katera posoda je boljša : ei-Jnasta ali lončena. * j — Cinasta. — j.- dokazoval rn-Žeuska glava v kanalu sodnega po- .N'k. — Cinasta je za ziuirom. I.e-gradu.	|IJO 1,(1 'iJl umiti. Vedno j<> k<« nova.
I — Lončena je najboljša. — mu ; Krvava rodbinska drama, kakr-' i
I
| sna se K* redko fIog« j;i v svetu, se
ugovarjal nasprotnik. Zakaj lončena ■ — Zato. ker ti ni treba pobirati, ti pade na tla.
svoj dom. Da se maščuje nad zaljubljeno dvojico, je -Tovankin o-če ponoči zažgal Jagodičevo hišo ter v bližini opazoval, kako bosta v plamenu našla smrt njegova I hišo vrsta ciganskih voz. osmi po
j<- 1'i-ipetila v Beogradu. Mesar Dušan \ učičevič ni bil v zadnjem času nič kaj zadovoljen s svojim obrtom. Zaslužka ni bilo. kakor l)i bilo treba. Njegova žena in hči sta porabili več kakor j«' on zaslužil. Zaradi tega je prišlo v rodbi-'seboJ	leva. ni pogosto do prepira. Tako tudi V'va -i'1 poklonil svoji Tašči.
Neki Auierikanee s,, j,, vrnil s potovanja po Afriki ter prinesel
hčerka in njen "zapeljivec". Hčerko Jovanko so gasilci grozno ožga-
številu. Orožniki so cigane polo-|
vili in jih zaprli, i
j Na zaslišanju s<. cigani izjavili Vlomilci v železniško blagajno vi,ia so iuien namen opleniti in izro slopja.	; patJ viuičarjevo hišr». Cigan v vre
Iz Velike Kikinde {»oročajo o grozni najdbi v tamkajšnjem sod-
te dni. Dušan je \ I mesarski nož
jezi zgrabil za I*ogve ali iz ljubezni ali v svr
Ta pritožba j»* značilna za seda-
ter zaklal ženo in.1'0 famoohrambe hčerko kakor jagnjeta. Na klicanje na pomoč je prihitela polieija. a p redu o je stopila v sobo. si je Dušan z nožem razparal trebuh in n,0,,(,rnp	:
je ležal v mlaki krvi poleg žene" Xo- 10	0,1 >ilr* ~ 111,1
je Dlia
njega in
in hčerke. Žena Dušanova ie bila rek,a -iezno in	z no-
že mrtva,
•erko pa so "
— Zdi
se mi. da me nimaš ve>
•'-i je bil s;i njo pred straža, ki naj hi pomagal umoriti dekleta, ki jim nem poslopju. Ko so snažili strani-! je bilo pri tem načrtu na potu.
šče in hišni kanal, so delavci na-j Pogumna deklica pride seveda n-u ta^n <J;l ni Ujia]1ja	hi	hiIa '"'ikrat sama v kinemato
leteli na odrezano človeško glavo, j pred sodišče, a bo gotovo oprošče-'	nri živi irniu	| irrafu in sem morala brez sprem-
Po mnenju komisije gre za žensko na, ker je streljala v silobranu. ci-j glavo, ki je že kakih deset let le- ganska tolpa |>n je pod ključem) zala v kanalu. Oblasti so odredile; in bo izgnana iz daruvarskega o-1 izsledovanje. da se morebiti ven-'kraja, darle pojasni misterijozni zločin.
prepeljali v bolnico v težkem sta-|
ADVERTISE in GLAS S ARO D A
rad. Vedno >em sama. Ta teden sem bila trikrat sama irrafu in sen stva domov. Malo bolj bi se pa vendar moral brigati zame. j še nisva poročena . . .
Zopet velik požar v Skoplju.
Ponoči je v SJkoplju pogorel hote! "Car Dušan". Požar se je pojavil v kleti ter >.e naglo razširil na celo poslopje. V hotelu je bilo nekoliko gostov, ki pa so se pravočasno rešili, le neka ruska pevka je bila lahko ranjena.
Kako je nastal požar, ni znano. Skoda je velika.
D
anes je čas — na včeraj ne morete več računi ti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost.
Cigan v vreči.
V hiši premožnega viničarja v Daruvarju se je zglasila stara et-je važen j cjauka. Našla je doma samo 15-let-problem. ki dokazuje potrebo po' domačo hčerko, od katere ie nadaljnem razvoju knjižnic.	I izvedela, da so odšli starši, bratje
Preiskave so tudi doenale zani-
in sestre k sorodnikom na krstno
Pekinška vlada seveda ne bo ugodila tem zahtevam. To pa zategadelj lie, ker je pekinška vlada ponižna dekla Anglije, kateri ni nič za to. da bi se spor mirnim potom uravnal.
Vsledtega bo prejalislej Rusija dejanski soudeležena pri notranjem kitajskem konfliktu in to dejstvo bo najbrž zadalo bodoči politiki na Kitajskem povsem novo smer.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji i slovenski dnevnik v Združenih državah.
do 25.000 nima nikakih javnih' vrnila z vr^.0 Prosila je deklico, knjižnic.	naj vr0(-0 shraili (".ez nft(". v kuhi-
Javna knjižnica v Ameriki je nji. Nič hudejra sluteč, je deklica najvažnejša vzgojevalna ustanova velela, naj postavi vrečo v kulunj-poleg ljudske šole. Dostikrat jo§ski kot. da bi ostala tamkaj čez nazivajo "ljudsko univerzo", ker nudi vsakemu priliko do izobraz,-be, enakovredne oni, ki jo nudi vseučilišče. Vse obširno polje moderne znanosti je zastopano po knjigah, ki si jih vsakdo more brezplačno > izposojevati od teh knjižnic. Da si človek izposoja knjige, ni
no«". Stara cifrajika se je priliznjeno zahvalila in odšla.
Ponoči pa je dekla zaslišalo ropot v kuhinji. Prižgala je svečo in stekla pogledat, kaj se godi. Prišedša na kuhinjski prag. je a-ganila, dn mora biti v vreči živ človek in ker se je bala napada, je snela s stene očetovo puško in'
A ko preide današnji dan, ne da bi imel kak ■ pomen za vašo bodočost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso moč.
^^T ajboljši način ohraniti današnji dan za pri-hodnost je, da si preskrbite vložno knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda.
TI nako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se bodete spominjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga bodete potrebovali.
O prejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovanje. Vloge lahko pričnete z $1.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
i -Med pismi, ki jih dobivam, je j bilo v »oboto tudi drobno pisemce , rožnate barve.
| Sfrahoma -em odprl zalepko. kajti rožnatnih m dišečih pisem se bojim. Hojr naj odpusti tistim, ki mi pisarijo. Jaz sem jim odpustil.
7* rder-kastepa popirja me je pozdravilo in presenetilo tole vprašanje: — "Zsapa. povej mi. kaj je ljubezen '*'
Samo to. l.rez podpisa in brez naslova. Hudo vprašanje in še težji je odgrovor nanj. Ker nikomur nočem dolgovati odgovora, sem vprašal tejra in onega, kaj je ljubezen.
5>korn sleln-rni je vedel, kaj je. toda z besedami mi ni'mo<»el nih-T-p povedati.
Sam in osamljen ter prepuščen samemu sebi. moram odgovoriti lepi radovednici. Xajbrz je odjro-vor ne bo zadovoljil, pa naj ne zameri. Orufrppra odprovora ne veni. jp ljubezen?
T-jubezen je. ee človeka pri srcu srhi. pa se popraskati ne more.
(V ve katera mojih cenjenih či-tateljie in prijateljic kak boljši odprovor. naj ini pa sporoči.
V*e dostojne odpovorp bom objavil in bom s tem mogoče še kaj profitiral, ker sem v ljuberiii velik in-eenhom.
GLAS NARODA«. 11. APR. 1927.
Zlagani zgodovinski izreki.
Znana gledališka igralka
Neprestano imamo na jeziku iz-'sede je baje izrekel Cezar, jaha-reke raznih zgodovinskih oseb. — joč čez Itubikon, ko je eitirai neki vedno jih ponavljamo, in vsak, ki Meuaitdrov odgovor. te pa pogle-j bi ga vprašali, bi prisege* na t«, damo Cezarjevo "Držav, vojsko"! da so dotične osebe te besede res smo kar presenečeni, ko Cezar Ru-izgovorile. (V pa gremo stvhri do bikona uiti ne omeni in sploh nanj dna. vidimo, da je vse skopaj sa- n« misli ter da tudi ničesar lie ve mo prevara iti goljufija.	o kaki odločitvi, ki bi bila v zvezi
Pa začnimo. Nekoč so krožila po /. Itubikonom. Ta trdovratna go-dvorih pisma, ki sta si jih baje pi-,voriea je ua>tala šele po Plutar-sali -Marija Teiezija in njena hči hu. ki .je pa pisal več ko sto let jto; francoska kraljica Marija Antoni- Cezarjevi smrti in seveda ni moja. Sedaj vemo. da so ta pisma po- «rel vedeti, kaj je takrat Cezar tvorjena. Kako so pa že preje dvo- mrmral, ko je šel nad Pompeja. mili o njih resničnosti, nam priča Ali je že kdo slišal ime Galileo izrek Nainte - Benvea. ki je rekel: (ialilei brez pristavka : 'Eppur si — Ce bi mi kdo pokazal pismo inuove" — in vendar se vrti. nam-Ifenrika IV., v katerem pravi: — reč zemlja okoli solnca? Haje je 'Hočem, da ima vsak kmet ob ne- rekel leta 1633. ko so zavrgli deljab pišče na mizi", potem sploh njegov nauk o gibanju zemlje oko j ne bi čital naprej; kajti že vnaprej li solnca. V resnici pa je prvi te bi vedel, da je pismo pot vorj en o. besede izgovoril abbe Trail v v Pa-' Hotel je s tem povedati, da ne j-izn leta 1 TBI. torej 128 let za Ca-i verjame niti na pisma Marije Te- lilejeni.
režije in Marije Antonije, pa tu- v protestantskih knjigah čita-di ne na domnevani izrek Henriki* mo sitom na vsaki strani, da je bi-IV., ki ga čitnmo danes v vsaki |«, geslo jezuitskega reda: " ".\a-zgodovinski Šolski knjigi. Henri-'mm posvečuje sredstvo." Zastonj kov izrek beremo prvič šele 71 let so jezuitje izjavili sto in stokrat, po njegovi smrti in Voltaire ga v. da to ni res. fn imeli so prav. Ta svoji leta 1723 izšli Henriadi ne jzr(.k beremo šele v slavnem delu
-K »ŽE J ERA M :
Mene je groza.
Marčna tragedija.
■Laura La Plante. ki nastopa v igri 'Te Love Thrill".
Jasen jesenski dan je bil. ko j Saj imajo prebitek laškega s« m srečal prijatelja - učitelja nalteljstva.
! Te dni je poteklo d»*>er b-t od moji sobi lastnoročno .sest omar "•"'"j padca monarhije v Rusiji. Odstra-I pise
goriški ulici. Prišel je z banjške — Sicer jim je pa »šola zadnja
nitev carja Nikolaja H., je bil [»•■
PROPADANJE EVROPE
m. ki jih je pisala meni. . . Dne IS. marca je prišel general
, ■ _	, . ,	.. . , ,	,	vi simpton poznejšega prevrata. Kornilov. poveljnik »etm<Taiske-
plauote. Njegov neobrit obraz sel briga. . . Samo da je tu balila. da	n„ ♦ »	-	1 J i « «»"r.r«ijski
je smehljal iz navade. Nogavice-, otroci vzgajajo v fašistovskem,; ~kI " koh ,	T J! ^ X°3™**	A,"ksan'ir°-
je imel do kolen, čevlje blatne, - duhu. Kam to vodi f	ttJTkT t ""u 7 ^	^ ^	^ ^
Stal je pred izložbami in opazoval. - Kam to vodi.'. . . Ali hočeš ^	'f	* »» l-elje. k, ga je bila izdala zo-
Segel mi je v roko. Pozdravila , da ti povem, kam to vodi.' Iz na->-- *	~ " J"	p"r njo	^ ^ *
sva .se kakor dva znanca, ki >e ni- šili ljudi vzgajajo razbojnike, sta dolgo videla.	Pogledal s«*m ga. Cčitelj se
—	Kaj pa ti? — sem ga vprašal, j nekoliko razburil, rdečica mu je .i«,.,.,.,,., v i i i	i -
-	Rodoljub z dežele. _ ,e de- oblila obraz	1*°™?* Aleksandrovo palaeo. n,rahl se je zdelo, da či.a v njenih
— Odpotujte takoj na fronto: jf„Vh izraz {»opolne a pati je in resi-
— Počakaj. da ti povem primer, i— je dejala carica. — in skušajte Ignacije: zdelo se je. kot da ne raz.
— je dejal Čez nekaj časa. — pa 'privesti sem zveste in udane lju-jurne carica ničesar ve«'- od vs,.g;..
, , , . , ,	, ...,boš videl, kam plovemo. Hanjška di. Prestoi >e mora na vsak način kar -e "odi okoli nip
kakor da je zadel terno v loteriji•	, * ,	-- i» . •	.	"
,. . , __. .	... . . j planota je znana kot kraj pretepa- resm. Prestol je v nevarnosti. — j I)M( <t marca je vrnil car Xi-
čev. Staro sovraštvo je še vedno Odklonil sem. sklicujoč na kidaj II . v pala.-o. toda ne več kot
tžb. dolžnosti kot povelj- j vladar svoje države, temveč kot
Kot tak sem imel skr-' polkovnik Nikolaj Romanov. (In-
volueija. Natančno sem zasledoval jt. čital Kornilov dokument, je na-potek dogodkov. Dne 2s februar-1 pravila slabotno gesto / roko i.-r Je!ja meje poklicala Aleksandra Fjo- ni zinila besedice. Začudenemu ge.
jal.
Kako ti gre.'
Saj veš. — se je nasmehnil.
še kaj več
na niti visi-—.
ali p; m o!
—	Saj nisi med tistimi.
—	Pa sem. — se je skoraj raz-; hudi!. — l»il sem med prvimi.
—	Ali. saj res! — sem zazijal vanj.
I ukoreninjeno med vasjo in vasjo.; svoje služI Po vojni in deloma tik pred voj-]nik garde.
no so začela nova prosvetna društ-jbe.ti za oskrbo. V -voji notranjosti Vvrubova opisuje ta trenotek va blažiti te razmere. Ta društva j pa sem bil trdno preprif-an. da ne| tako-l»- ■
Nas (iorieanov se je oprijela čudna navada. Zaradi ničesar več.
Neki francoski higijeiiik objav- sc nf» Zgražamo ,ned seboj, ne sa
.so zdaj ukinili na vse načine, alijbi imelo nobenega smisla, rekviri-j Ob 4. popoldne je stopila v mojo pa so jim onemogočili delovanje, rati čete. ker bi se bile itak pridru-j[sobo carica. 1/. ničnega inrtvasko-ove člane pa preganjajo na. žile upornikom.	bledega obraza sem spoznala, ko-
vse pretege. — Ni še dolgo, kar mi Dne 1. marca sem bil zopet po- ]jko je morala v teh urah pretrpe-
lja veliko in natančno sestavljeno j statistiko o nazadovanju porodov v evropskih državah izza I 192f>. \ tem času ie prišlo življenje Ev-
I mo zato. ker se je nevarno zgra žati v teh dneh, ampak vobče ne.j
je pravil pameten mož: — Imel
omenja	Pasealovijm: "Lettre, provincia-1^^ ,lpkako v ravnotežje. Stanje
i> . . i - i •»- , • t,.«.»» i mol inv,,jn :„ nnmon J leta se smatra glede porodov Ravno tako je, ce slišimo kaj o u s - imei je navaoo m namen,	- »
za novo normalo. s katero je treba računati v novejšem času.
Statistik pravi, da danes ni več Francija tisi a dežela, ki je bila
Ludoviku XIV.; vsak takoj pravi.! prebrskat i vsa še tako neznatna da je rekel: — država sem jaz. — dela španskih in flamskih jezn-Ludovik je bil po posebno .v prvihjilov» in kar 3«	tam. vse to je
letih svojega vladanj^ vse prcjc| potem pripisal jezuitom v sploš-
kot bahač. vedel je. ^Tbi se s ta-jnem- I3a Tu,1i Pascal ni dobil tega pred vojno znana kot dežela naj-kimi besedami samo osmešil, pp«. j izreka v nobenem delu kakega je-i bolj nazadujočih porodov. Njeno vijo, da je rekel Ludovik te bese- znita. samo enkrai pusti sam neke-'mesto zavzema sedaj švedska dr-dc krt šestnajstletni deček dne IG. Pa jezuita tako-le govoriti: Mijžava. Medtem, ko pride v Franciji aprila l<if>f> v parlamentu. Tedanji j popravljamo napake sredstva s či-|na tisoč prebivalcev 18.07 novoro-njegov govor je bil sicer moški in stostjo namena.	jjeneev. jih pride v Švedski na is-
Tudi novejši izreki niso nič bolj I
sto število komaj 17.0"». Temu dej-
lišati. Sicer je nastopal pozneje j m*Ajivi. Cambronne je baje re-^^T JP ^^ ^^ ,"'Uditi, k°r cot da bi jih govoril, a govoril jih!krl pri Waterloo: "Garda umrje.j^Svetlska m ne revna, ne demorali-,i. Tudi Voltaire, ki je pisal veliko|a so no vJa „ y rosniei je ustva_|zirana, n,ti degenerirana dežela.
jak oodločen, a teh besed ni bilo slišat
delo o Ludoviku in ki pripovedu- ril u stavok Jota 1815 c.asni je marsikako anekdoto o njem, ne!kar Rmi|?enionff dozim jo Canbro ve o tem ničesar poročati.	U(l na poziv na - S(. yd voliko bo]jJ »■ vojn.
Ce kak zgodovinar govori v So- uakratko odgovoril, tako nakrat-H* P°r°doV	bl bil
li o švedskem državniku Okseu-da f ne mmjRO tukaj	je prebivalstvo polemic in
— —li — —i_t- —	j — --- •	'<lajc prednost zivljenski udobno-
sti.
| Švedi so priznani športniki j m nji Ihovo ljudstvo ni trpelo v svet o v-Edini razlog nazadovan-
šema ali pa če sploh v kaki družbi pride govorica nanj. bo vsak citiral njegove besede, ki jih je baje pisal svojemu sinu: "Ljubi sin, ti ne veš, w kako majhno pametjo se vlada svet": in da bi bila ta stvar še bolj verjetna, so stavek napisali kar latinsko. Pregledali so vsa njegova pisma, nahajajoča se v kodanjski biblioteki, ker ta svetom, in papež mu je rekel: — "Čudil bi se Ti. če bi vedel, s kako malo pameti se vlada svet!"
Nerazdružljiva s Cezarjem sta izrek le ni hotel izginiti. Prebrali so vse. kar je bilo latinskega, švedskega in tu je jezičnega, a omenjenega stavka niso mogli zaslediti nikjer. Zvedeli so potem, da tega švedski državnik sploh ni govoril, pač pa se papež Julij III.. nekako tako izrazil. Neki portugalski menih ga je pomiloval, da ga
pisati.
Goetliejeve zadnje besede: "Več luči!" so si razlagali tako, kakor bi iuiel pred očmi razsvet-|je števih ljenost človeštva. Zadnje besede«
Kar se sarue Francije ti<~-e7 je treba povedati, da ne zaostaja gle-a porodov skoraj nič za Anglijo. Kmalu za njo pa prideta je pravzaprav govoril svoji snahi j liej^ija iu Nemčija. V nemških de-in so bile zelo nedolžne: rekel je:|že|ail problem naraščaja prav "Daj mi ročico — gib mir deine ,.|ko akllten kakor ua Francos-kleine Pfote!" Njegov izrek ~ kem. Pred petindvajsetimi leti je "Mehi* Licht !" so napravili šele j beležija nemška statistika na tiso," pozneje iz neke opazke, izrečene ,,rebivalccv 35.7 otrok letno. Da-njegovemu slugi: "Odpri vendar nf>s pa ^ pad!o to 5tevilo na(j še <lrugo oknicc. da pride več lu-ioOo
i i \ sabo.	Tako se Evropa sama od sebe
Koliko je še takih izrekov, ki i deeimira in ustvarja neko prazno-jih blebet ami) kar tja vend« 11 in o Uk katero bodo v tloglednem času katerih niti ne razmišljamo, ali so; izkoristili zdravejši narodi, nema-bili sploh mogoči ali ne. Pa če jih j ra ravno toli podcenjevani Azija navajajo drugi ljudje, magari tu-jti.
<li "izobraženci", to še nič ne de:	_______
najžalostnejše je pač. da jih kvasijo zgodovinarji po šolah in ta-!
klican v palačo. Tedaj se je pri- ij. Peljala me je U oknu. Nikdar
sem opravek v sosednji vasi. Na pravljal v mojem stanovanju mani;m. pozabim, kij sem videla takrat.
„„ ,	.	.... poti me dobi šolarček. ki gre v šo-jfesr. ki naj bi dal ruskemu naro-jKo sva »»ledali v bolesti in strahu
\ sako stvar jemljemo z ironijo ml,	- . ati i- p	i	i .	--	-	" "<s"*
norfovanj-m. XV ,u,Uhk«. Bo« ^l1"".10	f«',, m.j.l., popolno l«.n>t„n,, ,o <ar nnj; „ j..,,;	k W ,kozi ok.
. .	. " . j začne zmerjati, in ko ga vprašam, bi bil ilokument podpisal. Zasign-;no. se nama ie zdelo da se niora-
daj, prav težko visi na nas m tez-;,	- , ___ - , . t ,	..... .. ...
J 1	da cemu to. mi odgovori, da zato, j ra I sem si bd ze podpise Kirtla Ma- va pogrezniti od sramu radi naše
ko i>ada z nas, le oblika, v kateri ,	.. .. .. .	„ t • • ........ , , j 1 ^
. ..	.	ker sem proti tasistom. — Zakaj dinurovica in Mihajla Aleksandro-, ubo^e domrvine v zemlio Na vi-
se to javlia. ie drugačna.	;	...	. .	.	!	*
mi pravi, zdaj -sem se vpisal v ba- viea. podpisal sem manifest tudi.tu Pre<l vhodom v palačo ie stal
—	»loj, — sem mu dejal. — l a r,	, ,	» , i	, . , . . . . 1	'
, . . ' , .	, , . .. i lilo. Ko neham hoditi v solo, se sam ter ga poslal dumi. Izročen j«-lCor Vseh Rusov ob nicovi strani
kai si storil, da si postal razbojniki __ , .. . - ,	, <... , ■ . ... >r... ,	.. 1	"	~
.	vpišem med tasiste m bom smeljbil proti potrdilu Miljukovu. Na-
in državi nevaren človek?	[nositi orožje. Takrat pa pridem vito sem se šele podal v Aleksandro-
—	Kaj? — Zasmejal se ie in se-	.	, ,.	^ . i	, „	- . ^ - - • rnj ia! aso m zakoljem. — To je vo palačo. Prva vprašanja carice
n7;r '	"I1. ^ ino z« • igovoril osemleten deček. — Zdaj Aleksandre Fjodorove so bila : i vali caria venomer s nest mi in nu
nisem storil. .. Siril sem slovensko • t.	rp„, , , .	.	T..	. .. ...... .,!	*	1
i vidiš. . . Tako bodo vzgojili nasoj — Kje je moj moz? Ali se z»v»?, škinimi kopiti ter kričali nanj:
pa njegov najbolj udani prijatelj knez Dolgorukov, obdana od šestih oboroženih vojakov, ki so su-
propagando. . .
— Tedaj panslavist!
mladino. .
Kaj je treba ukreniti, da se neha-
To je nezaslišano. — sem de-i jo nemiri?
Povedal sem carici vsebino ma-'nazaj! nifesta. ...	t
. . .s tem, da sem nosil v šolo — jal. Dobra volja mi je izginila z "Novi rod", mladinski list: bil sem! obraza, naročen na "Učiteljski list" in sem; _ Mene je groza, — je dejal u | p>ne 3. marca sem bil zopet po-čital "Edinost".	:čitelj. — Če pojde tako dalje, —j klican v palačo. V roki sem držal
—	In še kaj?—	je dejal. — bodo naši ljudje pod i v-; najnovejšo številko "Izvestij" z
—	Delal sem proti interesom dr- -ia''-	manifestom, ki je vseboval renun-žave. —To njihov smoter za raz-Liacijsko i7.javo Nikola Aleksan-
Tja ne smete iti. gospod polkovnik! Nazaj, vam pravim.
—	Na kak način?
—	Tega pa ne vem. Tega mi tudi oni ne bodo znali povedati, ker ne vedo. kakor tudi jaz ne vem.
—	Morda si kadil tuj tobak
liarodovanje. Demoralizaeija mno-! droviča za njegovo osebo in njego-žice. Ples. gojitev sovraštva med j vejra sina prečital sem carici ma-posamezniki, pospeševanje /Joči-j njfeRt. O tem, da se je odrekel car
inov-	_	! Nikola j Nikolajevič istega dne ob
Ločila sva se. Se vedno mi plava i | ponoči prestolu, ni vedela carica
TEŽAVE SPANSKE DINASTIJE
Španija je zadnje tedne preživljala zelo neprijetne ure. Kralj Alfonz je ležal težko bolan. Imel je pljučnico, kateri se je pridružilo še komplicirano vnetje rebr-
.	, „ .	.. ,	Ilia!nc mrene. Dolezen je bila o pa sna
~ Tega ne navajajo. Naj bo njegov obraz pred o,-m, Z ?m|ni?csa, Ko sem končal, je vzklik-» ^ ^ živ,.,n> jn m| <]voriI
karkoli. Volk je pil vodo zgoraj j vred v,dim bodo,, obraz našega nila „arica :	! ^ ^^ ^
pri studencu, ovca pa spodaj, in ljudstva, ki ga ne bo mogoče spo-; __ Tofra np verll jem. To so same ki sf) b.,rU	in (lan ob z„h,vju
vendar je ovca volku vodo kalila.; «iati, ec ne bo pripomogla knjiga; laži r.asopisilo 5vekanje. Zanašam kral;cvo bolniške postelje IJolnik Volku ? lieci rajši volkulji. ^ ^.sopis k temu. da vzdrzmio ^ ua Pi0?y in na armado Tlt (lva
in časopis k temu. da vzdržimo — Volkulji? Ah, da : rimski vol- lUucli trajno na plemeniti kulturni j nas ^ ni;ta zapu,ti,H .
Dvorni vlak s carjem je blodil
kulji. Xu. pa jaz nisem ne Roniul: visim. <l ne Rem in ne pijem njenega mleka. ^leiu — lioga zahvali! Sicer bi se na-
je groza
Potresni sunki v Ore-
lezel njenih lastnosti. . . Cuj nedavno tega sem čital neko pesem.	gonu ki je krožila iz rok v roke. Iz rok £itiri potresne sunke so občutili v v roke pa zato. ker ni bila za jay- Plichland Ha|fwaV, New liridg.-nost. Humoristični pesnik opisuje ju SparTi v Oregonu. nekako pet-razna čuda. ki jim on ne — ve- mil j izt0t-.n0 (..lL uaker. ruje. Eno pa veruje: da sta Ko- r,
mul in Rem res pila mleko volku- INTERNATIONAL PAPER lje. . .	COMPANY
Nisva se upala smejati. Ozrla
{tedaj od železniške postaje do železniške postaje. Sicer se je govorilo. da se nahaja najvišji poveljnik armade na potovanju na fronti to nekje pri Mogilev u. toda pogosto v Aleksandrovi palači v Petro-gradu niso bili o njegovi usodi in njegovem bivališču natančno informirani. Dvorne depeše no se
teži vlada nad vsem katoliškim ko pomagajo širiti zgodovinske pa Rubikon iu stavek: "Kocka jej laži ter jemljejo zgodovini njeno! padla, ali kocka naj pade!" Te be- dobro ime.
61. ELEMENT ODKRIT?
New York, 30. marca 1927.
Sv»-t ravnateljev je preplašil iVtrtl^t-sva se. Pred izložbo Sta stala dva no tlivid^ndo Petdesetih centov ' 5'Vl nu
.	.	j vsako delnim splošne glavnice te <lru2be.
kmeta m sta se pomenkovala ta-, jspiaeijivo 16. maja u«27 vsem delničarjem. ki bodo na rekordu 2 maja 1&27 oh za-k.ljuC-ku trgovine, ("t-ki bodo razpon laza ključen e.
DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO
s parnikom
dne 14. Maja 1927.
Na paraiku nam ie dodeljen poseben oddelek z lepimi in čednimi kabinami v sredini parnika. Kabine Imajo po 2 in 4 postelji, nekaj jih je tudi s 6 posteljami za družine.
POTNIKE BO SPREMLJAL NAS UBADMK DO LJfBUANT. PriljafB bo fekinuia žr tu v New Yorka do Ljubljane in Trsta,
tako da bodo potniki tem brez skrbne je potovali.
Tozrii list JII. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnimi davkom in žclcznico vred; za von in nazaj (Round Trip) pa stane vozni list za ta parnik $206.00 ter $S.00 vojni davek: Nedržavljani plačajo tudi head-tax.
Poiaranje se vrši v najlepšem mesecu maju in hfl«r je namenjen
potovati, naj se tijapreje prijavi.
TRETJI SKUPNI IZLET
Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM
se vrši	*
2. JIJLUA 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
CORTLANDT STREET. ; .	NEW YORK. N. Y.
^leseea junija leta 1024 je pre-jjela italijanska kraljeva akadomi-f ja dei Lincei odpis, ki je bil šele ' pred kratkim objavljen. Dopis je vseboval poročilo, da se je profesorjem Rolliju. Fernaudesu in go-spodieini "Brunettier posrečilo odkrit i doslej nepoznani element št. 61. —
Znano je. da si po atomski teoriji predstavljamo materijo, to je vsako telo. zrak. vodo in tako dalje, sestavljeno iz nekega števila prasestavin, ki jih imenujemo elemente. Elementi se družijo pod protovimi popoji in v jjotovih raz-jmrrda v nekaj dneh na cesti.
kole :
blagajnik.
- Ti Jože. ie eden izmed njiju ! "i IVenosne knjige no bodo za
'	... • i i	OWEN SHB1',HERU.
pomežiknil v zastavo, ki ,)e visela |	podpredsednik m \
nad njim in so jo bili pravkar iz-!	KNJIGO
obesili. - Zakaj pa že spet	KAK0 SE POSTANE AMERIŠKI
jo zastave?	. ;	DRŽAVLJAN
_ Eh. - je dejal drugi s priro- ^ 2Qpet y	^^^ ^
jenim humorjem - Sobota je. - ^ k} ^ ^^ m
Mussolini se je obnl.	-	. . ,.
« . .f smo jo ze odposlali.
Smejala st* se tiho, z odprtim,	^	^^^
ustmi. Učitelj mi je pomežiknil. ^ Cortlandt St<| New York city.
— Ali si slišal .	j _
Humor je i>ol življenja. Naši i
post elj«
je na]iosle<l krizo j>remapral iu s.» nahaja zdaj v stadiju okrevanja.
Kralj Alfonz star šele 41 let. Posebno moetie narave ni bil nikoli. Je sicer živ-ahnejra temperamenta. toda kdor pogleda njegovo sliko, vidi na prvi pogled, da tie i v trudnih cn-bah njegovega o-braza nekaj nej»rijetnega iu nezdravega. Radi šibke konstitueije se bavi z vsakovrstnim lahkim športom, a ne vzdrži nikjer in se
ga telefonskega urada : — Xaslov-1 jene a trenutno ni mogoee najti. — — Dnevi so minevali in o ear ju nismo imeli nobenih poroeil, — tako piše pe-spa Vvrubova, dvorna dama in intimna prijateljica zadnje eariee. v svojih memoarih. — Carica je bila obupana ter je mrmrala neprestano tiho predse: — Odrekel se je. . . odrekel se je. . . Preživljali smo strašne ure. Medtem, ko so se potikali po palači oddelki pijanih in predrznih vojakov je unieila carica vsa svoja drapra ji pisma in dnevnike, sežgala je v
ljudje so zdravi. Življenja ne gledajo pretragieno. . .
— Tudi jaz ne. — je dejal uei-telj. — Toda, če pomislim, da bom
merjih med seboj ter tvorijo na ta naein vse moproee oblike materije. Elementa vodik in kisik se
in klor dasta kuhinjsko sol itd. Moderna kemija je spočetka razkrivala elemente drugega za dragim, ni pa bilo še znano, koliko jc elementov in kakšna svojstva imajo.
T3eiiijalni ruski profesor Men-deljev pa je na podlagi globokih preudarkov in zamotanih raeunov dognal, kolko elementov more ek-sistirati in je tudi natančno določil svojstva vsake posamezne prvine. Učenjaki so sledili teoriji Mendel jeva in so razkrili nepoznane elemente drugega za drugim. Zaman pa so se trudili, da bi našli element, katerega je Mencte-ljev postanril na 61. mesto. Ta element so baje že večkrat "našli",
— bo tako hudo. Vseh učiteljev. in to naŠili najboljših, ne bodo mogli pognati na eesto.
združita na primer z vodo. natrij — Pa jih bodo! — je skoraj vz-
kliknil učitelj, — kaj jim mar!
toda vedno so morali ugotoviti pomoto. Trojica imenovanih profesorjev v Plorenei pa pravi, da se ji je po številnih poskusih posrečilo ugotoviti pravi element št. 61., ki popolnoma odgovarja zahtevam Mendeljeva. Odkritelji so zaceli raziskovati Didvmov eksid, ki izhaja iz brazilijanskega mona-zita. Po kompliciranih kemijskih procesih so dobili več rakcij kristalov, in v nekaterih se je posre-J čilo neposredno dokazati, da je e-J lement št. 61. odkrit. Ker je novi element odkrit v Worenei. pred-' lajajo odkritelji zanj ime "floren-1 tium".	J
POSEBNA PONUDBA NAŠIM Č1TATELJEM
S strešico za slovenske črke č, s, ž
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 GortUndt Street,	New York, N. Y.
vračale često s pripombo glavne- v se(|anjj}, ir.tih ne more več utrditi.
Ko je kralj ležal, se je špansko ljudstvo s skrbjo vpraševalo, kaj bi se zgodilo, če bi kralj umrl. — Špansko vprašanje prestolona->led-stva namreč ni tako enostavno. Oficijelni prestolonaslednik je sicer infant Alfonz, princ Asturski. rojen leta 1007. Plavolasi mladenič je na videz zdrav, v resnici pa zelo bolan in ni verjetno, da bi mogel kdaj zasesti prestol. Njegova poglavitna nadloga je hemofilija, bolezen, na kateri je bolehal tudi ruski earevič. radi katerega je imel fatalni Rasputin na dvoru tolik vpliv. Sin je podedoval to-bolezen po materi, ki je iz rodtl Battenbergov.
Španski kraljevski par pa ima veliko smolo tudi z drugorojen-eem. Infant .Taime jc gluhonem. Že zato je docela izključen od pre-stolonasledstva. K sreči ima dvojica Se dva dečka. 121etnega Gon-zala in Juana Carlosa. O tem se govori, da je edini, ki bi prišel v postev za bodočega kralja Španije. Juan Carlos, ki bo najbrže nosil nekoč krono Kastilije, ima dve sestri, prekrasni in zali kraljičini, ki poleg Juana Carlosa edini razveseljujeta tužna roditelja, ki imata v zakonu toliko nesreče.
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9.
$25,—
F o v narkotiknm.
Berlinski profesor Unger je nedavno poročal na zborovanju berlinskega medicinskega društva o novem narkotičnem sredstvu, ki se imenuje E 107 ter se vbrizgava v črevo. To sredstvo je mnogo e-nostavnejše in uspešnejše kot dosedanja narkoza v obliki inhalaci-je etra in kloroforma.




c;r,AS XAKdDA. 11. APK. 1M-27.
MATI SKRB
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil CL P.


-o	(Nadaljevanje.*
—- .fraz !>i ž<*leJ biti tako srečen kot si ti, — je odvrnil.
Ce bi le ne imela vedno strahu, — je tožila.
—- Strah, — s tem se moraš spoprijateljiti. Pozna m pa vse svoji1 žive dni in tre nisem vedel zakaj, sem si hitro pripravil vzrok za' to. Tudi ni tako hudo s strahom, kajti če bi ga človek ne imel, bi' sploh ne vedel, za kaj živi pravzaprav. — Le pomisli n« to, kako za-' itovoljna si lahko. Krop sebe vidiš le vesele obraze, mati se čuti srečno kljub njeni bolezni, kaj ne.'
-- Da, hvala llogu — je rekla. — Ona niti ne sluti, kako slabo ji godi.
—	Xo. vidiš. In tvoj oče tudi ne sluti ničesar. Nobena skrb ju na tlači. Ljubita m* iti ljubita tudi tebe — nobena žal beseda ne pade med vami — in ko bo mati enkrat zaprla svoje oči, bo mogoče storila to s smehlja jem ter bo mogla reči: — llila sem vedno srečna' — No. povej, ali moreš zahtevati več.'
A ona ne sine umreti! — je rekla Elsbet.
Zakaj ne." — je vprašal. - - Ali je smrt r.*s tako strašna?
—	Ne zanjo. a ztinie.
Xa enega samega ne more priti pri tem. — je odvrnil ter trdno stiskal ustnici. — knjti človek mora gledati na to. tla opravi sam .s sebnj. Smrt .,■«• huda le takrat, če je čakal človek vso svoje žive . ni na sre.-o ter ni prišla. V takem slučaju mora biti človeku pri ten kot »•>* vstane lačen <»<l bopato obložene mize
ZLATO ISKALO I NA DELU

		■ '. /■••'.: r s "i - . , .-V
V "	__	r safofe.. X.^ V

mt\
■ž*? ,
- .
mm

Poročilo, da se nahajajo med Phoenixom. Ariz., in Severdno Oalifor vahilo na lice mesta trope zlatoiskaleev.
iwmoawt a uatia«»op » t.
nijo velike množine zlata, je pri-
ICretanje paroikov - Shipping
Zdelo se mu je kot pozdrav iz obljubljene dežel«' veselja, katero je videl kot Mozes jI ruga če le iz <bdave. Ni bil zaman star dvajset let. Približal se je dan veselice.
Sestri sta oblekli svoje bele obleke ter si utaknili v lase tem-i.e rože. Plesali sta pred ogledalom ter s,, vpraševali: — Ali sem le-iu to bi rad * Iu ,vl,i"MV pritrdili vprašanju. nista niti slutili. kak«, lepi
niei. — Mati je se<!ela v kotu. zrla na obe t »t »e >meh-
l-rihranil vsakemu človeku, katerega ljubim. — Poglej. — tudi jaz'Mi1 v mam mater. Tudi ti! je hotela biti nekoč srečna ter bi rada bila še 'jaiil
>e.iaj. .Ii./ s. m edini, ki lii j.» lahko oprostil skrbi in tega nisem zino-l Pavel j. bepal s.-minija. začuden v svojem „rcii. da mu mor« en. Kaj misliš. K.tko mora biti .-loveku pri snu.' Vidim, kako Do !,r)VZl0,jHi ti,k Ves**1 dogodek tak v.-lik M rab. V zadnji uri si j, nostnla slara v 1 litri In pomanjkanju . - . lahko naštejem gube na nje-j l'nPraVli vsakovrstne le,.,- jruv.-re. katere j,- nameraval imeli na ve
:>hu čelt! in obraxn X ient. ust«	In	kAAli.n<>	— o blagostanju človeštva, o šotni kulturi in
ju obrazu. Njena usta padajo in njena spodnja čeljust^1"*1- ~ ° galiju eiovestva. „ šotni kulturi m .. IL-inejevi knji-Ze do!pil ne govori nebene be*ede . . . tišja postaja od (ln,-v.i'':i	U'ldje ImhIo Že videli, da se /na ljube/njivo zabavati / da-
ra. z.e	lie pnVOri lieOeile tM'Se<|e . . . tišja postaja Oi
.!«■ dneva i« tiho b«> tako nekepa dne zaspala in jaz bom <*&ul tu-aj l r n'iel Ti sam si kriv tepa. ti ji nisi mogel pripraviti niti em-ga samega dneva sreče.
I bogi človek. je zašepetala. — Ali ti ne morem prav nič (•omagati
—	- Nikdo mi ne more pomagati, dokler oče ,.
Hitro pa je prenehal, ker se je zbal svojih lastnih misli.
< »ha sta molčala. Dolgo sta sedela nepremično, podpirajoča si polna skrbi dvajseletni glavi.
Oba sta se stresla.
Njemu je bilo pri sj-eu. kot da je objela oba sedaj žalostna vi-•a. imenovana Mati Skrb.
—	Hočem domov. — je rekla Elsbet ter se dvignila.
mami.
odprta kočija, preostanek nekdanje slave, je povedia sestri na veselieo. Domov so vsj vrnili peš.
Ko so se pripeljali, je zapazil Pav.-I preko plota med grimičev-jeni svetle obleke.
V verandi jih je -prejel dogopo«] Douglas z veselim jem. V.ši-ipnil je sestri v liee. udaril njega samega lahno p,, rekel:
— No, mladi vitez, danes si boste zaslužili ostroge.
Pavel je vrtil svojo čepieo v rokah ter se tako neumno zasmejal. da je bil jezen na samega sebe.
(Dalje prihodnjič.)
rata in
'•mehi ja--ami ter
N .PAVLOVSKA: (P.agia. P.i^.ilija.)
Iz življenja ruskih beguncev.
Spomladi leta 1020 je vrgel o- va .da napijeta bodočemu paru gromni parnik "Java ' na obrežje šinilo je 15 let. Stari Ponovi in pristanišča Bagije v Braziliji skup fvanovi so se že zdavnaj presolili no žrtev velike ruske revolucije. I v boU5i svet. Xjih otroka sta
Med drugimi begunci sta bili tudi (V];i gospodariti. Žrastla sta in v dve vojaški rodbini, .loma iz iste-1 njimiU Krcih jp vzplanitela narav-ga mesteea ob Volgi: Popovi inj „„. f.fcta ljubezen. Nista nikoli ČU-llvanov.. Prvi mladi par je imel la 0 ljubosumnosti, ženski in mo-unčka Pavlu.ško. ki je komaj sli o- 5ki nezvestobi. Vzela sta sc in sta
vedel, kaj bi odgovoril. Mlada žena je prvič v življenju občutila prej neznane dvome in je postala nemirna. Končno .se je vse razjasnilo.
Pavel je šel nekega dne na lov. Njuta pa se je lotila pospravIjan-f ja. Pretresala je postelj in ogle-dalee je |>adlo na tla. Hitro je dvignila nepoznan predmet, pogleda la je vanj it: se kreevi:.. zjokala : '
-—- A tako I Zd;ij v-.e razumem!
Pavel s,, j,, kmalu vrnil. iU^ua \"juta je razbila ogledalo ob nje-j gov«i glavo in zatulila: — Zdaj te> imam! Da t«* ni	me varati sj
tak«» pokveko! Se pod posteljo sij skril Ta grd gobe«-, da ga vedno, vidiš v .sanjah!
I
Tako je unieil prvi žarek omike j neskaljeno srečo dveh ljubečih sej -re.	»
12. aprila: Martha Washington, Trat.
13 aprila:
Mauretania, Ch«rbourf,
14.	aprila:
.»Albert Balltn, Cherbourg, Ham-
burg.
15.	aprila:
Olympic. Cherbourg.
IS. aprila:
tStuttgart. Cherbourg, Bremen.
19.	aprila:
Reliance. Cherbourg, Hamburg.
20.	aprila:
Aqultuiila, Cherbourg; Cro. Wftsb-lngtun, Cherbourg, iiremen.
21.	aprila:
New i'«»rk. Cherbourg, Hamburg.
ta parila:
Culumbui, Cherbourg, Bremen.
23. aprila:
I'arla, ILivre: Majcatlr. Cherbourg. Torek. Bremen.
27.	aprila:
Her<-ng-i.rla. Cherbourg; iTr«. Il&rd-lrig. Cherbourg. Bremen.
28.	aprila:
I>ruia<. htand, Cherbourg. Hamburg.
30. aprila:
I^v'ithan, Chert»ourg: Franca, Havre; Bremen, Cherbourg, Bremen.
4. maji:
M aur-iaii la, Cherbourg: President RO' se\ • tt, Cherbourg, Bremen.
8. maja:
Cieielantf, Cherbourg, Hamburg. »
•. maja:
Barlin. Cherbourg, Bremen.
7. maja: Oijmi'lc, Cherbourg.
10. maja: I Yea. Wilson. Trat. SKUPNI IZLFTI
11.	maja:
Ayuitanta, Cherbourg.
12.	maja:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg; Siuencben. Ck:er»>ourg. Bremeii.
14. maja:
i'arls, Havre. SKUrXl IZl.KT
17.	maja:
Berengarla, Cherlx«urg; Columbua. Cherbourg, Bremen
18.	maja:
■. CSeurg* Washington. Cheibourg. Bremen,
19.	maja:
WesiidtoUa, Hamburg.
21. maja:
L,eviaihan. Cherbonrs; Franre. Havre: 1 •erfniriger, Bremen.
24. maja:
Martha Washington. Trst; Reliance. Chertiourg. Hamburg.
23. maja:
Mauretanla, Ch«rl»otirg; President Hurtling. Cherbourg. Iiremen.
29. maja:
Allrcrt Ballln. Cherbourg. Hamburg.
28. maja:
i »lympie. Cherbourg; Hepubllf. Bremen, Cherbourg.
31. maja:
Aqultanla. Cherb«.urg; Thurtngla. Hamburg.
4. junija:
I'arla. Havre.
23. junija:
Pres. Wilson. Tml SKl'I'Nl IZI.ET
2. julija:
lie Uc France. II ,vie — BKITPNI
mi.trr
5: avfluata:
President Wile..«. Tr»t —SKUPNI ,
IZLPrt
—	I'ojdi /. liogom, — ji je odgovoril slovesno.
Prijela g« je za obe roki.
-	- Hvala ti. — mu je rekla pritajeno. — Zelo si mi storil dobro.
-	- lu če me zopet potrebuješ. ..
Potem pridem k tebi žvižgat. — je odvrnila smehljaje.
.Vato sta se ločila.
Kol v sanjah je korakal Pavel skozi temni gozd.
Nmieke so šumele tajinstveno .. . in na sivem mahu so plesali žarki lune.
To je res Čudno. — m je mislil. — da mi toži Vso svojo bol in i/, tega je sklepal, da je med vsemi najbolj srečen.
—	Ali pa najbolj srečni. — je dostavil zamišljeno. — a nato se sinc	« --------.. ----- .s,vi mv.vt^nini. \ zeia sra se in sta
je skrivnostno nasmehnil'ter vrgel čepico v zrak.	j^'- fJosPa Ivanova pa je nosila n.i J živela kakor Adam in Eva v raju.
Ko je stopil na svetlo planjavo, je zapazil, kako sta dve senei^0^1 V^.^^™^01™ ^ Lota so tekla, dm go za drugim. l.UMknili pred jim ter izginili v megleni daljavi.
Takoj nato je eul za seboj v brinjevem grmičevju pokati.
• Hitro KO je obrnil ter videl dve midaljni senei. ki sta se vgrez-nili v zemljo za pn-mom.
Cela planjava je danes živa. — je mrmral predse in smehljaje je dostavil: - Seveda! saj je danes kresna noe!
Kmalu za njim sto prihitela domov zrazpaljenima obrazoma obe dvojčici. Obe sta izjavili, da jima je župnik do polnoči polagal karte. V kratkem bosia dobili moža, je baje rekel.
K a bij a je M a se umaknili v svojo eumnato.
ALI unate žr Slovcnsko-Amcri-kansl i koledar? — X a r o <"• i i e en iz t is še danes!
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na cgremntn parmkin:
P ASI S 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. aprila; 21. maja
Najkrajša p«.t po	Waldo Je
v iK>.«M>hnl kabini 7. vs^mi m^vl^rnimi tidohn<M>ti. — Pij:.-K in slavna fran-rosba kuhinja. Izredno nizke • ene. Zajamfite si prostor za prvo vožnfo noveaa velikana
"ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta.
VprnSajtf kateregakoli po..l.iaS0eneea agrenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York
Jugoslavia irredenta.
Iz Gorice.
f
Generalni fašistovski tajnik Tu-i rati bo imel dne 24. aprila v Pod-! gori. najbrže na -Kal vari ji, velik-govor. Tiste dni se bo vršilo v CJo-' riei zborovanje vseh fašistovskih visokošoleev.
T'mrla je najstarejša CJori-
Njulo. Skupina je krenila počasi J Holjševiki niso hoteli pasti Pavell^nka Terezija Casosola. ki je do-/. negotovimi koraki za vodni- ^ vodno ni nmgel izpolniti očeto-1^?1« ™ let.
kom, da išče na tujih tleli srečo Jjiovega življenja.
^Iinilo je pet let in v tropski stepi .daleč od naselbine in vsakršne kulture, na obrežju male rečiee
hirali tako. kakor so bili že. sklenjeni v posameznih proračunih.
Davčna združitev se izvrši z novim letom 1028. Vršijo se posvetovanja z namenom, da bi se dokončala priklopitev brez sporov.
XTT.
Stari Majhofer je plaval v sami. čisti sreči. Izjava bogatega Douglas«, da se bo udeležil podjetja, je spravila naenkrat njegove i »lih" do vrtoglavih višin. rš.'>n. ki so mu bila dotedaj zaprta, so ■ ri.Via poželjivo prisluškovati njegovim izvajanjem in v gostilnah.
katerih je bil d<»s4>dnj sprejet /. napol porogljivim, napol sočutnim meldjajem. je veljal sedaj za velikega človeka.
S polovieo svojega premoženja hoče skočiti noter. — pri-I >ve«loval. — Stopili sino že v zvezo z ]h»r^igom v Jierlinu. ki nam
Zpoll
ve oporoke. Oče mu je naročil: —; — V klavnici se je pripetila ne-
Xe pozabi, da si "Rus! Xaj bodo sreča. Mesar Klrde je ubijal vo-
vrata domovine še tako dolgo za- 1«- Vajenee Samokee Lojze je dr-
prta za nas. če ho kdaj potrebovala žal vola za rogove. Mesar je za-
pomo.'i .pripelji tja moje vnuke! I mahnil s sekiro, vol se je umak-!
nil. sekira je zadela ob težko ve-1 risi o je leto ]H4r>. Xjuto se je|ri„0 k; jc odseko,ila in dpt,ka ne.
ukvarjala v hlevu z bolno ovco. - varno po5koaovala.
!
li '
(lvo — rrever trgovin je v mestu, j
la živina in kokodakala perjad; rišče ožgan in oguljen tnjec. nato- Zafo pa trSovsko udruženje raz-|
Tokantinsa je zrastla pristava
"Otrada", lastnina obeh prijatelj- Zamorei so pobirali kavo. Pavel je s:kih družin. Okrog hiše je muka- hi, sam (loma ko ^ stopi] nfl dvf>
po dvorišču pa sta se podila tro- Vorjen s enlieami in tortami. Po- ?laSa* (Ia bo,1° odfile«> vclike tež" ka: petletni Pavlllska in Xjuta. — Pravil je. pričel kazati, kar ima. ko,V 73	trgovskih
Dvojica zamorcev je okopavala na iu ^udeni Pavel je za-ledal raz- flovolJ>"j.
]>o!jn man jok. jams, krompir in ne drobne stvari, ki jih še ni videl.! — Goriški prefeki je sklical vj batate. Gospodarji so sedeli v sen- Kot pravi <livjak jc priČel lizati in (občinske načelnike k sebi. da mu C1 tik luse. Vsak stol. vsak kos oh- olipnvnti ,-.ll(ln0 pmimete. Xeiw- poročajo o dosedanjem delovanju, lck,. je bil narejen doma. X a sel hi- ,1oma dohil malo in s]abo 0f?leJ Pozvani so bili na posvetovanje; na ni stradala in le redkokdaj so tlal(.e ki neusmiljeno spačilo tudi načelniki okoliških občin, ki| 1 -nnei lahko tožili o svoji usodi, vsak obraz. A Pavel ni nikoli videl priklopljene Gorici. Senator!
steklo, Bombig ima ž njimi razgovore, daj je moj mu povedo vse težnje prebival-1 živ in stva in da se uvede vstrežno ura-; do vanje.
i,, -	.	—	doma! Delamo kakor živina; ni-l Tt-«vnv^ to	• '
ln .-e so se zgrinjali ljudje krog njega ter ga prosili, na i reser- ^	n, • - I	ie razlo/li ^ ^abi por-
J	mam easa niti za obleko in umiva tugalščini. da proda ogledalee ze-!	0dsel 12
nje. Xe spominjam se več kdaj 3o poeoni.	samo eno oveo |pri Ajdovščini v Jugoslavijo zna-
sem se slednjie videla v ogledalu.;Toihl ow so biIc ženine last> ker ni ufitelj Lpopold paljk Bgsi je
—	.Toj, kar ne govori, dragica! je le ona predla volno. Kaj stori-;bil vesten iiv natari«eri. izboren — je vzkliknila Ivanova; — ni*i ti? Ženske so Štedljive. Pavel je vzgojevateij mladine, so ga ven-sa in dva rja nimamo pri hiši. Okoli postal zamišljen. Zardel je in pri; dar kmalu zaceli zasledovati in so sami divjaki.	j vlekel skrivaj trgovcu najboljšo preganjati. Odpustfti so ga celo iz
PopoV se je namrdnil in rekel ovco. Tr-govec se je poslovil in Pa- službe potem pa priznali, da se mu zaničeval n o : — Xi je bolj neumne vel je ostal sani:	# j je zgodila velika krivica. Ali stva-
stvari od ženske! Se v peklu boj _ AU iraj pokažem r.udežno sli-!ri so se spletle vendar tako. da je vpraševala po ogledalu in glavni- ko ženi» ne smeni. jezna bo moral proč.'Fašizem ne trpi med kili.	| z astra n ovce. Rekel bom rajši. dalslov- ljudstvom dobrih domačih
—	Res je, — mu je pritrdil Tva-' jo je odnesel krokodil.	učiteljev, nov. — Saj smo siti in zdravi. De-j je v hišo in skril ogledalo|
ea nam raste; kaj še hočete več? pod blazine, ki so bile spletene iz	Nova goriška občina.
.	, ,	... .	!Združitev okoliških občin se vrši
liki. Pa se bodo oženili in zgradili. PavllJ je bilo hudo pri sreu Ni l maja Vsi javni posli goriške.
tukaj eelo mesto. Takrat bodo tu- bil vajen prikrivati svoji lopi žeili^a mesta se ta dan razteffnejo na di nastale tovarne.	jin hudo mu je bilo da mora tajiti I priklopljene kraje Ločnik, Pod-
Dame so zamerile in odšle. Oče- očetovo sliko.	! goro, Solkan, Šempeter in Štan-
•	*	' L	* '	1	•	»V	C: -	1 cl ' VI III HJ.lV.tJ
1,1 «»>0«viti i>otrebne svote. Iz (Udenburga smo tudi naroČili ne-jTega dne pa je bilo prevroče. Oo- r,(r]tldala f>injpll ie (r]od.ll kega tehničnega ravnatelja iu skoro vsaki dan prihajajo k nam spa Popova si je uravnala šop las i „ ^stisnil k srcu — To
vprašanja, za kakšno ceno hočemo <«ldati en milijon opek šole.	na čelu in rekla togotno:	" :	h ,	- -
i» i i- .	i i i • ....	.	1	. uidgi o«*e. KaivOi aa ]e se
1	tega je b.la, da se je mI.Io vanj, naj prične z emisijo- _ MoJ p> kdaj h	mlad
aReij.	•	J	1 i
. - . — doma! Delamo kakor živina: ni- T..,yflVlJ„ • _ In -e so sc Zgrinjali ljudje krog njega ter ga prosili, naj reser- _______ ~ ____r,-	, , • • I 11 ee ^ ™zlo/il \ sla
vira zanje toliko in toliko kosov, je ošabno napel prsa ter menil, da
bodo akcije najbrž ostale v trdnih rokaj^.
Doma se je pečal s tem. da je delal načrte za amblem pisem bo-
uoče tvrdke iu v vseh njegovih žepih je žvenkljal izposojeni denar.
Štiri tedne po kresni noči sta dospeli iz ITelenenthala dve karti
s povabilom za gospoda Majhoferja mlajšega in za mladi dami.
—	K vrini veselic^ — se je glasilo na povabilih.
—	Ko, se že potezajo za našo naklonjenost.--je vzkliknil stati. — Podganam diši slanina!
Pavel je misel s svojim povabilom, ki je nosilo pisavo Elsbet, za skedenj ter študiral črke več kot eno uro.
Xato je odšel v svojo sobico ter se postavil preil ogledalo. Xaset je. tla je njegova brada zrasla in da je kazala le na licih slabša mesta.
—	Se bo že napravila. — je rekel v napadu ničemurnosti, a ko e je videl sedaj s smehljajočim obrazom, se je čudil globokim. ža-!Tj,e pooakajmo. da bodo otroci ve-'suhe trave.
Jostnim gubam, ki so se vlekle od oči mimo nosa do konca ustnic (rtibe delajo človeka iuteresantnim. — se je tolažil. Od te ure naprej se je pečal izključno le z mislimi, kakšno vlo-
j o bo pač igral na veselici. — TTril se je pred ogledalom delati red- _______________________________oulKtau,
priklone, si ogledal vsaki večer svojo nedeljsko obleko ter skušal, ta pa sta sklenila, da bosta na vsak* Xjuta ga .je skrbno vpraševala j drež. Podeštati morajo predložiti ^iHUUMuti ogM^oat z.:črno barvo, s l^tero je.odrgnil suknjo.	naein oženila deco. čim bo zrast- kaj mu je. da se drži tako čudno.1 svojei občinske obračune do 30.
I ova bilo je povzročilo v njegovem duhu pravcato revolucijo, la. Prinesla sta* vrč domačega pi- Pavel je bitV stalni zadregi in ni aprila. Občinski davki-sebodo po-
ALI VESTE —
da je pred leti ustanovila vlada Združenih držav vremenski urad ter ga poverila znanstvenikom in opazovalcem, ki so izvedenci v tem oziru. Postaje vremenskega urada so po vseh Združenih državah, in vsaka postaja je v neprestani zvezi z glavnim uradom v "VVashing-tonu. Ali veste, da moški kade Ifelmar in so zadovoljni ž njimi že nad 20 let. Milijoni jo poznajo ter jo imajo rajši kot navadne cigarete. Danes naj bi se seznanili s Tlel mar.
KJE JE moj brat IVAN* XARED. ki se nahaja nekje v Penna. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi sporoči njegov naslov, alt se pa sam oglasi, — Karol Nared, 10534—98. St., Edmonton, Alta, Canada. f2x 0,11)
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor ja namenjen potovati v ■tart kraj, J« potrebno, da Je poo-Cen o i«otnih Ustih, prtljagi In dragih stvareh. Vsled naSe dolgoletna Izkušnje Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlka.
Tudi nedrSavlJanl Banu/ejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti ft morajo dovoljenje. aH permit 1» Washlngtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev in se mGra delati pro-Anjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. O. na generalega naaelcS-fikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SI. julija, 1S2S se nikomur več ne poflje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskati vsak poalle«
osebno, bodisi ▼ naJbllSnJI naselnl-8kJ nrad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kedo v proSnjt zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svoje lastno odgovornost
Kako dobiti svojce Is starega kraja.
Kdor Celi dtfbltl sorodnike aH svojce la starega kraja, naj nans prej pifie ea pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuSfenlb v tem leta 670 priseljencev, toda polovica t« kvote je določena za amerUBce državljane, ki Zete dobiti sem *3arlJe ln otroke od 18. do 21. leta ln pa aa poljedelske delavce.
AmerlAd dZavljanl pa zamere je dobiti sem fene ln otroka do I®. 1»
ta brea da bi bUt Btetl v kvoto, potrebno pa je delati proSnJo v Washington.
Prsdno podvsaMts kaki korak, pilite
FRANK S A K £ E R STATE BANK
It COBTLANDT 8T, NEW TOBK
PRISTNE KRANJSKE KLOBASE
se dobi pri:
Frank Reiclimann, 606 Freshpond R'd., RIDGEWOOD, LJ. Slovenski mesar. -
^D^RTISE in GT.AS NARODA
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste ustregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
POZOR ROJAKI!
VODNIKOVA DRUŽBA nam je poslala še 25 zbirk svojih knji^, ki jih lahko naroee rojaki po $1.30 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine.	•
"Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York City,
Agitirajte za "Glas.Naroda '\ naj-v*eji slovenski dnevnik v Ameriki.
Prav vsakdo-
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Narodi?.