a Primorski novink A smi kongres Krščan- 11 ske demokracije v ” Neaplju se je zaključil tako, kot je pričakoval in Upal del italijanskega naprednega javnega mnenja. Tudi politični tajnik KD Moro je v svojem zaključnem govoru posredno pokazal, da ni pričakoval tolikšnega uspeha nove politične usmeritve KD, ki jo Je moral tako potrpežljivo, previdno in spretno pripravljati in jo je za sedaj le na kongresu uveljavil. Doživel je zato tudi o-®ebni uspeh: milijon šest sto tisoč glasov (okrog sedem sto tisoč glasov več kot najbolje plasirani člani novega glavnega odbora KD). Zdi se torej, da Je Moro postal nesporen voditelj Krščanske demokracije. Tako prodorna zmaga politične koncepcije levega centra ji daje še poseben Pečat. In če ne bi bilo vseh tistih nejasnosti in tudi dvoumnosti (ki jih omenja voditelj PRI Reale) bi ta koncepcija predstavljala kvalitativen ko-tak naprej tudi v primeru Fanfanija in se v določni smislu združevala s stališčem, ki ga glede sodelovanja med katoličani m socialisti zagovarja leva struja KD, zlasti tako imenovana «baza» (Grajih, Sullo, Misasi in dru-8' Ce bi torej bile for- Gronchi je začel posvetovanja Uiulacije bolj «čiste», bi Pomenil VIII. kongres morda celo idejno zgodovinski mejnik v političnem razvoju KD same, hkrati Pa tudi v razvoju povojne italijanske demokracije. Seveda ni izključeno, da bo kongres tudi dejansko imel tak pomen. V čem je novost VIII. kongresa KD? Novost ni toliko v tem, da je KD Usmerila svojo politično dejavnost v levo, ampak Predvsem v tem, da je hotela dati tej usmeritvi načelen značaj. Po Moro vi zaslugi, naj bi sodelovanje uied katoličani in socialisti ne bilo «sredstvo vladanja* (kakor pojmuje to sodelovanje desno krilo Pristašev politike levega centra) niti kot integrali-stlčno sredstvo za pridobi-vanje pristašev v delavskih vrstah (kakršno se *di, da je Fanfanijevo pojmovanje politike levega Centra), da bi čim bolj Utrdili politični in režimski monopol KD, ampak kot novo politiko KD, v kateri se sodelovanje med katoličani in socialisti srna-ira za trajno komponen-10 italijanske demokracije; sodelovanje med KD in £81 mora tudi po mnenju "t°ra, pomeniti vključitev delovnega ljudstva v demokratično upravljanje države, t Proti taki koncepciji so-delovanja med katoličani d socialisti je bila desni-KD (Scelba, Andreotti, r°hella) brez moči, kar tudi dokazala s svojim rezperspektivnim posegom kongresno diskusijo: v načelni politični debati je Ua brez argumentov, pro-1 načelom pa je skušala .jeclja vi ti ozkosrčne poli-‘Cne pomisleke (Scelba, I*Pdreotti) ali pa nepoli-‘cm versko-etični »argu-ment» (Gonella). Vlil. kongres je hkrati ^utrdil politično avtonom-„?st KD: proti politiki sodelovanja med KD in PSI *e ni ša.1 *“ noben delegat sku-• 1 sklicevati na cerkveno o»ucevan na cerkveno *erarhijo, ker se je desni-2avedala, da bi bil ta ikortUnlent> njei PreJ v jjjddo kot v korist. In tu- v to gre zasluga pred-\2®m političnemu tajniku mlfu. ki je s svojim odloč-B m stališčem še pred kon-c. s°m »prisilil* cerkvene r°ge k previdnosti. j^Uko prodorna zmaga j.‘ttičnega tajnika KD pa jjJ®da ni brez senc: te so v*ic,e do tzraza zlasti na Porednem »kongresu*, ki Sa j — llB.je vršil ves čas v zaku-JU gledališča «San Car- u * *n trajal celo dlje kot Hiclriiciiei soma •p-ngresna diskusija sama. ^*nja desnice je bila nam- UhrtV tem’ da si pri razde' »■ ™ mest v glavnem od- u.Pr KD zagotovili pozicije, ^ bl ji dopuščale čim šir-K..JUo4nosti manevriranja s;°il gn *®vega centra, predvsem het? okoliščine, da so se stotere skupine (centri-hJJ® krilo «dorotejcev» in BES* --vniki Bonomijeve drui^, organizacije) pri-Moru prej iz opor- ^“daljevanje no 2. strani) Nennijeva ocena kongresa KD Predsednik republike je včeraj sprejel Merzagoro, Leoneja, Saragata (ki predvideva rnaglo in srečno» rešitev krize) in Terracinija (ki je poudaril neustavnost sedanje vladne krize) - Desnica nadaljuje z napadi na odločitev neapeljskega kongresa (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Predsednik republike Gronchi je — po včerajšnji ostavki Fanfanijeve vlade — danes že začel posvetovanja za rešitev vladne krize. Danes popoldne je sprejel predsednika senata Merzagoro, predsednika poslanske zbornice Leoneja, voditelja PSDI Saragata in senatorja Terracinija (KPI) v svojstvu bivših predsednikov ustavodajne skupščine, v ponedeljek dopoldne bo sprejel bivše predsed- nike vlade sen. Parrija, Pello, Scelbo, popoldne pa Segnija in Tambronija ter nato še Togliattija in Sec-chio. Posvetovanja Gron-chija se bodo zaključila verjetno prihodnji torek. Po razgovoru z Gronchi-jem, je Merzagora izjavil novinarjem: «Zdi se mi, da je po glasovanju 20. januarja v poslanski zbornici in po giasovanju KD v Neaplju, malo kaj reči in ugibati glede zaključka te krize*. Leone pa je dejal, da je orisal Gronchiju položaj v parlamentu in zadnje dogodke, ki so povzročili vladno krizo, nato pa je izrazil željo, da bi naglo in srečno zaključili to krizo. Saragat je podčrtal, da običaj zahteva diskrecijo v takih primerih, dodal pa je, da novinarji morejo sami vedeti prav dobro, kaj je mogel reči, ker gre pač za stvari in stališča, ki so dozorela že pred leti in ki so našla svoj zaključek v pozitivnem političnem razvoju. Saragat je še dodal, da se kriza razvija s »kriterijem skrajnega spoštovanja ustave*, na koncu pa je izrazil prepričanje, da bo kriza kratkotrajna in da se bo zaključila na način, ki bo «v skladu z interesi delavskega razreda in italijanske demokracije*. Tena-cini pa je bil nasprotnega mnenja, kar zadeva ustavno korektnost sedanje vladne vost,, ki more napolniti celotno razdobje demokratičnega razvoja dežele*, hkrati pa pripominja, da bi bilo pogrešno prikrivati si, da so težkoče izvajanja neprimerno večje od politične in polemične elaboracije preteklih let: *Take so te težave za nas socialiste, kljub temu, da se držimo trdnega terena programa, ki mu nihče ni mogel oporekati skladnosti s konkretnimi vprašanji dežele in z njihovo rešitvijo; take so za KD, take za republikance in socialdemokrate; take so za komuniste, pa naj bo njihovo stališče do levega centra kakršno koli*. Nenni zaključuje: «Ce bomo pri premagovanju težkoč imeli pred očmi predvsem objektivne potrebe položaja in pričakovanje ljudstva, bomo v napornem razvoju dežele ustvarili končntr pugoje za nove politične in socialne odnose, v katerih bo moč zavarovati demokracijo proti vsakršni notranji in mednarodni pustolovščini*. krize, ker bi vlada morala podati ostavko že 20. januarja: *Po petnajstih dneh so potegnili krizo iz hladilnika, in to nam je všeč. Toda zadeva je v tem, da so hkrati s krizo potegnili iz hladilnika tudi rešitev krize, po-polno rešitev krize. Dali so nam formulo, predstavili so nam moža in tudi program*. Na koncu je Terracini dejal, da operacija levega centra namerno izključuje »drugi zelo velik del ljudskih sil*, kar utegne izjaloviti novo pobudo; podčrtal je, da je treba doseči, da bodo »vse demokratične sile dobile mesto, ki jim pripada v političnem vodstvu dežele*. V članku, ki ga objavlja jutrišnja številka socialističnega glasila »Avanti!*, pravi Nenni, da je »neapeljski kongres KD vnesel v splošni politični položaj element raz-čiščenja, katerega takojšnji obseg bomo izmerili v krizi večine in vlade*. Nenni pii-pominja, da je Moro postavil na trdna tla perspektive srečanja med katoličani in socialisti, Fanfani pa da je zaključil pot, ki jo je začel leta 1957 v Vallombrosi, ko je napovedal »obvezno evropsko pot, skupno katoličanom in socialistom, da bi prilagodili strukture države in družbe novi gospodarski stvarnosti in socialnim dolžnostim, ki jih ta stvarnost ima do delavcev*. Nenni dodaja, da je kongres KD iskal v PSI svojega sobesednika v »govorih, ki jih bo neba resno upoštevati, ker odkrivajo koliko novega — in tega je precej — v razvoju katoliške misli*. V nadaljevanju Nenni zatrjuje, da se je vse to vršilo in se vrši med protislovji in zaviranjem; izolacija desnice na obrobnih pozicijah, daje vtis njene skorajšnje likvidacije, ki pa je le navidezna, ker ohranja znotraj K D, predvsem pa v zunanjih skupinah gospodarskega pritiska, močnejše pozicije od onih, ki jih izkazujejo predkongresna zborovanja in kongres. Nenni nato poudarja, da odprava pridržkov glede PSI predstavlja «no- Ingrao, ki je kot opazovalec prisostvoval kongresu KD, ocenjuje v intervjuju za glasilo KPI »Unita« diskusijo in zaključke tega kongresa in zatrjuje, da se je v kongresnih govorih pokazala potreba po spremembi dosedanje politike KD, ker jo k temu sili »pritisk, ki ga izvajajo močnejše in dinamičnejše kapitalistične skupine, da bi zajamčile trdnost svojim investicijskim načrtom; potreba namreč, da se planira, koordiniaa ali »racionalizira« sedanji kapitalistični razvoj, po drugi strani pa pritisk, ki ga je v teh letih vršilo ljudsko delavsko gibanje, ki izvaja svoj vpliv na katoliške množice KD in pritiska znotraj te stranke«. Dosedanja vodilna skupina KD — nadaljuje Ingrao — čuti, da je «stari blok socialnih in političnih sil v krizi, da ni kos no- vemu položaju in pritisku množic, da ne more zajamčiti političnega monopola KD, zlomiti in poraziti organiziranega ljudskega gibanja«. Zaradi tega skuša vodilna skupina KD «ostvariti nov blok sil in manevrira proti krilu delavskega gibanja, ki se zbira okrog PSI*. Ingrao nato omenja »resnost in visoko raven« diskusije in pripominja, da se v zvezi z novo linijo «odpirajo novi borbeni tereni za delavsko in demokratično gibanje; te- reni, na katerih more ljudsko gibanje uveljaviti svoj pritisk z večjo učinkovitostjo in obsežnostjo*. Kar zadeva načrt izolacije KPI Ingrao poudarja, da je dolžnost »vseh delavskih in socialističnih sil, vseh demokratičnih sil, da preprečijo ta načrt, hkrati pa doseči, da bi se iz stikov, ki jih KD skuša vzpostaviti, porodila razpoka v pregraji, ki so jo postavili med katoliškimi organizacijami in delavsko levico*. Ingrao zaključuje: »Danes, predvsem v teh dneh pozivamo množice in ljudske sile, naj posežejo vmes, naj povzdignejo svoj glas in naj povečajo svoj pritisk za dejansko obnovo — ne na vrhu ali na površju — političnega življenja dežele.* Predsednik republike Giovanni Gronchi Medtem ko se s pospešenim tempom bližamo vladi levega centra, se desnica in skrajna fašistična desnica zaganjati v KD in hudo napadata njeno odločitev v Neaplju. Fašisti opletajo celo s »pošastjo marksizma*, ki se baje dviga nad Italijo. A. P. Ze sedaj je gotovo, da se bo sedanja vladna kriza zaključila z novo vlado levega centra, v kateri bodo predstavniki treh strank: krščanska demokracija z 27.1 poslanci, socialdemokrati, z 18 poslanei, republikanci s 6 poslanci. Vlada bo imela posredno ali neposredno podporo socialistov, ki razpolagajo s 86 poslanci, lo pomeni, da bo vlada razpolagala s parlamentarno večino čez 380 od 596 poslancev. Glavno besedo bodo torej glede bodoče politike levega centra imeli: politični tajnik KD Aldo Moro, Amintore banfani, ki bo verjetno ostal predsednik vlade, ki oba razpolagata z relativno večino glasov, ter Pic-tro Nenni, ki razpolaga s skoraj štirikrat toliko poslanci kot jih imajo socialdemokrati in republikanci skupaj. (Zgoraj: Fanfani, Nenni) ............."".......................................... .mrtiOMMhmMM.it m ......................_________________________________.____p Možnost novih pogajanj med Alžirijo in Francijo Alžirska vlada zahteva jamstva da bo Frandja izpolnila obveznosti Danes ali jutri seja alžirske vlade v Tunisu - Jutri de Gaullov govor Močna vojaška ojačen ja v Alžiru ob priliki tega govora TUNIS, 3. — S povratkom Ban Hede v Tunis je mednarodna pozornost znova obrnjena v Tunis, kamor začenjajo prihajati posebni odposlanci iz raznih dežel. Vzrok tega zanimanja je nedvomno bližnja seja alžirske vlade, ki je bila prvotno določena za petek zvečer, a je bila nato odložena na jutri ali ponedeljek zaradi odsotnosti nekaterih ministrov. Glasilo alžirske narodno- osvobodilne fronte »El Moud Jahid* piše danes v tiiinitimmiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHimimiiimiiiitiiiiiiiiiHiiiiiimimiiiiiiiiiiiitiiiitiit DANES Z desnice in z levice so se okrepili napadi na neapeij-ske demokristjanske kongresne sklepe že prvi dan vladne krize. Tudi Nenni poudarja težave, ki jih bo iraela vlada levega centra, za katero se že sedaj z gotovostjo ve, da bo sestavljena in da jo bodo podprli socialisti, če ne pride vmes kako presenečenje v zvezi s programom, ki pa ver- jetno ne bo tak, da bi bil za Nc ennija nesprejemljiv. V inozemstvu se zaradi levega centra ne razburjajo — na Zahodu — ker so prepričani, da temeljna demokrlst-janska načela nikakor niso v nevarnosti; na Vzhodu pa (ilzvesiijaii) ne vidijo v levem centru pridobitve za delavski razred. Jutri bo po televiziji govoril de Gaulle — kot Je bilo napovedano — in iz včerajšnjih izjav njegovega vladnega predsednika bi se lahko sklepalo, da bo ostal še vedno pri svojih starih zahtevah, čeprav se ponovno govori, da so bile Po zadnjih tajnih sestankih odstranjene nekatere težave. Alžirci so vnovič poudarili. da Iščejo vse, kar lahko zbliža obe stališči. Zares bi bil že skrajni čas, da bi prišlo do sporazuma, kajti tudi včerajšnji dan ni minil brez mrtvih in ranjenih, bodisi zaradi atentatov ali pa tudi na Kubi po sklepih v Punta del Este, ker Je Ken-nedy včeraj podpisal odlok o prepovedi uvoza vseh proizvodov kubanskega izvora. Danes bo v Havani podobno veliko zborovanje, kakršno Je bilo septembra 1960, ko je Kuba odpovedala vojaško pogodbo z ZDA. Toda težave so nastale tudi za Kennedyja, ker bo moral poskrbeti za delavce, ki bodo ostali brezposelni zaradi prekinitve predelave kubanskega tobaka na Floridi. V VVashingtonu so tudi zelo nezadovoljni, ker Kanada odklanja ukinitev trgovine s Kubo. Tudi argentinski predsednik Frondizi kaže, da ni podlegel pritisku vojaških voditeljev, ki zahtevajo odstranitev zunanjega ministra, češ da je bil do Kube pre\eč popustljiv. Frondizi Je poudaril, da mu je dai pisana navodila in da ne bo nikdar privodil, da bi bil predsednik »vlade lutk*. Trdi se, da bodo Vojaški voditelji odgovorili Frondiziju, ko se bo vrnil odpoklicani ar- zpradi spopadov pripadnikov 'fašistična o- obeh vojsk. Protil pera.ita »Pajkova mreža* se nadaljuje. V zvezi s ponedelj. kovini de Gaullovlm govorom so poslali v Alžir več tisoč vojakov. Nekaj novega se pripravlja se bo gent.nski poslanik iz Havane. Toda prav včeraj je stalni ku- banski poslanik prispe) v Vatikan in obiskal papeža Janeza XXIII, kar v VVashingtonu prav gotovo ne bo naletelo na navdušen odmev. Gizengo so baje prepeljali iz bližine glavnega mesta na obalo Konga, da bi preprečili vsakršen poskus njegove o-»voboditve, kajti kongoški napredni mladinci so prav včeraj zahtevali, naj se podpredsednik vlade izpusti na svobodo. Adula pa je še vedno v Nevv Yorku. svojem uvodniku, da se zdi, da se prvič pojavljajo na obzorju možnosti pravih pogajanj. »Začasna vlada alžirske republike, piše list, bo podpisala ustavitev sovražnosti, če bo dobila vsa jamstva za lojalno izvajanje pravice do samoodločbe. Ob spoštovanju alžirske suverenosti na vsem ozemlju sprejema alžirska vlada sodelovanje v najširšem smislu besede s Francijo, zavedajoč se, da s tem na najboljši način služi alžirskim interesom. Prav to skuša alžirska Vlada poudariti jasno in s kolikor mogoče veliko natančnostjo.* List nadaljuje: «V tem trenutku se išče vse, kar lahko zbliža obe stališči. Ce se spominjamo preteklih grozot, je to samo, da bi preprečili, da se ponovijo. Ne briga nas, kaj utegnejo storiti avanturisti OAS. Zanima nas dobra volja, ki jo bo Francija pokazala pri iskanju sporazumne rešitve. Naj bo ta volja kakršna koli, pa ne smemo ravnati z zaprtimi očmi. Dobiti moramo vsa zagotovila in vsa jamstva.* V zvezi s francoskimi ko- mentarji o možnosti pogajanj med Francijo in Alžirijo piše list: »Vedeti je treba, ali je Francija, izučena po številnih izkušnjah, ki so se pokazale glede Alžirije tako porazne, odločena opustiti staro pot in ravnati iskreno in dokončno ter spoštovati svoje obljube. Vedeti je treba, ali bo Francija spoštoval* svoje obveznosti.* V poučenih krogih se zatrjuje, da so nekateri člani narodnega sveta alžirske revolucije že prišli v Tunis. Po mnenju istih krogov bo- sta sestanka narodnega sveta in vlade kratka in bolj formalnega značaja, ker imajo člani alžirske vlade že potrebna pooblastila za pogajanja s francosko vlado. V Tunisu prevladuje vtis, da so bile odstranjene nekatere težave, ki so nastale med zadnjimi tajnimi sestanki s Francijo. Toda uradno so glede tega zelo rezervirani. V Parizu je minister za alžirske zadeve Joxe sklical včeraj «alžirske izvoljene predstavnike«, ki sestavljajo štiri komisije, ki jih je pred dvema letoma imenovala vlada, da pripravijo načrte o prihodnji upravi Alžirije, kar se tiče kmetijstva, odnosov med Francozi in Alžirci, šolstva in finančnih vprašanj. Ker je Joxe nekaterim alžirskim poslancem izjavil: »Verjetno se spet vidimo čez deset dni,* so začele krožiti govorice, da pričakuje francoska vlada važen razvoj pri pogajanjih z alžirsko vlado za konec prihodnjega tedna in morda tudi sporazum o ustavitvi sovražnosti. Na drugi strani pa pravijo, da pomeni sestanek štirih komisij tudi možnost, da misli de Gaulle imenovati svojo izvršilno oblast v Alžiriji, če ne bi prišlo do sporazuma. Sodeč po govoru, ki ga je imel predsednik vlade De-bre v Toulousi, vztraja de Gaulle še vedno na starih zahteval. Debre je v bistvu ponovil, da bi morali najprej ustaviti sovražnosti, in ostale teze de Gaulla. Morda bo de Gaulle v svojem ponedeljkovem govoru po televiziji bolj jasen kot doslej. Toda to je malo verjetno. Debre je izjavil tudi, da bp policija ((napravila svojo dolžnost«, kar se tiče atentatorjev OAS. V Alžir je prišlo danes še drugih pet tisoč vojakov in policijskih agentov, da skrbijo za red med ponedeljkovim govorom de Gaulla. V Alžiru je sedaj že okoli petnajst tisoč policajev in vojakov. Kljub temu pa OAS nadaljuje svojo teroristično dejavnost. Posebno so številni atentati v Alžiru in Oranu. Danes do poldneva je bilo pri raznih atentatih ubi- tih sedem Alžircev in dva Francoza, ranjeni pa so bili trije Alžirci in dva Francoza. Včeraj je bilo med raznimi atentati v Alžiriji o-semnajst mrtvih, od katerih petnajst' Alžircev. V Parizu nadaljuje policija nočne operacije proti OAS. Preteklo noč so pregledali okoli pet tisoč avtomobilov in dokumente potnikov ter dokumente številnih pešcev. V zaporu »Santč« pa so pripadniki OAS danes ponovili hrupno demonstracijo, ker so ukinili nekatere ugodnosti, • ki so jih do sedaj imeli. Demonstracija se je začela že zjutraj, tako da je moral ravnatelj kaznilnice spet poklicati na pomoč po-licijo. Red je bil vzpostavljen okoli 13. ure., V Parizu so ultrasi izvršili preteklo noč atentat na poslopje, kjer stanuje znani socialistični senator Gaston Defferre, ki je marsejski župan. Žrtev ni bilo, toda škoda je ogromna. Znano je, da je Defferre odločen nasprotnik OAS. Nedavno je zahteval odločnejše ukrepe proti tej organizaciji. seminarji Prizor z otvoritve seminarja za italijanske profesorje in dijake v Kopru, ki se je začel v sredo, 31. januarja letos. — Na sliki vidimo prof. Marcazzana iz Benetk in prof. Rispolija iz Rima. Prvi je predaval 0 Danteju in njegovih delih, drugi pa o realizmu v italijanski literaturi ■n j sredo so se pričeli v X Kopru seminarji iz i-talijanske kulture, na katerih predavatelji iz Italije posredujejo učiteljem in profesorjem italijanskih šol ter dijakom višjih razredov italijanskih šol koprskega in bujskega področja posamezna poglavja iz bogate kulturne zakladnice italijanskega naroda, pri čemer bodo posvečali še posebno skrb sodobnemu dogajanju v italijanski kiilturi. Zamisel seminarjev je nastala v italijansko-jugoslo-vanskem mešanem odboru in sredi preteklega leta so eksperti obeh strani določili podrobnosti, kako naj J potekajo. Po tem dogovo-ru bodo seminarji v zimskih semestralnih počitnicah, ločeno za dijake in profesorje oziroma učitelje, j; trajajo pa deset dni po 4 ure predavanj dnevno. Program seminarjev določajo jugoslovanske oblasti, ki tudi izberejo predavatelje iz predložene liste- Glede izbora in še zlasti sestave pr edavateljskega kadra se lahko samo pohval- J no izrazimo, saj med vrsto ■ odličnih strokovnjakov srečujemo tudi vrhunska imena iz nekaterih vodilnih i-talijanskih univerz in je treba zato organizatorjem seminarjev izreči vso pohvalo. Seminarji so vzbudil* tudi zanimanje širše jamo- jsl sti, saj niso vsakdanji pojav, razen tega pa imajo ! tudi političen značaj, in so odraz dobrega sodelovanja obeh strop,i . Se posebej pa izpričujejo širino jugoslovanskih oblasti, ki v organizaciji teh seminarjev ne vidijo morda le' koncesije nasprotni strani, marveč kar najbolj konstruktivno tolmačijo potrebo manjši- I ne po stikih s kulturo ma-tične dežele in tamkajšnji ji italijanski manjšini tudi v obliki sedanjih seminarjev | nudijo dejansko možnost takih poglobljenih stikov. Odlične goste iz italijanskega kulturnega sveta so v Kopru sprejeli z vso prijaznostjo. Oblasti posvečajo njihovi navzočnosti vso pozornost, sprejel jih je 0 predsednik okraja Albin Dujc, pripravlja se poseben | sprejem pri republiških forumih v Ljubljani, razni I krožki jih prosijo za poseb- fl na predavanja, pa tudi si- V-\ cer so deležni simpatij in spoštljive gostoljubnosti, iff Nekateri profesorji so že predavali tudi v Pulju. Rovinju in na Reki in se ta-(Co širši ponje n seminarjev razteza na vse področje kjer živi manjšina. Tako bodo imeli profesorji iz Italije tudi možnost da v teh nekoliko dneh t* dijo in spoznajo drobec naše matične dežele, kjer raste nov svet, kjer se gra> di socialistična družba z vsemi raznolikimi oblikami družbenega samoupravljanja, kjer si delovni ljudje uporno in uspešno u-stvarjajo svoj novi dom. V tem dogajanju pa tamkajšnji italijanski manjšini ni zagotovljeno le dobe-sedno izvajanje pravic, ki ji pripadajo iz memoranduma, ampak je kot povsem enakopraven činitelj vključena v vse javno življenje področja, na katerem živi, in njene predstavnike srečujemo v vseh družbenih organizmih — od delavskih svetov in ljudskih odborov do repu- bliškega parlamenta iffdnr vseh političnih organizaci jah. Takšna aktivna, de jonsko enakopravna manj šina pa v resnfci lahko po meni most med dvema na rodoma fn tako prispeva k uveljavljanju načel fcoefcst stence. Koprski seminarji bode torej koristni za obe strani in tudi mi jih v imenu Slovencev, živečih v Italiji, pozdravljamo’ Seveda pa se ne moremo ogniti vprašanju, zakaj “*•'* -------- “Ite misel seminarjev ni bil alizirana recipročno. Tud naša manjšina čuti potre bo po tesnejših kulturni} stikih z matično deželo. Nt naših šolah je opaziti izra žito pomanjkanje stikov i (Nadaljevanje na 2. strani) Vlada ZDA prepovedala trgovino s Kubo Iti Jutri pred OZN pritožba kubanske vlade ■v ._ Sest tisoč delavcev brezposelnih na Floridi zaradi ukinitve uvoza kubanskega tobaka - Danes veliko zborovanje v Havani Frondizi pod močnim pritiskom vojske zaradi Kube IVASHINGJON, 3. — Predsednik Kennedy je danes podpisal dekret, ki določa od 7. februarja dalje prepoved trgovine s Kubo in uvoza v ZDA vseh proizvodov kubanskega izvora ter vseh uvoženih proizvodov, ki prihajajo s Kube, ali ki se uvažajo s posredovanjem te države. Predsednik je sklenil «iz človečanskih razlo-gov», da bo iz te prepovedi izključen izvoz nekaterih živil in zdravil iz ZDA na Kubo. Sklep ameriške vlade za gospodarske sankcije proti Kubi je v nekaterih primerih deloval kakor bumerang. Predstavnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger je danes sporočil, da se je razgovarjal z ministrom za delo Goldbergom v zvezi s položajem, ki je nastal za šest tisoč delavcev v tovarni cigar v Tampi na Floridi, ki predelavajo kubanski tobak. Goldberg je zagotovil, da bo njegovo ministrstvo »nudilo vso potrebno pomoč* tamkajšnjim delavcem. ' industrija tobaka v Tampi »e že oripravlja na krizo, ki bo nastala s prenehanjem u-voza kubanskega tobaka, ki je dosegel vrednost 35 milijonov dolarjev. V zadnjih mesecih je uvoz s Kube v ZDA znatno padel. V Washingtonu so precej nezadovoljni s stališčem, ki ga je zavzela Kanada, ki odklanja prekinitev trgovinskih odnosov s Kubo. Ameriška vlada se boji, da bi to kanadsko stališče dalo poguma tu- ški celini. Kakor je znano, je kanadski ministrski predsednik pobijal ameriško tezo, češ da kubanska vlada uporablja dolarje, ki jih dobiva iz mednarodne trgovine, za finansiranje »prevratnega delovanja* na polobli. Diefenbaker ie izjavil, da ni mnenja, da Castrov režim »slabo uporablja* rezervo dolarjev, in je pripomnil, da je plačilna bilanca med Kubo Kanado aktivna za Kanado. bodisi kar se tiče blaga in tudi kar se tiče salda v valuti. Odgovor Kube na sklepe konference v Punta del Este bo prišel jutri na velikem ljudskem zborovanju, ki bo v Havani, kjer bo govoril Fidel Castro. 2e danes so začele prihajati v Havano množice iz vseh krajev. Kubanski tisk omenja danes »prvo havansko izjavo*, s katero je Kuba septembra 1960 odgovorila na medameriško konferenco v San Jose. Tedaj je Fidel Castro odpovedal vojaško pogodbo med Kubo in ZDA. V ponedeljek pa se bo v političnem odboru skupščine OZN začela razprava o kubanski pritožbi proti ZDA zaradi di drugim državam na ameri- Novi ukrepi v Jugoslaviji za pospeševanje turizma 10-50-odstotni popust v gostinskih obratih - Vstopna dovoljenja se bodo izdajala na vseh prehodih meje BEOGRAD, 3. — Cene v gostinskih obratih Jugoslavije bodo. za inozemske turiste letos v glavni sezoni povprečno za deset odstotkov nižje kakor lani. Za obiskovalce v ptedsezeni in po glavni sezo-4i, to je v juniju in septembru, se predvideva popust za 30 odstotkov. Tisti, ki bodo obiskali Jugoslavijo pred junijem oziroma po septembru, bodo deležni popusta do 50 odstotkov. To je izjavil na današnji tiskovni konferenci tujim in domačim novinarjem državni tajnik za posle blagovnega prometa dr. Marjan Brecelj, Da bi se omogočil obisk čim večjemu številu inozemskih turistov, bodo v bodoče turisti iz Danske, Švedske, Norveške, Finske, Nizozemske, Anglije, Češkoslovaške, Poljske, Sovjetske zveze, Kanade, ZDA, Avstralije ter iz vseh držav Južne Amerike in Azije, razen Južne Koreje in Kitajske in držav Afrike, dobili vstopna dovoljenja na vseh mejnih prehodih Jugoslavije. Poleg tega bodo turistični vizumi veljali za šestkratni obisk Jugoslavije, vsak za dobo enega meseca. Potniki na krožnih oziroma na linijskih potovanjih se bodo lahko brez vizuma izkrcali in s propustnicami, ki jih bodo dobili v pristanišču oziroma na letališču, zadržali v Jugoslaviji 72 ur. Potniki s tranzitnim vizumom se bodo zadržali v Jugoslaviji sedem dni. Ta vizum je v Jugoslaviji po-stal važen ctel gospodarske po. litike vse Jugoslavije, ki iz leta v leto predvideva znatna sredstva za razvoj turizma. Lani je pričelo delovati 30 novih hotelov, motelov in turističnih naselbin s skupno 3500 posteljami in 17 modernimi restavracijami. Letos se predvideva zgraditev 36 noVih turističnih objektov s 5000 posteljami. Poleg tega bodo modernizirali in asfaltirali številne ceste, posebno tiste, ki vodijo skozi turistične kraje. Odprto bo novo beograjsko letališče, za pristajanje največ-iih letal in novo letališče v Dubrovniku. Veliki snežni zameti v Vzhodni Jugoslaviji BEOGRAD, 3. — Sneg, ki je zadnje tri dni padal skoraj neprestano v Srbiji; Bosni, Hercegovini in Makedoniji, je prenehal šele danes dopoldne. Preteklo noč je posebno močno snežilo, tako da je popolnoma zasnežilo beograjsko letališče in onemogočilo danes dopoldne vsako pristajanje in odhajanje letal. Letala iz Pariza in Kaira so morala pristati v Zagrebu, kjer so bile snežne razmere boljše. Železniški promet je doslej normalno potekal, razen ekspresnega vlaka Atene-Dunaj, ki se je moral danes ponoči zaradi sneznin razmer zadržati biizu Deimr Kaplje. Vlak, ki bi moral danes zjutraj prispeti v Skoplje, je prispel šele danes popoldne. Iz istega razloga so Dili zadržani na progi Orient-a.xpress, brzovlak Atene-Pariz in Balkan-Eks-press. Snežne padavine so precej poškodovale tudi telefonske in telegrafske naprave. V Beogradu in drugih krajih Srbije je zapadlo mnogo snega; v Beogradu ga je okrog 80 cm in je skoraj popolnoma onemogočil cestni promet. Da bi se položaj popravil in promet normaliziral, je mestni ljudski odbor danes pozval vse gospodarske organizacije in ustanove, da dajo na razpolago vsa svoja prometna sredstva za čiščenje. Ljudski odbor je izdal tudi odlok, i katerim se morajo vsi za dt lo sposobni moški od 18 do 50 let starosti vključiti v akcijo za čiščenje snega. Prav tako je mestni ljudski odbor pozval vse gospodarske organizacije in ustanove, naj dajo na razpolago vsa svoja prometna sredstva, buldožerje in traktorje; v akcijo za čiščenje snega so vključeni tudi: ljudska milica, služba za civilno zaščito, gasilci in enote JLA. novih napadalnih načrtov in zaradi delovanja ameriške vlade proti kubanski revolucionarni vladi. Delegaciji CSSR in Romunije sta predložili načrt resolucije, ki nujno poziva ZDA, naj prenehajo vmešavati se v notranje zadeve Kuve, obe vladi pa poziva, naj rešita svoje spore na miren način s pogajanji brez uporabljanja sile. Resolucija izreka veliko zaskrbljenost zaradi napetega položaja na karibskem področju, kar ogroža mir in varnost na svetu. Kar se tiče akcije, ki jo je. začela argentinska vojska proti Frondiziju v zvezi s konferenco v Punt adel Este, poročajo iz Buenos Airesa, da je predsednik Frondizi po sestanku z vojaškimi člani vlade uradno sporočil, da bo zunanje ministrstvo «takoj revidiralo odnose s Kubo na podlagi sklepov v Punta del E-ste», in da je bil kot prvi u-krep argentinski poslanik na Kubi Amadeo odpoklican. Poročilo dodaja, da se bo Argentina prilagodila vsem resolu-cijam, ki so bile sprejete na medameriški konferenci, in tudi tistim, glede katerih se je vzdržala. Zatrjuje se, da sporočilo predsednika ni zadovoljilo vseh voditeljev vojske, ki so zahtevali od Frondizija, naj takoj prekine diplomatske odnose s Kubo ter odstavi zunanjega ministra Carcana. Po končanem sestanku s predsednikom so se vojaški ministri na sedežu ministrstva za mornarico še enkrat sestali. Kakor poroča argentinska agencija Telepress, so na sestanku med Frondizijem in vojaškimi voditelji podpisali tajen zapisnik, na podlagi katerega bo Argentina prekinila diplomatske odnose s Kubo v sredo ali četrtek. Baje predvideva dokument tudi nekatere ukrepe proti argentinskim funkcionarjem. Toda nocoj ie predsednik Frondizi govoril na svečanosti ob položitvi temeljnega kamna za predor pod Rio Parana. Izjavil je, da si prevzema vso odgovornost za stališče, ki ga je zavzela argentinska delegacija na konferen-ci v Punta del Este, ki se je vzdržala glasovanja proti Kubi. Frondizi je dodal, da je zunanji minister Carcano ravnal po «pisanih navodilih predsednika, držav^s, in argentinska delegacija «ni im-provizirala svojega stališča« v‘ Punta del Este in tudi ni bila k temu primorana po razvoju dogodkov, »temveč je tolmaču adoktrino, ki se je razvila v mnogih letih in ki temelji na trdi izkušnji«. Opazovalci menijo, da bodo vojaki počakali na prihod ar- jel novega kubanskega poslanika v Vatikanu, ki mu je izročil poverilnice. Kubanski poslanik Je papeža na kratko pozdravil, in papež mu je na kratko odgovoril. Nato sta se sama razgovarjala deset minut. ---«»---- Gizcnga premeščen v drugo taborišče? LEOPOLPVILLE, 3. — Največja mladinska organizacija v Kongu, ki pripada stranki kongoškega narodnega gibanja, je .poslala te dni Adiili' zahtevo, da je treba Gizengo takoj in brezpogojno izpustili. Pismo poudarja, da je nezakonita aretacija Gizenge u-stvarila napeto in mučno o» zračje, in da je dolžnost vlade, ukreniti potrebno, da bi preprečila anarhijo, ki so jo zasejali tuji avanturisti. Nekatere agencije pa poročajo danes, da je bil Gizen-ga premeščen iz taborišča padalcev v Moandu blizu morja ob izlivu Konga. Baje so to sklenili, ker so se bali, da bi ga skušali njegovi pristaši osvoboditi. Včeraj so taborišče močno zastražili oklepni oddelki vojske. Danes sestanek Adula-Zorin NEW YORK, 3, — Predsednik kongoške vlade Adula se je razgovarjal danes v New Yorku z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom o vprašanjih, ki se tičejo Belgije in Konga. Spaak je izjavil, da je v načrtu še en sesUnek med njim in Adulo, Pozneje se je Adula sestal s tajnikom OZN U Tantom. Jutri se bo sestal s sovjetskim delegatom Zorinom. Pozneje se je zvedelo, da je Adula zahteval novo , vojaško, finančno in tehnično pomoč OZN. KAIRO, 3. — Kairski radio je .sporočil, da so vojaški pred. stavniki držav skupine lz Casablance (ZAR, Gana, ,,Mali, Maroko, Gvineja In Alžirija) imeli sestanek, da špopolnijo načrt o ustanovitvi enotnega afriškega vrhovnega poveljstva. Med drugim je padel predlog, naj ima to poveljstvo pod seboj afriške sile, katerih naloga bi bila, braniti neodvisnost afriških držav in nu. «Široko odprte poti» V okviru med ZDA in Sovjetsko zvezo sta precejšnje važnosti dva sestanka v preteklem tednu: sestanek med pred stavnikom z a tisk v Beli hi-■ ši Salingerjem in načelnikom tiskovnega oddelka v sovjetskem zunanjem ministrstvu Harlamovom v Parizu, ter sestanek ravnatelja moskovskih alzvestij» Adjubeja s KenMedgjem v Beli Ifši. Spočetka so tiskovne agencije zatrjevale, da je na. loga Salinger ja in Harlamova pripraviti izmenjavo intervjujev-med Kennedgjem in Hru-ščevpm po televiziji, toda njiju naloga je bila, .kakor so. pozne je sporočili, sistematično ublažiti «psihološko napetost« med obema velesilama. Pomenila' sta se. kako odpraviti motnje radijskih oddaj, prepoved časopisov in revij, medsebojno ((blatenje«. Postopoma naj bi vse, kar je sedaj značilno za odnose med ZDA in SZ, zamenjalo iivljud-nejše. ravnanje in predvsem bolj širokosrčno seznanjanji ene države s politiko druge«. Geslo, pod katerim sta se Salinger in Harlamov razgovarjala, je bilo približno tole: eDovolj je bilo propagandne vojne; bolje ie, da vpeljemo prakso medsebojne javne izmenjave političnih argumentov.« V Parizu sodijo, da se ZDA in SZ v zadnjem času nagibajo k dolgoročni koeksistenci, ki bi jo podkrepili neka- teri elementi aktivne izmenjave, predvsem v publicistiki, znanosti in kulturi. Ta usmeritev bi lahko bila tudi trajnejše narave. V tej luči presojajo v Parizu tudi druge podobne pojave v ameriško-so-vjetskih odnosih, kakor je bil nedavni intervju ravnatelja ((Izvestij» Adjubeja s Kenne-dyjem in nadaljevanje posvetovanj med Gromikom in Thompsonom. O intervjuju Adjubeja s Kennedgjem se v mednarodnih krogih poudarja, da je v precejšnji meri vplival na izboljšanje odnosov med ZDA in SZ. Prejšnji teden pa je imel Adjubej nov razgovor s Kennedgjem. Adjubej je na poti v Srednjo Ameriko in v Brazilijo spet prišel v Wa-shinotott na nabilo Kennedg-ja in kosil skupno s predsed-nikom v Beli hiši. Ob tej priložnosti sta imela zelo dolg razgovor, katerega vsebina pa ni znana. Adjubej potuje sedaj v Brazilijo, kjer bo inter-vjuval brazilskega predsednika Gpularta. V četrtek ptt je imel ameriški poslanik v Moskvi Thompson svoj tretji sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom v zvezi z Berlinogi. Po razgovoru je Thompson izjavil, da sta se z Gromikom dogovorila, da se bosta ponovno sestala. Izjavil je, da z Gromikom nista izmenjala nobenih dokumentov. Vendar pa zatrjujejo v poučenih krogih da je Thompson izročil Gromiku dva dokumenta, ki sta odgovor na dokument, ki ga je bil Gromi-ko izročil Thompsonu med zadnjim sestankom. Na splošno so komentatorji mnenja, da ni' prišlo na tem sestanku do izraza nič pozeb-no novega, temveč da sta diti pomoč drugim državam. ........................................................ Zanimanje znanstvenikov in zaskrbljenost praznovernih Indijski astrologi bodo razočarani ker bo «konec sveta» zopet odložen Izredno redek pojav konjunkcije več planetov, združene s popolnim sončnim mrkom, vzbuja med praznovernim prebivalstvom velik strah NOVI DELHI, 3. — Izredna lleta 1821. Ce pa se upošteva vane, preden reagirajo nalHmerma, uruga pa jap Erondizije vgovor ali napravijo nove korake za prekinitev odnosov s Kubo. e rondizi je zatem izjavil, da bo zgodovina dokazala, da so države, ki so branile načelo nevmešavanja in samoodločbe, stopile v obrambo nedotakljivosti poloble pred vsakršnim napadom. Ostro je obsodil »svetovno zaroto, ki se upira osvoboditvi in razvom ameriškega ljudstva«; »Zastavil sem svojo, čast in svoje dostojanstvo v obrambo temeljnih načel demokracije. Lahko rečem, da ne bom nikoli predsedoval slamnati vladi.« Predsednik je kritiziral ameriški tisk, ki obtožuje Kenne-dvia, da vodi politiko šibkosti do Mehike, Argentine in Brazilije: »Navdihovalci te zarote so nekateri napadalni interesi, ki so se borili proti predsedniku Rooseveltu do njegove smrti, ki se norčujejo iz idealističnih in demokratičnih zamisli predsednika Kennedyja. Gre za monopole, ki jih je bivši predsednik Ei-senhovver v enem svojih zadnjih govorov obtožil, da napadajo svobodo ljudstva ZDA.« -------------«»---- Novi poslanik Kube pri papežu RIM, 3. — Papež Jane* XXIII. je davi svečano spre. konjunkcija več planetov v času, ki se začenja danes popoldne, povzroča veliko zanimanje znanstvenikov in na drugi strani veliko zaskrbljenost med praznovernim prebivalstvom v azijskih., (deželah, zlasti tistih, kjer prevladuje hindujska vera. Sonce. Luna, Merkur, Venera in Jupiter sey bodo znašli na isti črti. Razen tega bo tudi popoln sončnj mrk, ki bo viden predvsem na Vzhod Novi Gvineji.,,kamor sta prod dnevi li dve n-. a as Taki pojavi So zelo redki. V dvajsetem stoletju je to prvič, toda ponovilo se bo v letih 2000 in 204°- Enak pojav je bU. w s HinmiiHiiiniiiimtiiHiiiiiiiiiiiiiiij.»ni* Po kongresu KD (Nadaljevanje s U strani) Tudi indonezijska dekleta so se prijavila kot prostovoljke v indonezijsko vojsko za osvoboditev Zahodnega Irianai tunizma kot pa iz iskrenega prepričanja v dobroto nove politične perspektive. Proti taki možnosti se je borila zlasti levica KD, ki je zaradi tega ponovno zahtevala uveljavljanje proporcionalnega sistema za izvolitev članov glavnega odbora; v tej svoji težnji sicer še ni uspela, vendar pa je dosegla, da bo novi glavni odbor KD moral odločiti o tem vprašanju najkasneje v roku šestih mesecev. Zaključke Vin. kongresa KD bodo morali upoštevati tako na desnici, kot na levici, zlasti komunisti in levo krilo v PSI, ki so bili v bistvu skeptični glede končnega rezultata tega kongresa. Vodstvo KPI je že razpravljalo o »temah perspektive, ki se odpira danes akciji za dejanski obrat v levo v italijanski notranji politiki«, Togliatti pa je hkrati Izjavil, da se »pred demokratične stranke in ljudske množice postavljajo važne in nove naloge«. Kongres je sicer odločil, vendar pa se šele sedaj začenjajo težkoče; toda bistvena razlika je v tem: prej so bile težkoče jalove, sedaj pa bodo plodne, ker je odprta pot za njihovo premagovanje. Na zaključke VIII. kongresa KD gledamo z zaupanjem tudi mi Slovenci, ker smo upravičeni pričakovati, da se bo začetek nove vladne politike odrazil pozitivno tudi na področju odnosov do narodnostnih manjšin, vendar pa pomeni nova vladna koalicija med KD, PSDI ln PRI, ki jo bodo podpirali tudi socialisti, precejšen korak naprej tudi glede vprašanj, ki se tičejo neposredno tudi nas Slovencev, in prepričani smo, da bi rrn-r.l s časom na tem področju zapihati povsem nov veter. DUŠAN HREŠČAK tudi »ambient« pojava (sedaj je ta pojav v ozvezdju Kozoroga), izsledimo tak pojav leta 1285. Enaka konjunkcija, toda samo v ozvezdju Vodnarja je bila leta 1524. Kakor rečenOj povzroča ta pojav na področjih, kjer živi hindujsko prebivalstvo (razen v Indiji tudi v Nepalu, na ne-kakor področjih Cejlona, na otoku Bali itd.) veliko zaskrbljenost. Značilno je pri tem, da razni hindujski astrologi napovedujejo s tem v zvezi nesreče, posebno naravne, medtem : ko so budistični aštrologj nasprotnega mnenja ih pravijo, da j® to dobro znamenje za mir in blaginjo, ir sicer tudi v zvezi z budističnim novim letom, ki 6e začenja v ponedeljek Omeniti je treba, da jev,astrologija, t. j. praznoverje,fk‘ temelji na napovedovanju usode na podlagi zvezd, zelo ri*z-širjena prav v omenjenih a-zijskih deželah, k čemur pripomore tudi tamkajšnje vera, Ni čudno torej, da se tamkajšnje prebivalstvo prip.ravjja na ta dogodek z verskimi rizanese človeštvu«. Predsednik indijske vlade Nehru, ki je na volilnem potovanju, je v svojem govoru osrhešil praznovernost in vse »napovedovalce usode« ter poudaril, da je usoda v rokah indijskega prebivalstva samega. V Indiji so številni astro-,ogi sedaj jfšvidirali svoje ho-—e in so se -izrekli'. V ,po-m' smislu.: Nekateri pa jdujejhj »nesreče« samo gih deželah. Na'vsak način pa je prvi dan tega nenavadnega razdobja potekel mnogo mirneje, kakor so nekateri strologi napovedovali. 'tudi v drugih azijskih de želaH so prebivalci ihinilujslp in budistične vere zaceli fiii-aubne »HPiUve, „.V Bangkoku so začeli moliti ze včeraj. Kakor običajno,, so tudi ob tei priložnosti razni podjetneži izkoristili praznoverje in začel’ prodajati posebne kamne, o katerih trdijo, ca prihajajo iz nebes in aa obvarujejo vsa kogar, ki jih ima pri sebi. m’ sreče v zvezi s sedanjim nebeškim pojavom. V Burmi »e je predsednik vlade U Nu »e stal s hindujskimi predstavniki ter je skupno z njimi prižgal «sveti očiščevalni ogenj«. Nato je odredil izpustitev nad šest sto živali raznih pasem, kar naj «izposluje naklonjenost ter obvaruje življenje«. Celo v Angliji so še skupine ljudi, ki pripadajo sektam, ki se pečajo z raznimi praznovernimi obredi. Danes je skupina sedem ljudi odšla na vrh neke gore v severnoza-hodni Angliji, da s svojimi obredi «oddaljijo konec svc. ta«, Obred so »pravili med-snegom in meglo na vrhu gore, o kateri pravijo, da jp eno od devetih «duhovnih središč« Velike Britanijo. V B’aenzi je znani italijanski seizmolog Bendandi izjavil v zvezi z napovedmi o «koncu sveta«: »Napovedovanje nima nobene znanstvene podlage, in zalo rtitt množica ne bi smela Verieti. Toda na Vzhodu, še posebno v Indiji, kjer suvereno vlada astrologija, ni bilo mogoče, da ne bi taka napoved povzročila zaskrbljenosti in bojazni. Ni jasno, kakšno nesrečo napovedujejo indijski astrologi. Jasna pa je neutemeljenost napove- dovanja, ki temelji na konjunkciji zvezd 5. februarja. Tega dne bo namreč pet zvezd: Sonce, Luna, Merkur, Venera in Jupiter zbranih na istem področju neba. Samo Mars in Saturn ne bosta zraven, ker bosta oddaljena petnajst stopinj od kraja sestanka. Gre za pojave, ki niso novi, toda redki in ki so to pot tudi zaradi sončnega mrka dobili posebno važnost. Da gre za povsem neškodljive pojave, dokazuje tudi dejstvo, da je prva konjunkcija, in sicer Venere s Soncem, bila že 27. januarja, ne da bi povzročila kakršne koli posledice.« Bendandi je na koncu izjavil, da konjunkcija planetov, katerih so se v preteklosti tako bali, ne povzročajo danes nobene bojazni več. Zato bodo indijski astrologi razočarani, ker se napovedana kata strofa ne bo dogo lila. in ko nec sveta bo š® enkrat odložen. Koprski oba ponovila že znano stališče svojih vlad. Vendar pa je s tem v zvezi zanimiv komentar, ki ga objavlja «Wa-shington Post« ti zvezi z razgovorom med Salingerjem in Harlamovom. List pravi, da nista govorila o ponovnem sestanku med Kennedgjem in Hruščevom, in dodaja: ((Salinger je bil obveščen, da se Hruščevu ne mudi z obnovitvijo razgovorov o berlinskem vprašanju.« Podobno piše tudi «New York Herald Tribune«, ki med drugim pravi, da je bilo «A-meričanom precej jasno sporočeno, da misli Hruičev tudi na druge stvari razen Berlina in da mu trenutno ni do obnovitve formalnih razgovorov med Vzhodom in Zahodom o čemerkoli#. Edino, o čemer se je zvedelo, je bilo to, da je Gromiko na drugem sestanku s Thompsonom sporočil predlog, naj bi tudi zahodni Berlin kot samostojno državo sprejeli v OZN skupno z obema jVemči-jama. S tem v zvezi govori ameriški tisk o tako imenovani stezi o treh Nemčijah». Zatrjujejo, da je Thompson na zadnjem sestanku sporočil zavrnitev tega predloga. Sicer je tudi predsednik Kennedg na svoji zadnji tiskovni konferenci to potrdil, da v zadnjem času ZDA in Sovjetska zveza razširjajo o-snove za neposredne medsebojne stike. Kennedg je poudaril, da ZDA želijo imeti «široko odprte« poti za stike s Sovjetsko zvezo z namenom, da bi se ublažila mednarodna napetost in zmanjšala nevarnost spopada med Vzhodom in Zahodom. O bližnjem obisku Salingerja v Moskvi in o zadnjem razgovoru Adjubeja z njim je predsednik izjavil, da je to del povezanih naporov z namenom, doseči zboljšanje mednarodnega razumevanja. Dodal pa je da sedanji stiki, razgovori in pogajanja pomenijo «p rej spremembo vzdušja, ki vlada v ameriško-sovjetskih odnosih, kot pa temeljno zboljšanje samih odnosov«. Pri tem je poudaril, da je vzdušje lahko nemajhnega pomena. V odgovorih na vprašanja ni Kennedg niti izključil možnosti, da bi osebno obiskal Sovjetsko zvezo. Takšen obisk pa bi, kakor je rekel, prišel v poštev šele potem, «ko bi. v znatnejši meri odpravili sedanje težave«. Punta del Este Rusk se je namreč na katero so seminarji (Nadaljevanje s 1. strani) sodobno kulturo Slovenije in Jugoslavije in med Solniki je celo nekoliko takih, ki mislijo, da se je kolo zgodovine nekje ustavilo in zato gledajo samo nazaj. Mi pa se moramo napajati ob živih izvirih naše matične kulture in moralna obveza oblasti je, da nam pri tem pomaga ter nam nudi več priložnosti za stike s kulturo naše matične dežele. Zato tudi mi zahtevamo v bodoče seminarje s kvali-tatnjn-i predavatelji iz Jugoslavije, ki bodo našemu mlademu rodu in njegovim učiteljem prikazali bogastvo naše kulture v preteklosti, pa tudi v sedanjosti. želimo, da bi bili podobni bodoči seminarji pri nas sprejeti in spremljani v duhu prav takega širokega razumevanja in da bi potekali v tako prijaznem vzdušju kakor sedanji koprski seminarji. ALŽIRSKI PLEBISCIT Ameriška vlada je v svoji politiki na a-meriškem kontinentu dožive-vela v preteklih dneh veliko izkušnjo. Konferenca a-meriških držav v Punta del Este je bila spopad te politike s stvarnostjo, z .objektivnim razvojem političnih razmer na ameriški polobli. Pokazalo da je podlaga, ZDA doslej postavljale svoje odnose z latinskoameriškimi državami, sedaj preživela. Doslej ni a-meriška vlada v Organizaciji ameriških držav naletela na hujši odpor glede svoje gospodarske. vojaške in strateške politike. Na konferenci v Punta del Este — ko je zahtevala vsestranske sankcije proti Kubi — pa je bil odpor nekaterih držav zelo močan, in ga ameriška vlada ni uspela zlomiti kljub močnemu vsestranskemu pritisku. Kakor je znano, je bil smoter konference, ki se je sklicala po načrtih ZDAi obsoditi Kubo, njeno politiko in njeno notranjo ureditev, izključiti jo iz organizacije in uvesti proti njej politične, gospodarske in druge sankcije. Rezultat pa je naslednji: izglasovana je bila resolucija o izključitvi Kube iz organizmov Organizacije ameriških držav. Resolucija je dobila točno dvotretjinsko večino, ki je v ta namen potrebna. Režim na Kubi so označili kot «marksistično-leninistično vladavino«. Sprejeta je bila tudi resolucija o prepovedi trgovine ameri kih držav s Kubo m resolucija o «obrambi poloble pred mednarodnim komunizmom«, in pozdravlja se ameriški gospodarski program »Zveza za napredek«. Toda pri tem je važno, da so se Brazilija, Argentina, Mehika. Čile, Bolivija in Ekvador vzdržale pri glasovanju za izključitev Kube iz Organizacije amenšKih držav, štiri države (Brazilija, Čile, Ekvador in Bolivija( pa niso glasovale za prepoved trgovine s Kuto. To pomeni, da največje in najvplivnejše latinskoameriške države niso sprejele pruktičnih ukrepov pritiska. Na podlagi tega bi lahko re. kli, da je v načrtu bila razprava o Kubi, toda dejansko so v Punta del Este razpravljali zapletenosti od. nosov med dr-žavajni na a-meriški celini. Ministri Castro Brazilije, Ar-gentine, Mehike, Ciin, Bolivije in Ekvadorja so v svojih govorih poudar- jali, da je treba upoštevati e-nakapravnost v medsebojnih odnosih in da je nedopustno vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Poudarja- li so nujnost politike miroljubnega sožitja tudi na tej celini. Vse to bo moralo nujno privesti ameriško vlad', do tega, da temeljito revidi- ra svojo politiko v Latinski Ameriki in da jo prilagodi sedanji stvarnosti, če ne želi novih vedno večjih neuspe- hov. Saj je že sedanja «zma-ga« pokazala, da je dejaneko poraz. Državni tajnik Dean Rusk je dobesedno prosjačil pri mali državici Haiti, da se je pridružila resoluciji o izključitvi Kube, ker je manjkal en glas za dvotretjinsko večino. Toda 14 držav, ki so sprejele to resolucijo, dejansko predstavlja le 30 odstotkov prebivalstva vseh držav članic, ker so se, kakor rečeno, največje in najvplivnejše države odločno uprle diktati Washingtona. Res je, da je argentinska vojska takoj zagrozila z dr* žavnim udarom in zahtevala odstop zunanjega ministra, ko se je vrnil v Buenos Aires; zahtevala je tudi prekinitev diplomatskih odnosov s Kubo. Toda to v ničemer ne zmanjšuje važnosti in veljavnosti gornjih ugotovitev. Kvečjemu jih še podkrepljuje, ker je ta dokaz, da se morajo zmernej• še lise v Latinski Ameriki nenehno boriti proti močnemu pritisku reakcionarnih Sil in tistih sil, ki so v službi ameriških monopolov. Morda bo Frondizi spet popustil pred diktatom vojske, kajti govon se, da je načelno sprejel zahtevo za prekinitev odnosov s Kubo in da bo za sedaj Po* klical poslanika iz Havane. Na žalost ima v Argentini še vedno veliko politično moč vojska, ki s svojim pritiskom na vlado onemogoča, da bi tamkajšnja politika odločneje krenila v smer, ki bi bila V korist Argentine. To je pač stvar daljšega ali krajšega razvoja, ki je bolj ali manj povezan s celotnim razvojem na tej polobli. De Gaullc in OAS Francoska vlada se je v zadnjih dneh, sodeč po dosedanjih dejanjih, odločila za učinkovitejšo akcijo proti dejavnosti fašistične O-AS. V Parizu s o okrepili varnostne sile, ki imajo sedaj na razpolago tudi tanke in oklepna vozila. Pod poveljstvo m prefekta pariške policije je sedaj okoli 30-000 mož, kar je po mnenju vlade za sedaj dovolj za varnost Pariza. V preteklem tednu so varnostne sile izvršile številne akcije ponoči, tako da so pregledali osebne dokumente tisočem in tisočem ljudi in u* stavile ve( tisoč avtomobilov. Prav pri eni takih operacij se je posrečilo aretirati voditelja terorističnih skupin OAS v Parizu Philippa Castillu prav v trenutku, ko je pripravil načrt za 48 novih atentatov v eni sami noči. Pri njem so našli tudi1' številne dokumente, na podlagi kdte-rih so aretirali še druge člane OAS. ’■ Medtem, se nestrpno pričakuje napovedani de Gaullov govor, ki je določen za 5. februarja. Zatrjuje se, da bo de Gaulle morda že kaj povedal o možnostih bližnjega. sporazuma z alžirsko vlado. Se vedno se namreč vztrajno govori, da je sporazum blizu. S tem v zvezi se pojavljajo vsak dan v pariškem tisku številra ugibanja. Vendar pa ni bilo ne na eni ne na drugi strani še nobenih uradnih izjav s tem v zvezi. Zdi se, da se te vztrajne govorice nameni,ma širijo, da bi izvajali pritisk na alžirsko vlado, naj bi popustila pred de Gaul-lovim diktatom. Baje so Se nekatere težave zaradi nepopustljivosti Francije. Predsednik alžirske vlade Ben Heda je v intervjuju z agencijo «Magreb Arab Press« izjavil, da ultrasi s svojimi zločinskimi dejanji lahko samo škodujejo prihodnosti Francozov v Alžiriji. Opozori1 je tudi na izjavo alžirske vlade od 24. oktobra 1961, K* predlaga pogajanja o neodvisnosti Alžirije. ((Sodimo, da n* gre več le za samoodločbo, ker je že sam poglavar f*an‘ coske države v svojih javnih izjavah večkrat potrdil, da Je neodvisnost Alžirije neizogib', na,v je poudaril Ben Heda. je pripomnil, da je bil na' men tega predloga prihraniti na času tn izogniti se človeškim žrtvam ter težavam, ki nastajajo pri uresničevanjih samoodločbe. Vendar Pa je alžirska vlada pripravljen* De Gaulle pogajati se tudi na podlaQl samoodločbe, ki bi omagot alžirskemu ljudstvu, da ustanovi alžirsko državo, suvereno tako v notranjem kot ® zunanjem pogledu, pri čemet mu je treba priznati ozeinelisko celovitost, ker je to njegova nesporna in priznana *e' Ija. Ob povratku iz Rabata . , Tunis je Ben Heda izjaih’’ da alžirska vlada ne bo v P,l‘ hodnosti štedila z napori . korist miru v okviru neod®'* ne suverene Alžirije in v kviru njene ozemeljske eetv mtosti. Tito v Kairu Maršal Tito je odpotoval v četrtek z ladjo -Galeb- na zU’ seben obisk v Kairo, kam0 ga ie bil povabil predsedn\ Naser. V ZAR bo maršal f1* ostal nekaj časa na oddih'/ Vendar pa se v mednarodni krogih pripisuje temu obisk velik pomen. V Kairu poud« 1 ajo, da bosta Tito in Nas", posvetila posebno pozorno tako pozitivnim rezultatom ' odmevom beograjske kom renče, kakor tudi negativu* reagiranjem z raznih strani n j načelno politiko neodvisno* m nevkljuievanja v bloke- . V političnih krogih v K-a,L. poudarjajo, da so prišle te * gativne reakcije zadnje meče do izraza tudi v raznih 0 e likah pritiska na neblokov*1/ i-trvurc. pmuoivu uu ^ dežele, da bi njihovo polti* oslabili, posamezne njene ** silce izolirali in na razne " čine ovirali nadaljnje skuP akcije t eblokovskih dežel- ne Pfflfif&rtfnetnlk CLARK CARLISLE tic* [t'icnH>nt mebtit immTimffimmrrrmmiTimimnimmTTmTmTmiTimfffTmmn wnmmmnmmmnmmmm Ko se je policijski poročnik Randall pojavil v baru •Continental* in me pozval, naj mu sledim, je to bilo največje presenečenje mojega življenja. Ne morda zaradi tega, ker bi imel snežnobelo vest. Na-•protno. Bil sem presenečen, ker sem vedel, da tokrat prav gotovo nisem zagrešil nobene napake. Niti policija nsti katerikoli detektiv na avetu ml ne bi mogel dokazati prav ničesar. Poročnik Randall je pri-■topil k majhni okrogli mišici, za katero sem s čedno grajeno plavolasko srkal svoj koktajl, me nekaj časa fiksiral s svojimi nesimpatičnimi, mačje rumenimi očmi in rekel; »Izpijte, profesor, in me Pospremite do policije. Nekaj se morava pogovoriti!* »Kaj je bilo narobe?* sem razmišljal med vožnjo. Ali je bilo sploh kaj narobe? To je bilo vendar mojstrsko delo, krona moje kariere in moj sadnji, veliki plen, ki bi mi dovoljeval mirno življenje in številne koktajle v družbi Čedno grajenih plavolask. Sklenil sem, da bom Ran-dalla potipal za zob. »Kaj nameravate z menoj, poročnik?* sem ga vprašal mimogrede. S svojimi mačje rumenimi očmi me je nekam podcenjujoče pogledal in osorno odgovoril; «Gre za roparski napad in *a poskus uboja.* Poskus uboja! Težak kamen se mi je odvalil s srca. Ce je policija iskala človeka, ki je poskušal nekoga Ubiti, sem lahko bil brez »krbi. In niti prikriti vam »očem, zakaj. Po naravi sem skromen. Prav nič ne skrivam, kako nepomemben sem v mnogih Pogledih. Kljub temu pa posedujem nekaj koristnih talentov. Ne veliko, toda dva Vendarle. Eden je določena nagnjenost k skrbnosti', medtem ko je drugi brez dvoma nekoliko nenavaden; če imam v roki kakršnokoli o-*ožje, nikoli ne zgrešim. Morda zdaj razumete, zakaj sem sproščeno zadihal, ko Je policijski poročnik Randall govoril o poskusu uboja. Sam nikakor nisem mogel biti storilec, katerega je i*kal, kajti če streljam na kakega človeka, potem to ni Več poskus uboja, ampak — Uboj. Vse to mi je šinilo skozi možgane na poti do policije. In že nekaj: zadeva s Kreditno družbo. Ko sem se ozrl na Ran-dalla, kako je zraven mene ■ zagrizenim obrazom upravljal vozilo in me kljub temu niti za trenutek spustil ** oči, sem imel smešen občutek, da je tudi on mislil B® Kreditno družbo. Toda tu *em bil pred njim. Medtem *o je on slepo tipal v temi, sem sam prav natančno vedel, kaj se je bilo zgodilo. Sam sem namreč pripravil in izvedel vso zadevo. Uradi Kreditne družbe so V drugem nadstropju neke ■Ostnadstropne zgradbe v •irogem osrčju mesta. Ta družba, privatno in zelo diskretno podjetje, posoja zne-Jk* med 50 in 1500 dolarji. Posoja vsakomur, kdor je pripravljen podpisati pogodbo in plačati 27-odstotne obresti. Posojila se izplačujejo v gotovini. Iz predala neposredno pod okencem. To sem vedel zaradi tega, ker sem nekoč tudi sam potreboval skromno posojilo in pri tem na veliko zadovoljstvo opazil v predalu dobele zavitke bankovcev. Za odpiranje predala z denarjem je poslovodja uporabljal varnostni ključ, katerega si je iz previdnosti privezal na naramnice. Sleherna birokracija mi je skrajno zoprna, zato sem sklenil, da bom Kreditno družbo olajšal za čim več lepo zavitih in povezanih bankovcev, ne da bi prej opravil predpisane formalnosti. Z drugimi besedami: sklenil sem, da bom Kredit-no družbo izropal. Danes dopoldne sem uresničil svoj načrt. Vse je šlo kot po loju. Natanko štiri minute pred enajsto sem stopil v poslop- M. Remec Vignjeta je družbe. V roki sem vihtel veliko aktovko. Nekaj mimoidočih se je kmalu porazgubilo z ulice. Nihče se ni ozrl name. Ze pri vhodu sem ugotovil, da je dvigalo pravkar odpe-ljajo v zgornje nadstropje. > roi je nady.se ' ustrezalo. Stopnišče je bilo 'kotv:'izumr- Dvoje prireditev prejšnje nedelje Na prireditvi v okviru Slo-v*nske prosvetne matice je * nedeljo predaval o Simonu Gregorčiču šempolajski žup-jjik Mazora, med samim predavanjem pa so se vrstile relacije pesmi goriškega •lavčka. Prireditev se je za-•Oučila s petjem. Najprej je J® klavirski spremljavi prof. "“fce Sancinove zapela mezzosopranistka Nadja Pertoto- *. dve pesmi pa je zapel b°r iz Boršta pod vodstvom Pevovodje Petarosa. Sloven-.** Prosvetna matica je za ° Priložnost izdala tudi raz- * ritnice, na katerih je upo-°°ljen Simon Gregorčič v **l>čnih starostnih dobah. f ^ Avditoriju pa je bila pri-ditev, posvečena predvsem , *rskemu tisku na Tržaškem n Goriškem, i o katerem je *1 Predavanje s skioptični-111 ritkami prof. Jože Peter-Iz svojih del sta brala *nko Beličič in Stanko Ja- in to iz svojih knjig, .»ta izšli pred kratkim. Ma- . ,a Peterlinova pa je pre-tot * nekat Pesm! Brune Perje °J,e' ^ tem delu sporeda jrjj.^akrat nastopil tudi go-Je I moški oktet, ki si je z tii»' peUern pridobil simpa-cbčinstva. Drugi del pri-v- .e go izvedli člani Slovitega Sam*'88 0 be Človek, ki ste ga danes opoldne ustrelili.# Postalo mi je slabo v želodcu. Randall je nadaljeval: »In-dicijski dokaz popolnoma drži, čeprav ga ne potrebujemo. Imamo namreč pričo, ki vas lahko identificira.« Čutil sem, kako so mi kaplje potu pričele polzeti po hrbtu navzdol. «Hočete me prestrašiti. Kdo naj bi bil ta priča?« sem izdavil s skrajnim naporom. «Harding.» »Harding?« Požrl sem slino. «Kako pri hudiču me lahko identificira človek, ki je mrtev?« «Kdo govori o mrliču?« se je zarežal Randall, »Harding je tako živ kot vi ali jaz.« Zaprlo mi je sapo. Molče sem strmel v poročnika. Ta je zasmehljivo nadaljeval: «Harding niti ni resno ranjen. Le nekoliko krvi je izgubil, to je vse. Nekaj minut potem, ko ste streljali nanj, je prišel zopet k zavesti. Splazil se je do telefona in nas poklical. Vpil je, da ga je neki Andrew Carmichael roparsko napadel. Tako udobnega posla že dolgo nismo imeli. Samo vašo sobo smo morali preiskati.# Stisnil sem zobe in pričel razmišljati. To, kar je zatrje-val Randall, sploh ni moglo ZA KRITIKO, POEZIJO IN DRAMATIKO ŠE ROMAN Matej. Bor je presenetil s svojim romanom Daljave Roman prinaša v slovensko vojno tematiko nov umetniški aspekt, poslužuje pa se originalne pripovedne tehnike Angleški pisatelj Somerset Maugham je praznoval 88-letnico. Na sliki je v svoj« vili «La Mauresque» v Saint-Jean-Cap Ferrat, kjer prebiva se vedno čil in bister Matej Bor, to je predvsem pojem za partizansko poezijo. In menda ni Slovenca, ki ne bi poznal Mateja Bora kot velikega partizanskega pesnika. Matej Bor t :di po vojni kot pesnik ni docela utihnil. Toda javnost je presenetil s svojimi dramami. Potem se je lotil prevajanja Shakespeara. Letos pa je mnogim pripravil novo presenečenje. Izdal je knjigo kritik in esejev, v katerih se je pokazal kot prav tako razgiban, proni-cav in kritičen duh. Zdaj pa je pripravil še eno presenečenje. Brez posebnih napovedi je pri Cankarjevi založbi v njeni zbirki Sodobni roman pred koncem leta izšel roman Mateja Bora z naslovom Daljave. Na ta način je Matej Bor dopolnil svojo široko ustvarjalnost in s svojim najob.širnejšim tekstom, z romanom, s katerim bo ne samo vzbudil zanimanje, temveč dosegel tudi široko priznanje, dopolnil svoj delež v slovenski književnosti. V svojem novoletnem intervjuju je Matej Bor pojasnil, zakaj se je lotil romana: »Zato, ker imam rad poezijo: v sodobnem romanu pa je je dostikrat več kot v poeziji; mislim, da zato, ker ima tesnejšo zvezo z globljo resničnostjo človeka kot velik del tako imenovane moderne poezije.« Razen tega pa je Bor še dejal; «Y veliki prostrano- sti romana se čuti domišljija manj vezana kot na pr. v drami. In zaželel sem si tudi neDosreden stik z bralcem, brez posrednikov, kot jih terja drama.« Borov roman Daljave je roman s partizansko tematiko, roman o zadnji vojni, v katerem pa posega piša-telj tudi v današnji čas. Knjigovodja Blaž Oblak u-mira in v agoniji podoživlja svojo življenjsko pot. Zlasti še tisti čas, ko je odšel v partizane in srečal tam prijatelja Mirka, ki je pritegnil Blaža v svojo sabotažno Skupino. Toda, ko so zaradi Mirkove napake namesto sovražnikov obležali ob eksploziji otroci, sta se njuni poti ločili. Mirko je ...................................um..............................i.......minili DA BI SE OBNOVILA ZANEMARJENA PROSVETNA PANOGA Dramatiki v prosvetnih društvih je treba posvetiti več pozornosti Nekatera društva nikoli niso povsem prenehala z odrskim delom, drugod pa se ponovno javlja želja po takem delu. Kakor povsod, čaka tudi tukaj glavno delo mladino (Nadaljevanje na S. strani) Nedavno se je prosvetno društvo v Standrežu obrnilo na Slovensko gledališče v Trstu s prošnjo, naj bi mu pomagalo pri njegovem namenu, da s svojimi igralci postavi na oder «Miklovo Zalo«. Pomoč, ki jo društvo želi, se nanaša na režiserja, kostume, sceno in druge potrebne stvari. Gotovo živi pri Standrešcih v lepem spominu njihova uprizoritev i-stega dela pred dobrim desetletjem. Očitno je pa tudi, da je pri njih želja in volja zopet zopet nastopiti z gledališkim delom. Standrešci so nam dali pobudo za razmišljanje, kako je glede dramatike po naših prosvetnih društvih. Na Primorskem je ljubezen do odrskega delovanja že starega datuma, saj sega še v dobo pred prvo svetovno vojno. Pri tem se je to delovanje dvignilo do zavidne višine, tako da se diletantski igralci niso plašili niti pred velikimi gledališkimi deli. Potem so sledila leta, ko je bila vsa kultura in prosveta zatrta, dokler ni prišla sprostitev 1. 1945. Želeli smo ugotoviti, kakšno je sedaj stanje na tem področju, pa smo se o tem nekoliko pogovarjali s tov. Edvinom Švabom, drugim tajnikom Prosvetne zveze. Zanimalo nas je vedeti, ali danes sploh še obstaja volja za odrsko delovanje. Ali se danes mladim — in tudi starejšim — ljudem ljubi nastopati na odru in se za to pripravljati? Po mnenju tov. Švaba ni govora, da bi take volje ne bilo. Pri vseh društvih obstaja tudi želja, da bi kaj pripravili in bi potem s tem, kar so pripravili, pred občinstvom nastopili. Povsod bi tudi bilo mogoče ustvariti skupino, ki bi bila pripravljena igrati. Toda prva' ovira, na katero društva nalete že pri prvem koraku, je vprašanje režiserja. Tudi če ni človek iz gledališča, da bi bil vsaj kdo s primerno izobrazbo in avtoriteto. (Kar se režiserjev iz gledališča tiče, je seveda stvar taka, da so igralci pač predvsem vezani na svoje službeno mesto in delo. Kolikor pa so prosti, ni ovire, da ne bj lahko pri posameznih društvih pomagali kot režiserji.) Ponekod se javlja mišljenje, češ kaj se bomo mi ubadali z dramatiko, ko pa imamo gledališče, kjer lahko vidimo na vse drugačen način podano to, za kar bi se mi skoraj brez uspeha trudili. Tako naziranje je treba pobijati. Amaterska gledališča so vedno delovala tudi poleg poklicnih in gotovo je, da so bila poklicna gledališča povsod daleč pred amaterskimi. Toda t0 amaterjev ni odvračalo, da ne bi vendar z navdušenjem igrali, kakor so mogli in znali. Sicer so še druge »motnje«: kino, televizija, vendar se da kljub vsemu delati in kaj doseči, ako se le najde človek, ki zna pripravljenost članov društva spretno izkoristiti. Izkazalo se je tudi, da je bil najboljši obisk tako gledaliških predstav kakor prireditev amaterskih skupin prav tam, kjer so take skupine delovale. Tu bi se lahko na pr. navedel Boršt, dokler so imeli tamkaj vsaj skromno dvorano, ki je pa sedaj ni več. Prav vprašanje dvoran pa ni aktualno samo za Boršt, temveč za toliko drugih krajev. Takoj po vojni se je v prvem zaletu marsikaj naredilo, vse je bilo nekako lažje, sedaj se pa marsikje sami sebe «toIažijo»: «Kaj naj naredimo, ko pa nič ne moremo.# Toda tudi pomanjkanje dvorane ne more biti vzrok, da se ne bi nič naredilo, za kar je spet tu primer: Lo-njer. Lonjerci prav tako, nimajo dvorane, pa vendar vsako leto kaj pripravijo in potem gredo pač igrat, kjer so dvorane. Ne bi bilo treba povsem zanemariti tudi dejstva, da obstaja možnost nastopanja v obmejnem pasu tudi onstran meje. In ko se skuša, da bi se kot oblika prosvetnega delovanja uveljavili «klubski večeri«, bodo gotovo potrebna tudi manjša dramska dela, skeči in enodejanke za take večere. Zdi se, da bo za društva v takšni obliki delovanja skoraj neizogibno; potrebno seči Po takih sanje strokovne pomoči, ki pa le ni nerešljivo. Zanimivo je, da hočejo sploh povsod, kjer se ukvarjajo z mislijp na odrske nastope, imeti dramska dela s kar najmanjšo zasedbo. Pri tem pa se ne povsem zavedajo, da so taka dela za amaterske odre mogoče še težja, saj je treba že bolj- ših igralcev. Kakor mladina deluje v pevskih zborih ali ponekod v folklornih skupinah, tako bo treba prav mladino pripraviti do tega, da se bo združevala v dramatičnih krožkih in se kolikor mogoče stalno učila vsaj krajših dramskih del, mogoče celo napisanih nalašč za kako priliko. Kar pa se občinstva tiče, se je že ponovno izkazalo/ da domačini vedno napolni-)i9ePrfVrtPSi kje*; p g sto p a njih dramska skupina; in tudi kadar ta gostuje, je v dvoranah dbVbrf čbčlnstva. Dramatiko, to nekoliko zanemarjeno panogo prosvetnega delovanja, je treba čimprej obnoviti — v zadoščenje tistih, ki bodo nastopali in v veselje občinstva. Pri nekaterih društvih se je delo že začelo. Ko se bodo pokazali uspehi, naj lep zgled potegne za seboj še ostala društva. ......"........................................ PREVOD IZ ŠVEDŠČINE r '"** '" ni i * ■ * i --------^ gggUgpg (iilt; IR* Mali Peter Grilanc, ki obiskuje II. razred slovenske nižje srednje šole, se med svojimi vrstniki odlikuje v risanju. S svojimi linorezi pa sodeluje v »Mesečnih novicah », ki jih izdaja dijak iste šole Sergij Verč. Ta je pred kratkim celo organiziral Grilancu osebno razstavo, ki smo si jo ogledali. Da bi imel mladi slikar še večje veselje pri svojem delu, smo sklenili objaviti v našem listu gornjo sliko, ki jo je Grilanc imenoval «Vas» (olje), ter še linorez, ki je tudi na tej strani. Na šoli iina .Grilanc za risanje prof. Ksenijo Diracca IvarLoJohansson: KUNGSGATAN Sodobno švedsko književnost pri nas slabo poznamo, kar je razumljivo, saj dela švedskih pisateljev pri nas malo prevajamo. Roman Kungsgatan, Kraljeva ulica, ki ga je napisal sodobni švedski pisatelj Ivar Lo-Johansson in ki je v prevodu Janka Modra pravkar izšel v Mariboru pri založbi Obzorja, pa bo nedvomno pripomogel k boljšemu spoznavanju sodobne, švedske literature. Razen tega bo ta roman našim ljudem prikazal košček življenja na Švedskem v času Po prvi vojni in nam z očmi naprednega pisatelja približal socialno in družbeno problematiko Švedske v tistem času. Kungsgatan je ena glavnih ulic Stockholma. Niti ni preveč dolga niti široka, vendar je v središču dogajanja švedskega glavnega mesta. In v središče dogajanja svojega romana jo je postavil tudi pisatelj, čeprav morda le simbolično. Kungs-gatan je namreč tudi ulica greha. Tu se zbirajo prostitutke in od tu izvira zlo, ki močno prizadeva življenje Švedske, oz. ga je prizadevalo v času med obema vojnama, ko se roman dogaja. Seveda pa Kungsgatan ni samo roman o prostituciji in moralnem zlu, V njem obravnava pisatelj tudi problem podeželja, zlasti bega mladih ljudi v mesta, kjer si iščejo košček kruha in lepšega življenja. Toda tudi v mestu najdejo tl mladi ljudje pogosto kaj skromno življenje, pogosto pa tud( žalostno usodo, kot se je to zgodilo z glavnika junakoma romana. To sta kmečki sin Adrian, ki se iztrga iz ozkega in siromašnega okolja domače hiše in odide v Stockholm, kjer životari kot priložnostni delavec, kurir, pomožni pismonoša. Vsekakor pa vie drugače, kot si je nekoč predstavljal v sanjah. Druga osebnost romana je Marta, bajtarska hči iz iste vasi kot Adrian. Ze doma je bilo med1 njima nekaj ljubezni in nekaj strasti, potem pa je tudi Marta odšla v svet. Tu se sprva preživlja kot natakarica, toda vse preveč je lepa. In prav to jo privede na pot prostitucije in lahkega zaslužka. A-drian in Marta se v mestu le redkokdaj srečata, vendar ves čas hrepenita po čisti, mirni ljubezni. Kadar pa prideta skupaj, se srečata ob nepravem času. In tako Marta, ki je vendar uži-la nekaj več lepšega življenja kot Adrian, okuži s spolno boleznijo Adriana, ki mu bolezen dokončno spodnese korenine. Bolezen oba izrine iz življenja, v katerem se Adrian komaj, komaj še ujame, Marto pa dokončno stre Seveda je v okviru te zgodbe pisateljevo pripovedovanje široko razpleteno. Pisatelj slika poleg Adriana in Marte še vrsto drugih oseb, na deželi in v mestu in tako zajema ne sa-mo problem 'prostitucije temveč tudi problem malih ljudi, ki s podeželja beže za srečo v mesto. Roman Kungsgatan je v obravnavanju ljubezenske problematike močno podoben švedskim filmom: odkrit je, neposreden, brez zlagane moralnosti in brez sramu prikazuje resnico. Ko je pred dobrimi dvajsetimi leti izšel, so ga hoteli proglasiti za por. nografsko literaturo. Danes pa uživa roman splošno priznanje kot klasično literarno delo, kot svarilno vzgojno orožje v boju zoper prostitucijo in kot realisti, čen dokument časa med o-bema vojnama. Morda je pisateljevo pripovedovanje malce dolgovezno (roman ima skoraj 500 strani), morda si bralec le želi kaj več kot suho, realistično opisovanje doživetij, morda gre pisatelj včasih res predaleč. Toda prav gotovo bodo tudi slovenski bralci brali to delo sodobne švedske književnosti, pa čeprav je problematika v taki obliki, kot jo obravnava roman, vendarle malce tuja in švedski svet vendarle drugačen od naše. ga. Ze zaradi resničnega in tudi nekoliko avtobio-grafičnega prikaza življenja in zaradi napredne, poštene ideje, ki je pisatelju osnovno vodilo, pa zasluži to delo pozornost in branje, čeprav sicer romana ne moremo šteti med tiste najvišje literarne umotvore, ki človeka plemenitijo in no-tranje bogate. gj ^ iz strahu pred odgovornostjo dezertiral in postal izdajalec. Blaž pa je po notranjih! bojih vendarle našel pravo pot. Seveda pa Mirko in Blaž nista edini osebi romana. Njuno usodo spremlja še vrsta drugih oseb. In pripoved o usodah teh prepleta pisatelj v pripoved o poglavitnih nosilcih dogajanja, tako da so Daljave ro. man o moralni problematiki vrste oseb, ki sta jih vojna in surovi čas potegnila v svoje kolesje. Okvir in tematika romana sta nudila pisatelju možnost široke epske pripovedi. Vendar pa se Bor te možnosti ni poslužil in tako njegov roman ni pripoved o zunanjih dogodkih vojne in o usodah ljudi v nje. Res j je, da pisatelj opisov zunanjih dogajanj ni izključil,; vendar pa je v tem pogledu skop in je ohranil nekako ravnotežje med opisom zunanjih dogajanj ter med obravnavanjem moralne pro- ! blematike svojih junakov; njihove moralne občutljivosti in trdnosti, pa tudi oto. j pelosti in pogube. Vse to je pisatelj opravil lahko samo s poglobljeno psihološko in moralno analizo in s temeljitimi posegi v notranjost ljudi. Tako prinaša Borov | roman v slovensko vojno te- I matiko, ki se je doslej gi- | bala na akcijski površini, noy poglobljen umetniški a-spekt. Seveda pa je pri tem Borov odnos do velikega časa in do ljudi v njem pravično ocenjen. Obravnavanje vojnega časa in njegovega odmeva v sedanjosti, pripoved o zunanjih dogodkih vojne in psihološka analiza, vse to je terjalo tudi novih prijemov v pripovedni tehniki. Bo-rov roman Daljave ne pred-stavlja samo v pogledu snovi nekaj novega, temveč morda še večjo novost v načinu pripovedi. Matej Bor je med slovenskimi romanopisci docela originalen, poslužuje pa se pri tem pripo. vedne tehnike, ki jo poznamo iz filmov ali radijskih iger. Iz sodobnosti se ozira v preteklost, slika minule dogodke, jih dopolnjuje z meditacijami in neopazno prehaja spet v sedanji čas. Tako zahteva sicer od bralca več zbranosti in sodelovanja, posamezne usode pa so s tem bolj zaokrožene in dogodki docela razjasnjeni, vojna in današnji čas pa sta vzročno povezani in kon-frontirani. Omenili bi še, da ima Bo. rov roman še druge odlike. Napisan je duhovito, vsesko-zi m selno poglobljeno, pre-preden je s fantazijo in aforistično meditacijo. Seveda pa delo ni brez pomanjklji- ... vosti. Morda se bralcu zdi, j da je na nekaterih mestih avtorju šlo predvsem za no. vo tehniko pripovedi in da je skrb za formalno plat preočita. Morda bi nekaj krajšanja delu ne bilo v škodo. Tudi nekatere osebnosti so premalo življenjske. Morda so sicer v skladu i nekako privzdignjenostjo celotnega romana, vendar so za epsko delo premalo prepričljive, in preveč zgolj šimbolične. Morda je v romanu tudi nesorazmerje med Blažem, ki naj bi bil glavna osebnost, in med Mirkom, ki pa je vendarle bolj izdelan. Toda v primeri z veličino dela po-manjkljivosti niso bistvene, tako da je Borov roman res-nično »po dolgem času slo-venski roman, ki na izviren, docela nov način obrav. nava partizanski čas. moralno problematiko ljudi v usodnih dneh, to pa s po-globljeno psihološko anali-*o», kot je zapisano v no-voletnem intervjuju z av. torjem. < • ST. Ru. I ji ! ; M 11 ; M Peter Grilanc Pod morjem (linorez) VE ___ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V \ V srčnih zadevah ^^Klboste uresničili 'J neki svoj načrt, čeprav z malimi spremembami. Z drago osebo nastopite o-»treje. Imeli boste polne roke dela in diskusije z delovnimi tovariši. Sprejmite vabilo zaradi družbe, ki vam bo koristila. Srečni dan četrtek. BIK (od 21. Veljaven od 4. do 10. februarja 1962 POSEBNOSTI MODELA DKW - JUNIOR ___. STRELEC (od >'Vj\ 23. 11. do 20. 12.) '■"■1 \ Razgibani dnevi, JL ‘ J prijetne spremem-/| J be in lepi doživ-Ijaji, da boste lahko pozabili na vsakodnevne skrbi. Sestanek, ki vas bo zelo razveselil. V poklicnem delu nobenih sprememb, vse bo teklo kot po olju. U-resničili boste načrt, ki vam je zelo pri srcu. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ar \ Vedno večje mož-'Lu ) nosti uspehov v J srčnih zadevah. y Nekdo misli na vas in si želi, da bi se čimprej sestali. U-rediti morate neko osebno zadevo. V poklicnem delu razne možnosti. Izberite tisto, kar vam najbolj u-gaja. Lepa priložnost za izlet. Srečni dan nedelja. TEHTNICA (od v 23. 9. do 23. 10.) JL, \ Ne verjemite le-] pim in sladkim PT J besedam osebe, ki jo sicer že dol-do časa poznate, a ne dovolj. Morda se skrivajo sebični nameni. Imeli boste več dela in skrbi, toda dosegli boste priznanje in uspeh v poklicnem delu. Pazite na svoje zdravje. Srečni dan ponedeljek. ____ RAK (od 23. yT\ 6. do 22. 7.) V srčnih zadevah ftHA j vam bo zelo ko-’ < 1*7 koristila neka v. B / sprememba, k i vam bo nudila možnost prijetnih doživljajev. V poklicnem delu boste dosegli uspeh, če boste vložili vse svoje moči in sposobnosti. Morda boste naleteli na nepredvidene ovire za ureditev osebnih zadev. Srečni dan sreda. L E V (od 23. Model D (C W Junior, ni čisto nov, saj ga je tovarna predstavila v izvedbi 600, že na Frankfurtskem salonu leta 1957, vendar pa je s serijsko proizvodnjo začela šele dve leti pozneje. Tehnične značilnosti. MOTOR 3 cilindrski dvotaktni vrstni motor izvrtina cilindra 68 mm„ hod bata 68 delovna prostornina 741 kub. cm., kompresijsko razmerje 8,25, moč motorja 34 KS (DIN), 39 KS (SAE) pri 4300 obr-min . maksimalni vrtilni moment 7,8 mkg (SAE) pri 2500 obr-min. Mazanje potofn zmesi. POGON motor spredaj in pogon na prednja kolesa. Prenos vrtilnega momenta preko enoploščne suhe sklopke (na željo avtomatična sklopka Sakomat) — polno sinkronizirani štiristopenjski menjalnik s pretikalno ročico pod volanom. Prednji kolesi sta vpeti posamič na ročicah s transverzalnimi natezalci in prečnimi stabilizatorji. Spredaj in zadaj hidravlični amortizerji. Zavore hidravlične na vsa štiri kolesa. TEHNIČNI KOTIČEK Konjske sile nimajo vselej enake vrednosti. Ob opisu raznih avtomobilskih modelov srečamo kratice DIN, SAE, CUNA. Kaj pomenijo? Kako to, da je včasih moč istega modela drugačna če je leta zgrajen v eni ali v drugi državi, kljub temu, da in.a vedno isti motor? Skušali bomo razčistiti pojme. Najprej naj povemo, da vrednost konjskih moči (rabimo lahko tudi izraz konjska sila) ni povsod enaka. Pri nas pravimo, da predstavlja 1 KM (ali KS) storilnost. silo stroja, ki dvigne 75 kg 1 m visoko v eni sekundi (To označujemo tudi s PS). Pri Angležih pa ni tako. Angleži so v merski sistem uvedli konjsko moč, ki je močnejša od naše in lahko opravi 76,04 kgm dela v eni sekundi. [Zanjo imamo kratico HP (horse power.) Inženir v ZDA meri moč motorja po SAE normah (Society of automotive en-ginering) in pri tem upošteva čisto moč motorja. Zračni čistilec, izpušna cev sta pri merjenju moči motorja demontirani, ostale pomožne agregate, kot so vpdna črpalka z ventilatorjem, dinamo, črpalka za gorivo in olje in podobno pa poganja tuja sila. Vse omenjene agregate, ki odvzemajo moč, mora v praksi po-mm ; ' • . • ' * ganjati motor sam. Konjske lil lovna prostornma povečana moči SQ tam označen8 v HP M na kub/cm- m i^a moč enotah. lil motorja se pri njem doseže _ _TXT ------------, ... J\ Ce boste preveč občutljivi in se-bični, boste lahko J pokvarili prijetno v——vzdušje z drago o-sebo, s katero boste morali razčistiti nekatere zadeve, da pozneje ne bo prišlo do ostrega spora. V poklicnem delu boste nenadoma dosegli uspeh. Srečni dan torek. DVOJČKA (od ^—-v 21. 5. do 22. 6.) AaA \ Ugodni dnevi za fff ] uresničenje načr-"-v tov sentimentalne-y ga značaja. Ne- pričakovana srečanja, obiski in novosti, ki vas bodo zelo razveselili. Glede poklicnega dela ne bodite zaskrbljeni in ne delajte velikih načrtov. Pazite, da ne pokvarite staro prijateljstvo. Srečni dan petek. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) »k \ Lotilo se vas bo j malodušje, če bo-9 JJ ste preveč raz-x y mišljali o svojih zasebnih zadevah. Otresite se vseh skrbi, sprostite se in privoščite si malo počitka. Zvezde so vam naklonjene, čeprav se vam bo zdelo, da vas usoda preganja. Srečni dan nedelja. Pismo. n \ Sreča vam bo ze-) lo naklonjena v I sentimetalnih za-J devah, a ne smete preveč tvegati, sicer bi vse pokvarili. V poklicnem delu boste dosegli uspeh, ker bodo z vami sodelovali vaši delovni tovariši in boste polni delovnega elana. Službeno potovanje. PINO VOLEN V tiskarni so se pomotili. Pravilno se bere ime slovenskega slikarja. REŠITEV KRIŽANKE št. 4 VODORAVNO: 1. Koper. 5. Olusk. 10. Obod. 12. A-mor. 13. TO. 14. Irian.. 17. Do. 18. Erg. 20. Alt! 21. Kan. 22. La 24. Qr. 25. Nana. 26. Ujec, 28. VA. 30. Ep. 32. Oda. 34. Ata. 3b. Ara. 38. Pl. 39. Usoda. 41. Ud. 42. Adut. 44. Voda. 46. Rokav. 47. Talar. NAVPIČNO: 1. Kotel. 2. Obor. 3. Po. 4. Edi. 6. Lan. 7. Um. 8. Soda. 9. Krona. 11. Vila. 15. RA. 16. AT. 19. Glava. 21. Krepa. 23. Ana. 24. Oje. 27. Lopar. 29. Otok. 31. Radar. 33. Dido. 34. As. 35. Ad. 37. Ruda. 39. Uta. 40. Ava. 43. Uk. 45. Ol. VARNOST NA CESTAH KOPRSKEGA OKRAJA voznike motornih vozil s v tem okraju število mo-tržaškega področja. tornih vozil in voznikov Iz teh podatkov pridemo naglo poraslo. Trenutno pri-do za nas skoro neverjetne- de eno motorno vozilo na ga spoznanja, da je število vsakih 19 prebivalcev, vsak prometnih nezgod znatko na- petnajsti prebivalec pa ima zadovalo kljub temu, da je vozniško dovoljenje. Ne BiH. samo tisti je tvoj. ki ga ima v rokah, AVTOMOBILIZEM V SOVJETSKI ZVEZI za obdelavo lah- (cheval vapeur) ki ustreza-kih zlitin, kombinat, ki do jo PS konjskim močem, me-največji na svetu. toda pa temelji na SAE nor- V tem kombinatu bodo iz- mah. _______ delovali štiricilindrske mo- Naslednja tabela obsega glavnem torje za vozilo «Volga», ka- pregied metod merjenja mo-ali one- terega proizvodnja bo tako či avtomobilskih strojev: tno povečana. 100% Nemčija ab'SZ^tudi* na tem “pod- DIN-PS pomožni agregati šHaS rev« s-. treb* Lkot ,pa PS.ebpa vo- ta (7S kgm j žila, 'Tako je celotno stevi- 88% Amerika-Anglija lo tovornjakov in traktorjev SAE-HP pomožne agrega- kar trikrat večje od števila te poganja tuji motor, čisti-osebnih avtomobilov, kar ni jec zraka jn jzpuh sta de-primer v nobeni drugi dr- montirana (76,04 kgm/s). zavi- 87% Francija V SAE-PS pomožne agregate bili poganja tuji motor, čistilec grni zraka in izpuh sta demonti-Kup-’ rana (73 kgm/ss), svetle 93% Italija "°bl'p OUNA-PS pomožni agre- deli- Sati priključeni na motor, , n- čistilec zraka in izpuh sta barvanih, demontirana (75 kgm/ss). temnimi S pomočjo tabele lahko z:_1__ 1 M /\ i n nhi_ španščini), 27. odeja, 28. človeška rodovina, 29. afriški ptič, 30, naslov, 31. moško Redko kdaj pridejo do nas kombinat, številke o avtomobilski proizvodnji v Sovjetski zvezi. Podatki, ki jih tu pa tam dobimo, nimajo nobene realne osnove in so v i' izraz mnenja tega ali onega ekonomskega strokovnjaka. Zdaj pa je sovjetski urad 80 za informacije pfviČ'dfil tdč-ne številke o avtomobilski proizvodnji v »S23mini lako smo izvedeli, da so T. 1960 v SZ zgradili: osebnih avtomobilov 138.822 tovornjakov 384.769 traktorjev s kolesi 116.477 traktorjev z gose-ničnim pogonom 122.031 Sovjetsko zvezo ne moremo torej še prištevati med največje avtomobilske proizvajalce in še posebno ne glede osebnih vozil. V zadnjih dveh letih, vsai in žive ™------------- po tem kar pravijo statisti-, iz londonskega salona ke, je njena avtomobilska po svojih barvah t-’" proizvodnja napredovala le li: 2 odst. sta bila malenkostno. Tega so se se- stalih 98 odst. pa daj zavedli in zato skušajo Od teh 17,5 odst. s nadoknaditi, kar so zamu- barvami. 13 odst. dili barvami in 32 odst. V Italiji so kupili in pla- natimi barvami. Ostalih 37,5 ske, čali s petrolejem, poseben odst. je bilo dvobarvnih. kon KRIŽANKA št. 5 (Sestavljavec križanke je razpostavil številke nekoliko po svoje, toda to ne bo motilo.) VODORAVNO: 1. ptič, 2. moško ime, 3. poljski delavec, 4. priprava za lov, 5. hrastov plod, 6. amerikan-sko moško ime, 7. potegnemo jo s svinčnikom, 8. človeška narava, 9. ploščinska mera, 10. predlog, 11. žito, 12. reka, ki tvori poljsko mejo, 13, ruska reka, 14. del živalskega telesa, 15. oseb. ni zaimek, 16. gozdna žival, 17. umetnik veseljak, 18. drevo čigar listi služijo za začimbo. NAVPIČNO: 2. mesto v Švici, 6. del ladje, 11. naokoli, 12. avtomobilska znamka, 16. hrana, 19, obrtnik, 20. domača žival, 21. stara priprava za lov, 22. število (v ital.), 23. žensko ime, 24. pokrajina Jugoslavije, 25. pritrdilnik (v ital.), 26. spol-nik pri samostalnikih (v Slavni možje so že zelo Zah. Nemčija dvakrat po 2. zgodaj v zgodovini znamk BEETHOVEN (1770-1827): in filatelije imeli to čast, Avstrija 1 1. 1922, Nemčija, pa čeprav z eno edino izje- CSR in Vzh, Nemčija po 2, mo šele po smrti, da so Renanija dvakrat po 1 in njihove podobe prišle na enkrat po 2, Berlin in Ma-znamke. Se posebej močno džarska po 1, Zah. Nemčija zastopani med temi slavn.-mi možmi pa so veliki glasbeniki, katerim posvečamo tudi naš današnji filatelistični kotiček in tudi še prihodnjega. Za najpomembnejše bomo navedli države, ki so jih ovekovečile na znamkah od prvih začetkov pa nekako do konca preteklega leta: MOZART (1756-1791): Avstrija 1 znamko (ta je bila prva), Ceško-Moravska 4 z vinjeto, Nemčija 1, Avstrija 1, Belgija 3, Češkoslovaška 6, Zah. Nemčija 2, Vzh. Nemčija 1, Ruanda-Urundi 1, Belg. Kongo 2, SZ 1, Francija 1, Bolgarija 1, Romunija 1. uKlokan-stopn SCHUMANN: Vzh. Nemčija 2 znamki po pomoti z notnim zapisom Schuberta in takoj nato še 2 znamki s popravkom, Zah, Nemčija 1. 10 € ZC KWR UN PO DVORZAK (1841 - 1904): CSR 4 izdaje in skupno 6 C A J K O V- znamk. S K I (1840- SMETANA ( 1893): SZ v CSR 5 izdaj in 4 izdajah 10 znamk, Romunija 1. ZDAO VEM V Tl PRI DUL51, DOBRO SEM SLI* _ % ALI yS? Sl KRIV DA SEM C SE V)DARIL IN. \ZAT0 NE BC& . \OSTAL. XIVT/ 24 - 1884): skupno 8 znamk. BIZET: Francija 1 (leta 1960). GLINKA (1803-1857): SZ 3 izdaje in skupno 5 znamk, Romunija 1. HAYDN (1732-1809); Avstrija dvakrat po 1, SZ 1, Madžarska 3 in 1 blok, Ro-jnunija 1, Zah. Nemčija 1 blok. -■ ... HAENDEL (1685 — 1759): LI9ZT (1811-1886): Ma- jiemčija j, Vzh. Nemčija 1 džarska 1 (1932) in nato dva- jn enkrat po dva bloka; Ro-krat po 1 in dvakrat po 1 muniia 1, Zah. Nemčija 1 blok, Turinglja 2 bloka, Polj- jj]ok ska 1, Avstrija 1 in Vzh: MENDELSSOHN 0809 do Nemčija dvakrat po 2. 1847): Zah. Nemčija 1 blok, Vzh. Nemčija 1 znamko. RIMSKY — KORSAKOV S C H ..H' (1844—1900). SZ 3 izdaje in flfipMpal BERT (1797- skupno 6 znamk. 1828); Avstri- WAGNER (1913 — 1883): ja dvakrat po Nemčija 9, Ceško-Moravska HHHH L Vzh- Nemči- 3, Avstrija 6. Mjfmmm ja 1. SIBELIUS: Finska 1. Sibe- Trenutek, z dela odhajate deset minut prezgodaj. CHOPIN (1810-1849); Poljska 1 (1. 1927) in nato tri serije po dve, eno po tri in dvakrat po en blok; CSR 2, Madžarska, Francija, Romunija, SZ in Vzh. Nemčija GRAFOLOG ODGOVARJA tfRALause \Qt PA N« s- HLODEi^ NESREČNA PRIMORKA: — Po naravi ste bolj tihi in vase zaprti, saj ste resnično z malokaterim govo- ZDA-3 Sl T» “Vem0 \Jkdo sfL- Y TU , (}MAS,QAD ■hlode!'. rili o svojih načrtih in željah. Slednje ste hoteli vedno doseči sami, to se pravi z svojo pomočjo, pri čemer pa ste izgubili precej dragocenega časa. Cesto ste bili brez pravega vzroka nezadovoljni s samim seboj, kar je jemalo življenjsko svežino in veselje. V delu ste hitri in spretni, včasih celo do take mere, da zaide slednje v pedantnost. Živahno okolje, katerega ste se često izogibali, Vas bo pomladilo in vlilo novih življenjskih moči. \ ....'“""i a BACH (1685-1750): Nemči- znamki še v času svojega ja 1 i. 1926, Nemčija in Ber- življenja. Izdana je bila za lin po 1, Vzh. Nemčija 4, 80-letnico njegovega rojstva. TODA BEZEK I5E St OB PRAVEM t ASU ZLEZAL IZ HLODA. Boštjaniek ■ fini mehaniek DOVOLO 1 VIDEN TI, DA PAMET . KRAL3U3E... < POMOČ KJ>0$Ot \ Križanke in druge zanke la dobro voljo FILA TEL!J A li iii n ■ 1 ji I H [j ^ H j |L TEDEN Zaradi stavke pristani-ikih delavcev so prejšnji teden številne ladje zapustile tržaško pristanišče in se usmerile drugam. Delavci so sedaj predlagali uvedbo novih tarif, ki jih bodo Sfe proučili koristniki pristanišča in vse kaže, da bo jutri prišlo do pogajanj. Kljub temu, da traja stavkovno gibanje že toliko časa, pa so pristaniški delavci trdno odločeni vztrajati pri svojih zahtevah, dokler se ne bo izkazalo, da se je mogoče uspešno Pogajati. Stavke v pristanišču in uradnikov ladjedelnice OBDA so karakterizirale sindikalno gibanje, medtem ko na ostalih področjih ni bilo bistvenih novosti, Izjemo predstavljajo zasedanja občinskih svetov v Trstu, Miljah in na Re-Pentabru, kjer rešujejo v glavnem še upravne zadeve, a se tudi pripravljajo na začetek razprave o letošnjih občinskih proračunih. Kmetijstvo v Beneški Sloveniji Vse več ljudi zapušča zemljo ki ne more preživiti vaščanov Samo z učinkovitimi ukrepi za sanacijo kmetijstva se lahko zajezi izseljevanje Benečanov v tujino Medtem pa je tržaško županstvo objavilo sezname davkoplačevalcev tržaške občine. Na prvem mestu za družinski davek je indu-strijec dr. Piermario To-gneiia, ki mora plačati za 52 milijonov lir letnega obdavčljivega dohodka skoraj 9 milijonov lir čistega davka. Na drugem in tretjemu mestu sta prav tako industrij ca, in sicer dr. Roberto Hausbrandt z obdavčljivim dohodkom 38,5 mili-jpna lir ter Alberto Čakali s 30 milijoni obdavčljivega dohodka. Novost tega tedna je thdi razdeljevanje tiskovin JNAM za prosto izbiro travnika. Približno 175.000 zavarovancev lahko izbira Zaupnega zdravnika med 191 splošnimi zdravniki, ki sklenili z ravnateljstvom INAM posebno pogodbo. Toda na ta račun je že sedaj slišati precej kritik Orna kronika je zabeležila hudo nesrečo, ki je globoko presunila vse prebivalce tržaškega področja. ra poti iz Botača proti forštu je avto z dvema Mladima občanoma zdrknil i prepad in se razletel na jtelezniški progi. Oba sta F’la na mestu mrtva. .Sindikalne borbe v Trži-Jd so dale okvirno karakteristiko dogajanjem prete-5Jega tedna na Goriškem. r®d temi je nedvomno ”ajvečje važnosti splošna dveurna protestna stavka, J?1 je bila v četrtek popoldne, in v kateri so sodelovali pfdniki in delavci CRDA delavci vseh industrij-ter obrtniških obra-1* Prvič so se uradno pridružili tudi trgovci, kate-jb strokovna organizacija *® javno pozvala svoje čla-J*e> da naj med 15. in 17. ur° zaprejo svoje lokale. Stavko so organizirali z '•Potnim namenom, da bi P?dprli uradnike CRDA, ?1 kljub mesec in pol trajajoči borbi še vedno niso ■ Jbehčali predstavnikov o-1&sti, odgovornih za delo-,dnje ladjedelnice, in zato he ne vidijo rešilnega iz-nda iz zamotanega in gozdarsko težavnega polo- tiradniki so svojo stavko Daljšali do ponedeljka JUtraj. v četrtek so bili “Stopniki treh sindikalnih ^Sanizacij pri prefektu, ..endar ga niso uspeli ogre-t za svoje stališče Zaradi - Sa je med obema sporni- strankama še vedno prepad, čeprav si obe Str« ' jfanki na moč prizadevata ganiti medsebojne stike ganiti ti dostojen način reši- V1 sPor, ki po skupni izja-v sedmih političnih strank LGorici, stane ladjedelnici urad več milijard lir uradništvo okoli 220 k***Jonov, delavce, ki ne pa°rej° opravljati akordov, neprimerno več. lw Vidmu je deželni od-Zveze demokratičnih \,Ji*n sklical zborovanje Prpri 8:8 levila izvoljenih Jdstavnikov krajevnih or-s“n°v oblasti, na katerem sPrejeli resolucijo, ki Uiikavlia' da je na zad-vajb volitvah nad 80 odst. *iih k« ‘ uev glasoval° za stranki v svojih programih ^vajo ustanovitev avto- lij-^ne dežele Furlanija-Ju- krajina. HjT Solkanu so v starosti let pokopali dr. Karla vzornika, znanega slo-tm, kesa nolitičneea vodi- Gospodarski položaj Beneške Slovenije se iz leta v leto slabša. Medtem ko levica nenehno prikazuje nevzdržnost položaja, pa desnica trdi, da revščina v Nadiških dolinah n-o obstaja in da je to le plod komunističnih izmišljotin. Toda dejstvo je, da če ne bi bilo izseljevanja, bi marsikatera družina lahko dobesedno umrla od lakote. Podatki dokazujejo, da znaša srednji letni dohodek na vsakega kmetovalca 39.000 lir, kar je izredno malo, če pomislimo, da je v drugih italijanskih pokrajinah desetkrat večji. Da bi vsaj približno pokazali, v kakšnem položaju životari kmetijstvo Beneške Slovenije, naj omenimo, da srednji dohodek v teh krajih ne presega 28.000 lir na ha obdelane zemlje, medtem ko znaša v pokrajini Verone 293.000 lir. Iz teh podatkov jasno izhaja, da kmetovalec v Nadiških dolinah s takim dohodkom, ki mu ga nudi zemlja, ne more živeti. Ne glede na to pa morajo kmetovalci plačevati davke na kmetijske dohodke ter se boriti, da lahko živijo v tolikšni revščini. Toda vsi nimajo tolikšne volje in zato nas ne sme čuditi, če so številni kmetovalci zapustili svojo zemljo in se izselili. Ta problem je v zadnjih letih dosegel neverjeten razmah, saj je že polovica kmečkih gospodarjev na delu izven meja italijanske republike. Ze leta 1954 je bilo v Nadiških dolinah 4.189 emigrantov na skupno 21.000 prebivalcev. V zadnjih osmih letih pa se je njih število zelo povečalo, kar je razvidno tudi iz zadnjega ljudskega štetja. Naj navedemo samo en primer: leta 1949 je v občini Grmek živelo 1.696 prebivalcev, leta 1961 pa komaj 967. Od leta 1945 do leta 1961 je 661 oseb zapustilo svoje domove. V vaseh in zaselkih so ostali le še stari ljudje, otroci in invalidi ter še nekaj žensk, kajti tudi lili IMII llliail IIIII MIHI 11111111111111111111111111111111111111 lil 1111111111111111111111111111111111111111111111 lili) ZLATA POROKA Leta 1912 drugega februarja sta se v Mirniku na Go-riškem poročila Ivan Močilnik in Roza Antonija Grudi-na. Od takrat si že dolgih 90 let delita vse težave in dobrote skupnega življenja. Leta 1919 sta se preselila v Trst k Sv. Ivanu, kjer sta živela do lanskega leta; sedaj pa živita pri sinu Karlu na Opčinah. Slavljenec je bil dolgo let zaposlen pri raznih podjetjih kot delavec, v prostih urah pa je obdeloval svoj vrt pri Sv. Ivanu. Po tolikem trudu in delu uživa sedaj zasluženi pokoj. Njegova žena Roza Antonija nam je povedala, da je morala v svojem življenju vedno delati. Ko je bila stara IH let, se je poročila z Ivanom Močilnikom. V zakonu je povila sedem otrok, od katerih je še pet živih. Tudi po poroki je delala, da je kot pridna gospodinja doprinesla svoj delež pri vzdrževanju številne družine, zlasti, ko je mož odšel k vojakom in v vojno, kjer je ostal celih sedem let. Tudi ona se je ukvarjala z vrtnarijo in je mnogo let na trgu prodajala zelenjavo. Se dandanes pomaga svojim ter opravlja vsa domača dela. Čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov in prijateljev se pridružujeta tudi u-prava in uredništvo Primorskega dnevnika z željo, da bi preživela še mnogo skupnih in srečnih let. KRIZ Ko smo čitali o samopostrežni trgovini v Standrežu,, smo si mislili, da je vsaj za kro. niko potrebno povedati, da je takšna trgovina od začetka tega leta tudi pri nas. PostB. vil jo je Košuta, po 'i0rnače Splacen v svojem poslopju, kjer je bila gostiln.. Je to prva trgovina te vrste r.a tržaškem podeželju. Gospodinjam ta način nakupa ugaja, ker si po volji nabavijo blago, ne da bi s tem izgubljale čas. Kaže torej, da jim je trgovec ustregel. Mešetarji' so, kot *e poroča-nn, za prodajo oba nih zemljišč stalno na preži in skušajo tu in tam mehčan in pri. praviti gospodarje za prodajo. Pri tem se poslužujejo laži. Svetujemo vsakomur, da se pred pogajanjem za p'od rjo svojega zemljišča, posvetuje z ljudmi, ki so v teh stvareh bolj na tekočem. JA MUC ®a političnega vodi-liJ8- ki je vse svoje živ- posvetil Slovencem Goriškem in borbi za kuv^ori najosnovnejše de-‘ttatične pravice. Prejšnji teden smo pisali o okvari, ki je nasto'a na avtomatičnem grelcu e o°novni šoli. Pri vaščanih r,\io se pozanimali, zakaj je U okvara nastopila, pa so nam povedali, da se je tudi električna črpalka, Vi poriva vodo iz zervoarja po ceveh v šolski stanovanji, že nekajkrat pokvarila. Te okvare nastajajo za-ridi tega, ker jakost električnega toka v Jamljah zel« niha. Včasih se dogodi, da žarnice komaj svetijo, spet drugič Pa je njihova svetloba celo prevelika. Vse to kaže, da bo morala družba SELVEG, ki dobavlja električno energi. jo, čimprej postaviti transformatorsko kabino, da bo jakost toka vedno enaka. Kadar bo izvršila to delo, bodo odpadle okvare na električnih strojih in neradovoljstvo, ki nastaja med vaščani. JAZBINE V naši vasi so pred nekaj tedni otvorili gospodinjski tečaj .Obiskuje ga precej va-ščank, ki se seznanjajo z najosnovnejšimi problemi, ki jih srečujejo pri vsakodnevnem gospodinjskem delu. Organi, zatorji tečaja so si najprej prizadevali, da bi dobili slovensko predavateljico, ker so udeleženske tečaja slovenske narodnosti. Ker te niso mogli dobiti, so se morali zadovoljiti z italijansko učno močjo, ki jo je poslala Ustanova, organizatorica tečaja. Samo po sebi je razumljivo, da se poučevanje vrši v italijanskem jeziku. Doslej je bilo po naših vaseh na Gprišbem še precej gospodinjskih tečajev, na ka. terih so se žene in mladenke učile kuhati in šivati, vendar so bili vsi ti tečaji v slovenščini. To je bil tudi razlog, da so se na njih precej naučile Ne moremo razumeti, za-kaj niso organizatorji poskušali najti takše rešitve, ki bi bila v korist tečajnicam in v skladu z našimi narodnimi potrebami. TRNO VICA K temu, kar je dnevnik napisal o pok. Josipu Škrku, po naše Luketovem, naj od naše strani povemo še to: Njegove | ljevanja. Zaradi tega one se v vse večji meri izseljujejo. Čeprav je pot emigracije huda in težavna — zaradi ne. sreč na delu in poklicnih bolezni, kot je na primer siliko-za, je v zadnjih 12 letih u-mrlo v inozemstvu nad 130 naših ljudi — pa se pojav emigracije nikakor noče zajeziti in zajema vse večji krog prebivalstva. In vendar bi ljudje iz Nadiških dolin prav lahko živeli na svoji zemlji. 2ivinoreja bi lahko bila osnovno bogastvo naših krajev, toda žal leta v leto bolj propada. Leta 1961 je bilo v desetih občinah naših hribov 8.384 glav goveje živine, leta 1959 pa že 1.519 glav manj. V zadnjih treh letih pa je število glav goveje živine še bolj padlo, tako da je živinoreja na robu propada. Toda z izboljšanjem pašnikov in travnikov, z izgradnjo modernih zadružnih hlevov in z drugimi bi lahko tukajšnji kmetovalci lahko brez težav gojili nad 20.000 glav goveje živine. Poglejmo kako je s pridelkom sadja. Pred tridesetimi ah štiridesetimi leti so kmetovalci v sedmih občinah Nadiških dolin pridelali letno nad 20.00 stotov kostanja. Kostanj je bil poleg krompirja glaven kmetijski pridelek področja. Sedaj je proizvodnja kostanja skrčena na minimum, saj pravijo statistični podatki, da celotna dežela Furlanija — Julijska krajina pridela le 4.000 stotov kostanja. Kljub temu, da rak že dolga leta uničuje kostanjeve gozdove, niso oblasti poskrbele, da bi kaj storile za nadomestitev ogromne škode, ki so jo na ta način utrpeli domači kmetovalci. Poleg kostanja Baneške Slovenije nudili kmetovalcem še mnogo drugega sadja. S« leta, 1930 je pridelek sadja presegel 25.000 stotov, medtem ko je danes seveda dosti manjši. Toda kmetovalci sadja ne morejo prodati. kajti delo v sadovnjakih in pobiranje sadja stane toliko, da se jim sadje ne splača voziti na trg. Zato se nujno postavlja vprašanje gradnje ene ali več tovarn za kon-serviranje in predelavo sadja, istočasno pa tudi zahteva po znižanju davkov ali celo njih odprava, tako da bi se kmetovalci, predvsem pa mladina posvetila racionalnemu in modernemu sadjarstvu, ki bi skupno z drugimi ukrepi pripomogel, da bi zajezili izseljevanje. Zahteve kmetovalcev Beneške Slovenije so velike, vendar nas to ne sme čuditi, zlasti še če upoštevamo, da so bili desetletja in so še danes prepuščeni samim sebi. Toda nujno je, da začnejo oblasti resno proučevati vprašanje kmetijstva v Beneški Sloveniji, ki ima kljub hribovitemu značaju zemlje vse možnosti, da se razvije. Predvsem bi bilo treba razširiti živinorejo, pogozditi gole površine zemljišč na visokih hribih, pogozditi izčrpane gozdne površine s sadikami dreves, ki nudijo dragoceni les (javor, oreh, jesen itd.). Regulirati je treba potoke in reke, izboljšati zemljišča, ograditi hudournike ter zgraditi kanale za namakanje zemlje. Popraviti jc treba glavne ceste in zgraditi nove medposestne poti. Postaviti je treba žičnice, ki naj omogočijo cenen prevoz pridelkov itd. bi Strokovnjaki trdijo, da uresničitev takega načrta ve- svojce in vaščane je prevzem prijetno čustvo, ker ga ie na zadnji poti spremilo lepo število prijateljev in znancev ter drugih pogrebcev iz vrst njegovih somišljenikov. Kdor ga je pnbliže poznal, ga bo ultra-nil v spominu kot svojevrst- ljala 2 milijardi lir. Nekateri upajo, da bo nekaj denarja prišlo iz zelenega načrta, drugi pa celo trdijo, da bodo vsa dela, ki smo jih omenili, storjena prav na račun tega načrta. Toda vse kaže, da bo zeleni načrt le malo pomagal našim kmetovalcem, kajti demokristjani nočejo podpreti kmetijstva ter zagovarjajo pot izse-je le nega, lahko jrečemo edinstvenega junaka v trpljenju in bo li. Kljub svoji težki oo.ezni, in nepretrgano navezan na posteljo, je bil neverjetno navezan na življenje in se zanimal za politične (jogodke v svetu ter o njih razglabljal. Tovariši, ki so ga obiskovali, ss ga v tem občudovali, malo verjetno, da bodo kmetovalci imeli kakšno večjo kori_st od zelenega načrta. Ne glede na to pa se je treba boriti, d» bo tudi Beneška Slovenija dobila nekaj od zelenega načrta. Doseči je treba vsaj začetek nekaterih del, ki so nujno potrebna že za to, da se bodo lahko preživeli prebivalci, ki še vztrajajo na svoji zemlji. To je nujno potrebno, če nočemo, da bodo v vaseh Beneške Slovenije že v bližnji prihodnosti ostali samo še-stari ljudje, ki bodo prišli umirat v svoj domači kraj.. ...... Med Prosekom in proseško postajo so že nekaj dni v teku dela za izravnavo zemljišča, na katerem bo neka zasebna družba zgradila dirkališče go-kart. Računajo, da bodo dela končana do aprila, tako da bi bilo dirkališče že v začetku turistične sezone predano svojemu namenu. Slika nam kaže, kakšno bo dirkališče, ko bo dokončano mSANJA > Vprašanje: Rad bi vedel, zakaj zemlja v določenih trenutkih »diši«? Qdgovor: Zemlja zelo prijetno diši zlasti ob oranju spomladi in jeseni. Vonj zemlje ob koncu zime napoveduje pomlad. To vedo vsi obdelovalci zemlje; zemlja jih tako nekoliko nagradi za trud s tem, da diši in da zato delajo v ugodnejšem okolju. Toda zakaj pravzaprav diši? Smeli bi reči, da diši le rodovitna zemlja. Vonj povzročajo s svojim delovanjem zemlji, v rodovitni prsti drob. noživke, silno drobna živa bitja, bakterije, ki predelujejo neorganske (nežive) snovi v organske (v hrani’ne takšne, da jih rastline lahko vsrkavajo kot svojo hrano). Drobnoživke ali bakterije, ki jih je, nešteto vrst, tazkraig- jc tudi organske snov: ali iknožijo totifco bolj rani, k Jer je več organskih snov* Zato ima tudi tako velik pomen organski gnoj. Drobnoiivk je v rodovitni zemlji neverjetno mnogo. Ce upoštevamo le 2 centimetra debelo pidst zemlje na hektaru, račun pokaže, da je di~b-hoživk 200 kilogramov. Kakor rečeno so drobnoživke silno majhne, nevidne za človeško oko. Vidimo iih lahko ...•“'""""n..........................................................................n...iiiiiiiiiiliiin.mmniiiiiiiiiiinmmiiiiiiiiiiniHiuiit... Delovanje občinske uprave v preteklem letu Gospodarski položaj miljske občine je (ne po krivdi uprave) vedno slabši V občini raste število brezposelnih - Gradbena dejavnost • Visok odstotek odraslega prebivalstva - Vprašanji ribištva m kmetijstva Pred razpravo o proračunu miljske občine za tekoče leto, ki se bo začela na prihodnji seji miljskega občinskega sveta, je župan Pacco podal daljše poročilo v katerem je analiziral deloy»-nje občinske uprave v zadnjem letu ter nakazal smernice za bodoče delo. Tako je župan v uvodu poudaril," da je bilo delovanje občinskega sveta v lanskem letu zelo plodno, saj so imeli svetovalci 21 javnih sej, medtem ko se je odbor sestal 43-krat. Razne občinske komisije so imele kakih 100 sej, občinski svet in odbor sta sprejela približno 500 sklepov, medtem ko je bilo v razpravi nekaj tisoč vprašanj. Govornik je nato poudaril, da je bilo eno najvažnejših vprašanj, o katerih so lani razpravljali, vprašanje deželne avtonomije. Kljub zahtevam prebivalstva — ne samo miljske občine — pa so doslej prevladale in še prevladujejo sile, ki se zoperstavljajo ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine. Toda kljub temu, je poudaril župan, se bomo borili naprej, da dosežemo haš cilj, pri čemer se bomo poslužili vseh razpoložljivih sredstev ter pozvali v borbo ljudske mno- ’ žice. Ko je govoril o gospodarskem položaju Milj, je župan ugotovil, da se ni zboljšal, oziroma da jse je v zadnjem letu še P9slabšal, kar dokazuje povečanje brezposelnosti. Ladjedelnica Felsze-gy ima dovolj dela za dve leti, vendar je odpustila določen del delovne sile. Ladjedelnica Sv. Roka životari naprej, delavci ,pa se z vsemi silami borijo, da bi našli izhod iz težavnega položaja. Čistilnica Aquila ne plačuje lavkov, brezposelnost v Miljah pa narašča. Zupan je nato navedel nekaj podatkov iz zadnjega ljudskega štetja, iz katerih je razvidno, da se je število prebivalstva v zadnjih desetih letih znižalo in da ostajajo v občini le odrasli ljudje. To je razvidno iz podatka, ki pravi, da je v milj-ski občini na 12.487 prebivalcev 9.760 volivcev, kar pomeni približno 80 odstotkov vseh prebivalcev. V o-stalih italijanskih občinah se povprečje volivcev, oziroma odraslih občanov giblje med 60 in 70 odstotki. ljami in Trstom bo torej občutna razlika, čeprav je gospodarski položaj Milj neprimerno slabši kot v Trstu kjer znaša neobdavčljiva vsota 300.000 lir. « ^^|ipan|\Je|,mi(|i%)|. brienil vprašanje občinskega proračuna iti prorači^ia podjetja cuna iti proračuna podjetja .\G&NA. sdi sšdaj slab- šata, zlasti še proračun aC- NA, in sicer zaradi zmanjšanja potniškega^prometa in izrabe prevoznih sredstev. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi vladni generalni komisar v okviru proračuna celotnega področja priznal javni značaj podjetja ACNA ter poravnal zaostale dolgove — tako kot je storil za ACETAT v letu 1956. Potem ko se je govornik dotaknil vprašanja vodovoda, službe mestne čistoče, šol in knjižnic, je v zvezi z regulacijskim načrtom dejal, da se je v zadnjem času nekoliko povečala gradnja zasebnih stanovanjskih poslopij. Sedaj sta v gradnji 6-nadstropna palača v Ul. Battisti in 5-nadstropna palača v Ul. 25. aprila. Poleg tega so začeli dela za gradnjo 8-nadstropne hiše v Ul. 25 aprila, medtem ko je bil predložen načrt za 11-nadstropno stolpnico v Ulici D’Annunrio. Zavod za ljudske hiše gradi ali bo začel graditi 5 hiš z 49 stanovanji v Zindisu ter tri hiše z 38 stanovanji v Rio storto. Občinska gradbena komisija pa je v letu 1961 izdala poleg tega še 100 dovoljenj za gradnjo manjših stanovanj. skih hišic ali za njih razširitev. ** Na področju javnih del je bile v prejšnjem letu opaziti določen ‘žasfoj,' toda kljub temu je bilo asfaltiranih nekaj novih cest, drugje pa je bila izboljšana kanalizacija. Tudi nod okriljem Selad niso bila opravljena vsa namenjena dela, tako da je ostalo mnogo načrtov neuresničenih. Zato je župan izrazil upanje, da se bo položaj v tekočem letu — po reorganizaciji Selad — v mnogočem izboljšal. V nadaljevanju svojega poročila je župan dejal, da se nadaljuje — čeprav počasi — delo za izboljšanje javne razsvetljave v mestu in okolici. Lani je bilo postavljenih 8q novih javnih žarnic, ki jih je sedaj na področju občine 865 proti 237 leta 1954. V tej zvezi je župan omenil vprašanje monopola, ki ga izvajajo razna podjetja na tem področju in pri tem poudaril, aa 3i morala biti vsa podjetja, ki proizvajajo električno energijo, podržavljena. Dalj časa se je župan zadržal pri vprašanju ribištva, s katerim se ukvarja večje število ribičev. Tu je omenil, da je bilo v tej zvezi več sestankov, na katerih so proučili razna vprašanja. Vladni generalni komisar je na primer dal na razpolago 50 milijonov 1' r za povečanje pristanišča, v katerem je vedno več majhnih in velikih čolnov. Toda izkazalo se je, da je ta lllllllllllllllllllllllllllllltlllltllllllllHillltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH,,,,,,,„„„11,„„„'11,11 Naše korenine V zvezi z davčno politiko je župan prikazal razlike, ki obstajajo recimo med miljsko in tržaško občino. Letos bo družinski davek povečan, kajti pokrajinski upravni odbor je odločil, da je treba neobdavčljivo vsoto 300.000 lir - sklep, k! je bil v veljavi od leta 1952 — znižati na 225.000 lir. Med Mi- Predvčerajšnjim je v Ljubljani slavila devetdesetletnico svojega rojstva nona Marija Pertot roj. Grahonja iz Lo-njerja. V daljnem letu 1892 se je poročila z Andrejem Pertntom iii v zakonu je imela deset otrok: osem fantov in dve hčeri. Toda le trije so še živi,, medtem kq je ostalih secfčm dinrlo tragične smrti. V Ibtib, 1929—30 je izgubila moža in dva si>na, med drugo svetovno vojno pa še dva. Srečko je izgubit življenje na morju, Andreja pa so ustrelili fašisti. Življenje Marije Pertot je bilo prežeto s trpljenjem in težavami, toda čeprav je okusila toliko tegob, je niso zlomile. V času osvobodilne vojne je — kljub že takrat visoki starosti — imela redne stike s skupino tržaških partizanov, ki so pri njej imeli svojo stalno javko. Podpirala jih je s hrano in jim nudila vso pomoč. Danes živi s snaho Santino in vnuki, ki jo imajo zelo radi. Rada se spominja vseh vaščanov, «svo jih Lonjerce t>», zlasti pa še sosedov. Kljub častitljivi starosti se zanima vsota absolutno nezadostna, da bi lahko uresničila zahteve ribičev. Zato, je dejal župan, bomo še nadalje podpirali ribiče, da bodo lahko našli zavetišče v milj-skem pristanišču ter možnosti za delo. Poseben poudarek je župan dal vprašanju kmetijstva. Ugotovil je, da sd številka, ki se nanašajo na kmetijstvo, v proračunu izredno nizke, toda zakon ne dovoljuje več. Kljub temu pa je vprašanje kmetijstva zelo važttb, saj se z obdelovanjem zemlje ukvarja približno 30 družin kolonov, približno 200 družin neposrednih obdelova-eev ter nekaj desetin kmetijikihf delavcev. To pomeni, da se s kmetijstvom ukvatj« pri-bližno dve odstotka celotnega prebivalstva oziroma pet odstotkov aktivnega prebivalstva. Nalofea občine je, da podpre zah,teve malih in srednjih proizvajalcev, da bi fondi zelenega načrta prispeli tudi v miljsko občino. Potrebno je ustanoviti komisijo kmetijskih strokovnjakov, ki naj prouči zeleni načrt ter predlaga sklepe, ki bi k6rinili1 vsemu kmetij stvu občine. Tu gre predvsem za izboljšanje zem-jišč, namakanje itd. Potem ko je omenil, da je občinski svet načelna o-dobril izgradnjo novega ob činskega športnega 'grišča, Je župan z obžalovanjem u-gotovil, da na turističnem področju nj skoraj nič novega. Zasebnih pobud m. če izvzamemo načrt za gradnjo novega hotela na Rtu Olmi in ga je gradbena komisija že odobrila. Ob zaključku svojega poročila je župan še poudaril, da je deficit, ki ga izkazuje letošnji občinski proračun, resen, toda navsezadnje odraža le gospodarski položaj področja. Vsekakor pa je občinska uprava skušala proračun prikrojiti tako, da bi vsaj deloma rešili številne probleme, ki zadevajo občino in z namenom, da bi u-streglj upravičenim zahtevam prebivalstva. PROSEK Slišimo od staršev osnovnošolskih otrok pritožbe glede šolske kuhinje. Do tekočega šolskega leta je razmerje med številom slovenskih in italijanskih otrok sprejetih v kuhinjo (1/3 slov. in 2/3 ital.) odgovarjalo; letos pa se je to spremenilo na škodo naših o-trok. Kje je vzrok tega ukre. pa? Ta krivica se mora poravnati. Člani Gospodarskega društva želijo, da bi njihova gostilna čim bolje delovala. V ta namen pa se mora prilagoditi novim razmeram in zahte-vam gostov. Ne zadoščajo ure. jeni gostilniški prostori. Gostje želijo, da so čim bolje in hitro postreženi. Člani tudi pravijo, da je še v vasi dobro vino, ki bi goste bolj zado. voljilo kot uvoženo (furlan sko). Upravni odbor bo moral to zadevo temeljito razre. šetati in ukreniti tako, da bo obrat deloval čim uspešneje. Kot znano, so prostori naše-ga prosvetnega doma tesni in ne morejo odgovarjati svoje, mu namenu. Ugibamo, kako bi to zadevo rešili, oziroma zbrali potrebna sredstva za povečanje doma. Prej ali kasneje bomo morali kaj storiti, a raje prej kot pozneje Po zadnji svetovni vojni je še bilo nekaj uporabnega telovadne, ga orodja. Stare ši možje pravijo, da bi moralo hiti ne':je v vasi. To zadevo bi morali razčistiti. — «»----- Obvestila kmetijskega nadzornica kmetovalcem Posojila kmetovalcem po 3-odst. obrestni meri Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da lahko dobijo pri Federaciji kmetijskih konzorcijev, pri Zveznem zavodu hranilnic in pn «Banca . a-zionale del Lavoro* obratovalno posojilo (prestito di condu. zione) po 3-odst. obrestni meri. Kmetovalci, ki bi to posojilo potrebovali, se lahko obr. nejo na gornje zavode, za vsa potrebna pojasnila pa na Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Trstu. Ulica Ghega št. 6/1. ŠEMPOLAJ Ob Sardočevi hijj so tik ceste proti Nabrežini začeli dela za gradnjo 6-stanovajske ljud. ------------------ „„ ....... ske hiše. Poslopje bo torej na za dogajanja v svetu in so ji J primernem mesti in blizu ž»- novice iz našega dnevnika še posebno pri srcu. Ob njenem jubileju ji vsi znanci, prijatelji in vaščani — posebno pa še oni, ki so med vojno pri njej dobili streho in pomoč — čestitajo in želijo, da bi še mnogo let preživela v krogu svojih dragih. Čestitkam se pridružujeta tudi uredništvo in uprava našega dnevnika. leznice (okrog lb minut). Pravijo, da bo stavba do jeseni končana. V naši občini je mnogo brezdomcev, ki morajo zaradi pomanjkanja primernih stanovanj zapravljati svoje zdravje pod strehami, ki ne zaslužijo naziva »človeško bivališče«. Ti reveži upajo, da bodo enkrat na vrsti za dose-go dostojne strehe v tej ali kaki drugi ljudski hiSi. Naročila en dan starih piščet V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošereje, bo tukajšnje Pokrajinsko kmetijsaj nadzorništvo nudilo tudi e-tos, in to dokler ne bo izit-pana v ta namen razpoložiji-va vsota, prispevek za nakup en dan starih piščet sledečih odbranih pasem: Plymi>u:n bela. New Hampshire, Rl.oda Island, Parmenter in beU li-vornska. Kokošerejci, ki se nameravajo poslužiti imenovanega prispevka za obnovo svojih vzie-jišč, lahko naročijo pri Pokrajinskem kmetijskem nnd-zorruštvu Ul. Ghega št. 6. najmanj 25 piščet iste pasme, a ne več kot dve pasmi. Naročila se bodo zaklju. čila v ponedeljek 26. februarja, vsekakor se bodo naročila zaključila, ko bo izčrpana razpoložljiva vsota. Ob naročilu mora zainteresirani kokošerejec plačati 110 lir za vsako naročeno pišče. Piščeta se bodo razdeljevala v mesecih marec in april. Prispevki za nakup poljedelskih strojev Pokrajinsko kmetijsko nad. zomištvo sporoča zainteresiranim kmetovalcem, da bo spre. jemalo prošnje za prejem pri. spevka za nakup poljedelskih strojev še do 19. t. m. Prošnje se sprejemajo na sedežu nadzorništva v Ulici Ghega št. 6/1., med uradnimi urami od 8.30 do 12.3Q. 1 it! šele pod močnim dr ibnogle-dom. Zato pa jih je ž-s v enem samem gramu celo 300 milijard. To si težko prenočimo. Za primerjavo sar.o tole: na kvadratnem decimetru živi mnogo več drobnožirk, kakor je ljudi na vsem svetu. Dandanes pripisujejo d-ob-noživkam za kmetijstvo zelo velik pomen. Zato pa tudi u-tlajajo tako imenovana bakterijska gnojila. Imajo že tovarne takšnih gnojil. Koristne drobnoživke gojijo na debelo. Bakterijska gnojila se bistveno razlikujejo od rudninskih gnojil. Bakterijska gnojila so pravzaprav sži a», medtem ko so rudninska kemična. Obsežni poskusi in zdaj tudi že redna nporeba, so pokazali, da so bakterijska gnojila zelo učinkovita in zato tudi niso predraga Gnojenje z bakterijskimi gnojili pa seveda zahteva primerno znanje, zato so potrebne pri delu strokovne moči. Vreme včeraj: najvišja temperatura 4.3. najnižja O, ob 19. url 3.6; zračni tlak 1018.9 raste, veter 5 icm severovzhodnik, vlage 53 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 7.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 4. februarja Bojana Sonce vzide ob 7.25 In zatone ob 17.14. Dolžina dneva 9.42. Luna vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 Jutri, PONEDELJEK, s. februarja Agata V ponedeljek stavkajo uradniki €KD A v Trstu ^_________________________________________ Stavka je enotna • V torek stavka vseh delavcev ladjedel-niške industrije * Danes ustavljen promet v pristanišču V ponedeljek bodo enotno •tavkali vsi uslužbenci CRDA v Trstu. Stavko sta napovedali obe sindikalni organizaciji. Tajništvo sindikata FIOM— CGIL je v zvezi z borbo uradnikov CRDA in po posvetovanju s prizadetimi uradniki u-gotovilo, da ni koristno oče-vanje tržaških in tržiških u-radnikov in da so v Tržiču uradniki stavkali že 350 ur. Tako ločevanje lahko nevtralizira napore uradnikov tako iz Trsta kot iz Tržiča. flOM-CGIL se je že večkrat ebrnila na sindikalno organizacijo kovinarjev tržaške Delavske zbornice, da bi razpravljali o enotni in učinkovitejši borbi. Vendar do sedaj brez uspeha ter ni prišlo niti do razgovorov. V torek bodo ves dan stavkali delavci celotne ladjedel-niške industrije na poziv sindikalne organizacije FIOM— CGIL. Ta stavka spada v okvir že napovedanih stavk, da se doseže delovna pogodba sektorja, ki jih vodi v vsedržavnem okviru sindikalna organizacija FIOM—CGIL. V pristanišču so delavci včeraj ob 17. uri ponovno prenehali z delom in je stavka napovedana do ponedeljka do 8. ure zjutraj, tako da bo danes celotni pristaniški promet u-stavljen. Pričakovalo se je, da bo že v ponedeljek prišlo do obnovitve pogajanj, vendar sinoči sindikalna organizacija še ni prejela poziva. Zato je kaj malo verjetno, da bi se pogajanja lahko pričela že v ponedeljek, vendar pa zagotavljajo, da se bodo pričela v začetku prihodnjega tedna. Stavkovno gibanje se bo nadaljevalo vse do pričetka pogajanj. --------------«»--- Dve vprašanji ministrom: glede slovenskih šolnikov in Radia Trst A Poslanec Vidali je naslovil pismeno vprašanje ministru za prosveto, ali bo raztegnil predpise o natečajih za didaktično usposabljanje, ki veljajo na italijanskih šolah, tudi na šolnike, ki poučujejo na šo. lah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Doslej so se slovenski profesorji lahko udeleževali natečajev samo za italijanske grednje šole. Zato niso mogle šole s slovenskim učnim jezikom uživati tega jamstva o kvaliteti šolnikov. Spričo te-! ga se je poslanec obrnil na ministra in ga vprašal, ali bo razpisal natečaje v slovenščini za usposabljanje sloven. «kih šolnikov za pouk raznih predmetov na slovenskih šolah. Hkrati naj bi minister poskrbel za morebiten dodat-i ni natečaj, Poslanec Yidali je vprašal ministra za državne udeležbe in za turizem, ali mislita kaj oddaja v slovenščini. Zato bi morali ponovno nakazati za radio iste vsote, kot so bile nakazane pred .zadnjim skrčenjem izdatkov. Le tako se --------------«»--- Obvestilo turistične ustanove Varnostni ukrepi proti črnim kozam Pokrajinska in turistična u-stanova v Trstu obvešča vse lastnike prenočišč, hotelov, penzionov in gostišč, osebe, ki dajejo sobe v najem itd., da morajo na osnovi točnih navodil ministrstva za zdravstvo in pokrajinskega zdravnika ta-lahko izboljša program koj obvestiti zdravnika tržaške obč ne o prihodu oseb iz sledečih krajev v Veliki Britaniji: Bradford, Woolwich, Hornchurch in liki seb iz Karačija (Pakistan) in Leopoldvilla (Kongo). Obenem sporoča, da od 1. t.m. dalje gornji ukrepi ne veljajo za osebe, ki prihajajo iz Duesseldorfa (Zah. Nemčija), od 25. januarja pa za o-sebe, ki prihajajo iz Bruchsala (Zah. Nemčija). ----«»--- Ukinjeno cepljenje proti kozam ob nedeljah in praznikih Tržaško županstvo sporoča, da se bo od jutri dalje cep-ljenje proti kozam nadaljevalo po že objavljenem urniku. Ukine pa se cepljenje ob nedeljah in praznikih, ki ga je doslej vršil oddelek za zdravstvo in higieno v Ulici Cava-na št. 18. Seja repentaborskega občinskega sveta Novi odborniki in svetovalca na Repentabru Na repentaborskem župan, stvu je bila sinoči redna seja občinskega sveta, na kateri so svetovalci najprej potrdili izvoljivost dveh novih članov občinskega sveta, in sicer A-lojza Miliča in Branislava Lu-pinca. Kot je znano, sta bila na manjšinski listi na zadnjih upravnih volitvah izvoljena Edvard Guštin in Ljubo Stok, vendar nista podala dokaza pismenosti, tako da sta prepustila mesto občinskih sveto, valcev Miliču in Lupincu, ki sta za njima dobila največ glasov. Potem ko ie občinski svet potrdil obračun za leto 1960, so svetovalci s tajnim glasovanjem vzeli na znanje ostavko odbornika Velimira Guština in obeh namestnikov -r Jožefa Lazarja ter Ferdinanda Križmana. Na njihovo mesto pa so bili prav tako s tajnim glasovanjem izvoljeni Maks Guštin za odbornika, Jože Škamperle in Ivan Purič pa za namestnika. in Ilkley ter o- Ob objavi davčnih seznamov Seznami kažejo, da smo že dale& od pravične porazdelitve davkov Z zvišanjem minimalne vsote za preživljanje, ki se odbije od davčne osnove, se bo vendarle nekoliko izboljšal položaj nepremožnih davkoplačevalcev Te dni so razstavljeni na občinskem oddelku za davke seznami davkoplačevalcev in v našem listu objavljamo seznam tistih, ki imajo največ dva milijona davčne osnove za družinski davek. Hkrati s tem pa je na predsinočnji seji tržaškega občinskega sveta odbornik za finance Verza predložil sklep občinskega odbora, da se zviša minimalna vso-ta za preživljanje, ki se ne odbija od davčne osnove, od in za preživljanje, ki se je indeks življenjskih stroškov medtem zvišal od 54 na 65 točk. Ta sklep je vsekakor pozitiven, saj pomeni, da bo nekaj tisoč družin, katerih čista obdavčljiva osnova ni presegla 50.000 lir, sploh oproščenih davka, medtem ko se bo drugim družinam davek znižal. Čeprav bomo s tem še daleč od pravične porazdelitve davčnega bremena in je odbornik za finance milo rečeno prevelik optimist, pa so nekatere številke o družinskem davku in davkoplačevalcih, ki jih je odbornik omenil, vsekakor ZDRAVNIK dr. L. STOCCA (Štoka) bo » 1. marcem ordlniral za zavarovance INAM v Trstu, Ulica Pondares št. 8/H, od 8. do 11. in od 17. do 18. ure, v Bazovici štev, 83 pa od 18.30 do 19.30. ukreniti, da se zagotovi po-polno delovanje Radia A, ki Zaključena akcija za pomoč prizadetim po potresu Vsem dobrotnikom iz Trsta in Gorice, ki so prispevali za pomoč žrtvam potresa v Dalmaciji — najlepša hvala! Akcijo smo z včerajšnjim dnem zaključili tn kot je razvidno iz zaključnega obračuna, smo milijon lir krepko presegli. Pobudo za našo akcijo nam je dala čitateljica, ki smo jo omehili v našem prvem pozivu za pomoč. Nedvomno bo zelo zadovoljna, ko sedaj vidi, da je njena pobuda ne samo uresničena, temveč da je tudi vodila konkretne sadove. Akcija za pomoč žrtvam p otresa pa nam je dal a spet možnost, da se prepričamo o globokem čutu solidarnosti in dobrotljivosti, ki preveva naše ljudi. Ne da 6i kdo kogarkoli silil, brez nabiralnih pol in brez pritiska so ljudje prihajali v naše uredništvo oziroma upravo ter prispevali svoj delež. Prišli so iz vseh krajev našega področja, drugi pa so nam poslali prispevke po pošti, celo iz Milana in Švice. Akcija je zajela prebivalstvo vseh slojev: učence in dijake, delavce in kmete, uradnike in trgovce, branjevke in gostilničarje — skratka vse. Bili smo priča številnim prizorom, ko so revni ljudje prinesli sto ali dve sto lir prispevka in se opravičevali: «Več ne zmorem... saj veste... upokojenec sem...s To so bili prizori, ki jih bo težko pozabiti. Vsem dobrotnikom še enkrat najlepša hvala v imenu tisočerih žrtev potresa v Dalmaciji. Včeraj so prispevali: Vesna Sandarlj 3.000 lir, D J. D. in D. M. Z. 6.000, Jo-sipina Kariž 500, Josipina Petaros 500, Jožefa Stranj 500, Marija Cač 300, Pierina Petaros 200, Pina Primožič 500, Justina Kozina 130, Slava Kozina 100, Livia Cunja 300, Vladimiro Koren 1.000, Miro Tončič 1.000, Adele Ve-llse 300, Zora Kobec 300, Maria Maver 300, A. A. Baker-šlč . Devin 2.000, Lojze A-bram 1.000, Anton Švara . Katinara 1.500, J. Bizjak 1.000, Bolko 3.000, Ivan Vat-ta 1-000, Ludvig Pertot - Nabrežina 1-000, Milan Brajko. vič - Nabrežina 1.000, T. Martelanc 300, Ivan Sancin 3.000, Jožefa Racman - Boljunec 300, Marija Muškovič 1.000, Valerija Vran 1.000, Franči-ška Premrl 1.000, Rudolf Sos-si z Opčin št. 167, 2.000, Slavko Cok Iz LonjerJ* 2.000, dr. Robert Hlavaty 1.000, Ivanka Žitko 1.000, Zinka Cucek 1.000, Franc Tomšič 300, Terčelj iz Vižovelj 1.000, Olga Zobec iz Boljunca 1.000, Anton Briščeic z Opčin 1.000, Jamšek 300, Jožef Guštin s Cola 44, 300, F. Mikulus 1.000, V Kante 300, K. Rogelja 500, P. Lipovec 500, S. Kavčič 500, V. Ščuka 300, H. Birsa 500, R. Birsa 1.000, P. Pilat 000, J. Mezgec 1.000, Slavko Sosič z Opčin 1.000, Silva in Zdenka 1.000, Miran Kuret 3.000, Ivan Gerdol 2.000, Anica Kalan 1.000, Odo Kalan 1.000, Boris Cek 1.000, Josip Lipovec 1.000. Na pobudo sekcije KP iz Krogelj pri Dolini so poslali: Maks Ota 300, Nadal Ota 200, Viktor Ota 200, Rafael Kocjančič 200, Rozalija Smotlak 150, Rihard Krmec 300, Mirko Komar 1.000, Ivan Kocjančič 500, Josip Pangerc 200, Viktor Mihalič 200, Emilija Stanič 200, Franc Ferluga 300, Mario Gropaic 300, Friderik Ota 600, Albin Križ-mančlč 300, Jožef Gropajc 300 lir. Do predvčerajšnjim smo nabral) 1,004.100 lir, tekom včerajšnjega dne pa 70.200 lir. SKUPAJ 1,074.300 lir. Goriško uredništvo nabralo skupaj 75.300 lir. Tržaški in gorlškl prispevki SKUPAJ 1,149.000 lir. zanimive. Te številke so sicer nekoliko različne od letošnjih, ker se nanašajo na lelo 1961. Po zadnjih podatkih, ki smo jih objavili te dni, bo namreč letos plačevalo družinski davek 36.060 davkoplačevalcev. Vsi ti pridejo seveda v poštev pri omenjenem višjem odbitku, ki pa ima koristne posledice predvsem za tiste, ki imajo male dohodke, saj je na primer za indu-strijca Tognello pač vseeno, ali mu določijo davčno osnovo 52 milijonov ali 51 milijonov in 950 tisoč. Po podatkih, ki jih je navedel odbornik, je bilo lani na 108.000 družin 38.212 družin, ki so plačevale družinski davek, kar pomeni komaj dobro tretjino. Od teh 38.212 družin oziroma družinskih glavarjev, jih je bito kar 19 tisoč 856, to je več kot polovico, ki so imeli hajveč do 200 tisoč davčne osnove. Davku pa so - plačali; skupno le 48.983.596 lir. Ce upoštevamo, da je znašala skupna vsota davka nekaj nad 636 milijonov lir, tedaj vidimo, da so ti davkoplačevalci plačali, čeprav jih je bilo več kot polovico vseh, samo 8 odstotkov davka, ki ga je izterjala občina. Značilno je tudi, da je število davkoplačevalcev družinskega davka stalno padalo. Od 43.600 leta 1956. se je skrčilo število davkoplačevalcev na 38.212 lani. Število davkoplačevalcev z največ 200.000 lirami davčne osnove pa se je v istem obdobju znižalo od 26.534 na 19.856. Iz tega se po besedah odbornika vidi, da se je znižalo število plačnikov družinskega davka ravno med itistimi, ki imajo nizke dohodke. Odbornik je še poudaril, da se je kljub nižanju števila davkoplačevalcev celotni dohodek od družinskega davka višal. Leta 1958 je namreč znašal 559 milijonov, lani pa 636 milijonov. To je torej ena plat zvona. V petih letih se je torej dohodek od davka zvišal za 77 milijonov, toda upoštevati je treba, da so se nekoliko zvišali tudi dohodki in da se vrednost denarja polagoma manjša. Kar je človek na primer kupil pred petimi leti s 1.000 lirami, ga danes stane več. Dokaz za (o je že v tem, da naraščajo občinski izdatki vsako leto. Nihče ne zanika, da ni občina za določene davkoplačevalce znižala ali. kar se družinskega davka tiče, odpravila davčnega bremena. Kot pa smo dejali, smo še daleč od davčne pravičnosti in ((izravnave)). Res ni pri nas mnogo velikih industrijskih podjetij in trgovina peša, vendar pa je težko verjeti, da je v Trstu samo 24 davkoplačevalcev, ki imajo več kot 10 milijonov čistega dohodka. Ko na primer prebiramo sezname, se nam zdi včasih kar neverjetno, da imajo določeni trgovci, industrije! ali pa recimo tudi kakšni profesionalci tako nizke dohodke, saj bi se morali človeku kar smiliti. Sicer pa je javna tajnost, da je mnogo davčnih utaj in sami funkcionarji občinskega davčnega oddelka priznavajo, da je zelo težko ugotoviti dohodke ljudi, ko dosežejo določeno mero milijonov, kajti gospodinjsko pomočnico, ložo v ((Verdiju«, razkošen avto, vilo ali motorni čoln si lahko privošči milijonar, ki ima, postavimo, 20 ali 30 ali 50 milijonov čistega dohodka na leto. Po drugi strani pB lahko ugotovijo dohodek vseh, ki so v delovnem odnosu, do zadnje lire. Ravno v tem pa je krivičnost davčnega sistema. Seveda bodo funkcionarji in uradniki davčnega oddelka s strožjo kontrolo lahko še tu pa tam kaj iztisnili iz (istih, ki se sistematično poslužujejo davčnih utaj vendar s tem ne bodo mogli doseči davčne pravičnosti. Zato bi morali pač reformirati davčno zakonodajo in uvesti strožje kazni za davčne utaje. S tem ne bi postali prav nič »revolucionar-ni», saj je znano, aa je v raznih zahodnih kapitalističnih državah davčni sistem mnogo strožji, a hkrati pravičnejši, tako da tisti, ki vec zmorejo, tudi več prispevajo za skupnost. ----#»--- Smola nogometašev Med nogometno tekmo se je včeraj popoldne ponesrečil 31-letni Pietro Moratto iz Ul. Poz. zo 16 ,ki se bo zaradi udarca po glavi moral zdraviti dober teden. Igral je s svojim društvom na športnem igrišču v Ul. Flavia proti drugi enaj-storici, pa se je udaril z glavo v glavo z nasprotnim igralcem. Prav tako se je ponesrečil tudi med nogometno tekmo, ki je bila včeraj popoldne na stadionu »Prvj maj» 34-letni Antonino Mari iz Ul. Besen-ghi 21. Mari pa je imel večjo smolo, ker se je pobil po gla- Davkoplačevalci družinskega davka z dohodki do 2 milijonov Rossi Alberto 3 milijone 601.500, Brumetti dr. Lo-dovico 3.600.000, Cescutti Mario 3.600.000, Frausin Giulio 3 milijone 600.000, Gidoni Maria or. Artelli 3.600.000, Marši francesco 3.600.000. Preda Do-menico 3.600.000, Rusconi dr. Antonino 3.600.000. Sadar dr. Guido 3.600.000, Sinigaglia E-doardo 3.600.000, Sivi Carlo 3 milijone 600.000, Catolla dr. Ettore 3.593.500, Balestrucci Gioacchino 3.550.000, Ferrari dr. Guglielmo 3.533.000, Hočevar Paola vd. Ciclitira 3 milijone 516.700, Abbiati Giusep pe 3.500.000, Battigelli Giacomo 3.500.000, Bernardini Giovanni 3.500.000, Bevilacqua Ptetro 3.500.000, Bozza Paolo 3.500.000, Colummi Tristano 3.500.000, Diego Carlo 3.500.000, Fassetta 3.500.000, Gelussi dr. Giuseppe 3.500.000, Hosak Guglielmo 3.500.000, Reggente Luigi 3 milijone 500.000, Serravallo Iaco-po 3.500.000. Sertl Elda vd. Ca-saie 3.500.000, Borina Virgilio 3.500.000, TullioNatale 3.500.000, Vileri Francesco 3.500.000, A-nastasacchi Costantino 3.500.000, Zeller Ottone 3.466.200, Spon-za Nicolb 3.450.000, Bisiani Ma. rio 3.445.200, Russo Giuseppe 3.442.200, Didic dr. Stanislao 3.405.500, Cibin Giorgio 3 milijone 402.300, Bressani Ricciot-ti 3.400.000, Lekner Eleonora vd. Hiersiei de Minerbi 3 milijone 400.000, Lorenzi Milano 3.400.000, Marin Luigi 3.400.000, Nabier Federico 3.400.000, Suss. land Walter 3.400.000, Zanetti Attilio 3.400.000, Spogliarich Oscar 3.387.800, Padoa Fabio 3.340.000, Baschiera Pietro 3 milijone 300.000, Demetrio Mar. gherita por. De Negri 3.300.000, Pekeza Guglielmo 3.300.000, Marinšek Stanislao 3.300.000, Soldati Giovanna 3.300.000, Sti-bice Vladimiro 3.300.000, Var-legnassi Giuseppe 3.300.000, Zammattio Maria Lia 3.300.000, Irneri Giorgio 3.280.000, Lay dr. Livio 3.275.200, Verri Carlo 3.263.000, Fileti dr. Otto 3 milijone 260.500, Garbassi Pietro 3.233.500, Lipanje Francesco 3.102.500, Alkalay Alberto 3.200.000, Benedetti Nicolo 3 milijone 200.000, Camus Odilo 3.200.000, Chermete Guido 3 milijone 300.000, Cuzzi odv. Paolo 3.300.000, Dorni AlfredO 3.200.000, Forti dr. Bruno 3 milijone 200.000, Iaut dr. Giorgio 1.200.000, Israel Felice 3 mi-lijone 200.000, Merk Ernesto 3.200.000, Poloiaz Gioacchino 3.200.000, Roetl dr. Edoardo 3 milijone 200.000, Roetl Rodol-fo 3.200.000, Seriani Luigi 3 milijone 200.000, Sparcich Na-tale 3.200.000, Umani Bruno ________I_________ _______ _ _ 3.200.000. Verozzi Mario 3 mili' vi in si zlomil nosno kost, za-i jone 200.000, Luciani Luciano radi česar se bo moral zdra- 3.195.900, Pestlan dr. Ettore viti tri tedne. I 3.184.800, Petrucco Mario 3 mi- l»ii»mioiiiiin»ii»iiiiui8uiiiiiiiiiiii»mi*iiMHH»i«»*»iiiimi«oi»iiiiooiiMoo lijone 160.000, Rainis dr. Eu-genio 3.143.100, Zambler Gio-vanni 3.110.500, Petrucco Pietro 3.110.000, Cesare Clelia vd. Antini 3.100.000, Conti Giuseppe 3.100.000 Kuszak Irma vd. Cossutta 3.100.000. Maracich filialo 3.100.000, Požar Stanislao 3.100.000, Rubino Umberto 3 milijone 100.000, Savi Celeste 3.100.000, Crismani Romeo 3 milijone 086.700, Giaconi Ore-ste 3.084.400. Piemontese Rena. to 3.063.000, Silvano Rosario 3.049.800, Gasser dr. Edoardo 3.036.400, Ancario Lamberto 3.000. 000, Anzellotti Giovanni 3.000. 000, Barb, Dino 3.000.000, Bellini Alfonso 3.000.000, Bellini Luigi 3.000.000, Bellini Raffaello 3.000.000, Bidoli Vit-torio 3.000.000, Bosutti Libero 3.000. 0000, Brunner Giorgio 3 milijone, Buchebiner Maria por De Ebner 3.000.000 Buda Giorgio 3.000.000, Busi Renato 3.000. 000, Cappelletti Ugo 3 milijone, Cobal Giuseppe 3 mili-ione Dal Pozzo Augusto 3 milijone. Biev Luigi 3.000.000, Du Ban Massimiliano 3.000.000, Fidel Francesco 3.000.000, Flai-ban Michele 3.000.000, Gerli Antonio 3.000.000, Iamar Paolo 3.000.000. Ianitti Raoul 3 milijone, Iboner Giorgio 3.000.000, Lichtenstein Ernesto 3.000.000, Macerata Giorgio 3.000.000, Ma. nente Mario 3.000.000, Martin prof. Ettore J-eonida 3.000.000, Melzi Maria Enrichetta por. Carignani 3.000.000, Mitis Gior_ gio 3.000.000, Pegan Libera 3 milijone, Perticucci Renato 3 milijone, Pizzagalli dr. Ettore 3.000.000, Pontini dr. Mario 3.000.000, Potrebin Leopoldo 3.000.000, Regazzin Gisella vd. Morpurgo 3.000.000, Rigutti A-da vd. Štern 3.000.000, Rocco Giusto 3.000.000, Rossani Francesco 3.000.000. Sanzin Luigia vd. Tiozzo 3.000.000, Savarin Oscar 3.000.000, Scarpa ing. Paolo 3.000.000. Sicherl Bruno 3.000.000, Stener Giacomina vd. Gorlato 3.000.000, Sussland E-gone 3.000.000. Tarabocchia dr. Nino 3.000.000, Tedesco Emi-lio 3.000.000, Tomšič Vittorio 3.000.000, Toros Enrico 3.000.000, Vecchiet Marcello 3.000.000, Vinattieri Tullio 3.000.000. Paenza dr. Vincenzo 2.994.000, (Nadaljevanje v torek) ---«»--- Obvestilo upokojencem Tržaško županstvo sporoča upokojencem, da od 22. t.m. delijo v pritličju nove občinske palače na Grenadirskem oširku potrdila, iz katerih je razvidno, da so še živi, oziroma potrdila vdovam upokojencev INPS, in sicer za kategoriji SO in družinskih pokojnin. Na kazenskem sodišču Obtožen in obsojen zaradi tatvine sploh ni maral priti na razpravo Sodišče je oprostilo šoferja, ki je smrtno povozil žensko Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, sta se morala zagovarjati včeraj 30-letni Lelio Clarot iz Ul. Cattedrale 5 ter 37-letni Giuseppe Barillaro iz Ulice Machlig 28, Sodna razprava proti obema obtožencema in vrsti drugih obtožencev je bila že lanskega leta, in sicer 24. novembra. Tedaj je bil Clarot v Vidmu ter je poslal sodišču zdravniško potrdilo, da se iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti sodne razprave. Omenjeni razpravi ni prisostvoval niti drugi obtoženec, Giuseppe Barillaro. Tudi včeraj ni bilo na sodišču ne sluha ne duha o obeh obtožencih. Clarot je sicer javil, da ne more prisostvovati obravnavi zaradi zdravstvenih razlogov, toda sodniki mu riso verjeli. Takoj so ukazali, naj ga zaupni zdravnik poišče na domu ter ugotovi njegovo zdravstveno stanje. Zdravnik je opravil svojo dolžnost ter ugotovil, da je obtoženec t>o-polnoma zdrav, vendar pa se Clarot ni pozneje javil na sodišču. Zato so sodniki sodili obema obtožencema v odsotnosti ter obsodili Clarota na 2 leti in 3 mesece zapora ter na 29 tisoč lir globe. Barillara pa so obsodili zaradi neprevidnega nakupa ukradenega blaga na plačilo 15.000 lir denarne kazni. Javni tožilec je bil zahteval za Clarota 4 leta in 6 mesecev zapora ter 30.000 lir globe, a za Barillara spremembo obtožnice v smislu neprevidnega nakupa na 8.000 lir denarne kazni. Prekršek, zaradi katerega sta se morala Clarot in Barillaro zagovarjati pred sodiščem, ie zadeval tatvino v škodo lastnice neke gostilne v d’Annunziovem drevoredu 49. V omenjeno gostilno, ki je last Valerie Zufar, je obtoženec Clarot vdrl s ponarejenim ključem ter ukradel skupaj z nekim drugim obtožencem en električni brivski aparat ter en gramofonski aparat v skupni vrednosti 54.009 lir. Barillara pa so obtožili, da je sprejel od Clarota gramofonski aparat kot jamstvo za določeno posojilo. ♦ * * Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 52-let-ni Carlo Castelli iz Ul. Palmanova 5, ki je bil obtožen nenamernega umora. Bilo je 28 oktobra lani, ko se je Castelli peljal s poltovofnikom • OM Leoncino« od Sv. Sobote v smeri proti mestu. Castel-li je bil tedaj uslužben pri ladjedelnici «Sv. Justa«. Malo pred nesrečo, ki ga je pora pripeljala pred sodišče, je Castelli sledil filobusu št. 10. Na križišču z Ul. Marenzi je iz filobusa izstopilo več oseb, a med njimi tudi 75-letna Annn Geppi vd. Beruschi iz Ul. del Motite 15, ki je nenadoma prečkala cestišče. Casteiliju ni uspelo, da bi zavrl svoje vozilo, ter je podrl na tla priletno žensko, ki je 11. novembra umrla v bolnišnici. Kmalu nato je prefektura odvzela Casteiliju vozniško dovoljenje. Podjetje je šoferja takoj začasno odpustilo. Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval naj sodišče obsodi Castellija na 9 mesecev zapora ter na 15.000 lir denarne kazni. Sodniki pa so sklenili, da obtoženec bi zagrešil nikakršnega kaznivega dejanja. * * * Jutri zjutraj se bo začela na kazenskem sodišču razprava proti Claudii Belullo ki je obtožena skupaj z nekim drugim sokrivcem vrste goljufij. Na razpravi bodo nastopile številne priče. Belullova se bo morala zagovarjati m>-d drugim tudi glede prekrška, ki zadeva žalitev sodnijskih organov. Domnevajo, da bi so-dišče utegnilo obsoditi obtoženko na najmanj 8 let za- Da se preprečijo nepotrebne vrste pred okenci v dneh, ko se začnejo plačevati pokojnine (to je od 13. februarja dalje), naj pridejo zainteresirani pravočasno po potrdila. Končno obvešča županstvo, da morajo upokojenci ali pa njihovi pooblaščenci prinesti s seboj osebne izkaznice in pokojninske knjižice. ---(O)--- Občni zbor združenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih Pripravljalni odbor za u-stanovitev Pokrajinske zveze političnih internirancev v nacističnih taboriščih v Trstu sporoča: V nedeljo dne 11. februarja 1962 ob 9.30 bo v veliki dvorani OGIL v Ul. Pondares 8 ustanovni občni zbor združenj bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih, s sledečim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva 2. Uvodno poročilo 3. Poročilo senatorja Pie-ra Caleffija 4. Volitve vodilnih organov 5. Zaključki. Senator Piero Caleffi bo poleg poudarka o velikem doprinosu, ki so ga dali nekdanji politični in rasni interniranci stvari svobode, govoril tudi o zadnjih zakonodajnih ukrepih, ki zadevajo rok za predložitev prošenj za pokojnino, kakor tudi vprašanje odškodnine, ki je sedaj v razpravi v parlamentu in drugih ukrepih v prid nekdanjih političnih internirancev ter družinskih članov padlih. Glede na važnost dogodka so vsi interniranci vabljeni, da se udeležijo občnega zbora. Pripravljalni odbor ---(O)-- Nezgoda na delu V livarni Italsider pod Skednjem se je včeraj dopoldne po. nesrečil n« delu 37-letni Josip Kraus iz Ul. Del Pešce 2. Zaposlen je bil pri žerjavu, pa se mu je spodrsnilo ko je sto-pal z njega in je padel iz višine 2 metra v jamo, ki jo u-porabljajo za čiščenje lokomotiv. Pri tem si je zlomil zapestje desne roke in se je pobil po levi nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. ---«»--- Padel je z ogrodja Pri gradnji nove stavbe pred županstvom v Nabrežini se je včeraj ponesrečil 34-letni Savino Puntus z Vrde-le št. 4:2. Padel je z ogrodja z višine 4 m in si nalomil rebra ter se udaril po čelu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kir. oddelek. ooooooooooooooooooo Glasbena Matica v Trstu priredi v četrtek, 8. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Ul .Geppa 9 komorni koncert dijakov srednje glasbene šole iz Ljubljane Nastopajo solisti, komorn; pevski zbor, dirigent Janez Bole ter komorni godalni ansambel, dirigent Ciril Veronik «>ox5ooooorx)05a')0(>c W^AWW.W.W.V.V SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi dne 11. t. m. ob 17. uri v Avditoriju, Ulica Teatro Romano 3 Prešernovo proslavo Sodelujejo: Združeni moški zbori z Goriškega mešana zbora iz Padrič in Boršta, združeni moški zbori s Tržaškega, združeni moški zbori z Goriškega in s Tržaškega folklorna skupina z Opčin in tamburaški zbor s Proseka-Kontovela Prodaia vstopnic od četrtka, 8 t m. dalie v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20. tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin (nasproti Avditorija) rol Lavvrence. Prepovedano mladini. Arcobaleno 14.00 «1 comanceros* Barve de Luxe. John Wayne, Lee Marvln. Supercineraa 14.00 «Vellka predstava« (II grande spettacolo). Barve De Luxe. Esther Wll* liams, Clif Robertson. Alabarda 14.00 ((Trojanska vojna« (La guerra di Troia). Technicolor. Steve Reeves, Juliette Maynlel. Aurora 15.00 »Sijaj med travo* (Splendore nell’erba). Prepove-dano mladini. Cristallo 14.00 «Ježa na tigru* (A cavallo della tigre). Nino Manfredi. Garibaldi 15.00 «Gol In mrlič* (II nuao e tl morto), Technl-color. Aldo Ray. Capltol 13.30 »Navaronskl topovi« (I cannoni di Navarone*. Impero 14.30 «Nomadl». Italia 14 30 «11 federale«. — Ugo Tognazzi, George VVilson. Massimo 14.00 «Adam in Eva« (Ustvaritev sveta). Technico-lor. Christiane Martel. Charles Baena. Moderno 14.30 »Strast pod soncem« (Desideri nei sole). An* gie Dickinson. Zadnji dan. Astra 14.30 »Vsi nori na palubi« (Tutti pazzi in coperta). Astoria 14.30 «Dekle s kovčkom* (La ragazza con la valigl*)-Claudia Cardinale. Vittorio Veneto 14.00 «Pepe» -* Canttflas. Kirn Novak. Techni-color. Ideale 14.00 »Nepremagljivi gladiator« (11 gladiatore invtncl-bile). Technicolor. Marconi 14.00 »Pepelko« (M Ce-nerentolo). Technicolor. Jerry Lewis. Abbazia 14.30 »Plaža poželenja* (La spiaggia del desiderio). D. Hart. Prepovedano mladini. Odeon 14.00 »Kapo«. — Susan Strassberg In Laurent Terzieu* Zdraviti se bo moral od 7 do 20 dni. U tt LOTERIJA BARI 67 54 22 61 27 CAGLIARI 64 27 41 81 69 FLORENCA 2 35 13 42 23 GENOVA 79 71 5 2 66 MILAN 33 13 75 39 2 NEAPELJ 29 44 4 25 16 PALTRMO 79 28 65 10 34 RIM 55 87 4 51 t TURIN 75 82 81 34 17 BENETKE 45 83 29 60 t ENALOTTO 221 2X1 2X2 X X 2 Tri dvanajstice bodo prejele po 6.659.000 lir; 92 enajsti-cam pa gre po 162.000 lir, a 1337 deseticam po 11.200 lir. Zdravnik dr. Alojz STEPANČIČ (Stefani) bo sprejemal zavarovance bolniške blagajne INAM od 1.marca v Nabrežini (centei) [ OIiERA LIŠČA J TEATRO NfJOVO Tutri ob 21. uri ponovitev Syngejevega ((Potepuha z zahoda«. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni ter pri centralni blagajni v Pasaži Protti. ( KINO ) Nazionale 14.30 «Rešil bom svojo ljubezen« (Salverd II mio a-more). Metrncolor. Shirley Mac Lame. Prepovedano mladini. Fenice 14.30 «Most proti soncu« (Ponie verso il sole). Carroll Baker. Excelsior 14.30 «Jessica». Maurl-ce Chevaller, Angie Dickinson, Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini. Grattacielo 13.30 »Pogled z mosta« (Uno sguardo dal ponte). Iz romana Arthurja Millerja. Raf Vallone, Jean Sorel, Ca- SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu priredi svoj tradicionalni dobrodelni ples v soboto, 10. februarja * pričetkom ob 21. uri Hotelu Excelsior Pala®e Vstop izključno z vabiM-Vstopnice in rezerviranje miz na sedežu dri}-štva v -Ul. Machiavelli št. 22-11, tel. 36275, dnevno od 10. do 12. ter 0“ 17. do 19. ure. V trgovini čevljev se nadaljuje popolna razprodaja TRST - Drevored XX. septembra 18 zaradi obnovitve trgovine, kj bo dalj časa zaprta, po neverjetno nizkih cenah. Izkoristite to edinstveno priložnost. ki jo nudimo svoji cenj. kliente!) po smešnih cenah za vse vrste čevljev. uiitiiHiiiiiiiiiiiMiiin IMIIII umni II Iiiiiiitiiiiin It miin mit IIIHIIII iiiiiiiiMiiiiitliiiiiHHH'1 milit* n,m,in„,„„„...........m.........................................................................................im.. Družba MOBILOIL: Ulica V ponedeljek 5. februarja stopi v veljavo novi urnik za prodajalce bencina tako, aa bodo bencinske črpalke odprte vsak delavnik od 7. do 21. ure, ob sobotah in pred prazniki od 7. do 22. ure. Ob nedeljah pa bo odprta samo polovica črpalk od 7. do 21. ure. Trgovinska zbornica je sedaj razdelila vse bencinske črpalke v dve skupini, ki bosta izmenoma imeli od prihodnje nedelje dalje odprte črpalke (Danes ostane vse pri starem). Bencinske črpalke v skupini A bodo odprte 11. februarja, 25. februarja, 11. marca in 19. marca. V tej skupini so naslednje črpalke: Družba AGIP: črpalke v krajih in ulicah: Sesljan, Boljunec, Ul. Miramare, Greta, Ul. Zonta, Stara mitnica, Ll. d’Annunzio Trg Verdi. Nabrežje N. Sauro, Ul. Frausin, Ul. F. Severo, Skedenj. Urnik bencinskih črpalk V KRIŽU št. 2S0 Od 15. do 17. ure in na PROSEKU št. 342 od 18. do 19. ure bo zdravnik dr. F. Settimo (Sedmak) sprejemal s 1. marcem t. I. zavarovance INAM Tel. 22-5141 Družba Aguila: Prosek, A-1 Družba AGIP: Opčine, Mi-quilinia. Ul. Miramare, Ulica Ije, Ul. Miramare, Ul. Coro-F Severo, Nabrežje N. Sauro, Ul. Čampi Elisi, Ul. Matteotti n r~1: 11 TT1 d’ A n rtu Ul. G. Giardino Ul. d’Annun-zio, Ul. Punta del Forno ex OZO, Ul. Miramare, Ul. Al-viano. Družba ESSO: Sesljan, Opčine. Ul. Giulia, Trg Volontu-ri Giuliani, Trg Liberta, Ul. Brunner, Nabrežje N. Sauro, Ul Manzoni, Trg Foraggi, Milje. Družba SHELL: Trg Val-maura, Ul. Miramare, Trg Liberta, Trg S. Francesco, Ul. Carducci. Družba BP: Ul. Miramare, Trg Ospedale, Nabrežje Gru-mula, Ul. S. Cilino, Ul. Pon-ziana, Ul. d’Annunzio, Ul. F. Severo, Družba MOBILOIL: Ul. Loc-chi, Ul. F. Severo. Družba API: Ul. Baiamooti, Nabrežje N. Sauro. Neodvisni: Ulica Miramare, Pomol F. Bandiera, Ul. d An-nunzio, Ul. Coroneo. Bencinske črpalke v skupini B pa bodo odprte 18. februarja, 4. marca, 18. marca in 25. aprila. V to skupino spadajo črpalke; neo, Ul. Carducci, Nabrežje O. Augusto, Ul. Giulia, Ul. Vergerio, Ul. Istria, Ul. Čampi Elisi, Ul. F. Severo. Družba Aguila: Nabrežina, Ul. Giulia Giardino, Ul. Fabio Severo, Ul. Miramare 269, Nabrežje O. Augusto, Trg Val-maura, Rojan, Ul. Coroneo. Družba SHELL: Sesljan, Ul. d’Annunzio, Ul. Coroneo, Ul. F. Severo 2, Nabrežje O. Augusto. Družba BP: Boljunec, Ul. S. Lazzaro, Ul. Carducci, Ul. Giuliani, Trg Tommaseo, Ul. Settefontane. d\Annunzio, Nabrežje Grumii-la št. 8. Družba API: Ul. Locchi, Ul. F. Severo. Družba Caltex: Ul. d’Annun-zio. Ul. F. Severo. Družba Pur/ina: Ul. F. Severo. Neodvisni: Ul. Zonta, Ul. Miramare, Ul. G. Reni, Trg Cagni v industrijskem pristanišču. Poleg tega sporoča trgovinska zbornica, da bodo februarja in marca po rednem umiku odprte ponoči naslednje bencinske črpalke: AGIP v Ul. Miramare 48 ESSO Ul. F. Severo, SHELL Ul. F. Severo, Aquila Ul. F. Severo, Purfina F. Severo, BP F. Severo, in Caitex Trg Sansovino. Dne 3 februarja 1962 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 85-Ietni Ettore de Plankenstein, 71-letna Maria Pa-cor por Rosetli. 63-letni Samo Stanta, 51-letna Luigia Montedu-ro por. Vinci, 78-letna Gluseppl-na Rizza por. Amadore, 61-letni Pietro Cargnali, 75-letni Alessan-dro Glancz, 82-letna Antonia D’Andrea vd. D’Arrigo, 57-letna Maria Concetta Ierici por. Ta-mino. OKLICI: tesar Giovanni Prl- mossl |n delavka Fiorelia Seher-lieh, delavec Antonio Granieri In , blagajničarka Maria Furlan, tr-1 govec Silvano Delil'Acqua in gospodinja Nives Stenta, podoficir ! Cp Luigi Tudor in gospodinja Eugenia Schioppetto, kuhar Giorgio Purini in uradnica Elvla Giurini, geometer Dante Miche 11 ln gospodinja Alda Iannarone Calebotta, uradnik Giovanni Dra mis in učiteljica Serena Brescia tramvajski uslužbenec Mario Pa trono in frizerka Eltde Velico gna, uradnik Armando Pastor cich in gospodinja Maria Tere CELOTNA RAZPRODAJA ČEVLJEV Rojanu zaradi obnove trgovine v (blizu cerkve) NEVERJETNE CENE: OD 500 LIR DALJE ZA OTROKE IN ODRASLE GEC A., Trg Tra i rivi 2, tel. 31-198 POROČNE SLIKE .F0T0GRAFIA Trst, Ul. Oriani 2 (Barriera) Tel. 93-295 sa Del Ben, železničar Giuseppe Stagni in gospodinja Maria Cer-maz, industrijski Izvedenec Fabio Pieri in frizerka Grazlella Gerdina, kovač Luciano Rustla in modlstka Elide Michelazzl, zidar Bruno Buseehian in delavka Grazlella Pavat, zidar Elio Knez In gospodinja Anita Moscolin, trgovec Franco Zambon In gospodinja Clelia Zambon. mehanik Giovanni Balos in uradnica Aliče Balll, upokojenec John J-Provioh In gospodinja Giovanna Puntar, podoficir mornarice Fla-vio Stacuil in uradnica Lucia Ma-corattl, zdravnik kirurg Claudlo Longhino in zdravnica Carla Marinom, skladiščnik Claudio Ma-rangom in gospodinja Gigllola Minlsini, električar Piero Crippa in gospodinja Renata Artico, pomorščak Mario Schiavon in delavka Maria Argenti, zidar Ste-llo Delbello In gospodinja Virgi- nia Scherlicl, uradnik Enrico Graziai-o in pravnica Annaro5> Keber, skladiščnik Mario Mard1 in šivilja Delia Amato, ladii*k natakar Giorgio Fiumana in 9t°' dajalka Ondina Pagnoni, vrat’ Angelo Zorzetto In šivilja Li“'* Zentilln, zdravnik Elzo dr. **' movecehi in D'na Romano, trg^ vec Umbtrto Coloni in baristk* Caterlna Stagni, eltograf A' to Flersan In gospodinja Bet[. Veracini, podoficir mornarice A" driano Marin In gospodinja N*" rina Nocera, kuhar Eugenlo J _ glta in gospodinja Iolanda lente, podoficir volske Alessan' d«o Flonoldl in gospodinja iAjJ* Modugno, pomorščak Claudio " ' lise in delavka Lucllla Cusctii ’ oficir letalstva Francesco ErS"' zese In uradnica Fiorelia F°n“/ obrtnik Sergio Donatl in ca Alda Gandolfo, mehanik niio Pertotl in gospodinja Mil' Tadič. LEKARNE ODPRTE DANES All’Alabarda Istrska ullca-a; Barbo-Carmel, Trg Garibaldi ' Croce Azzurra, Ul. Commerf* 26; de Leitenburg, Trg sv. l na 5; Al Galeno. Ul. S. Cll»£ 36 (Sv Ivan); Mizzan, Trg nezia 2; Vielmettl. Borzni trg ‘ dr. Mianl, Barkovlje; Ntcoli, s" denj. ----«»--- NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul Bermnl 4; Ml' j Ul. Buonarroti 11; Mizzan, * Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. te 7; Glustl, Ul. Bonomea (Greta). Potrti naznanjamo zalo* vest, da nas je dne 28. jan „9 ja zapustila naša ljubi] mama Ida Terčon vd-Legis^ Pokopali smo jo 29.1. n* ijji, kopališču v Mavhinjah. y*ut)l ki so nam ob tej bridki '** ts* stali ob strani, se iskreno hvaljujemo. ' ŽALUJOČI otroCLo in OSTALO SORODST* Sesljan, 4. februarja Pogrebno podporno društvo v azovici ima danes dne 4. fe-ruarja svoj letni redni občni v Presljevi dvorani ob 16. uri. da se člani gotovo in ,of“o udeležijo. Odbor. Tržaški filatelistični klub »L. Košir« HtTanes 4- februarJa bo v prosto-, hlutoa. Ul. Montecchi 6, red-sestanek od 10, do 12. ure žbimo nečlane filateliste, po-eb"o mladibo, da nas obiščejo. Sindikat slovenske šole vabi *e šolnike bivšega ekonom-k*ga staleža na sestanek, ki D(> v sredo, 7. t. m., ob 18. uri * sedežu — Ul. F. Filzi 8. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE V TRSTU Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor v torek dne 13. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/II. Odbor jjlNOPROSEK-KONlOVEL Predvaja danes 4. t. m. °b 16. uri Metro barvni film: MEDNARODNA SPLETKA* (Intrigo internazionale) .Jsra CARY GRANT Intereuropa Mednarodna špedicija in transport KOPER iz vršu je: — mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči — posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo — kvantitativni prevzem blaga — redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri — najemanje bookling prostora potom svojih poslovnih enot: LJUBLJANA. SEŽANA NOV A GORICA KOZINA JESENICE, MARIBOR P R E V A L. J E, R1JEKA Zagreb, Sarajevo. BEOGRAD, ZRENJ AN IN NOVI SAD SUBOTICA S seje pokrajinskega sveta Svetovalci so soglasno zahtevali učinkovite ukrepe v korist Tržiča Z drugo resolucijo priporočajo takojšnjo in pravično poravnavo spora z uradniki CRDA ■ Obsodba policijskega nasilja v Tržiču SPLOSNA PLOVBA PIRAN Vzdržuje z modernimi tovorno-potniškimi ladjami- z odhodom ladij vsakih 30 dni: r^no expresno progo Jadran-ZDA z Heke-Trsta-Kopra v :7W York, Boston, Philadelphijo, Baltimoro, Norfolk, VVU-'bston, Charleston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno “žbo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japon-°* v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi 'jjAijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi lad-•*ml od 8000 do 18.400 ton nosilnosti. p?e Informacije daje uprava podjetja «SPLOSNA PLOVBA« ran> Zupančičeva ulica . 25 ter naše agencije bo celem svetu. el«fonl: 5170, 5171, 5173, 5175. Telegrami: Plovba Piran Telx št.: 035-22 Kino na \H7TSn77!tk Predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 15. uri Cinemascope barvni film: BAGDADSKI TAT (II ladro di Bagdad ®°nedeljek, 5. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma Pokrajinski svet je imel sinoči sejo,' na kateri je po či-tanju zapisnika in sporočilu predsednika takoj prešel na dnevni red z zaključno obravnavo o problemih Tržiča in njegovega področja. Najprej je odbornik Vezil napravil zaključek o splošni debati, ki se je o tem problemu razvila na prejšnjih sejah. Dejal je, da je vprašanje CRDA v pozitivni zaključni fazi in tudi problem tretjega podjetja da je tik pred rešitvijo, potem ko je že prišlo poluradno zagotovilo v tem smislu. Seveda bo morala biti ta pobuda takšnega značaja in obsega, da bo lahko zapog slila vso odvišno delovno a silo. Prav tako naj bi davčne' olajšave pomagale gospodar-' stvu področja, da ki se lahko učinkovito vključilo v - av^aip-skj gospodarski , siitepn. D,čjal je tudi, da so ob sodelovat nju Urada za delo pripravili nove pobude za zaposlitev delavcev s predhodno prekvalifikacijo. Po resoluciji, ki so jo o Tržiču predložili demokristjani, je potem prsdiagal dodatek o ' kmetijstvu, ki ga je predlagala levica, in še nekaj drugih odstavkov. O tako spremenjeni resoluciji so se pozneje, med odmorom, sporazumeli predstavniki vseh strank in je bila potem pri glasovanju sprejeta soglasno. V resoluciji se zahteva s primernimi ukrepi rešitev najaktualnejših gospodarskih problemov tržiškdga področja pol sebno glede na industrijo, pristanišče, letališče v Ronkah in zaposlitev vseh brezposelnih ali delno zaposlenih. Naslednja točka, o kateri so obširno razpravljali, je bila resolucija, ki so jo prejšnji dan predložili svetovalci KPI in s katero naj bi pokrajinski svet obsodil zavlačevanje rešitve spora z uradniki CRDA. V imenu predlagateljev je govoril Bergomas (KPI), ki je predlagal, naj bi zahtevali od ministrstva, naj bi takoj predložilo konkretne predloge za rešitev tega vprašanja. Svetovalec Martinelli (PSI) je ožigosal dejstvo, da se skuša reševati to vprašanje z nasiljem, z grobim ravnanjem policije proti stavkajočim in poudaril, da~na taki podlagi PSI ne bo nikoli sodelovala s komur koli. Potrebna je nova politika v korist delovnih fjudi in brez vsakega nasilja. K besedi se je oglasilo še več govornikov, lej so se vsi izrekli za pravično 'in naglo rešitev tega sindikalnega spd-ra. Odbornik Vezli ja še povedal, da prav sedaj goriški prefekt posreduje v tej zadevi in da se je zmenil zfa Skorajšnjo zadovoljivo rešitev. Nato je predsednik dr. Chien-laroii predlagat podobno resolucijo v imenu pokrajinskega odbora. V ptvotrii osnutek so potem vnesli nekatere dodatke in spremembe, ki j^h je predlagala levi|3, ter nato resolucijo soglasno odd- brili. I V njej se opozarja, da je vedno večje negodoO^mje zaradi dolgotrajne stavke; uradnikov, 'ki povzroča škodo tudi drugim delavcem, Pokrajinski svet izraža zatd$svojo? zaskrbljenost sprimo, posledic gospodarskega in' splošnega značaja in je treba storiti vsi, da se vrne nprmalno stanje. Ogenj v semenišču povzročil 200.000 lir škode Včeraj okrog 19. ure so poklicali goriške gasilce" v škofijsko semenišče v U.l. Alvia-no, kjer je nastal požar pri napravah za ogrevanje ci so bili na delu do preden se jim je posdF pogasiti požar. Uničeni so bili nekateri deli ogrevalnih na' prav in nekaj opreme. SSkodo cenijo na okrog 200.000 lir, ki pa je vsa krita z zavarovalnino. Ni točno znano, zakaj in kako je prišlo do požara. Zdi se pa, da zaradi ogrevalnega kotla. osttžčiio trgovinske zbornice Trgovinska zbornica športna drobno, da se ča trgovcem odpisi* odrja izkji osebnih livil- skih nakaznic za mesec januar, tičejo samo odrezka št. 5 -ea osebni- obrok 250 g kave. Ugotavlja nadalje, da so se v zadnjih dneh pokazale možnosti rešitve tega spora in izraža željo, da bi se to zgodilo čimprej na podlagi konkretnih predlogov ter obenem želi, da bi odgovorni organi posredovali v tem smislu Kot rečemo, je bila tudi ta resolucija, ki s0 jo poslali pristojnim organom, izglasovana soglasno. S tepi je bila debata o gospodarskih problemih Tržiča končno Zaključena. Po krajšem odmoru so svetovalci nadaljevali sejo in prešli na druge probleme, o katerih bomo poročali prihod" njič. Seja se je zaključila ob 20.20 (er se bo nadaljevala v soboto 10. t. m. ob 18. uri. Obujanje cvetličarske tradicije Pod Markovim hribom bodo rasle vrtnice V rastlinjakih, za katere so že dobili potreben kredit, bodo čez dve leti pričeli pridelovati do 800.000 vrtnic na leto Vrtnarska zadruga «Lada», I bro spominjajo, s kolikšnim ki ima glavpi obrat v Rožni ' uspehom so pred prvo svetov-dolini na površini kakšnih 800 kv. metrov, sedež pa v Šempetru, je dobila okoli 120 milijonov dinarjev kredita za u-reditev rastlinjakov, kjer bodo pridelovali poznojesenske, zimske in predspomladanske vrste cvetja. Rastlinjake bodo do leta 1963 zgradili na površini 21.000 kv. metrov na prisojnih pobočjih pod Markovim hribom V njih bodo pridelali okoli' 700 do 800.000 vrtnic na leto. Vrtnarija je že odkupila izključno pravi-proizvajanja in širjenja najboljših svetovnih sort vrtnic. Sadike bodo prodajali tudi zasebnikom za okras njihovih vrtov. Starejše osebe se prav do- no vojno pridelovali cvetlice na Goriškem. Prodajali so jih po vseh krajih obsežnega zaledja, in nič čudnega ni bilo, če so goriške rože priromale celo do Varšave. Rožna dolina, ki svojega imena ne nosi slučajno, je bila zaradi tega po svojem cvetju poznana širom po Vzhodni Evropi. Strokovno osebje, ki je izdelalo načrte, si prizadeva oživiti cvetličarsko tradicijo teh krajev ter postati za jugoslovanske pojme takšen cvetlični raj, kot ga za Italijo predstavlja Riviera Vrtnice bodo gojili v pokritih ogr^vanijj rastlinjakih, kjer jim ne bo mogla do živega morebitna nizka zunanja temperatura. mu.. Po ukinitvi letalske proge Gorica-Rim Letališče v Ronkah ne ustreza potrebam letalskega prometa Družba «Meteor» teži le za svojimi koristmi - Denar davkoplačevalcev za novo betonsko stezo - Goriško letališče bi bilo primernejše, če bi dobilo naprave za nočne polete HSjOSf-Boliaiieii 0Ke^»Ja danes 4. t. m. *'• uri Metro barvni film: tjftlJANSKA VOJNA (Guerra indiana) KEITH LARSEN ‘h BUDDY EBSEN AVTOPHEVOZ___ nrd (junja ,l’ ^rada del Kriuli št. 289 t Tel. 35-379 °RNI PREVOZ ZA TU •g/n INOZEMSTV*r Orione, tri osi, 1» J* oa ® Esatau 112 s pri-HNo ]-h,r°ke in šoferjem, ki . 81. Tei., 0 5'atall s svojim j»l ^ eionirajte na št 55-378 'ki Carm£Z2lNu FELICE, Trst, J»o»6b , 41 ■ DOBITE; žen--'‘Inn. ‘p otroike dežne pla. '»lil lhoinll!,,*te, lopiče m sraj-“'tiih 5 p vr V c*nah- lij(.Prii|'[^' vzrok bolezen. Izred-Ponudbe na upravo vrst In znamk po Trst, Ulica S. ............. - Sfcir°«lte tel' 28-940’ tak°Jš- *'CT toAl VESPA GRAND S iJjHin, 1962 skupno z V,lik 2 dv esom ln VESPE 125 črednimi pogoji pla- Ketlelju, 4. febrimrjn ltžčlfi Radio Trst A 8.0Q: koledar; 8.30: Po- slušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski zbori; 11.30: Oddaja za najmlajše: «Usodne želje«: pravljica; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30: Nadalje- vanje glasbe po željah; 14.45: Pojeta M'ajda Sepe’ in Maja Gabor; 15.00: Tržaški tam-buraškl ansambel; 15.20: Sestanek z Armstrongom: 15.40: Portret v miniaturi: Helmut Za-charias; 16 00: Popoldanski koncert; 17.00: Tvornica sanj 17.30: Plesna čajanka; 18.30 Goriški obiski: St. Maver 19.15: Nedeljski vestnik; 19.30: Iz Lebarjevih in Straussovih operet; 20 00; Šport; 20.30: To-ods MondeMo (n Valentino Li-berace; 21.00: Iz japonske folklore; 21.30: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta: 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00; Glasba iz davnih Časov. Trst 7.15: Kmetitska oddaja: 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30: El Campanon. Koper 6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.0O: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Naša reportaža; 9.15: Zabavni zvo- ki; 9.45: Poje Djordje Marjanovič; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00; Popotovanje; 11.15: Poje Tonina Toriel-11; ’ 11.30: Simfonični plesi; 12.10: Glasba po željah; 12 37: Zunanjepolitični pregled; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Glasba po željah (II. del); 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Narodne pesmi iz južne Češke; 15.30: Zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00: Športna nedelja; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: Antologija pesmi; 11.45: Roditeljski krožek; 12.20: Glasbeni album; 13.30; Mali klub; 14.30: Giannina Arangi Lombardi; 15.00: Vesele melodije; 15.15: Nogomet od minute do minute; 17.15; Simfonični koncert; 19.00: Kanarski otoki; 19.30: Športni dnevnik; 20.00: Glas- beni album; 21.00: Srečanje z Anno Moffo; 22.05: Teden aktualnosti v svetu; 22.35: Pianist Nlkita Magaloff; 23.30; Neapeljska antologija. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Gran «ala; 11.00: Glasba za praznični dan; 14.00: Naši pev-; ci; 15.00: Plošče tedna; 15.30; Voznost državnih cest; 15.35: Album, pesmi; 16.00: Revijski program: 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešjte z nami; 20.30: Varietejski program; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Športna nedelja. III. program 16.15: Anouilh: «Colombe»; 18.20: Skladbe Huga VVolfa; 18.30: Pregled španske kulture; 19.00- Mendelssohnove »Variacije«; 19.15: V biblioteki; 19.45: Mesta se naglo širijo; 20.00: VsakoveCerni koncert; 21.30: Opera v enem dejanju Hum-phreya Searlea: »Dnevnik blazneža«, opera v dveh dejanjih Lukasa Fossa: «Zaba poskočnica«; 22.40: Ljudske demo- kracije v mednarodnih odnosih; 23.15: Schubertove skladbe. Slovenija 6.00: Jutranji pozdrav; 6.30: Napotki za turiste; 6.35: Veseli zvoki; 7.15: Vedre melodije; 7.30; Radijski koledar; 8.00: Mladinska radijska igra;, 9.10: Sestanek želja; 9.45: Iz samospevov Maksa Ungerja; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Pisan glasbeni dopoldan; 11.30: Urek: Pred svetovnim prvenstvom v Chamonlx’u; 11.50: Dunajski valčki; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30; Za našo vas; 14.00: Ljubljanski oktet; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15; Trikrat pet; 15.30: Zabavne melo- 7 elevizorji nalbollilh nmmiklh In amarliklh anamk 3W«>TREVISAN TRST - UL. S. NICOL0, 21 - TEL. 24-018 dije; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Operni koncert; 17.05: Kitara, o Iglice in vibrafon; 1T.15: Radijska Igra'; 18.05: Vedri napevi; 18.30: Športno popoldne; 19.00: Obvestila; 19.05: Nedeljska panorama; 20.00: Izberite melodijo tedna; 20.45: Zabavni zvoki; 2.1.00: iz glasbene geografije Evrofre; 22.15: Vrtiljak za vsakogar; 23.05: Plesna glasba. ■ : Ital. televizija 10.15: .Kmetijska oddaja; 16.00: Šestdnevne kolesarske dirke v Milanu; • T7.30: Program za i najmlajše; 18.30: TV dn*evnik; ' 18.45: Registriran športni dogo- ( dek; 19.35: Ugankarsko potova- * vanje: 20.«0: TV šport; 20.30: TV dnevnik- 21.05: Verdijeva opera »NabUcco«; 23.50: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: «Lov na številko« z Mikom Bongiornom; 21.35; TV dnevnik; 21.35: Registriran športni dogodek, nato športne vesti. Ponedeljek, 5.2.1962 8.30, 14.30 ln 15.30; TV šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Osebnost; 20.05: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Varietejski program; 22.05: Znanost ln u-metnost; 22.35: Koncert Fer- nanda Germanija; 23.15: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05; Eduardo De Filtppo: «Filumena Marturano«; 22.55: TV dnevnik. Jug. Televizija Zagreb 10.00: Oddaja za kmetovalce, Ljubljana 10.30: Veter — serijski film. Italija 16.00: šestdnevna kolesarska dirka. Beograd 17.45: Narodna glasba. Ljubljana 18.00: V nedeljo popoldne. Italija 18.45: Prenos športnega dogodka. Beograd 20.00:. Sedem dni; 20.45: Veliki poglavar — Igrani film. Ponedeljek, 5.2.1962 Zagreb 18.00: Veter — se- rijski film. Beograd 18.30: Iz industrije za industrijo. Zagreb 19.00: Pregled. JRT 20.00 TV dnevnik. Beograd 20.20 Propagandna oddaja; 20.30 Kole Cašule: Črnila — TV a daptacija. Ljubljana 22.00 Filmski pregled. Beograd 22.00: Planet zemlja — serijski film; 22.30: Tedenski športni pregled. JRT 22.45: TV dnevnik II. Okrog letališča v Ronkah se je že mnogo pisalo in govorilo. V zadnjem času se je polemika okrog tega letalskega objekta obudila, ko so na nedavnem občnem zboru u-pravnegn sveta, ki je bil pretekli teden v Trstu, podali poročilo p upravljanju letališča v preteklem decembru, prvem mesecu odkar so z mirenskega letališča preselili v Ronke zaključno postajo letalske proge Trst-Benetke. Proga je dnevnega značaja in dolgo vrsto let je na mirenskem letališču Alitalia u-spešno vzdrževala promet.. Lani je ta največja italijanska letalska družba opustila to progo in jo predala podrejenemu podj-etju SAM (Socie-ta aeraa mediterranea). Goriško' letafišč^hje odlično -služilo svojemu namenu in je imelo napake le *v tem, da na njem ni blj$ naprav za nočni let. Obrambno ministrstvo ni hotelo dati dovoljenja za zgraditev teh naprav, češ da se letališče nahaja preveč blizu državne meje. Zaradi tega so v Ronkah uredili priprave za nočni let in s prvim decppibrom je go-riško letališče zaspalo. V Ronkah pa ni bilo pozitivnega uspeha v prvem mesecu o-pravljanja nove službe. Proga Trst (Ronke)-Benetke je dnevna, letalo odpotuje zgodaj zjutraj, tako da dobijo potniki v Benetkah vezo za letala za Rim in Milan, in se vrne pozno zvečer. Potniki v prestolnici lahko uredijp svoje opravke v enem dnevu. V resnici pa so v decembru zabeležili samo 14 poletov (polovico od predvidenih) in so prepeljali 123 potnikov. Mnogo manj letov in mnogo manj potnikov kot v najslabših mesecih na mirenskem letališču. Zakaj? Zemlja na kateri leži letališče v Ronkah je močvirnata in ako dežuje ne morejo težja letala niti vzleteti niti pristajati. Ko piha kraška burja je upravljanje letal ze-rio otežkočeno. Zakaj so torej izbrali letališče v Ronkah namesto odličnega pri Gorici? Pred leti je bil ustanovljen konzorcij za julijsko letališče. Člani (ega konzorcija so pokrajinske uprave Trsta, Vidma, Gorice, posojilnice, trgovske zbornice, pokrajinski turi- kah, posebno še ker ima letališče v najemu za dolgo vrsto let. Na drugi strani pa se nam zdi letališče v Ronkah nepn-kladno tudi ker bo potrebno, ako bodo letališče razšihli, kot je v načrtih, razlastiti intenzivno obdelane njive in sadovnjake Na nedavnem občnem zboru letališkega konzorcija v Trstu so tudi sprejeli sklep o izdelavi načrta in pričetku del pri gradnji betonske letalske poti, ki naj bi bila dolga 2300 metrov. Ta dela bodo finansirali z denarjem tukajšnjih članov konzorcija, ki smo jih zgoraj omenili. Po prvotnem načrtu bi ti člani morali dati 40 odstotkov vsote, ki bi bila potrebna za gradnjo letar lišča, to je 520 milijonov lir. Ostalo vsoto, 780 milijonov lir, bi morala prispevati državna uprava. Ta pa se finansiranju letališča upira, ker pravi da nima denarja. Nekateri člani konzorcija so zaradi (ega zahtevali, da bi s pričetkom del počakali dokler ne bo država z zakonom odobrila svoj prispevek, večina pa je dosegla, da se z deli prične takoj. Tako sO že porabili denar za napravo za nočni let, sedaj pa nameravajo kar pričeti z gradnjo betonske poti. Ali bo država čez nekaj let odobrila svoj prispevek je še odprto vprašanje. Ako ne bo do tega prišlo, bo pol milijarde vržene proč. MeMdtem smo v videmski kroniki «Gazzettina». zasledili ponudbo videmskih krogov, da bi v isti namen, namesto letališča v Ronkah, uredili letališče Campoformido, ki naj bi bilo bolj prikladno. Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Za ponesrečence v Dalmaciji sta prinesla na sedež Prosvete v Gorici svoje prispevke še Marija Figelj, Gorica, 500 lir in gostilna Pavlin, Gorica, 1.000 lir, poleg tega pa še naslednji Doberdobci: Andrej Marušič, Rimska 4, 200 lir, Jožefa ... . Jarc, Rimska 7, 500, Germano “radl’ obemske^uprave Gergolet, Rimska 3, 200, Jožef ................... Gergolet, Tržaška 30, 200, Er- Trsta, Vidma, Tržiča, Gradeža in Ronk, ter nekatere privatne družbe. Odsotna je gori-ška občinska uprava, ki upravičeno noče podpirati premestitev letališča iz Mirna v Ronke. Na čelo tega konzorcija so postavili bivšega tržaškega županš inž. Bartolija, potem ko je postalo očitno, da ga ne bodo tržaški demokristjani izvolili za senatorja. Inž. Bartoli dobiva čedno odškodnino, kot prejemajo povračilo stroškov tudi drugi člani upravnega odbora (v predračunu za leto 1962 je določenih v ta namen šest milijonov lir). Letališče v Ronaah ima v najemu družba »Meteor«, ki izdeluje v svojih delavnicah na letališču samem lažja športna letala ter vrši tudi poizkuse na raznih letalih po nalogu obrambnega ministrstva, ki to delo tudi finančno podpira. Solastnik le družbe je odv. Lauri iz Trsta, ki je v minuli vojni dobil nest Frandolič, Tržaška 31, 200, Marija Ferletič, Tržaška 32, 200, Karel Frandolič, Tržaška 28, 100, Franc Gergolet, Jezerska 7, 300, Jožef Frandolič, Jezerska 13, 1.000, Jožef Gergo let, Jezerska >. 1 000, Jožef Frandolič, Jezerska 11, 1.000, Andrej Gergolet, Jezerska 2, 200, Jožef Jelen, Jezerska 3, 100, Evgen Ferfolja, Jezerska 6, 500, Karel Jarc, Ul. Vallone 14, 1.000, Andrej Lakovič, Ul. Vallone 200, Marjan Lakovič, Ul. Vallone 300, Mariia Lakovič, Rimskg 13, 300, Renato Gergolet, Rimska 6. 300 lir. Z današnjim dnem tudi na Goriškem zaključujemo nabiralno akcijo, v kateri smo zbrali 75.500 lir. Davki na vpogled na sovodenjskem županstvu Sovodenjskttcžupanstvo natri je sporočilo, da si davkoplačevalci štG juttf lHhkd" ogle-; dajo sezname državnih davkov .(davki na dohodek, na zgradbe in dodatni davek). Seznami so na vpogled med uradnimi urami. Po tem dnevu jih bodo izročili davkariji, da jih izterja. V nekem hlevu v Fari Kov primer slinavke med govejo živino V Fari, ki je izven obmejnega pasu, ni bilo obveznega cepljenja živine - V videmski pokrajini imajo slinavke v 16 občinah - Sprejeti so bili zaščitni ukrepi Po prvem primeru slinavke med govejo živino na Goriškem, do katerega je prišlo v nekem hlevu v Fari in po drugem primeru v goriški klavnici prejšnji mesec, so zdravstveni organi in živinorejci podvzeli vse potrebne ukrepe in stanje se je ponpv-no normaliziralo, zlasti odkar je bila vsa živina v obmejnem pasu cepljena s poliva-lentnim cepivom. Tudi obmejni prehodi v Brdih so bili s L' februarjem zopet odprti za živino. Včeraj pa nam je sporočil pokrajinski živinozdravnik dr. Germjnetti, da so ugotovili v nekem hlevu v Fari, v katerem je 9 govedi, nov pojav šlinavke. Občinski zdravstveni organi so takoj podvzeli vse potrebne zaščftne ukrepe in odredili zaporo omenjenega hleva, ki je ob glavni cesti med Faro in Gradiško, oa bi se bolezen ne razširila tildi na druge hleve. Omenimo naj, da živina V Fari tii bila obvezno cepljena, ker ta kraj ne spada v področje obmejnega pasu. Vendšr pa so številni živinorejci v tem in tudi v sosednjih krajih zaprosili za cepivo in živino cepijo prostovoljno. Odhodi avtobusov za pevce z Goriškega na Prešernovo proslavo v Trstu STEVERJAN; odhod izpred Dvora ob 13. uri; avto. bus se bo u»(avii še na Bukovju in v Grojni. SOVODNJE: odhod izpred Tomšičeve gostilne ob 13.30; avtobus se bo ustavil še pred cerkvijo. PEC! odho(i ob 13.45. PALKISCE: odhod ob 14. VRH: odhod izpred prve gostilne ob 13.15. POLJANE: odhod ob 13.20. DOBERDOB: odhod iz- pred prosvetne dvorane ob 'K5.45. '■m O!.m — pdhod ob 14. url. Kdor želi skupno s pevci odpotovati v Trst na »Prešernovo proslavo*, naj se DO SREDE ZVEČER PRIJAVI v društvu, kjer bo dobil vozovnico, ki stane v obe smeri 500 lir. iiiiiimiiiHiiimiiiiiitiiiiiimmimiiinimiiliiitiiiiiMiimiiiiiiitiitiiiimiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiii Vesli iz Podpore Smetišče ob Soči je treba odpraviti Podgora se razteza kot dolga vas ob desnem bregu Soče in zato je življenje njenih prebivalcev precej povezano z njo. Morda je bila ta vez v preteklosti še bolj živa kot sedaj. Stari ljudje vedo povedati, da je bila Soča včasih bolj čista kot je sedaj in da so lahko pili njeno vodo. Tudi živino, ki jo je bilo v Pod-gori v prejšnjih desetletjih mnogo več kot sedaj, ko industrija izpodriva kmetijstvo, so gonili napajat v Sočo in je bilo glavno napajališče na severnem koncu tovarne, kjer se je včasih iztekala tudi u-mazana voda Tri Odpadki z Britofa, ko še nismo imeli mestne kanalizacije, ki sedaj zbira umazano vodo. Kot rečeno, pa je soška voda kljub temu sedaj bolj umazana in zlasti se to opaža odkar je obljudeno novo naselje blizu pevmskega mostu. Omenimo naj še nekaj, kar bi morala občinska uprava prepovedati in zabraniti. Tam, kjer je bilo bivše napajališče živine odlagajo nekateri vaščani smeti in odpadke, ki se jih je nabralo že cel kup.. To ni prav nič Jepo za oko, še manj pa za zdravje, saj predstavlja taka nesnaga zlasti v iiiiiiiiii iniiiiiiii mi iiiii n Hlinili iii iiimniMi iniiiiii i milil nuli iiiiii m n nmimim,i um ,ni m|l Neprevidnost delavca na Majnici Začetek zastrupitve z ogljikovim dvokisom Grel se je s plinsko pečko, ne da bi prostor prezračil Te dni, ko mraz z vso silo trka na vrata, se vsakdo tišči na toplem, če je le mogoče. Tudi 17-letni Egidio Zorzin iz Villess, ki dela jpri podjetju za obdelavo marmorja zlato kolajno za hrabrost in I nasproti gostilne »Fogolar« na ki ima številne prijatelje in | Majnici, si je včeraj zjutraj znance v višjih krogih letalstva v prestolnici. Logično je, da bo družba »Meteor« imela finančno korist ’ od letalske proge s pristajanjem v Run poiskal topel količek v delavnici, in sicer poleg plinske peči. Ker prostoia ni prezračil, je kmalu začutil takšen glavobol, da so ga morali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljati v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Ve-neto, kjer je nekaj časa počival in zapustil poslopje popolnoma zdrav. Glavobol je bil znak začetka zastrupljen^ z ogljikovim dvokisom. ki nastaja pri izgorevanju in je lahko smrtno nevaren, če ga je v zraku preveč. toplih mesecih nevarnost za kužne bolezni. Ker je občina že organizirala pobiranje smeti, se lahko vsak posluži tega sistema in ni treba odlagati smeti sredi vasi ob Soči, kjer bi se dalo z malimi stroški urediti tudi majhno plažo za domače poletne kopalce. Jugoslovanska televizija se še vedno slabo sprejema Lastniki televizorjev na Goriškem, ki imajo antene u-smerjene proti Sveti gori ali Nanosu, se ptogostoma pritožujejo, d* slabo sprejemajo jugoslovanski televizijski pro-grang. s tem v zvezi imo vprašali nekega televi^ijske|a tehnika, naj nam pove, l^e Uči vzrok za slabo sprejemanje. Le-ta nam je povedal, da prenosnik, ki so ga namestili na Sveti gori, najčešče ne deluje; kadar pa prenaša program, ki ga sprejema od oddajnika na Nanosu, ga na zaslonu slabo vidimo zaradi šibkosti prenosnika. Na Nanosu so pred kratkim dogradili veliko anteno, ki bo prenašala program jugoslovanske televizije na Primorskem, Ko bo antena pričela delovati — sodijo, da se bo to uresničilo prihodnji mesec — bomo na goriških ekranih sprejemali jugoslovanski program, ki bo s tehnične strani povsem enak ali celo boljši kot italijanski. Prenosnik na Nanosu bo tako jak, da bo mogoče slediti jugoslovanskemu programu po vsem Venetu, se pravi, da ga bodo lahko sprejemali vsi lastniki televizorjev na Goriškem, ki se sedaj nahajajo na zasenčenih področjih. Po sodbi drugih poznavalcev načrtov slovenskih televizijskih tehnikov pa naj bi prenosnik na Nanosu, ki je sedaj v uporabi, prenesli na Sveto goro. Ta rešitev bi bila še boljša, ker bi se zožila morebitna senčna področja za Gradom. Ni točno znano, od kot je moglo priti okuženje. Vseki-kor je verjetno, da je to v zvezi z velikim prometom tudi z živino, ki gre tam mimo. Poleg tega je slinavka žeto razširjena v videmski pokrajini, kjer se je v drugi polovici januarja razširila še na 24 hlevov in je sedaj skupno okuženih s to boleznijo nar 40 hlevov v 16 občinah. Med okuženimi področji so tudi: Čedad, Manzano, Neme, Re-manzacco in Sv. Kvirin. Ce bodo primer slinavke iz Fare omejili, ne bo prišlo do kakšnih novih omejitev v obmejnem prometu zaradi slinavke, ker to področje ne spada v obmejni pas. Tukaj pa je vsa živina cepljena in zato tudi zavarovana pred boleznijo. IIIHIIIIIIIIHHIHIIHIHIHHIHIIHIHIIIHIIHIIIIfll ROJSTVA. SMRTI (N POROKE Od 28. januarja do 3. februarja se je v goriški občini rodilo 17 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 8, oklicev pa 7. ROJSTVA: Francesca Di Ta-ranto, Uario Laurenčič, Ales-sandro Dainese, Guido Erri-co, Roberta Brug, Manuela Lo Presti, Aldo Bernaba, Lici* Godeas, Tiziana Kovačič, Mar-co Calabrese, Ranieri Bugat-to, Gianna Zamaro, Antonella Breganti, Fabio Vittori, Cin-zia Atena, Annarosa Leita, Gianna Dizorz. SMRTI: gospodinja 71-letna Maria Gaspardis, opokojenec 74-letni Giovanni Prešern, upokojenec 73-letni Giacomo Hau-ser, upokojenka 83-letna Marija Simčič, gospodinja 5Het-na Anna Cociancig, 48-letna tekstilna delavka Ermelina Za-nin, vd. Tacchinardi, gospodinja 27-letna Alfreda Krett, por. Kont, upokojenec 76-letni Emilio Sgubin, upokojenec 78-letni Giovanni Moše, rokodelec 71-letni Francesco Caine-ro, upokojenec 76-letni Giuseppe Costantini, POROKE: državni pravdnik dr. Raffaele Mancuso in go spodinja Anna Maria Fuchs, mehanik Edoardo Jarc in tekstilna delavka Regina Cunjar, karabinjer Giovanni Battista Lai in gospodinja Gina Ro-bazza, tekstilni delavec Bruno Suerz in tekstilna delavka Margherita Krajnik, zidar Renato Furlan in tekstilna delavka Lisetla Cescon, gradbenik Gio Batta Brandalise in profesorica Silvia Gabutti, vi-sokošolec Dario Atena in gospodinja Laura Severin, strugar Ercole Barletta in šivilja Leandra Vuga. OKLICI: sladoledar Enzo Fiuman in trgovska pomočnica Hildegard Acht, tehnični uradnik Lucio Collodi in gospodinja Ltcta Perco, uradnik Carlo Soranzo in gospo dinja Annamaria Di Cola, dro gerist Sergio Simonelli in frizerka Graziella Olivo, mizar Guglielmo Vittor in delavka Maria Pia Matelli, inženir Ar-naldo Patriarca in uradnica Licia Sturni, sprevodnik Enzo Malfatti in gospodinja Ottilia Paulin. C KINO CORSO. 14.00: »Steza ljubimcev«, Susan Hayworth in J. Cavln. Ameriški barvni film v cinemascopski tehniki. VERDI. 14.00: »Prekupčevalci iz Singapurja«, Linda Christian in W. Fisher. Nemški film v barvah. VITTORIA. 15.00: »Vanina Va-ninU, Rossellinijev film. S. Nllo in L. Torzieff. CENTRALE. 15 00: »Prestol za Kristino«, C. Kauffman :n A. Aronda. Ncmško-Kp»o*»-i tehnikolor. ---»s---- DEŽURNA LEKARNA Daes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna FONTONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 2,8 stopinje nad ničlo ob 15.30, najnižjo 7,2 stopinje pod ničlo ob 7.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 86 odst. GORICA Nova Gorica, tel. 20-44 nudi potnikom m turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. ....i&Zt mmmr , ijB iHHal Italijansko smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah Marcellu De Dorigu naslov v teku na 15 km Prvak na 30 km Giulio De Florian šele četrti ZIANO Dl FIBMME, 8. — Danes se je italijansko smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah nadaljevalo s tekom članov na 15 kilometrov. Zmaga, lci mu je prinesla tudi naslov državnega prvaka v tej panogi, je pripadla članu kluba «Fiamme Gialle* iz Predazza Marcellu De Do- 2ENSKA EKIPA Madelelne Bochatay, Annie Famose, Christiane in Mariel-le Goitschel, Therese in Anne Marie Leduc. Arlette Grosso. MOŠKA EKIPA Michel Arpin, Francois Bon-lieu, Charles Bozon, Andre Duvillard, Albert Gacon, Guy Perillat, Gaston Perrot, Emile Viollat, Leo Lacroix. V St. Gervaisu Marianne Jahnovi slalom in kombinacija ST. GERVAI8, 3. — Danes se je zaključilo mednarodno žensko tekmovanje z nastopom smučark v slalomu. Prvo mesto je zasedla odlična predstavnica Avstrije Marianne Jahn pred presenetljivo Američanko Ferriesovo. Jah-nova si je tudi zagotovila prvo mesto v lestvici kombinacije, medtem ko je drugo mesto pripadlo Ferriesovi. Izid tekmovanja v slalomu je sledeči; 1. MARIANNE JAHN (Av.) (41”12 in 46"64) 87”76 2. Barbara Ferries (ZDA) (43*10, 47”80) 90”90 3. Erika Netzer (Av.) (43”71, 48’ 36) 92”97; 4. Grete Grandner (Av.) 92”16; 5. Heidi Biebel (Nem.) 92”42; 6. Edith Zimmermanna (Av.) 92”43; 7. Sleglinde Brauer (Av.) 92"48; itd. Med atletskim mitingom v Novi Zelandiji Peter Sneli izboljšal dva svetovna rekorda Novozelandski atlet je dosegel do danes najboljša časa v teku na pol milje in na 880 m CHRISTCHURCH, 3 — Novozelandski atlet Peter Sneli Je danes izboljšal dva svetovna rekorda in sicer v teku na pol molje in na 800 metrov. Prvo progo je pretekel v 1’45”1, drugo pa v l’44”3. Peter Sneli, ki je pred krat. kim dosegel nov rekord v teku na 1 miljo na travnatem tekališču, je danes z izredno lahkoto zmagal tudi v teku na 880 jard ter je pri tem dosegel kar dva svetovna rekorda. V teku na pol milje (880 jard) je zboljšal prejšnji rekord za 7 desetink sekunde. MiMiiMiitiiiiMiiiiiiiitiiiitiimimiiiiiimiiiiimniitiiiiitiiiiiiniininiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiniiMiiiiiifiniiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimifiimiiiiiti V' . *... **»* rigu, medtem ko se je moral lanskoletni prvak Giuseppe Steiner zadovoljiti z drugim mestom. De Dorigo in Steiner sta se borila za naslov vse do cilja, ko se je prvemu posrečilo zmagati s samo 2”5 naskoka. Tretji je bil Genuin Angelo iz Moene, medtem ko se je letošnji italijanski prvak v teku na 30 km in zmagovalec v Delnicah Giulio De Florian uvrstil šele na četrto mesto 20”4 za zmagovalcem. I-zid teka na 15 km je sledeči: 1. DE DORIGO MARCELLO (Fiamme Gialle-Predazzo) 4R’0P 2. Steiner Giuseppe (SC Cor. tina) Z zaost. 2”5 3. Genuin Angelo (Fiamme Oro-Moena) 19"7; 4. De Florian Giulio (Fiamme Gial-le-Predazzo) 20”4; 5. Manfroi Franco (F O-Moena) 26, itd. ---mi---- Za Chamonix Že sestavljeni ekipi Francije ST. GERVAIS, 3..— Francoska smučarska Zveza_ je že sestavi1 a žensko in moško ekipo za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki bi moralo biti od 10. do 18. t. m. v Chamonixu. Francosko reprezentanco bodo sestavljali sle- Drugo povratno kolo prvenstva C Triestina mora v Cremoni zaigrati na popolno zmago Santelli izločen, Szoke desna zveza, Trevisan in Mantovani krili Prvo povratno kolo je v A skupini C lige spet zmešalo štreno, ki se je že začela počasi odvijati, in če izključimo že izgubljeni Bolzano, je položaj tako na vrhu kot na dnu lestvice skrajno nejasen. Nesrečni remi Triestina na lastnem igrišču proti Fanful-li je omogočil, da se je Biel-lese sama prebila na vrh, poleg tega pa je dovolil, da sta si ji ponovno pridružili na Isti kvoti Mestrina in Vitto-rio Veneto, medtem ko je Fanfulla obdržala razdaljo, kar veija tudi za Varese, ki pa ima pred vsemi ostalimi iz zgornjega doma še to prednost, da je odigrala eno tekmo manj. V današnjem drugem pcv vratnem kolu bodo kar štiri enajstorice iz vodilne skupine igrale na svojih tleh, kar jim skoraj avtomatično jamči vsaj 50-odstotni uspeh. Zal med temi štirimi ni Triestine, kar dopušča ugotovitev, da današnje kolo nikakor ni u-ptvarjeno za interose tržaške enajstorice. ki bi »e z even-tualnim porazom v Cremoni znašla v skrajno neprijetnem položaju glede na svoje glavne konkurente za prvo mesto. Brez dvoma je danes v najugodnejšem .položaju Bi^llese, ki bo poleg prednosti domačega igrišča uživala še to nedvomno prednost, da bo sprejela v goste zadnji Bolzano. Vsak rezultat, ki ne bi pomenil vsaj tesne zmage domačih, bi predstavljal velikansko presenečenje. Mestrina bo nudila gostoljublje enajston-ci iz Sanrema, ki sodi v zgor- icmancu ' deče smučarske in smučarji: *..............................."I»l»"l"l"»"> nogomet danes A LIGA Atalanta-Lecco Bologna-Spal ' Fiorentina-Catania Milan-Inter Padova-Mantova Palermo-Sampdoria Roma-Vicenza Torino-Juventus Udinese-Venezia B LIGA Catanzaro-Verona Como-Alessandria Cosenza-Reggiana Genoa-Messina Lucchese-Lazio Novara-Brescia Napoli-Modena Parma-SambCnedettese Pro Patria-Bari Simmonza-Prato JAROSLAV HASEK C LIGA SKUPINA A: Biellese-Bolzano Cremonese-TRIESTINA Fanfulla-Pordenone Ivrea-Casale Marzotto-V. Veneto Mestrina-Sanremese Saronno-Treviso S a v on a-Le g n an o Varese-Pro Vercelli DILETANTSKO PRVENSTVO Castionese-Cremcaftfe Muggesana-Romana Turriaco-Panzano Sangiorgina-Ronchl Gradese-Pieris Ponziana-Cervignano San Giovanni-Aquileia Libertas-Gonars nji vrh sredine, ki pa na tujih tleh običajno ne zmore več kot kako delitev točk. V Lodiju bo gostoval Pordenone, ki je prejšnjo nedeljo moral na lastnih tleh prepustiti zmago Biellese. Fanfulla bo zato imela dvakrat nevarnega tekmeca: prvič ker bo skušal vsaj z neodločenim rezultatom popraviti nedeljski poraz, drugič pa, ker je položaj Pordenona na lestvici precej kritičen in bi s ponovnim porazom postal seveda še bolj. Skoraj isto velja tudi za Varese, ki bo sprejela v goste Pro Vercelli. Od ostalih direktnih konkurentov Triestine bo poleg nje same igral danes na tujih tleh samo Vittorio Veneto in sicer v Marzottu. Tkalci Iz Valdagna so že dolgo v krizi in se nikakor ne morejo dvigniti iznad zlate sredine. Zato bi njihov eventualni polovični uspeh bil zanje dragocen, v isti sapi pa bi bil dragocen tudi za Triestino. Toda s težavami in nesrečami drugih THHitirih nikakor ne more in ne sme računati in bolj kpt kdaj koli doslej se pred njo postavlja nujnost popolnega uspeha v Cremoni. Tak popolni uspeh, ki se mu z drugim, bolj direktnim izrazom, reče zmaga, ji ne bi samo omogočil ohranitev sedanje pozicije ali celo njeno izboljšanje, temveč bi ji predvsem vrnil moralo, ki jo je nesrečni interni remi proti Fanfulli že nekoliko nagrizel. Toda kakšne so realne možnosti Radiove vrste? Spomin na začetek prvenstva nam pravi, da je Cremonese zelo solidna enajstorica, ki se o-slanja v prvi vrsti na dobro obrambo in na borbenost. Res Je sicer, da je za Triestino zaostala za celih 10 točk in da ji je prav v nedeljo Vittorio Veneto natresej v mrežo nič manj kot 5 golov. Toda vse to še nikakor niso argumenti, s katerimi bi mogla Triestina računati kot z nekakšno avtomatično prednostjo zanjo. Izkušnje namreč učijo, da je za Triestino izven občinskega stadiona pri Sv. Soboti, nevarno vsako moštvo, če je celo v Bocnu, kjer zmagujejo skoraj vsi, morala pustiti pol plena. Srečanje s Fanfullo je trenerju Radiu nakazalo nujnost nekaterih sprememb v moštvu, ki jih je tudi takoj izvedel. Predvsem se je odločil za začasno izključitev Santel-lija in za ponovno vključitev Szokeja, ki ni igral že tri mesece. Težave pa so nastale, ko je nenadoma zbolel naravni Santellijev namestnik Ri-sos. Radio jih je rešil tako, da bo Mantovanija z desnega krila preložil na levo, kjer je že z uspehom nastopal, na njegovo mesto na desnem krilu pa postavil Trevi-sana. ki bo svoje običajno mesto na desni zvezi prepustil Szokcju. Tako bosta na svojih običajnih mestih ostala le Demenia in Secchi. Ze vnaprej je mogočč predvideti, da se bo tako prenovljeni napad zanašal pretežno na protiofenzivne akcije, katerih nosilca bi morala biti predvsem Demenia in Mantovani pa tudi Trevisan, v kolikor ne bi moral med igro samo prepustiti svoje mesto Szokeju, če bi se ta prezgodaj utrudil zaradi pomanjkljive kondicije. j. k. Prejšnji rekord je pripadal od 1957. leta Američanu Tomu Courtneyu (1’46"8). Ob prehodu pri 800 m je tudi izboljšal bivši rekord Belgijca Rogerja Moensa, ki ga je s časom i’46”7 dosegel 1955. leta. Novi Snellov rekord je torej za 1”4 boljši od Mo-ensovega. Predsednik novozelandske a-tletške zveze Harold Austed je izjavil, da bodo oba nova rekorda predložili v potrditev. ----»»--- Svetovni rekord Johna Uelsesa v skoku s palico NEW YORK, 3. — Američan John Uelses je včeraj dosegel najboljšo svetovno znamko v skoku s palico, ko je sinoči v Madison Squadre Gardenu skočil v pokritem prostoru 4,88 m. Prejšnji teden je Uelses dosegel tudi nov rekord «indoor» s 4,83, s čimer je izenačil uradni rekord na odprtem, ki je pripadal njegovemu rojaku Georgeu Dav lesu. To je prvič, da se nekemu atletu posreči preskočiti višino «16 čevljev«, kar predstavlja po mnenju številnih izvedencev «zid» y tej panogi. Uelses je dal postaviti lestvi, co v Višini 16 čevljev in četrt palca. Pri tretjem poskusu se je ameriški atlet pognal z neverjetno lahkoto v višino in je preskočil določeno mero za skoraj 10 cm več. Ta uspeh Uelsesa je popolnoma zasenčil izreden rezultat, ■k,i ga je dosegel komaj 19 let stari, a izredno razviti Gary Gutoner iz New Yorka, ki je v metu. krogle popolnoma nad-krilil Parryja 0’Briena z metom 19,46 m. biti res. Harding je moral biti mrtev, saj sem streljal nanj iz neposredne bližine. Ustrelil sem ga naravnost v srce in — jaz vendar nikoli ne zgrešim. Te negotovosti nisem mogel več prenesti. Moral sem zvedeti resnico, naj stane, kar hoče. »Prav, poročniki), sem spregovoril hripano, «Priznam dejanje. Toda za božjo voljo, pojasnite mi samo eno stvar: kako lahko človek še živi in telefonira, če je zadet naravnost v srce?* Randall je kar zarezgetal od zadovoljstva in se premaknil na svojem škripajočem stolu; «Tu ste pač enkrat imeli smolo, moj dragi. Harding je pred leti imel nekaj na pljučih, tako da so mu morali levo krilo odstraniti. Po operaciji je v prsih nastala praznina in srce se mu je pričelo premikati s svojega prvotnega mesta. Danes ga Nadarjeni slovenski kolesar Jurij Uršič, ki je po osvojitvi naslova tržaškega kolesarskega prvaka dosegel vei vidnih športnih uspehov na tekmah v Severni Italiji, se je z letom 1962 poslovil od svojega triaškega kluba Rovis-Bartali in se preselil v Fusignano, kjer je oblekel majico tamkajšnjega kolesarskega društva. Uršič nam je ob tej priložnosti poslal svojo fotografijo s pozdravi vsem čitateljem ePri-morskega dnevnika». Mlademu kolesarju, ki mu njegove kvalitete na široko odpirajo vrata v športno kariero, želimo pri novem klubu čim več uspehov CLARK CARL1SLE SRCE t»c§ p'i nvtsnt muhi n (Nadaljevanje s 3. strani) ima skoraj v sredini prsnega koša. Vaša krogla ga je gladko zgrešila.» Iz žepa je potegnil škatlico žveplenk in si prižgal cigareto. Potem jo je malomarno vrgel na mizo, tako da je zdrsela proti meni in padla na tla. Podzavestno sem se pripognil in jo pobral. Naenkrat sem izbruhnil v gromovit krohot. Randall se je zdrznili »Zakaj se smejete?* je zavpil name. S skrajnim naporom sem se obvladal: ({Majhna ironija usode*, sem izdavil in mu vrnil škatlico. «Preberite reklamo na pokrovu!* sem mu velel. Široko je odprl oči. Na pokrovu štirikotnega ovitka je bilo z živordečimi črkami natisnjeno ime Kreditne družbe, spodaj pa z manjšimi reklamni tekst: «POTREBUJETE DENAR? POTEM PRIDITE K NAM! MI RAZUMEMO VASE TEŽAVE IN IMAMO SRCE NA PRAVEM MESTU!* VOZNI RED VLAKOV TS>A!f€W0L„ Najnovejši izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rubini Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamčit • izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno ___ © ŠVICARSKA SUPERMARKA BEN ETKE-MILAN -PARIZ-RIM-BAR1 ODHODI 5.32 A Cervignano • Por-togruaro 6.10 R Bologna • Milan (*) 6.35 D Benetke • Turin • Rim 8.48 R Benetke - Rim 10.14 DD Benetke - Milan • Genova (II) • Pariz 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano • Benetke 13.34 A Cervignano • Be- netke 14.52 D Benetke • Milan • Pariz 16.35 D Tržič • Benetke • Bari 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.40 DD Benetke • Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19.22 A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke - Milan • Turin • Genova • Ventimiglia • Marseille - Mestre ■ Bologna • Rim PRIHODI 6.22 A Cervignano - Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 7.55 DD Turin • Milan • Benetke • Rim 9.25 D Marseille • Ventimiglia • Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke - Cervignano • Tržič 11.35 DD Pariz • Benetke 13.30 D Rim Bologna • Bari Ancona • Benetke 14.00 A Cervignano 15.33 D Pariz Milan - Benetke 17.07 D Benetke • Portogruaro Cervignano 18.06 A Tržič (#**) 18.48 R Bologna • Benet ke 19.15 A Portogruaro - Tržič 19.65 DD Pariz - Milan • Benetke 21.22 R Rim - Milan - Me- stre (•) 22.30 A Benetke • Tržič 23.55 DD Turin • Milan - Genova (II) • Rim • Bologna • Benetke (•) samo I. razred; (###) ne vozi ob nedeljah. VIDEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm • Trbiž 5.18 A Videm 8.16 D Videm Trbiž 6.21 A Videm 7.06 D Vide u - Trbiž • U* naj ■ Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm • Benetk* ’ Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D mnaj • Muenche0’ Videm 11.59 A Trbiž Videm 15.08 A Videm 16.56 A Vid- m 18.28 DD Trbiž Videm 19.42 A Videm M .03 A Videm 22.47 A Videm 23.10 D Hamburg • Dunsj Videm 24.00 DD Calalzo . Trbi* * Videm (#*) 1.07 D Videm (*) vsak dan od 1. 00 31. avgusta, ob ®®B, tah od 24. 6. do 29- '7 od 2. do 9. 9. in 00 16. 12. do 24. 2.; . .. (**) vsak dan od 1-® 31. avgusta, ob n«0; ljah od 25. 6. do 39 in od 3. do 10. 9. od 17. 12. do 25. 2- OPČIN E-LJUBL.IANA -BEOGRAD ODHODI , 0.19 D Opčine • Rek* Zagreb • Beogr*® 7.22 A Opčine 8.28 D Opčine Ljubi)®1’’ 11.57 DD Opčine - Reka Ljubljana grad - Atene • * tanbul 13.41 A Opčine 18.00 A Opčine 20.00 A Opčine „ . 20.20 D Ljubljana • “ grad PRIHODI 5.30 D Beograd • Opčine 7.13 A Opčine 9.40 D Beograd • na 11.24 A Opčine 17.18 A Opčine 17.28 DD Istanbul • Beograd • na Reka 20.06 D Ljubhana 21.48 A Opčine Zagf®b ' LjubU* u’55; . opi’" - &1* R — rapido; DD zec; D — brzec; A potniški TRST -UL Moren 7 Telefon tt. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI o rsv kraje, tudi v inozemstvo MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebianca 76 vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE Umnice — originalne HK H M A KI .E X — Cene ugodne PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORlCA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLA0* TVRDKA JOŽEF SILA UVOZ izvol vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjaV# ler jamskega lesa. THS1 - diva liri. ni u la št. H-l - Tnlnlon 37 1,1,4 PODJETJE Universaltecnica T®*.* **»* »V®««*, J / X Universaltecnica Trat - Corao tiurlbulill št. 4 \s^ DOŽIVLJAJI | DRUŽABNEGA ČLOVEKA \ H ■•|jaifailg1IBing1IB1fB¥B!!gl|glfg1Hjl!|Sl[SISIgUS1tB.H)tiKlll«li»ll»-*‘''M! - ,««elellrt"lls»»lei ® Bilanca podobnega navezovanja družabnih stikov je dokaj žalostna. Pes je glede tega mnogo vljudnejSi. Vzemimo — na primer — buldoga iz pesjaka v Karlsruhe, ki se po prodaji znajde v Pragi, kjer se sreča — rečimo — z nekim Voriškom iz Košir na Vinohradih. Tedaj se prvič v življenju srečata. Ovohata se, prijateljsko bevskneta v pozdrav ter skleneta prehodno, toda iskreno prijateljstvo. Tekata drug poleg drugega, se preganjata in se igrata, kajti buldoga niti najmanj ne moti rodovnik iz pesjaka in to, da Je njegov tovariš, s katerim sta se pravkar srečala, nemogoč križanec, ki ne pozna očeta ali, še bolje: svojih očetov. In že zopet odloča človek, buldogov gospodar. S palico razdvoji komaj navezane prijateljske stike. kosmati siromaček Vprl- šek nato žalostno sedi na pločniku, moli jezik lz gobca in v njegovem pogledu je nekaj, kar naj bi pomenilo: «Saj se poznamo, Bru-tus*. Ima pač svoje Izkušnje z ljudmi. Tudi jaz imam svoje. Sam sedim v Reprezentančnem domu pri mizi. Počutim se kakor drog v plotu. Nasproti sedi družba gospodov in gospa, zagrnjena v pojem, ki ga opredeliš z oceno: »zaključena družba*. Odpravim se k njim, prenesem svojo kavo in stol, prisedem k njihovi mizi ln povsem dostojno pravim: »Saj dovolite. Sedim sam in se dolgočasim. Vidim, da se čudovito zabavate. Nujno potrebujem vašo družbo.* Pomenek in zabavo, ki so se ji prej predajali, nenadoma prekinejo. Sedijo kakor otrpli, kar se nekdo izmed njih vendarle oglasi: »Kaj si pa dovoljujete, go- spod? To presega že vse meje!* Trudim se pojasniti, kako sem družabno razpoložen, da nisem samotar, ampak družaben človek, ki bi se jim želel prilagoditi. Kar na lepem se eden izmed njih dvigne in kategorično zahteva: »Se nameravate odstraniti ali ne? Sicer naj kar plačilni opravi z vami!* »Kar pokličite ga,» sem odvrnil brez kakršnekoli jeze. Ko se je pojavil plačilni, so me tožarili, kako silim v njihov krožek. Od same jeze niso mogli spregovoriti poštene besede in dame so streljale vame puščice pogubonosnih pogledov. Vztrajal sem pri svojem, kako ne morem samevati in da se ne bom ganil od tod, ker sem družabno razpoložen itd. Bilo Je, kot če bi metal bob v steno. Končno so me le spravili iz kavarne. Podobnih dogodkov bi vam lahko nanizal lepo vrsto. Denimo — na primer — da po naključju nagovorite tujo damo v tramvaju in jo povprašate, zakaj vam ne odgovarja. Videli boste, kako vas bo sprevodnik prisilili izstopiti. Pristopite k tujem gospodu na ulici in poskušajte z njim načeti pomenek. Končalo se bo najbrž tako, da bo zamenjal neznanca policijski stražnik, ki se bo pomenil z vami. Včasih si tako stvar uredi kdorkoli kar sam. Nekoč so me hoteli kar med vožnjo vreči iz brzovlaka Praga-Dunaj. Petkrat so me premlatili kakor žito. Trikrat sem v boksu zmagal. Dvakrat so me pahnili s parnika v reko. V gozdu pod Cercho-vom je naperil neki turist name samokres, ki ga hranim kot dragocen spomin. Drugič mi je zopet hrepenenje po družbi naprtilo paragraf, ki se tiče vmešavanja v uradni postopek. Kljub temu pa vzklikam s Paolom Mantegazzom: »Ne uklonim se in ne umaknem, trdno stojim. Trpim, a na tla me ne spravi nihče.* Sem »zoon politikon* ln pika! Pred Wilsonovim kolodvorom sem srečal ondan mlado, zelo lepo gospo, ki je bila pravkar prispela. V culi je Imela zavitega nebo- gljenčka. Opazil sem, da se ne znajde v vrvežu velemestnega direndaja, ker je pravkar vprašala postreščka, kod se pride na Smichov. »Sam sem tudi namenjen na Smichov,* sem rekel, čeprav nisem imel tam kaj početi, «greva skupaj, če dovolite.* Mojo ponudbo je sprejela In tako sva se odpravila. Bila je kar zgovorna, le ko sem jo vprašal, od kod je, je odgovorila: »Kaj pa vam to mar!* «Res Je,» sem pripomnil ln načel povsem druge stvari. Ko sva prispela do Jindri-ške ulice, je potožila, kako je žejna in da bi ji teknila tudi hrenovka s hrenom. Tedaj sem jo povabil v skromno točilnico, naročil pivo s hrenovko in nadaljevala sva pomenkovanje o parkljevki in govedini. Nato sva prešla na kokošjo kugo, črvičke v krompirju in končno, kako se konča, če se krava nažre sveže detelje. Detece je med najnim pomenkom skomljalo. Ko se je nasitila in napila, me je prosila, naj popestujem nebogljenčka, ker si je zaželela obiskati teto v bližini pošte. »Vrnem se z njo,* je dejala ln odšla. Ujčkal sem nebogljenčka, kar je vzbudilo v meni hrepenenje, ogreti se ob ognju rodbinske ljubezni, In jo čakal. Drl se je, kot bi ga pekel na ražnju. Eden izmed gostov je plačal in odšel. Gostilničar me je ošinil z neprijaznim pogledom in pripomnil: »Pojavi se prvič in spremeni točilnico v menažeri-jo.» Nato so se dvignili tudi drugi gostje ter odšli s pri pombo: »Kdo naj to prenašal* Na vse to nisem reagiral. Val človeške zlobe je napolnil točilnico. Gostilničar se me Je pošteno lotil. Nekdo je hotel vstopiti na vrček piva, a ko je zaslišal veka-nje zaupanega mi dojenčka, se je na pragu obrnil in izginil. »Ta gost,* je rekel gostilničar, »pospravi do petnajst vrčkov plva.» «če mu to nese,* sem odgovoril, umolknil in s tem priznal umestnost gostilničarjeve nervoze. Minilo je nadaljnjih tri-dest minut. Gostilničar je kar brez predsodkov vprašal: »Kdaj pa pridejo po tega onga?» Odločil sem se pihati mu na dušo. Brbljal sem v nedogled, medtem ko je gostilničar begal lz kota v kot prazne gostilne. Dopovedoval sem mu, kako zdravo je dojenčkovo kričanje, ker mu krepi pljuča. V tem je tudi hotenje po uveljavljanju. Nekaj pač mora početi. Saj ne more vendar ležati kakor štor. Prav vsi gostilničarji, ko so bili v njegovih letih, so stokali in se drli kakor tale drobljan-ček. V isti starosti so se drli tudi današnji ministri. Minila je še ena ura. Čudil sem se, kako se more moj varovanec tako dolgo zvijati in se dreti. Gostilničarja sem moral opominjati, ker mi Je &xozil, da me bo i dojenčkom vred postavil na cesto. «Gospod gostilničar,* sem rekel, «kaj pa čenčate? O-troka pognati na ulico? Drobnega nebogljenčka, ki ga moramo ujčkati in božati? Revčka, ubozčka, drob-ljančka?* »Kar kričkaj,* sem spodbujal dojenčka, »le ne pusti se nadlegovati, vpij, naj se vse zruši!* »To presega že vse meje,* je godrnjal gostilničar, »saj še zblaznim.* »Se boste že privadili,* sem pripomnil suho. Na otrokovo mater senr čakal do večera. V teh osmih urah sem doživel brezštevilne gostilničarjeve napade in pri tem prvič v življenju videl jokati starega človeka. Ko je moj cmeravček slišal hlipati gostilničarja, se je začel ponovno dreti. Naročil sem zanj steklenico mleka, ga napojil, in zopet čakal, dokler nisem začel slutiti, da gre za otroka, prepuščenega samemu sebi. Gostilničar je medtem Izpraznil steklenico ruma, kar mu pa ni pomagalo, da bi sl zbistril In zbral misli. Zmerjal je mene in otroka, ker sva mu baje pokvarila dobičkarske zadeve. Čvekal je, kako ga bom uničil. Hotel se je zabosti z nožem za rezanje salame in ob desetih je dejal: »Zapiramo,* nakar je odšel spuščat roleto. ko? VI nimate sjfo,• i* • i r sel,oJ if rug fj 9 Tako sem se znašel jenčkom na cesti. & Ko sem na poli^jV komisariatu vse P°)aSlA0K kemu staremu inšp®®. f se je repenčil: «GleJl '{jr to je res čudno. er dan se spuščate v P°!Wj s tujo, nepoznano tejj. r zvabite jo v krčmo ** #; vam pusti otroka o® ^ •’ Se lanko legitimirate f I' VI gitimacije niti kazni c? Da ste P°z0lJ‘flA ma? Da jih sploh ne f* pri sebi? No, ja, to VJ zanimivo. Prinesti ov ^ komisariat, to zmor®,«(iic koli. Tukaj ni najdeo* Odpeljite ga.» Ji Dremajoči stražnik (J) V dvignil, snel ključe sem za to noč pre®v, n Zjutraj so ugotovi*1.^ titeto. Dobričina komisar mi je sveto me je puščal na sv piK »Boste vsaj drugi0 p#, s kom se spuščate nek in navezujete kontakte.* m NI me spreo sem dosleden in v glavo, kako n»j ra vP®‘ ,brnr!iVy n nSi $ žaben gače. človek UHEDNISTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Pošlm predal 559 letna 1800 lir polletna 3500 lir. celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 din. mesečna 420 din Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 PODHU7NICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. št. 37-338 - NAHOCNlNA: mesečna 650 Ur. - VnapJ**JJi,lj®> Nedeljska: posamezna 4U din. letno 1920 din. polleino 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS,Wf>vt OGI.ASI; Cene oglasov: Za vsak mm v Odgovorni 'urednik. STANISLAV HENKO - sirim enega stolpca: tigovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 ■ Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri ul?