Poštnina plačana v gotovini
MurmoFiM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 294
Maribor, torek 30. decembra 1930
»JUTRA"
!zha|a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri pošlnem ček zav. v Ljubljani st. 11.409 Velja mesečno preienan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani Prešernova ulica št. 4
Vprašanje naše mladine
So vprašanja, ki se le polagoma pojavljajo, nastajajo tako rekoč • neopaženo, a ko naposled postanejo vidna, je mnogo že zamujenega, Tako nastajajoče, In sicer le polagoma se razvijajoče vprašanje, je tudi vprašanje naše mladine, našega inteligenčnega naraščaja. Mi smo se ga že v nekem prejšnjem članku mimogrede dotaknili, potrebno in nujno pa je, da spregovorimo o njem tudi naravnost. 2e vsa ta leta po vojni opažamo, da prav za prav nihče ne prihaja za nami, da mi stari in starajoči se ostajamo sami na branikih narodnega, kulturnega, prosvetnega, društvenega in drugega dela. Če se ozremo po odborih mariborskih narodnih in sličnih društev, vidimo povsod, da so najagilnejši delavci že znatno prekoračili trideseto leto, da mlajših v teh odborih skoraj ni. Isto se nam pokaže, če preštejemo vrste tistih javnih narodnih in kulturnici delavcev, ki stopajo na govorniški oder ali za predavate'jsko mizo v mestu in na deželi. Povsod in vedno samo isti ljudje, ki jih že leta in leta, da, desetletja poznamo. Nikjer naraščaja, nikjer mlajših ljudi.
AH mar res ni za nami več nikogar, ki bi ga brigala usoda našega naroda? Ali res ni nikogar, ki bi lahko deloval v narodnih društvih, stopal na govorniške odre, za predavateljsko mizo, ki bi se s pisano besedo <boril za svetle ideale in reševal probleme z novih vidikov? Mar naša mladina zares misli, da smo z mejo na Muri, Kozjaku, Peci itd. za vselej rešili vse probleme slovenskega naroda, da sedaj lahko nemoteno gojimo samo mednarodni šport, se vdajamo narodni in kulturni indiferentnosti itd.? Ali mar narod ni več živ, sam po sebi se obnavljajoč in pomlajajoč se organizem? Zdi se, da za našo mladino vsa ta in še druga nešteta vprašanja sploh ne obstojajo in zdi se, da velikemu delu te naše mladine, ki ima srečo, katere mi nismo imeli, srečo, da sliši v vseh šolah našo besedo, niti do tega ni, da bi se temeljito naučila slovenskega jezika in ga meša in mrcvari tako, da bi človek moral obupati. Površno in lahkomišljeno je pobrala vse, kar je najslabšega našla v našem Časništvu in bogsigavedi še kje.
Toda duševnost znatnega dela naše mladine je še obupnejša, ne zanima je niti politika, ne briga se za kulturna vprašanja, ne za gospodarstvo, socijalne probleme itd. V časnikih bere samo športno rubriko in kvečjemu še nesreče in pi-kanterije zadnje strani. Celo v sokolskih vrstah ni naraščaja, ki bi se hotel idejno udejstvovati in vršiti apostolsko nalo-Ko širjenja miselnega dela. Le zelo redke so častne izjeme, toda te, žal, samo Potrjujejo pravilo. Vse ostalo je zamašila gola telesna materijalnost športa. Razvijanje in krepljenje telesa, kult robustne moči in spretnosti, to je skoraj *dini in najvišji današnji ideal- Človek »a je iz telesa in duše in popoln je lahko samo tedaj, če sta oba dela močna in Jazvita. Vsa telesna popolnost in razvi-°s.t je kakor lepa posoda brez vsebine.
Zadnje ure maršala Joffra
PO PETURNI AGONIJI PRIŠEL MARŠAL SNOČI ZOPET K ZAVESTI. NJEGOVO STANJE JE BREZUPNO.
PARIZ, 30. decembra. Zdravstveno stanje maršala Joffra, k! Je bil včeraj popoldne že v agoniji, se je zvečer nepričakovano izpremenilo. Ob 17.30 so izdali zdravniki poročilo, da le nastopila pri bolniku smrtna borba, Na veliko presenečenje pa je prišel maršal po skoro peturni agoniji zopet k zavesti, Izpregovoril je nekaj besed ter celo zavžil nekaj hrane. Bolnik tudi zopet lažje diha. Kljub
temu pa je zdravniški konzilj izgubil vsako upanje in so zdravniki trdno prepričani, da je Joffrovo stanje brezupno in da mu bijejo zadnje ure. Zadnji, s katerim ie smrtno bolni maršal govoril, je bil njegov dolgoletni osebni prijatelj in sodelavec, polkovnik generalnega štaba, Fabry. Maršalova soproga in hčerka šta neprenehoma ob postelji umirajočega.
Rumunska kmetska stranka zahteua pouratek dr. fTlania
BUKAREŠTA, 30. decembra. Vodstvo narodne kmetske stranke iz Transsilva-nije in Banata je imelo v nedeljo konferenco v Cluju in je sprejelo spomenico, v kateri zahteva čimprejšnje donešenje zakona proti oderuškim obrestim. Konferenca je tudi sklenila zahtevati, da se dr. Maniu vrne iz inozemstva in zopet prevzame vodstvo politike v državi, ker ni razloga, da bi ne bil on predsednik vlade.
Dr. Beneš o europski uniji
PRAGA, 30. dec. Ameriški listi »The Sunday Star«, »Nevv York Herald« in »Tribune« so obelodanil' razgovor svojega sotrudnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki je med drugim izjavil, da veruje v uspeh konference za razorožitev, četudi samo delni uspeh. Ne veruje tudi v možnost kake bližnje vojne, ker velika večina evropskih narodov vojne ne želi in je ne žele tudi narodne mase. Glede evropske unije je dr. Beneš izrekel svoje prepričanje, da bo v teku bodočih 50 let do unije evropskih držav prišlo in da bode potem življenje v Evropi šio svojo mirno pot, kakor v ameriški uniji. Bo to politična in gospodarska unija. Carinske meje bodo izginile, blago bo šlo po vsej Evropi svobodno, kakor v Zedinjenih državah.
flpponyi proti Bethlenu
BUDIMPEŠTA, 30- decembra. Vodja madžarske legitimistične stranke, grof Albert Apponyi, je v »Pesti Naplo« napisal članek, ki je v madžarski javnosti zbudil veliko senzacijo. Apponyi ostro kritizira vladino notranjo politiko in jo smatra za nevzdržno. Vlada hoče izvesti revizijo volilnega zakona na tak način, da bi še bolj onemogočila izraz svo-
bodne volje naroda. Apponyi poziva vse opozicijske stranke na sodelovanje. Članek je dal povod za iz;ave raznih voditeljev opozicije, ki izražajo nado, da se bodo opozicijske stranke zedinile v borbi za zrušenje Bethlenove vlade. V madžarski politični javnosti vlada prepričanje, da bo vlada na spomlad razpustila parlament in razpisala nove volitve. Ap-ponyi je šel v ostro opozicijo, ker je danes na Madžarskem najbolj popularno, voditi politiko proti grofu Bethlenu.
Za ečinstuo useh prauoslau-nih cerkua
BEOGRAD, 30. decembra. V Beogradu se mudi kot gost patrijarha Varnave Član carigrajskega pravoslavnega sinoda, pravoslavni metropolit German- Imel je že nekoliko sestankov s patrijarhom Var-navo in člani srbsko-pravoslavnega sinoda. Na teh sestankih se je razpravljalo o vprašanju, kako priti do čim najožjega kontakta med vsemi pravoslavnimi cerkvami. Povdarialo se je, da pomanjkanje edinstva pravoslavnih cerkva dobro služi drugim cerkvam, ker tako pravoslavje ne more nastopati proti drugim cerkvam kot kompaktna enota.
RIM, 30. dec. Fašistični tisk ostro napada vatikansko glasilo »Osserva-tore Romano«, češ, da nt skoro niti besede napisalo o poletu italijanskih hidroavljonov preko Atlantskega oceana. »Giornale d’ Italia« zlasti ostro napada in pravi med drugim, da je ta polet nele velik dogodek v zgodovini italijanske avijatike, ampak morda največji dogodek v zgodovini svetovne avijatike. Ves — ne samo italijanski — tisk je o noletu podrobno poročal. Samo vatikanski »Osservatore Romano« je molčal, kakor da je nekje na koncu sveta, odkoder se nikamor ne vidi. List imenuje to Dostopanje vatikanskega glasila netaktno.
Prazna je! Mi pa potrebujemo duhovno močnih in zdravih ljudi!
Šport ni naša slovenska in slovanska iznajdba: rodile so ga razmere telesno oslabelih in degeneriranih velemeščanov zapada. Tam je šport bil nujna potreba, pri nas pa je le del vzgojne metode. Slovenci in Slovani smo fizično še krepki in določeni, da ustvarimo iz sebe novo duhovno kulturo, ki je propadajoči zapad ne bo več zmogel! Ali naj naša mladina to poslanstvo naše rase zapravi? Skrajni čas je tedaj, da najde tisto pot, na katero jo kliče dolžnost jutrišnjega dne, ko bo morala sama prevzeti odgovornost za našo narodno, kulturno in politično bodočnost. Voditelji, ki ji bodo to pot pokazali pa morajo iziti iz njenih
lastnih vrst in biti morajo dovolj močni, da bodo iz starega in novega lahko ustvarili sintezo zdrave bodočnosti.
(Opomba uredništva:	Objavljamo ta
članek, dasl se ne moremo z njim v polnem obsegu strinjati. Zakaj na eni strani vemo, da se v naših mladinskih organizacijah v Mariboru in drugih krajih vrši tudi mnogo duševnega dela, ki ga široka javnost ne vidi, na drugi strani pa moramo žal tudi ugotoviti, da je mnogo organizacij, kjer si starejša generacija prisvaja nekakšen monopol na odborni-Ška mesta in ne zna ali noče mladine pritegniti v svoje vrste ter si tako vzgojiti naraščaj bodočih delavcev. To dvoje dejstev je treba resnici na ljubo ugotoviti,).
mariborsko glečaližče
Torek, 30. decembra. Zaprto.
Sreda, 31. decembra. Zaprto.
Četrtek, 1. januarja ob 15. uri »Prodana nevesta«. Kuponi. — Ob 20- uri »Grof Luksenburški«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Pondeijek, 5. januarja ob 20. uri »Življenje je lepo«. Gostovanje maribor. gledališča.
Novo leto v maribor. gledališču. Na
Novega leta dan se bosta vprizorili v mariborskem gledališču dve glasbeni predstavi: ob 15. uri se bo pela slavna Smetanova komična opera »Prodana nevesta«, ki jo dandanes pojejo po vseh svetovnih operah z največjimi uspehi ter je tudi v Mariboru bila navdušeno sprejeta. — Zvečer ob 20. url pa se bo ponovila popularna Leharjeva opereta Grof Luksenburški«, ki je letos na novo naštudirana in inscenirana dosegla popoln uspeh.
Dva sumljiva tička v preiskovalnih zaporih.
Včeraj je mariborska policija oddala v zapore okrožnega sodišča 51letnega Jovana Popoviča, doma iz Beograda, ki ga je 17. t. m. na meji pri št. liju ustavil finančni stražnik, ker je hotel brez vseh dokumentov prekoračiti mejo v Avstrijo po necarinski poti. Ko ga je vodil na orožniško postajo, je neznanec zmečkal neki zavoj, ki ga je imel pri sebi, in ga Je odvrgel. Finančni stražnik pa je bil radoveden, kaj je v zavoju, in je našel v njem fotografske posnetke angleških funtov šterlingov, pripravljene za razvijanje. Neznanec, ki ga je orožništvo oddalo mariborski policiji, je trdil, da je hotel slike uporabiti za reklamne listke za neko galanterijsko blago, ki bi ga ob Božiču prodajal v Berlinu in okolici. Izjavil je tudi, da je Jovo Popovič. Zdi se, da je mož identičen s Popovičem, ki je bil že v Ameriki zaprt radi ponarejanja angleških funt-sterlingov, čekov in menic. Sodišče bo ugotovilo nadaljne podatke. — Danes pa je bil oddan v preiskovalne zapore okrožnega sodišča ljubljanski »trgovec na debelo« Lieberman, žid iz Rusije, ki je dobil nalog, da se mora do 31. tm. izseliti iz Jugoslavije. V soboto je možakar privozil v Maribor na avtomobilu polno raznega blaga. Na prošnjo ljubljanske policije ga je mariborska policija zadržala. Dozdevno je hotel z blagom, ki ga je glasom poročila ljubljanske policije za prilično 200 000 Din dobavil »na račun« pri raznih ljubljanskih tvrdkah, in z avtom, ki ga je tudi samo do polovice plačal, popihati preko meje. On sicer to taji in pravi, da je hotel blago v Mariboru prodati in nato plačati upnikom v Ljubljani njihove terjatve. Sodišče bo ugotovilo, v koliko so njegovi nameni bili pošteni.
Preč nouo rudarsko stauho u Rngliji?
LONDON, 30. decembra. Položaj v rudnikih južnega Walesa je postal zopet zelo kritičen. Jutri poteče delovna pogodba, sklenjena začetkom septembra. Ako ni včeraj prišlo do sporazuma na konferenci lastnikov rudnikov in rudarjev, bo težko preprečiti stavko 130.000 rudarjev v Južnem Walesu. Tudi na škotskem je položaj zelo resen in so se vršila včeraj v Glasgovu poga'anja pod predsedstvom ministra za rudarstvo Chil-vera, glede sklenitve delovne pogodbe, ker se lastniki rudnikov niso držali začasne pogodbe,
Stran &
Kam z našimi dekleti?
Stariši ugibajo, kakšno izobrazbo naj dajo dekletu in za kateri poklic ga naj pripravijo. Izbira v Mariboru ni zelo velika. Imamo dve ženski učiteljišči, iz katerih prihaja letno nad 100 učiteljic, ki pa ne dobijo več služb. Posebno nadarjena dekleta naj posečaio srednjo šolo, in potem univerzo. Koliko deklet, ki se vpišejo v prvi razred srednje šole, pa konča svoje visokošolske študije? Lahko trdimo, da največ 2 odstotka. Toda srednje šole so le priprava za univerzo ter sta ves učni načrt in tudi vzgoja v to pot usmerjena. Ravno zato pa srednja šola ne nudi tiste zaokrožene izobrazbe, ki jo rabi žena v vseh gospodarskih in socijalnih poklicih, če torej dekle nima namena iti na univerzo ali kako drugo višjo strokovno šolo, za njo poset gimnazije nima pomena. Mnogo boljšo^ izobrazbo in vzgojo daje meščanska šola.
Kaj pa potem? Dekletom, ki čutijo v sebi res voljo in zmožnost do nadaljne-ga teoretičnega šolanja, ne bo težko napraviti sprejemni izpit bodisi v učiteljišče, trgovsko akademijo ali gimnazijo. Vsa druga se pa naj posvetijo praktičnim ženskim poklicom, vsaj je teh toliko, in zelo lepih! Rabimo predvsem gospodinj, dobrih strokovno naobraženih gospodinj, ki znajo smotreno in z vso ljubfeznijo urediti in voditi svoj lastni dom, pa tudi kot poklicne gospodinje se udejstvovati v večjih podjetjih, kakor bolnicah, sanatorijih, penzijah, hotelih, kopališčih itd. Rabimo skrbstvenih sester in bolničark v raznih zavodih in tudi v privatnih hišah, rabimo vzgojiteljic, ki imajo na skrbi telesno in tudi duševno vzgojo otroka, in to za otroka v prvih letih, v šolski in tudi pošolski dobi. Take najdejo nameščenje predvsem v privatnih hišah, pa tudi v raznih internatih in socijalnih napravah. So pa tudi razni obrti, v katerih lahko dekle z uspehom razvija vsq svojo znanje in spretnost, Razven šivilj za perilo in obleke imamo še modistke, vezilje, vrtnarice, v večjih podjetjih modne risarke, grafičarke, graverke, modelarke, piparke itd. V vseh strokah, ki segajo v umetnostno obrt, so dovolj na-obražena in izšolana dekleta zelo dobrodošla. Poklicev in službe bi* bilo dovolj, nam primanjkuje le izšolanih ljudi. Naša podjetja si ne bi iskala moči izven države, če bi jih imela doma.
Da pa se lahko dekleta za te poklice temeljito pripravijo, jim je treba šol. Z veseljem pozdravljamo misel mariborskih obrtnikov, da ustanove v Mariboru dobro urejeno obrtno šolo. Saj bo gotovo upoštevala tudi želje ženskega naraščaja. V »Vesni« sta že od leta 1907 dva tečaja obrtne šole in sicer za šivanje perila in oblek. Ta tečaja se naj priklopita riovi široko zasnovani obrtni šoli, »Vesna« pa naj bo šola za vse gospodinjske poklice, kakor je že nekdo v »Večerni-ku« od 23. XII. priporočal. Triletna gospodinjska šola, Nemci jo imenujejo »Ho-here Lehranstalt fiir \virtschaftliche Frauenberufe«, se je v Avstriji in Nemčiji zelo obnesla. Za naše potrebe bi bila to najboljša šola. V prvih dveh letnikih se nudi dekletom splošna izobrazba, deloma teoretično, deloma praktično, v tretjem letniku pa se pouk že specializira. Nekateri predmeti so že skupni, sicer se pa ozira na stroke, katerim se hočejo dekleta posvetiti. Ene se posvetijo domačemu gospodinjstvu, druge gostilniškemu, ene hospitirajo v otroškem dispanzerju, v zdravstvenem domu ali bolnici, druge v otroškem vrtcu itd. Spričevala take šole so že sama na sebi dobro priporočilo pri iskanju kakoršnekoli službe, so pa tudi podlaga za nadaljno strokovno izobrazbo.
Uprašanjc črž. srednje obrtne šole v fHariboru
V pondeljek, dne 29. t. m. ob 17. uri se je vršila v mestni posvetovalnici v Mariboru pod predsedstvom načelnika splošne zveze obrtnih zadrug, g. Franca Bureša, anketa o ustanovitvi drž. sred nje obrtne šole v Mariboru, kateri so prisostvovali med drugimi tudi: mestni župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, magistratni svetnik Rodošek, člani ožjega odseka, zastopniki in zastopnice obrtništva, gostilničarstva, industrije, Slov.
\i p > ■
ženskega društva ter banska svetnika prof. dr. Pivko in Rudolf Golouh, šef Borze dela. Obrtni zadružni inšpektor g-Ignacij Založnik je podal poročilo o dosedanjem poteku akcije, na kar je sledila nad eno uro trajajoča debata, v katero so posegali skoro vsi navzoči. Vsi so soglašali v tem, da je zahtevana šola ne le nujno potrebna, temveč je ustanovitev tega zavoda tudi skrajno nujna. Posebno zastopniki mestne občine mariborske so pokazali največje zanimanje za čim prejšnjo realizacijo načrta. Mestni župan, g. dr. Juvan, je zagotovil odseku, ki ima izvršiti pripravljalna dela, vsako pomoč. Odsek je dobil nalog, da po podrobnem posvetovanju in vsestranskih informacijah izdela potreben načrt tako glede obsega in vzdrževanja zahtevane drž. srednje obrtne šole, kakor tudi glede zgradbe poslopja.
Davek na poslovni promet.
Dravska finančna direkcija objavlja uradno: Z razpisom z dne 20. decembra 1930, štev. 73.986 je finančno ministrstvo, oddelek za davke odredilo rok za predlaganje davčnih prijav za pridobnino in pavšalni davek na poslovni promet za leto 1931 v času od 5. januarja do 5. februarja 1931. Davčni zavezanci, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, so dolžni skupno prijavo o izvršenem poslovnem prometu v letu 1930 predložiti do 31. januarja 1931.
Z ozirom na novi zakon o davku na neoženjene moške morajo davčni obve-zanci v svojih prijavah za pridobnino navesti tudi, ali so samci, vdovci brez otrok ali ločenci in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij morajo, če so samci,- vdovci ali ločenci, navesti tudi, v kakšnem, razmerju so udeleženi na podjetju.
SOKOL MARIBOR-MATICA
Silvestrov veter
Prvovrsten spored. Radio. Ples
Vstopnina r predptodaji 15 Din, zvečer 20 Din
UNION	UNION
Ne iščite službe s pomočjo brezvestnih posredovalnic.
Iz Beograda nam piše prijatelj našega ilsta: Mlad Mariborčan je stopil v. Pismeno zvezo s posredovalnico »Jadran« v Beogradu radi službe. Dobil je takoj odgovor, da naj pošlje Din 100, pa mu bodo službo poskrbeli. On je to tudi storil, nakar mu je posredovalnica poslala naslov nekega večjega hotela v Beogradu, kamor naj se pismeno obrne. Toda kljub priporočenemu pismu sploh ni dobil odgovora. Zato se je ponovno obrnil na posredovalnico »Jadran«, ki pa je odgovorila, da direkcija hotela sploh ni prejela pisma, obenem pa mu je tudi javila, da ima na razpolago v neki boljši gostilni službo sluge, a je potrebna kavcija Din 1500. Mariborčan je prišel nato v Beograd in se javil v posredovalnici. Tamkaj so takoj pozvali nekega gospoda, češ, da ga dobro poznajo in da ima dva obrata. Tuji gospod se je izrazil takoj pripravljenega, da sprejme Slovenca v službo, zahteval pa je, da položi pred nastopom službe kavcijo 1500 Din. Tudi lastnik posredovalnice je pripomnil, da se lahko izplača kavcija brez skrbi. Nato je bila spisana pogodba, da bo delodajalec plačal našemu človeku 500 Din mesečno in mu dal tudi hrano in stanovanje. Mladenič je takoj nato položil kavcijo, posredovalnici pa je mora! vnovič plačati 100 Din. Tujec je potem Mariborčana odvedel v neko nezdravo stanovanje, češ da pride zvečer po njega, da ga odpelje v službo. Tamkaj je naš siromak prebil cela dva dni in med tem zvedel, da njegov »delodajalec« nima nobenega podjetja in da je sploh človek brez imetja. Čisto slučajno se je s pomočjo drugih ljudi le posrečilo brezvestneža zasačiti in izročiti policiji. Kavcijo je seveda med tem že zapil, naš siromašni mladenič pa je ostal za božične praznike brez vsakih sredstev na cesti. Zato še enkrat ponavljam:	Rojaki, ne
nasedajte raznim brezvestnim posredovalnicam, .ki stremijo samo po denarju 1
Redni občni zbor podružnice SPD v Mariboru
se bo vršil dne 13. januarja ob 19.30 v restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Podružnični odbor vabi vse planince in planinke, da se občnega zbcra udeleže v čim večjem številu.
Ceneno meso.
Jutri, v sredo od 8. naprej, se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 300 kg govejega mesa 1 kg a Din 10. Prodaja samo na konsu-mente po 2 kg.
Pred angleškim dvorom.
Povodom svojega gostovanja v Angliji je zbor donskih kozakov pel v Albert-hall-u pred 10.000 poslušalci, med katerimi je bil ves angleški dvor s kraljem in kraljico na čelu. Poleg velike kneginje Ksenije in polnoštevilne kraljevske rodbine je prisostvovalo koncertu najvišje angleško plemstvo. Poročilo izrecno omenja, da sta suverena živahno ploskala zboru. Mariborski koncert tega slavnega zbora bo, kakor znano, v sredo, dne 7. januarja. Zasigurajte si takoj vstopnico.
SREČNO NOVO LETO
želi vsem
I. BABIČ, Gosposka ul 24.
Glasbena Matica v Mariboru
ima svojo prihodnjo vajo dne 2. januarja ob običajni uri.
Nesreča pri sankanju.
Davi si je devetletni sin železničarja, Matija Pondeljač, v Radvanju pri sankanju zlomil levo nogo. Ponesrečenca so na odredbo zdravnika odpeljali takoj v splošno bolnico,
Mlad potepuh.
Pravi nepridiprav je komaj lOletni F. R., stanujoč pri svojih stariših v Jezdar-ski ulici 8. Že nekajkrat je pobegnil od doma in se klatil na okrog. Sedaj se tudi zime ni ustrašil, pa se že tretji dan ni prikazal od nikoder. Stariši so o njego-! vem izginotju obvestili policijo in orož-aištvo. Kdor bi o dečku vedel kake podatke, naj jih sporoči mestni policiji. Verjetno je namreč, da hoče fant prav »temeljito« izrabiti izredno dolge počitnice.
Radi bede — poskusila samomor. Včeraj si je 401etna železničarjeva žena M. S-, stanujoča v Železničarski ulici 23, v samomorilnem namenu prerezala žile na zapestju desne in leve roke. Z reševalnim avtom so jo prepeljali v bolnico, kjer so ji s hitro pomočjo rešili življenje: Motiv obupnega dejanja so bile težke materijalne skrbi.
Pri sokolskem silvestrovanju v Studencih sodeluje godba »Drava«. Sokol pa je preskrbel tako pester spored, kakor še za nobeno dosedanje Silvestrovo. Tudi za ta večer so uvedene družinske vstopnice. Začetek točno ob 20. uri, konec pa v prihodnjem letu.
Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Naša severna meja ne spi, ampak zvesta čuva svoje najsvetejše. Merodajni faktorji. delajo kar je v njihovi moči in dosezajo prav lepe uspehe, kar kažeta zlasti slavnostni proslavi 1- decembra in 17. decembra. Obe prireditvi je uprizoril Sokol s sodelovanjem šolske mladine. 1. december je otvoril slavnostni govor učitelja Cvetka, nakar je sledila igrica sokolsko-šolske mladine »Šivilja Klara«, ki je v splošnem dobro uspela, za kar si je pridobila zaslug tudi gdč. Kotnikova in ostalo učiteljstvo. Nato so še otroci zapeli več domorodnih pesmi pod vodstvom Radovana Cvetka. Tudi 17. december se je proslavil na slovesen način. — Narod dela in stremi za svoj lastni blagor. Le tako naprej, da rešite svojo čast in pokažete sosedom svojo dušo! Razkrijte jim svoje srce, ki ni zmožno izdajstva, ampak gori za narodno stvar.
Silvestrovo s
koncertom
v kavarni „Rotovi“
Policijski ples
priredi društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru dne 24. januarja v vseh prostorih dvorane »Union« na Aleksandrovi cesti 3 pod pokroviteljstvom predstojnika mestne policije, g. upravnika Keršovana Vekoslava. Ker je namenjen čisti dobiček v prid vdovam in sirotam, se naprošajo ostala društva, da tega dne ne prirejajo zabav.
v M a r i o o r u, dne od. AU. lyc>u.
‘riir ”\frarifaarii i -n in
EINO
=^= Graf sRIr s=====
Nepreklicno danes zadnji dan: »S ! n belih Dianin«. Sijajen film. Vse predstave do danes razprodane.
V	siedo na Silvester: 100% nemška zvočna opereta v naravnih barvah: »J A Z Z - K R A L J«.
T7s=^==g Union: .....................
Nepreklicno danes zadnji dan najlepša opereta v filmu:
LJUBAVNA PARADA.
Vsakdo naj si ogleda ta film!
Predstav# t obeh kinih ob delavnikih ob 17	19. 21. uri: ob nedeliah
in praznikih ob 15.. 17.. 10 in 21. nri Predprodaia dnevno: od 10. do 12.
nra na biaeaini. XXVI
APOLO KINO
V	sredo 31. .decembra 1930 in Četrtek 1. januarja 1931: DOUGLAS FAIRBANKS - ZORRO.
Kino .PlflNtt1 Studenci.
V	četrtek 1. in petek 2. januarja 1931:
„Ob zori"
Eden najboljših nemih filmov. V glavnih vlogah Janet Gaynor in Georg 0’Brien. Predstave ob delavnikih ob 20. (8.) uri, ob nedeljah in praznikih v 16. (4.), X19 (y*7.) in >«21. (*9.) uri. Modema godba.
Sokol - Hoče
priredi na Silvestrovo v Sokolskem domu družabni večer s telovadnimi in ra-jalnimi nastopi članov in članic, igroka-zi in šaljivimi prizori, petjem itd. Vsi ste iskreno vabljeni!
Silvestrovanje v Mariborski koči.
Zvesti svoji stari navadi, bodo naši vrli planinci in smučarji tudi letošnji Silvestrov večer slavili v Mariborski koči, kjer se jim bo nudila prav neprisiljena planinska zabava z zelo pestrim in šaljivim sporedom. Preskrbljeno je tudi za prvovrstna okrepčila, saj bo naša skrbna oskrbnica Mara priredila ravno za ta večer domač »praznik«-furež, s katerim bo zadovoljila še tako razvajene gurmane. Tudi za gašenje neizogibne žeje je preskrbljeno z najboljšimi »gasilnimi sredstvi«. Vabljeni ste vsi prijatelji prekrasne zimske narave in neprisiljenega planinskega veselja. Najbolj priporočljiv je dostop iz Hoč, vendar je pa tudi pot preko Sv. Bolfenka dobro izhojena.
Društvo jugoslovanskih akademikov * Mariboru.
Danes 30. t. m. se vrši ob 20. uri zve* čer sestanek celokupnega članstva v društveni sobi v Narodnem domu. Ceni-dame častnega damskega komiteja vljudno vabimo na drugi sestanek v lovski sobi hotela »Orel« v petek 2. januarja ob 17. uri. — Pripravljalni odbor.
TRENCHCOAT1, površniki, hubertusplašči, usnjeni jopiči 300 vrst krzna, piiši, snežni čevlji, sne* žni škornji, galoše, kakor tudi vse «** nufakturno blago na obroke. ORNI«* Maribor, Koroška cesta 9._______________XUj;
Samci in male obiteijl
jedo poceni in dobro le v javni kuhinji Slomškovem trgu 6. —
Nova gostilna v Sv. Martinu pri Vuf* ber*a.
Opozarjamo na današnji oglas o otv^ ritvi gostilne Kostanjšek dne 4. januarJ2-Pevski zbor »Drave«	,
priredi Silvestrov večer s plesom, Ve;' jem itd. v dvorani gostilne ligo (Pr®£ Gačnik) v Studencih.	38
Hotel Orel.
Na Silvestrov večer v vseh restavr cijskih prostorih godba. Nastopi del 8' dališkega pevskega zbora. Terasna K ' varna vso noč odprta, dostop z lom. Izborna kuhinja, izvrstna ljutot11® * ska vina domačega pridelka, kakor r bizeljčan, dalmatinec in proseko. & »Enakost« v Studencih .fl priredi Silvestrov večer pri g. $PU%Q (prej Senica) v Studencih. Spored pester,
V iVi a i i b 0 i u, uue 36. žvii. Ivo J.	‘	!	»'
Nemci izumiralo .. .
ČRNI IZGLEDI NEMŠKEGA STATISTIČNEGA URADA. — L. 2000 BO IMELA NEMČIJA MANJ PREBIVALCEV KAKOR SEDAJ.
Nemški državni statistični urad je 'zdal knjigo, v kateri so opisane tudi možnosti razvoja nemškega prebivalstva do leta 2000. Pričakovanja niso najmanj rožnata. V najugodnejšem slučaju bo dosegla Nemčija 1. 1960. lajvišje število prebivalstva. Sedaj ma ta velika severna evropska republika 64 milijonov prebivalcev. Po računih nemškega državnega statističnega urada bo narastlo prebivalstvo Nemčije do leta 1960. na okroglo 10 milijonov prebivalcev. V nadalinih 10 letih, to je do leta 2000., pa bo prebivalstvo Nemčije padlo in doseglo sopet 66 milijonov in še to samo v najugodnejšem slučaju.
Nemški državni statistični urad pa pbjavlja obenem še eno domnevo, ki je celo manj ugodna- Po tej domnevi bo dosegla Nemčija najvišje število •prebivalstva že leta 1945.. in sicer 68 milijonov, do leta 2000. pa bo zopet padlo na 64 milijonov, v najslabšem primeru celo na 47 milijonov.
Vsi ti podatki temelje na podlagi današnjih ljudskih razmer v Nemčiji.
V	Nemčiji je dandanes namreč mnogo manj otrok kakor nred voino. Vrh tega je sedanji rod. ki je zrastel po veliki svetovni vojni, fizično mnogo slabši od nrermjega in dosežejo ljudje tudi manjšo žjvljensko starost. Po rakunih statističnega Tirada se bo šele v letih 1970—1980. procent starcev močno dvignil. Dosegel bo 10 odstotkov celokupnega prebivalstva, kar bo Tj.pflcfnV-li->1o vel;1ro ribrempmtpv dr-
?avnih financ, ki bo morala drža-
Cehoslouaki u Sibiriji
V	Sibiriji je več češkoslovaških kolonij: v bližini mesta Temira (uralska oblast), v Borodinki. v bližini Omska v Novem gradu, v Sosnovcu, Mitlu-ši h Ditlovu (Tomska gubernija), ter v Muli Talci in Kemčugi (jenisejska gubernija). Na Daljnem vzhodu živi v usurijskem kraju 20 češkoslovaških rodbin v češko-nemški naselbini Nova vas. Po svetovni vojni je 1. 1920. nastala češka naselbina Slavjanska v lužnem delu primorske oblasti, kakih 83 km na jug od japonskega morja-Ta kolonija je bila ustanovljena na komunističnih načelih: skupna kuhinja, skupno delo, delitev skupnega do bička. V koloniji so bili ljudje z akademsko izobrazbo, nriprosti rokodelci in tudi ljudje brez gotovega poklica — in vsak je seveda hotel gospodariti po svoje. Že po nekaj tednih so se prebudili iz komunističnega nav dušenja in — tekom enega leta je bila komunistična kolonija likvidirana. Del kolonistov se je odpeljal v domovino, le mal del je ostal tam in si ustvaril novo eksistenco na — nekomunistični podlagi.
Tudi mnogi češkoslovaški delavci so na podlagi naukov komunističnih brošur in časopisov videli svoj edini spas v sovjetski Rusiji. Odšli so tja, iskat pravičnost, hoteli so na svoje oči videti državo siromaštva celega sveta, v kateri ima — glasom komunističnih časopisov — besedo vsak človek, ki pošteno služi svoj košček kruha. Ustanovili so »Kladenskajo komuno« na Kavkazu, »Reflektor-ko-muno« v Saratovski guberniji (občina Mihljovka) in »Datenhelpo-komu-no« v Karakirgiški oblasti v Pišpeku. A že čez nekaj let so se ti kolonisti vrnili na Češkoslovaško, revnejši na denarju, a bogatejši na izkušnji, da se revnemu delavcu najslabše godi v državi »delavcev, kmetov in vojakov«. Svetovna vojna in povojne razmere v Rusiji so češkoslovaške v< T-ke, ki so že dolgo tam bili nastanjeni, pripravile ob vse sadove dolgoletnega truda. Sovjetska vlada je popolnoma zaustavila razvoj gospodarske-
novanj. Statistični urad računa, da bo vsota 2200 milijonov mark. ki se bo uporabila v letih 1928.—1935. za grad njo novih stanovanj, zadostovala potem za celo stoletje. Število novih družin, katerim bo treba zgraditi nova stanovanja ter znaša sedaj 300.000 na leto. bo padlo do leta 1940. na 70 tisoč družin. Po letu 1960. pa sploh ne bo treba več graditi nova stanovanja, temveč bodo zadostovala tedanja, za katere bodo izdatki samo za vzdrževanje in obnovo.
Zanimivi so tudi podatki statističnega urada glede usode nemških mladenk. ki sedaj zelo težko dobe moža. Njihov položaj bo namreč okrog leta 1960- mnogo ugodnejši, kakor je sedaj. Sedaj je v Nemčiji za dva milijona žensk preveč. Te ne bodo nikdar uživale sladkosti družinskega življenja. ker ne bodo dobile zakonskih mož. Ker pa se bodo moške generacije. ki so sodelovale v svetovni vojni, kmalu postarale, bo stremel potem pravec odnosa jev med moškimi in žen skami vedno bolj k ravnotežju, tako da bo nastala končno celo majhna številčna premoč moških in bo cena žensk torej poskočila. Po podatkih statističnega urada bo leta 1950. prišlo v Nemčiji na 1000 moških samo 980 žensk, dočim so sedanje razmere čisto drugačne: na 1000 predstavnikov močnega spola, pride namreč 1135 zastopnikov »slabega« spola.
StatMični urad se onira pri svojih računih na dejstvo, da je starost moških povprečno večja kako pri ženskah. Iz fpcra sledi, da se bodo v doglednem času poročne razmere za mnsko mladino v Nemčiii znatno iz-
ga življenja češkoslovaških naseljencev, dasi se ti niso prav nič vtikali v notranje zadeve Rusije. Industrijska podjetja so jim razlastili. Ista usoda je zadela pivovarne v Ukrajini, ki so bile do revolucije skoro vse v rokah Čehoslovakov. Kdor noče postati član kolektivnega gospodarstva, ga denor-tirajo na sever do Arhangelska, Tam delajo danes mnogi Cehoslovaki v gozdovih brez vsake plače, samo za slabo in nezadostno hrano ali pa so obsojeni v molk v zatohlih ječah na otokih Belega morja — v večnem snegu in ledu.
Statistika židovstva v Jugoslaviji.
Dne 26. tm. je v Beogradu bil zaključen kongres židovskih verskih občin v Jugoslaviji, ki je trajal dva dni-Na kongresu je bilo ugotovljeno, da so v Jugoslaviji danes 73.703 Židi, od teh 12.315 v Zagrebu. 4.348 v Osijeku, 1400 v Varaždinu, 400 v Karlovcu, 700 v Brodu na Savi, 503 v Belova-ru. 7216 v Sarajevu, 8389 v Beogradu. 3S70 v Bitolju. 2730 v Skoplju. 5060 v Subotici. 3764 v Novem Sadu itd. Za predsednika Zveze židovskih verskih občin je bil izvoljen dr. Hu-gon Spitzer iz Beograda.
Bolgarska šola v Budimpešti.
Bolgarska kolonija v Budimpešti je kupila parcelo, na koji bo zgradila svojo lastno bolgarsko šolo s pomočjo bolgarske vlade. Dvoljenje je že dobila. Poleg šole bo tudi cerkev. To bo druga manjšinska šola v Budimpešti (eno imajo Nemci). Značilno pa je, da madžarska vlada, ki je dovolila nemško in sedaj bolgarsko šolo, stalno odbija prošnje za otvoritev češkoslovaške manjšinske šole v Budimpešti.
Odkritje zlatih rovov.
Iz Johannesburga v Afriki javljajo, da so tam zadeli na največje in naj-bogatejše zlate rove tekom zadnjih desetletij. Po dolgolfetnem iskanju so našli tudi star, današnji generaciji neznan rov, ki ima zlata v nesluteni množini.
■ * ‘
mmmmmmmma
Uažno za delodajalce
Davčna uprava v Mariboru opozarja, da so dolžni privatni službodajalci od 1. januarja 1931 naprej pobirati tudi davek za samce. Temu davku so podvrženi vsi neporočeni moški, vdovci brez zakonskih otrok in vsi sodno ločeni, če nimajo zakonskih otrok, odnosno, če jim ni treba skrbeti za ženo in otroke. Vsi ti plačujejo ta davek, če so s 1. januarjem 193,1 dovršili 30, ali pa niso bili tega dne starejši, kakor 60 let in ako stanujejo v mestih, mestecih in krajih s sedežem sreza ali pa jim je tamkaj predpisan davek. Oproščeni pa so tega davka vsi oni, katerim je po cerkvenih predpisih zabra-njeno se poročiti ali pa ponovno sklepati zakon, potem aktivni vojaki, podčastniki in nižji oficiri, obsojenci za čas od-služenja kazni, inozemci, nadalje osebe, ki so po zakonu nesposobne za opravljanje svojega imetja, popolni invalidi in uslužbenci z mesečnimi prejemki pod Din 2500.—. Ta davek znaša pri osebah od 30 do 35 let starosti 50% davka po čl. 95 in 96 zakona o neposrednih davkih, nad 35 do 40 let 40%, nad 40 do 50 let 25% in nad 50 do 60 let pa 10%.
Ta davek se plačuje samo v gotovini in ne z davčnimi markicami in veljajo za istega v ostalem vsi predpisi o usluž-bensikem davku.
Nadalje se še opozarja, da so v smislu pravilnika k čl. 100 zakona o neposrednih davkih primorani vsi oni službodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v markicah, predložiti svoje davčne knjižice za uslužbenski davek najpozneje do 31. januarja 1931 pri davčni upravi soba št. 10 v pregled.
Nasprotno pa se morajo vsi oni delodajalci, ki niso zavezani pobirati davka v znamkah in imajo povprečno preko 20 nastavljencev, prijaviti do 25. januarja 1931 davčni upravi, da se jih vpiše v knjigo delodajalcev, ki izročajo uslužbenski davek v denarju. Če tega ne storijo v gornjem roku, se jim predpiše najvišja kazen po čl. 138 prej omenjenega zakona.
Nemci u dueh taborih rači romana „Na zapadu nič naurga“
Predlanskim je vojni roman Nemca Remarqueja »Na zapadu nič novega« naravnost poplavil Evropo in bil kar h kratu preveden v vse evropske jezike. Tudi v srbohrvaščini smo dobili kar dva prevoda tega romana. Lansko leto je začelo zanimanje za ta roman pojemati. V tem pa so napravili v Ameriki iz romana film, radi katerega bi se skoro Nemčija v temeljih zamajala. Šovinistični krogi niso dopustili izvajanje tega filma. Pravkar so dvignili boj proti temu filmu še v Avstriji, ker je tudi dunajska vlada priporočila deželnim vladam, da zabranijo ta film. češ. da škoduje ugledu nemškega naroda. Nasprotniki zonet silno hvalijo roman in očitajo šovinistom, da se branijo tega filma le radi tega, ker ga ni izdelalo nemško nacijonalno filmsko podjetje. Vsekakor pa je ta roman tako zanimiv. da bi ga moral poznati vsak, ki čita dobre knjige. Tudi »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu ima to aktualno knjigo ki so jo v letošnji literar-
.* ud i
Sokolstvo
Sokolsko društvo v Krčevini - Košakih na obzorju...
Učiteljstvo krčevinske šole je povabilo na nedeljo 28. t. m. ob 10. uri v šolo vplivne občane iz Krčevine in Košakov (Lajteršperka) na sestanek v svrho, da se izvrše predpogoji oziroma priprave za ustanovitev društva Sokola kraljevine Jugoslavije za okrožje obeh imenovanih občin. Prisotni — 20 po številu — so soglasno z navdušenjem sklenili, da se naj čimprej ustanovi sokolsko društvo, ki bo sprejelo pod svoj prapor deco, naraščaj in odrastle člane ter dalo zlasti mladini priliko za telesni in duševni razvoj v narodno-državnem pravcu. — Sestavil se je pripravljalni odbor, ki mu predseduje šol. upravitelj g. Cvetko, Člani pa so: Andrejčič, Bratoš, Cerinšek, Eferl, Hrovatin, Janžekovič, Kosar, Košenina, Lorber, Majhen, Peklar, Rajšp, Ribarič Slava, Ribarič Stana, Schalda in ga Scfnvarz- Navedeni so se pfecej na sestanku vpisali kot člani bodočega društva. Vsak od njih prejme polo, na katero bo nabiral člane med svojimi sosedi in znanci. S telovadbo dece in naraščaja se bo pričelo takoj, čim bo pripravljalni odbor dobil na razpolago telovadnico na bližnjem državnem zavodu, kar upravičeno pričakuje. Ustanovni občni zbor se priredi, brž ko bodo izvršene vse predpriprave, kar se bo — upamo — zgodilo tekom 1—2 mesecev. Vabimo p. n. občinstvo, da pristopa k Sokolu v kar največjem številu. — Na tem sestanku se je izrazila med drugim tudi upravičena želja, naj bi se novi naziv občine Lajters-berg odobril In naročil čimprej že tudi oblastveno. Pripominjamo pa, da se naj občina nazivlje »Košaki«, no pa Košake, ker ni za krajevno ime ženskega spola niti stvarnega niti slovniškega razloga.
;	Šport
Male športne vesti.
Smuški klub Bohinj priredi dne 6. januarja smuško tekmo na 30 km. Prijavnino 10 Din sprejema klub. Tekmujejo samo verificirani člani JZSS.
Švedska smuška zveza ima vpisanih po zadnjem seznamu preko 93.000 članov, ki so združeni v 772 klubih.
Letošnje evropsko prvenstvo v hockeyu na ledu se bo vršilo februarja v Kriynici (Poljska).
Za udeležbo na olimpijadi v Los Angelesu so stavili Nemci v proračun za posameznike 3000 mark, t. j. ca 41.000 Din. Finci pa so proračunali stroške na Din 55.000.
Dolgoletni trener Jug. zimskošportnega saveza, inž. Hanssen, je imenovan šefinženjerjem pri mestni gradbeni direkciji v Kongsbergu na Norveškem, vsled česar letos ne more prevzeti trenerskega mesta pri Savezu. Hanssen se pogaja sedaj v Saveznem imenu z nekaterimi drugimi smučarji, ki bi prišli v poštev ter je upanje, da pride novi trener že začetkom januarja v Jugoslavijo.
Silvestrovo na Pohorju.
Zimskošportni odsek ISSK Maribora priredi tudi letos skupno s planinci in smučarji iz Ruš Silvestrov večer na Ruški koči. Vabljeni vsi planinci in smučar-
ni anketi številni odlični češki inteli-genti še vedno označili kot najboljšo, ki so jo čitali preteklo leto. Izposojevalci »Ljudske knjižnice« lahko dobe ta roman v nemškem izvirniku, kakor tudi v srbohrvatskem prevodu-
Navdušen sprejem češkega zvočnega filma.
Te dni so predvajali v Pragi nov češki zvočni filrrj »Fidlovačka«, katerega se j? udeležil tudi prezident Masaryk, zunanji minister dr. Beneš. predsednik vlade, parlamenta, praški župan in nešteto drugih odličnih osebnosti praškega javnega življenja. Film je dosegel krasen uspeh. Ko je prišla med izvajanjem na vrsto pesem »Kje dom je moj«, je prvi vstal prezident Masaryk in vsa dvorana je začela navdušeno ploskati. Film je dosegel popoln uspeh in bi bilo le želeti, da bi ga čim preje, kot tudi ostale češke zvočne filme, slišali tudi v Jugoslaviji, ki je doslej preplavljena s često silno tendenčnimi nemškimi zvočnimi filmi.
ji!
Mariborski smučarski klub.
priredi Silvestrov večer v koči na Pesku. Vabljeni so vsi smučarji!
Še en zabranjen film v Nemčiji.
Nemška cenzura je zabranila tudi film Riharda Oswalda »1914 — streli v Sarajevu«, češ da se z njim škoduje ugledu nemške države, ker se tendencijozno slika Nemčijo, da je kriva svetovne vojne.
Prepovedano praznovanie božiča v Rusiji.
Sovjetske oblasti so zabranile vsakršno proslavo božiča. Zdbranjeno je celo dajanje daril. Ob božičnih dneh bodo po ceii sovjetski Rusiji prirejena predavanja v svrho protiverske propagande. Samo inozemcem je v Moskvi dovoljeno., da se zbero v Grandhotelu in proslave božič.
plačevati atarostve no1''■"‘"'inv Ta zredna in za^acna obremenitev izdat <nv za sociialno zavarovanje pa bo .ihlažrma z znatnim zmanišaniem dr-
boli"ale in bedo morda celo usrodnej-
i n /j fj' i i n • 11 .i tj i'	.	•	i	—	-	v	...	•	-	-.....— ~
favnih izdatkov za gradnjo novih sta- < še kakor so bile pred vojno.
mt
M« Zevacctf*
V senci jezuita
Zgodovinski roman.	3i
Smeh je prva lastnost človekova! Tako pravi mojster Rable, velik učenjak, doktor vseh človeških ved, ki bi mogel poučiti marsikaterega izmed najprebrisa-nejših vedcev. Kaj je hotel reči s tem? Mislim, da se je hotel ponorčevati nad svetom... Smeh! Smehljati se! Bogme, reči je lahko, storiti pa težje. Smejati se! Prokleto rad bi se smejal! Toda srce mi je strto in duša bolna... Ljubezen? Beseda! Prijateljstvo? Beseda! Hotel sem videti, kaj tiči v njiju, pa nisem našel ničesar. Drago me je stal ta poizkus, bogme! Nikdar nisem prej okusil bolesti, ki bi stisnila človeka tako strašno za srce in grlo. Lantne je bil moj brat. Na njegovo znamenje bi se bil dal ubiti brez vprašanja in brez pojasnjevanja, samo če bi rekel: Manfred, treba je, da ti pogineš, pa bom jaz srečen! Da, da! Bil je moj brat! Tako se mi je vsaj hvalil. In jaz sem mu verjel. Zdaj pa se ponudi huda nevarnost. Pokličem brata na pomoč, in on mi odgovori: — Ne morem, imam opravka drugod. — Videl sem dekle, pogledal sem jo, zdi se, da je pogledala tudi ona mene. Grom in pekel, zdi se mi! Kako bi jo bil vzljubil, da me ni pogledala s tistimi sladkimi očmi! Toda to je bilo samo v uieno zabavo! Kajpak! Mlado dekle, ki živi v samoti in se gotovo dolgočasi, potrebuje raztresenja po njeni volji. Mimo pride človek, ki se ji je pripravljen dati v last. Kaj hoče storiti drugega v svojo zabavo, kakor sprejeti njegovo srce in si napraviti iz njega igračo.
Pa se oglasi kralj! Kralju je treba samo reči: »Pojdi z mano!« in dekle gre z njim! To je čudovito!
A še bolj čudovita je moja blaznost. In kaj bo zdaj z mano? Hm! Ostane mi še ta izhod, da se dam ubiti. Niti mojster Rable, kakor je vsegaveden. ne bi našel drugačnega izhoda. Naj se zgodi tako! Toda, pri rogovih Satanovih, napravim si lep pogreb v številni in odlični družbi. Ali se bo jutri smejal Pariz! Veselica v Luvru mora postati dogodek, ki bodo govorili o njem; in to pot bo imel mojster Rable prav, ko trdi, da se je treba smejatj!«
Opasal si je meč in odšel iz krčme.
Deževalo je; toda on ni zapazil tega...
Pol ure nato je bil pred Luvrom.
Kako je stopil vanj?
Kako se mu je posrečilo priti neovirano mimo številnih straž?
Niti on sam se ni mogel spomniti tega, ko so ga izpraševali pozneje. Čutil je samo,- da je šel izprva na ulici v dežju in črni temi, skozi ogromno mrgolenje naroda, ki se je bil nagnetel občudovat zidovje, za katerim se je bil zabaval kralj; nato je zdajci zadobil vtis drugega vrveža, lesketajočega se v plamenu sveč, v mlačnem ozračju ogromne dvorane.
Prav verjetno je, da so ga smatrale straže za kakega tujega plemiča, povabljenega na veselico. Saj je
V	F C F 17 T K TifTt-a
bil videti tako žlahten in ponosen; z visokomerno eleganco je nosil lep kostum od črnega baržuna, ki ga je krasila belina nabranega ovratnika.
Kakor hitro je stopil v dvorano, je Manfred zagledal kralja in Žileto.
Šel je naravnost proti njima.
Žileta je takrat ravno poslušala Monklarjevo povest, kako je zaklenil Manfreda v Monkofonsko mrtvašnico.
Manfred je vstopil ravno med pripovestjo.
Videl je deklico, ki se je vzravnala kakor sveča...
Videl je njene oči, njene sladke nežne oči, ki so se uprle vanj z izrazom brezkončne radosti...
In nič več ni mogel premagovati svojega srca...
Zakaj hinavščina tega pogleda se mu je zdela oči-vidna.
Treba je omeniti, da Manfred in Žileta, razen tistih par besed na poti od Trohoarja do Doletove hiše, nista nikdar govorila drug z drugim. Toda zaljubljeni imajo svoj posebni jezik, ki jim omogočuje povedati drug drugemu vse brez glasov in brez besed. Priznavajo si ljubezen, razodevajo svoja nežna čustva in uničijo drug drugega z ljubosumnimi očitki, ne da bi morala posredovati govorica.
Globokemu, iskrenemu vzkliku, ki ga je čital Manfred v dekličnih očeh, je odgovoril s pogledom, ki je mislil, da ga je napolnil z zaničevanjem in sovraštvom, pa je bil v resnici le poln bolečine...
Stopil je pred kralja.
Bralec ve, kako smelo in srdito je nagovoril kralja in kako zaničljivo in žaljivo je pozdravil Žileto.
Stoječ, bled od gneva in besnosti, je dai Franc I. znamenje svojim plemičem.
To znamenje je pomenilo:
»Vzemite tega moža! Izročam Vam ga! Ubijte ga v svojo zabavo!«
Ob kraljevem znamenju, ki so ga spremljale hripave in drhteče besede, se je začelo grozovito vrvenje v množici dvorjanov.
Iztegnilo se je nešteto rok, da bi prijele predrz-neža za vrat.
Sleherni je hotel, da bi videl kralj njegove zasluge pri umoru, ki se je pripravljal!
Vstalo je zlovešče kričanje. Zenske so bežale, vriskaje od groze? Žileta pa, zamirajoča od bolečine in uničena od sramote, je padla svojim ženskam v naročje.
»Dajte razbojnika! Ubijte ga! Smrt mu!«
»Nazaj psi!« je zagrmel Manfred.
Še tisti trenutek, preden se je popolnoma sklenil krog okoli njega, je potegnil svoj svetli raplr, zapodil se med nje s povešeno glavo in se umaknil ter naslonil v kot.
Ljuto vrvenje je orilo po dvorani...
Dvesto mečev se je bliskalo v luči veseličnih sveč. Že so suvali proti Manfredu, kar mu je bilo bližjih; od hipa do hipa se je slišalo suho pokanje zlomljenega jekla: bili so drobni paradni meči, ki so se drobili pod bičanjem rapirja, vihtenega v vrtoglavem krogomahu. Tekla je kri... kaos klicev se je zliva! pod stropom
V m a r t n o r ti. ene ,10. xir.
dvorane v čuden hrup, nenavaden v teh prostorih.
»Ubijte ga!« je rjul Franc I. v pijanem gnevu.
Pred Manfredom je ležalo že pet plemenitašev ranjenih ali mrtvili. Meči so sikali zdai proti njemu od vseh strani, podobni gozdu jekel, majočemu se v tuleči burji.
Bil je ranjen na roki, na dlani in na vratu; kri mu je curljala na prsi. Baret mu je bil padel z glave. Njegovi lasje so vihrali razmršeni, oči so mu plamenele; stiskal je zobe — strašno ga je bilo pogledati, kakor merjasca, ki se brani premoči naščuvanih psov.
Ves ta prizor je trajal komaj par trenutkov...
Zdajci pa se je začul krik zmagoslavja.
Nova rana je bila podrla Manfreda na kolena. Gospod Sen-Traj, ki mu je bil najbližji, mu je meril v obraz. La Šatenjrč in Sansak pa sta mu izkušala prebosti prsi. Toda tudi še kleče se je branil v svojem kotu in odbijal napadalce.
»Končano je! Zdaj je zajet!«
»Vrzimo ga skozi okno!...«
»Ne! Ne! Ubijmo ga na mestu!...«
V	trenutku, ko so doneli ti krvoločni kriki, pa se je oglasil v sosednih dvoranah mračen trušč, hrup, podoben bobnenju groma in bučanju morja, razbijajočega se na obrežnih pečinah.
Začulo se je pokanje arkebuz...
Veselična dvorana se je napolnila z dimom.
Tuljenje, kletve, rjovenje v vseh znanih jezikih... nato ogromno teptanje nog... alarmni krik velikega profosa, ki je obvladal za trenutek razbrzdani tumult... povelja in protipovelja, ki sta jih klicala stražam gospoda De Bervje in De Mongomeri... halepartirji, ki so se usuli v dvorano v neredu, kakor vrženi nazaj... in nazadnje pravcata človeška povodenj tolpa nezaslišanih bitij v fantastičnih capah, ki so pribesnela tuleč v dvorano, vihteča dolge nože in kije ter drevile za nekakšnim orjakom, ki je nosil na mesto zastave četrt mrhovine nasajene na sulico na čelu teh čudnih bojevnikov ...
Bil je Dvor Čudežev, ki je navalil na Luver!
Dvor Čudežev — bratovščina rokovnjačev!
Gnusna množica, mrgolenje vsakojakih pokvečett-cev, tolpa razcapancev, armada strašnih vojakov v cunjah, ta brez roke, drugi brez noge, tretji grbast, četrti enook, peti golščast — štiri do pet tisoč besnežev, ki so navalili ljakor burja podobni vročičnemu snu slove-ščega Kalota; sklenjene čete, štrleče''od bleščečega jekla, poplavljajoče druga drugo in vse, kar je bilo v dvorani ...
Bil je pravcat človeški orkan.
In vse to se je bilo zbraio na ulici, med narodom...
Tam se je bilo začelo med množico nenavadno gibanje; čudne postave so begale semtertja; delale so se kolone, trgale se in sklepale iz nova svoje vrste.
In zdajci je izbruhnila nevihta.
Ciklon je zaoral nad Luvrom ...
Dve stotniji straž, postavljenih pred velikimi vrati, sta izginili kakor pometeni, razpršeni na vse vetrove.
In nepopisna tolpa je udrla po hodnikih in stopnji-cah...
Kolesarsko društvo »Poštela«,
Radvanie, vabi vse člane k družinskemu večeru, ki se bo vršil dne 31. decembra ob 20. url v klubovi dvorani. Smode, t. č. predsednik.	3867
Kam pa na Silvestrov večer?
Vsi v gostilno »Vurberg« pri starem mostu, Dravska ulica 13. Priznana pristna vina in prvovrstna kuhinja. Koncert s prosto zabavo. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 3865
Oglje,
Melovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457.
Prazno sobo,
veliko, parketlrano, v sredini mesta, elektriCna luč, oddam solidni mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi Večernlka.	3933
Din 6000
se išče na 6 mesecev, da se mesečno Din 200 in 10% od dobička za trgovsko delo proti takojšnjemu plačilu pod »mesečni obrat« na upravo lista. 3849
Abonentie,
ki želijo v novem letu cenejšo in prav dobro domačo hrano, naj se oglasijo pri A. Senica, Tattenbachova 5. 3924
Najboljša
in najcenejša dalmatinska vina, bela In črna, dobite le v prvi dalraati..3ki kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim treom.)	^	38
Premog Peklenlca
brez smradu in kamenja, malo pepela. po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499.
V vili
pri parku, Trubarjeva ulica 11/1, oddam sobo z eno ali dvema posteljama. Ravnotam se prodajo fina jabolka od 5 kg naprej. . 	3864
Pojedina klobas.
Jutri 31. decembra in na Novo leto bo v gostilni Dravograd, Smetanova ulica 54 pojedina domačih klobas. Za obilen obisk prosita gostilničarja J. in M. Nekrep.	3866
Stiha bukova drva
in cepanice, z dovozom daja Gnilšek, Razlagova
I Oddam
eno ali dve opremljeni sobi dvema osebama. Maistrova 18/1, vrata 4. 3929
Za Silvestrovo dobite v*
pri
Ferdo Greinerju
Maribor, Gosposka 2
Otvoritev
nove gostilne
v Sv. Martinu pri Vurbergu
Podpisana vljudno naznanjata slavnemu občinstvu, da otvorita v nedeljo, 4. Jan. 1931 gostilno v svoji nov! hiši. Na razpolago bodo vedno topla in mrzla jedila kakor tudi prvovrstna vina Iz raznih krajev. Za obilen obisk se priporočata
3887	Janko bi Olga Kostanjšek.
v restavraciji in kavarni
»Plzenski dvor"
A. Senica — Svetovno znana godba ,Rendrah‘
Silvestrov večer
v gostilni ,.Lovski dom“, Tezno
se bo vršil dne 31. decembra z zelo lepim sporedom. Spored je tako sestavljen, da bo prišla mladina, pa tudi starina na svoj račun. Za obilen obisk se priporoča	3868
Vilko Plohl.
fivettrovo v IndiH
je naslGv velike zabave na Silvestrovo v dekorirani kavarni »JADRAN« s pestrim programom V koncertnem delu sodelujejo člani tukajšnjega narodnega gledališča; gdična Udovičeva in g. Trbuho-v i č, za pravo indijsko razpoloženje polno smeha in šale pa bosta poskrbela naša poznana komičarja trg. Harastovič in P a n c e r. PojačenI orkester »D a 1 i-b o r«. Vstopnine ni.	3927
V moiem oddelku ostankov prodajam
snežne čevlje
za dame znamke 74 ftia* ,Wimpafsžng‘ par # JL Mili
Franc Kormann, Maribor
Gosooska ul. 3
Isdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani! predstavnik Izdajatelja tn urednik ; PRAN BRO Zn VIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna (L d, predstavnik STANKO JETELA
» Maribora.