Književnost.
733
skrbno varoval angel varih. Nekikrat ga taisti njegov prijatelj sreča na ulici pariški in hoče ga prijazno pozdraviti. „Prav žal mi je", poseže vmes grof Brancas, „toda za vas ne morem storiti ničesar; kolikrat sem vam že to povedal, ni vam torej treba iz nova me nadlegovati ter s svojim beračenjem celo na ulici me napadati. Takih lenuhov, kot ste Vi, ni mogoče prenašati!" Šele ko se vojvoda glasno zasmeje, vzbudi se grof  iz svoje raztresenosti.   Duhoviti   angleški
satirik William Hogarth je bil nekikrat povabljen na obed k prijatelju umetnikov. Hipoma sredi obeda presuČe mož svoj stol, obrne družbi hrbet in tako mirno premišljujoč presedi Četrt ure, dokler ravno tako hitro zopet ne obrne stola in mirno obeduje dalje, kakor bi vmes ne bil nič prenehal.
In, da je kdo iskal svinčnika, pa ga je držal v roci, ali pipe, pa jo je imel v ustih, to ni nič novega.
Književnost.
Slovenska književnost.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1897.
(Dalje.)
Sveti rožni venec. Poučna in naborna knjiga ^a krščansko ljudstvo. Nemški spisal dr. Jo\ef Walter, prost v Innichenu. Izdala in ^alo^ila družba sv.  Mohorja v Celovcu.   iSgy.   i2.°.   316.
—   Knjiga je jako primerna sedanji dobi, ko se pobožnost sv. rožnega venca tako zelo razširja. Ker njej podobne knjige v tolikem obsegu naše ljudstvo doslej še ni imelo, mu je tem bolje došla le-ta. — Razdeljena je v tri glavne dele: splošno razmišljevanje o sv. rožnem vencu, razlaganje po-samnih skrivnosti) njegovih in raznovrstne molitve pri službi božji, katerim je dostavl|eno kratko razlaganje „Očenaša" in „Češčena Marije" ter lanska okrožnica papeževa o svetem rožnem vencu. Na. koncu so objavljene tri najnovejše himne o svetem rožnem  vencu, mojstersko prevedene iz  latinščine.
Razmišljevanje o sv. rožnem vencu je sestavljeno jako spretno. Vsi čitatelji je bodo čitali z zanimanjem, ker je prepleteno z raznimi vzgledi iz zgodovine. Taki vzgledi bolj vlečejo nego najlepši nauki, ker ti se kmalu pozabijo, a oni ostanejo v spominu. — Razlaganje posamnih delov je  kratko, a jedrovito,  in  uprav to posebno ugaja.
—   V molitvenem delu je prav umestno, da so važnejše molitve natisnjene z debelejšimi črkami. To nareja knjigo rabljivo zlasti onim postarnim ljudem, ki sicer najrajši molijo in premišljujejo, a jih slab pogled zelo ovira. — Ponatisnila naj bi se namesto pričujoče papeževe okrožnice iz 1. 1896. rajši ona iz 1. 1893., katera je izmed vseh Leonovih rožnovenških menda najlepša in preprostemu ljudstvu najložje umljiva. Poleg treh cerkvenih himen naj bi se objavile na tem mestu tudi vse one narodne in umetne slovenske pesmi o sv. rožnem vencu, katere so ljudstvu po ljubeznivih napevih že davno znane, n. pr. : »Poglejte duše, vrtec zlati!" „Češčena cvetlica, Marija češčena !"  idr.
Jezik v vsej knjigi je precej čist, zlog pa dokaj lep in poljuden, kakor, žal, v malokaterem slovenskem molitveniku. Sploh je ta knjiga lep dar slovenskemu ljudstvu; dal Bog, da bi jo le res marljivo rabilo, potem blagovit, obilen uspeh ne izostane !                                                    J. B.
Bolgarija in Srbija. Opisal Anton Be^enšek, profesor v Plovdivu itd. Izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu i8gj. 8°. 237 str — »Prihodnje leto vam dojdejo v roke ,S r b i in Bolgari', ki se bodo brez dvoma vsem kmalu priljubili . . . Upamo, da bode vsak zavedni Slovenec segel z veseljem po tej knjigi, ki naj oživlja prijateljstvo med nami in drugimi Jugoslovani". Tako se čita v lanskem „Koledarju družbe sv. Mohorja" str. 128 v glasniku ob isti „krajepisni" knjigi namenjeni članom za družbeno leto 1897. Žal, da mene ta knjiga ni tako razveselila, kakor so mi pač že davno bili ljubi in dragi oni jugoslovanski bratje naši; pa torej moramo o njej reči s pesnikom: „Sem dolgo upal in se bal. . . Srce je prazno srečno ni." Da pa ne bi čitatelj mislil sploh neugodno o knjigi, zatrjujem že tu, da ima lepe vrline n. pr. lične slike, dva pregledna zemljevida, iz česar se vidi, da je odbor mnogo storil za delo. Tudi ni gospoda pisatelja opisovanju ničesar očitati. Kar povemo tu, ima namen, da pokažemo, kako bi se dala taka narodopisna dela še  bolje  prirediti.
Knjiga, ki je razdeljena na dvoje, razkazuje nam v prvem delu kneževino Bolgarijo str. 7 —132, a s kraljevino Srbijo nas seznanja v drugem delu str. 135—237. Ali je pisatelj ta red ukrenil z ozirom na velikost zemlje in število prebivalcev, kdo zna? Res, da smo o Bolgariji „slišali v zadnjih petnajstih letih več govoriti, kakor o kateri si bodi drugi bratski deželi" (str. 8); no vsekakor je za nas Slovence v domovini Srbija bolj »posebno zanimiva" že zato, ker je ,bliže srajca nego suknja'. Srbija je nam bližja po zemljepisni legi svoji, srbski jezik je razumljivejši od bolgarskega, in   mnogo   Srbov   biva   tudi   v   avstrijsko-ogerski