th-e oldest AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero m narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! v GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah ameriških. ŠTEV. (No.) 135. Nemčija zatira komunizem. V NEMČIJI SO UVIDELI, DAJE RDEČA NEVARNOST VEČJA V VRSTAH IZOBRAŽENIH, KAKOR PA MED DELAVCI. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 27. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 27, 1925. LETNIK XXXIV. er,7 -tNemf:a p°Iic«?| EKSPLOZIJA TOPA - ncela čistiti med komunisti, [ OSEM MRTVIH. go je našlo žalostno smrt, ko je v Camp Grant, III., eksplodiral top. r> Berlin. — je pi ki pišejo članke, kateri so na-| sprotni vladi in sploh sedanje-! mu režimu, z drugimi beseda-; y —--- mi — ki razširjajo idejo ko-jOsem vojakov črncev iz Chica-munizma. Nemška vlada je u-videla, da je treba začeti pri korenini in to je pri izobraženih, ka^tt oni s svojimi članki Juijskajo ljudstvo in širijo komunistične ideje. Velikokrat pa seveda pride tudi na ta način kakšen nedolžen v ječo, ki je postal morda žrtev kakšnega osebnega sovraštva. Nedavno so vrgli v ječo pesnika Johannesa Becherja, ki WELSI IZ CELEGA SVETA PRISOSTUJEJO CEREMONIJAM. Camp Grant, 111. — Štiri milje od središča taborišča se je vadila stotnija s tri palčnimi havbicami, takozvanimi "Stokes trench mortar." Stotniji je poveljeval kapitan Browning. Projektili so bili namesto s smodnikom napolnjeni s peskom. Na prvo povelje za strel' je spisal "Truplo na prestolu." se eden od topov ni hotel spro-! Njegovo delo, takoj ko je za- žiti. Kapitan je ukazal oddel-j glodalo beli dan je bilo zaple- ku pri topu, naj odstranijo pe-njeno. Becher je sin nekega sek iz projektila in istega na-sodnika. Videl je grozoto voj- polnijo s žico, ki je bila ovita I ne, nakar je postal pacifist in okrog užigalnih obročev. Ko se bi vse žrtvoval, za vresničenje je to zgodilo sprožijo, nakar je ideje trajnega svetovnega mi- nastala eksplozija. Top je raz- deljek večerje tukaj izbruhnil ru. Napako je pa napravil, ker neslo na male kosce in ko se je Pozar pristopil pod rdečo zastavo, polegel dim, je namestu ležalo gorelo Iz Jugoslavije. NASTALO JE NAPETO RAZMERJE MED RADIČEVCI IN RADIKALI. — RADIČEVCI NE ZAUPAJO VLADI.—. DRUGE ZANIMIVE VESTI. Radičevci in radikali. ' Iz Komende, Novi zavezniki na vladi si> Dnes 3. aug. zjutraj ob pol ne zaupajo, radičevci zamerijo 2 je bil tu precej močan potres radikalom, da vzdržujejo pri- z dvema sunkoma. jateljske stike z vsemi opozici- Devet tisoč Welsev ,ki so prišli iz celega sveta v Pwlheli, Wales, Anglija prisostuje tukaj običajnim narodnim ceremonijam. Slika nam kaže njih najvišjega svečenika, ki polaga roko na meč — miru. ..... onalnimi ptrankami, zamerijo jim nadalje, da zavlačujejo imenovanje državnih podtaj-nikov in da se o tem, da dobi Štjepan Radič in ostalo vodstvo svoje mandate, ne marajo razgovarjati. Radikali stoje na stališču, da se Štjepanu Radi-ču in dr. Mačku ter ostalim tovarišem ne sme dati imunitete, ker se boje, da bi jo zlorabil. Pač pa so nekateri radikali, teh je pa malo zato, da bi se dalo Štjepanu Radiču ministrstvo brez portfelja, toda proti temu je bil Pašič, dokler Nova postaja "Medno** med Vi žmarji in Medvodami. Tukaj je bila slovesno ot-vorjena nova železniška postaja na naši gorenjski progi Ljubljana — Jesenice in sicer postaja "Medno" med Vižmarji in Medvodam. Povodom otvoritve se je zbrala pri novem kolodvorskem poslopju velika množica domačinov iz vseh okoliških krajev, lepo okrašen vlak pa je pripeljal k otvoritvi jako dosti ljubljanskih gostov, posebno izletnikov, ki radi posečajo našo lepo Gorenj- m KRIŽEM SVETA. SOVRAŠTVO MED KITAJCI NA NOVO OŽIVELO. Chicago, 111. — Zopet je VELIK POŽAR V MONTREAL, SKODA OGROMNA. Montreal, Que. — V pon- Peking. — Kitajsko-j a- vzplamtelo sovraštvo med Ki-i v torej zjutraj je še ponska konferenca, ki se je ob- tajci, ki se delijo v dve stranki K pristopu poa raeeo zastavo, poiegei dim, je namestu ležalo • v razvalinah je celi državala tukaj se je razvila V;in so ena drugi smrtno sovraž-| kajti kdor išče miru, ga pod to osem ramesarjenih trupel, med blok med Sanguinet in Emery pan-azijatsko konferenco, na ni. Tukaj je v torek jutro pa-zastavo ne bo našel, za to tr- njimi se je pa cul stok ranjen- cestami, veliko ljudi je brez kateri se bo razpravljalo o in- del kot žrtev člana nasprotne^ d i te v je dovolj dokazov. cev, katerih je,bilo 12. Ambu- strehe. Ko je divjal ogenj, je teresih azijatskih plemen. Kon- stranke Lee Hoy. Umor se je iz-( Becherjevo delo "Truplo na lance so bile takoj na mestu in nastal močan veter, kateri je ferenca bo v Šanghaju, na k a- vršil v klubu na 827 S. State ce-pivstolu" ima na prvi strani sli- naglo spravile ranjene ko so stališče še poslabšal in gasil- tero pošlje Kitajska, Japonska sti, kjer se shajajo samo Kitajko, ki predstavlja generala z jim dali prvo pomoč v bolniš- cem onemogočal vspešno gaše- in Filipine skupaj 30 delega-[ci. Policija je bila anonimno mrtvaško glavo sedečega na nico. »je. Veliko je tudi vzrok, da se tov. Zborovanja se bodo pa obveščena, da se je zopet zače- prestolu, a krog njega po tleh , Eno uro pred tem nesrečnim °£enJ ni Preje omejil, slabi pri- tudi vdeležjli delegati iz Siam, |Ja vojna med sovražnimi stran-so pa kupi mrtvaških glav in'dogodkom je pa zadobilo na tislc vode. Stanovalci so rešili Perzija in drugih držav, kosti. Dve figuri, ki podpirati istem prostoru 11 civilnih oseb le golo življenje, več gasilcev prestol, sta podobni Ludendorf- lahke opekline, ko so opazovali Je ranjenih. Škoda je velikan-fu in Ilindenburgu. neki poizkus, z bombami, ki po- ska* liecher je obdolžen veleiz- vzročajo dim. ■■ daje in podpihovanja. Nemški Med mrtvimi po eksploziji je še bil v Belgradu. Radikali sko in jim bo tudi ta nova po-zopet s strani Radiča neradi j staja dobrodošla. -o— čujejo, da je treba tudi med 1 Srbi zbuditi zemljoradniško akcijo po zgledu Stambolijske-ga v Bolgariji. Bojijo se, da se Požar na Igu. V sredo jutro dne 29. julija ob pol treh je začelo goreti pri in republikanci so izjavili, da pod so našli tudi junaka iz svetov-vlado cesarja Wilhelma II. ni ne vojne črnca, poveljnika stot-nikoli bilo opaziti take protili- nije kapitana Browning-a. beralne tendence. Browning je bil odlikovan za Enaka usoda je doletela tudi njegovo hrabrost pri Verdunu gledališkega igralca Gaertner- s zlatim križcem, "Croix de ja. Obsojen je bil na 18 mese- Guerre." V neštetih slučajih je cev ječe, ker je spisal nekaj ki- gledal v vojni smrti v obraz, a tic v revolucijonarnem duhu. nepoškodovan je prišel domu, Trgovca knjig Ullricha so kjer ga je sedaj doletela ža-zaprli, ker je prodajal komuni- lostna smrt. Kapitan se je po stične knjige. Obsodba se je prihodu iz evropskega bojišča glasila, da je kaznovan zato, takoj oženil, njegova soproga, ker je prodajal kot komunist Maxine je bila za časa nesreče knjige z namenom delati pro- v taborišču. Browning je bil ze-pagando za stranko, in ne radi Io priljubljen pri njegovi stot- ZAHTEVE ROBERT kami. Ista poročila prihajajo tudi iz Bostona in New Yorka, — Kenosha, Wis. — Perry kjer je že tudi prišlo do krv0_ Kopas, 23 let, iz Thompkins- prelitja. jville, Ky. in Ray L. Lukas, 21 |_ let, sta bila aretirana, ker sta La na sumu da sta razpečavala ponarejene 20 dolarske ban- LA FOLLETTE-JA.kovc" p°Kenot?in okTf,iei- — Chicago, III. — Dva ga- -< silca sta zadobila hude opekli- Follette ml. zahteva, naj ne pri izvrševanju svoje dolž- VELIKI SUHAŠKI POGONI V LA SALLE. Državni pravdnik Russel O. Hanson, kateremu pomaga pri preiskavi 21 konštabler-jev gre od hiše do hiše in vodi strogo preiskavo. — Mnogo Slovencev prizadetih. La Salle, 111. — Odkar se je dobička. SMOLO PRI IGRANJU S TUJIM DENARJEM. niji, a tudi med častniki so ga visoko čislali. Vsi ponesrečenci so iz Chicago. Med težko ranjenimi se bogataši, ki so imeli koristi nosti, ko je izbruhnil ogenj na od vojne plačajo vojne dol- 6653 Vernon ave., ki je napra-gove. vil $15,000 škode. —o— . ! — Kopenhagen, Dansko. — stoughton, Wis. — Robert V letu 1927 bode predložena M. La Follette, sin umrlega se- danskemu ljudstvu predloga natorja in predsedniškega kan- za prohibicijo. Ljudstvo bo sa-didata progresivcev, je odprl mo izvolilo, naj li ostane ka- začelo s strogimi preiskavami svojo kompanjo za nominacijo, kor je, ali pa se jim odvzame Proti kršiteljem prohibicijske za mesto senatorja, katero je pijača. j postave, je zaplenjenih že ve- zastopal njegov oče. — Duquoin, 111. — Žalostno !liko število kotličkov, na stoti- La Follette je v svojem go- smrt je storila tukaj Mrs. Roy ne galonov žganja, doma pro-voru napadel Mellonov davčni Francis, stara 28 let, ko je po izvajanega piva, itd. načrt in zahteval, da se davek nesreči padla pod neki tovorni Samo en večer so zaplenili na dedščine naj ne nahaja poročnik Samuel G. llcl vporablja avto, katerega kolesa so šle 13 kotličkov in več sto galonov Chicago, 111. — William R. Harris, a je upanje, da bo odplačevanje vojnega dol- preko nje, da je bila na mestu raznih opojnih pijač. Preiska- Penny, knjigovodja Morton kreval. Manufacturing kompanije je -o- stavil velike svote pri konjskih OGENJ V SKLADIŠČU ŽITA. ga. Vojni dolg, tako pravi La mrtva. Follette, naj se plača potom — Windstor, Ont. — davkov, katere se mora nalo- man Halman, soproga vo vodi državni pravdnik Han-Thel- Son s pomočjo številnih kon-pod- štablerjev. Med prizadetimi, Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v skladišču žita na W. dirkah in vedno izgubljal. Ker ni zadoščala njegova plača, je posegel po denarju kompanije, pronašli so, da je izmaknil $25,-(»00 kar je tudi pripoznal. Kako žalostno je bilo na domu Pennyja, ko so prišli detektivi in ga odvedli. Njegov 23 letni kar te d'olžijo?"^"Res' res od- po9,°Pja- Vr?Cina je, .l, .. . , „ .. „ la tako neznosna, da m bilo govori oce, vzeli so mi konji. „ * ' mogoče blizu, radovedneži so bili dva bloka oddaljeni, bližje niso mogli zdržati. Ogorke je neslo daleč naokrog, tako da teli. umorno delali in ogenj omejili, tako da so veliko rešili, škoda je cenjena na $150,000. Kako je ogenj nastal je zagonetka. V nevarnosti so bila tudi poleg žiti onim, ki so v vojni oboga- predsednika ribiške korporaci- fcj ao bili prijeti in aretirani je mnogo Slovencev, kakor tudi drugih narodnostij. Med Slovenci zlasti na hri- La Follettov program za zni- je v Detroit, Mich., je plavala v jezeru St. Clair okrog 16. cesti ob reki. Gasilci so ne- žanje davkov je tudi za nižje vatnega čolna, ki je last pri-Mr. PODJETNIK OROPAL BANKO. Dayton, O. — Aretirali so je pričelo vsled tega goreti še Fred C. Nickola, tukajšnega na par drugih krajih, kar so podjetnika, na podlagi obdol- pa spotoma pogasili, žitve, da je dne 14. avg. oropal: —o- sloje zelo dober. On zahteva, Ilalmana. Kar naenkrat pa iz- bu blizu Peru pri Urarski to-naj bodo družine, katere pre- gine pod vodo, kajti zagrabil varni so preiskali ves hrib in živite I j zasluži manj kot $3000 je je propeler čolna in jo silno' mnogo naših rojakov je bilo in samci, ki zasluži manj kot razmesaril. Truplo so takoj pijetih. Šli so od hiše do hiše, $1500 letno, dohodninskega davka prosti. Edwin J. Gross iz Milwau- spravili na suho. — Belfast, Irsko. — Joseph McSweeney, star 116 let, se je kee, ki je vedno podpiral po-j sedaj prvič s svojo ženo staro kojnega senatorja La Follette- 80 let, pustil fotografirati, ja, je sedaj obrnil hrbet mla- Starček je še čil in se silno rad tukajšno banko, podružnico Savings & Trust kompanije in odšel s plenom $21,000. Ko je Nickol zapazil, da so mu tla BIK, KI JE CENJEN NA $62,000. Buenos, Aires. — Največjo svoto, ki je še kedaj bila plača- vroča, si je nameraval končati na za bika, je dobil živinorejec življenje, a so mu preprečili. Bartolome Ginnocchio, in sicer Nickol ni ničesar tajil dejal je, $62,000. Kaj je tako posebne-da so ga slabe finančne razme- ga na tem biku, poročilo ne re privedle do tega koraka. Ipoye. . , ^ HiJiJ; demu La Folletteju in izjavil, da ga ne bo podpiral. šali ,kar je menda vzrok visoke starosti. Calcutta, Britska Indija. OBRAVNAVA — 10,000 PRIČ — Med Hinduci in Moslemani Sofija, Bolgarija. — Tukaj je prišlo do spopada, pri čemer bo zaslišanih 500 komunistov,1 je zadobilo 18 oseb težke po-kateri so že dve leti po ječah, škodbe. Spopad se je izvršil in sicer od časa ko je bil umor-j pred mošejo, mimo katere se je jen Stamboulsky. Komuniste; vila procesija Hindov z godbo je pustil zapreti Cankov. Pri;na čelu. tej obravnavi bo zaslišanih 10,- 000 prič. ŠIRITE AM. SLOVENCA. Več oseb umirje radi srčne napake — a veliko jih živi z napako v glavi. metali na cesto kotličke, sodčke in druge take stvari, ki so služili kot dokazi proti kršiteljem. Nato so pozvali The Tobler Transfer Company ia Peru, ki opravlja transporta-cijsko službo. Naložili so vse predmete in jih odpeljali v Ottawa, 111., kjer bo proces proti obtožiteljem. Preiskavo so začeli ob 9:30 zvečer in tako zalotili vse ravno nepripravljene. Nekateri so ravno isti čas obratovali s svojo munšajnarsko industrijo, kuhali pivo itd. Rojake je za opozoriti, da naj se s tem ne ukvarjajo, ker kazni za te prestopke so visoke. 1 ^feauii bo v ministrstvu za agrarno g. Pavlu Erjavcu gospodarsko reformo in za gozde in rude poslopje. K sreči ni bilo vetra, postopalo proti Srbom, poseb- tako da je< bila -nevarnost za no v prečanskih krajih. Taka druge hiše izključena. Poslop-ljubezen med novimi zavezni- je je popolnoma pogorelo, ži-ki ni baš velika in za konsoli- vino iz hleva so rešili, pogore* dacijo najbolje jamstvo. , lo pa je veliko sena. Škoda je -o—— krita z zavarovalnino. Požar Ogromno obdavčenje slov. j je zanetila skoro gotovo zlob-ljudstva. ^na roka ali pa neprevidnost Vse pravične predloge fin. domačih, kar se do sedaj še'ni minster odklanja, kakor tudi dognafl. poslanci narodne večine. Dr.| - -o- Žerjav in tovariši hodijo po Zločin štirih šoferjev. Sloveniji in pripovedujejo slo- Štirje šoferji v Starem Beče-venskemu ljudstvu, kako se je ju so povabili neko 18 letno težko boriti za pravice Slo- dekle s seboj na izlet. Na po-vencev. V skupščinah pa jih vratku so šoferji deklico na-ni slišati, pač pa samo takrat, padli in jo onečastili. Potem kadar glasujejo proti Sloveni-|so pustili dekle na cesti in se ji in za nove davke proti slo-, odpeljeli. Nesrečnica je komaj venskemu ljudstvu. Posebno dospela domov, a ni starišem velika ogorčenost vlada med -iz sramu povedala ničesar, slovenskim ljudstvom radi po- Drugo jutro je šla k zdravni-biranja visoke osebne dohod- ku, ki je ugotovil okuženje* nine in taks. Ta ogorčenost je Vsa obupana je dekle hitela k tako velika, da se teden za Tisi in skočila v reko. Toda re-tednom vršijo med ljudstvom šili so jo in jo privedli domov, protestni shodi. En sam klic Tam se je takoj nato zastrupi-gre po deželi: Tako se ne da- la. Zdravnik, kateremu je bilo mo več odirati. j dekle povedalo svoj doživljaj, -o--j je šoferje naznanil ter so vse Razmerje do Grčije. štiri zaprli. Zunanji minister dr. Ninčič -o_— zanikuje vest, da bi se prijate- Tisti čas, ko nekateri ljudje ljski odnošaji do Grčije kaj iz- šele premišljujejo, kako bi sto-premenili. Naše tendence, ta- rili, drugi že store in prvi osta-ko pravi Ninčič, v zunanji po- nejo na cedilu, litiki napram Grški so bile in so še vedno lojalne in prijate- DENARNE P0SILJATVE ljKke- V JUGOSLAVIJO. italijo. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne rrcn s pošto in zanesljivimi bankami % starem kraja in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto točno in brez ▼fakegt odbitka. Naše cene za pošiljke ▼ dinarjih bi i} rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din......... $ 9.70 1.000 — Din.........$ 19.05 2,500 — Din......... $ 47.50 5,000 — Din......... $ 94.50 10,000 — Din.........$188.00 100 — Lir ........ $ 4.45 200 — Lir ........ $ 8.55 500 — Lir ........ $ 20.50 1,000 — Lir ........ $ 39.75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aft nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja cestolcrat ns** nja. dostikrat docela nepričakovaaft je absolutno nemogoče določiti eeat vnaprej. Zato se pošiljatve nakaž«|« po cenaii onega dne. ko mi spreja* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI brzojav« NO. Vse poštijatve naslov!.e na—SLO VENSKO BANKO zakrajsek a cesarrk 45S W. 42nd ST., NEW YORK CIT* Posl. Pucelj predlaga za Slovenijo dva hrvatska vel. župana. Belgrad, 29. julija (Izv.) Posl. Pucelj je tekom zadnjih dni začel v svojem hrvatskem klubu in tudi med radikali žilavo akcijo • za politično spremembo v Sloveniji. Da bi postal še bolj radičevski kakor Radič, predlaga, da naj se v Sloveniji imenujeta za velika župana dva hrvatska uradnika, češ da se bo na ta način še bolj manifestiralo narodno edinstvo. To njegovo protislovensko delo obsojajo celo radi-kali- » Potresni sunki. Potresni sunek, srednje močan, so čutili dne 2. avgusta zjutraj nekaj minut po 2 uri v vaseh med Kranjem in Goricami. Na steni viseči predmeti so se zibali. Škode potres ni povzročil. "AMERIKANSKI SEOVENEO" Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. , Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — I&sued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene. oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zcdinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 For United States per year...................... .$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year.___$2.50 SUBSCRIPTION: Števil ha poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan._ Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Kulturni boj na Češkem in Slovaki. kak predsednik republike; ob strani mu stoje ministri za no-|tudi posebne zahvale Rev. Shif-1 di jaz znam očediti, ampak u-!s0 razdelili to zemljo tako, da fvflnio Tfldpve. zunanie. za finance, za vni«kn in ** lfrefju slovenskemu župniku, kimetnost je jo prav osoliti v pra- bo polovica tega sveta za po- tranje zadeve, zunanje, za finance, za vojsko in za pravosodje. Ministrski predsednik je njegov brat. Poslanska zbornica z zakonodajno močjo šteje 80 poslancev. Predseduje ji pa am-zar sam. Poslance volijo po rodovih za nedoločeno dobo. Ves rifianski narod je razdeljen na 18 rodov, ki jim nače-ljujejo "kaidi"; tem so podložni šejki, nekaki občinski glavarji in manjši župani. Tako je organiziran po zaslugi Abd-el-Krima narod, ki so ga hoteli Francozi in Španci kar o prvem zaletu streti, ker se je postavil na pot njih načrtom. so me tako lepo priporočili v vilnem razmerju jo politi z je- kopališče, polovico pa za pik-cerkvi svojim faranom, zakar sikom in oljem. Saj si že jedel nike in igre. Zraven je pa še sem potem tudi dosegel jako solato doma ali i kje drugje, nekaj gozda. Na travniku za lep uspeh v naselbini. Pri agi- Ena je bila preslana in preki- piknike so postavili hišo, ki se taciji pa mi je veliko pomagala sla, druga pa nič osoljena in za časa piknika odpre na štirih kot vedno naša tamošnja nau- pretolsta, bilo je preveč olja. krajih, in se prodajajo razne dušena zastopnica Mrs. Glo- Teško boš dobil tako pravilno pijače. Znotraj je tudi vsa pribočnik. Ona zasluži posebno pripravljeno solato, kot so jo prava za peči jance, prešičke, zahvalo. Zlasti pri novih naroč- Rosensteinova mama tisti večer drugo meso ali klobase. Tisti nikih mi je veliko pomagala,1 ekstra za me napravili. dan smo se popoldne še enkrat da sem dosegel tak uspeh, ka- Ko se je zvečerilo, sem se pripeljali tja, pa nismo bili sa-kor sem ga. Zato se vsem še en- poslovil od dobrih prijaznih'mi, bila je še ena partija ondi krat, ki so mi pomagali na en Rosensteinovih in šel v župniš- z litvinskem župnikom. Nazaj ali drugi način najlepše zahva-|če. Gospod Jakob so bili do- grede smo pogledali kačnjak, ljujem. Bog in Marija naj po- ma in še dva rnoja sotrudnika katerega je napravil zunaj me- vrneta vsem stotero! pri lovu šildkrot. Koliko ste sta nek Francoz. Kač razne vrste je do Waukegan in No. Chicago, 111. za žive in mrtve člane in člani-Slavnost 25-letnice dr. sv. ce dr. sv. Jožefa, katero daru-Jožefa, štev. 53, KSKJ. v Wau- je častni član društva Rev. keganu je skoraj takorekoč John Plevnik. Po cerkvenem o- at| pred durmi. Pripravljalni bor in sploh celo članstvo trudi, da bo v resnici tudi od pravilu, korakanje z godbo na se čelu v dvorano, kjer se takoj i to prične slavnostni banket. Med V noči med 17. in 18. augu- nalevili? Eno samo, ampak ta Kač razne vrste je do 10. stom kakor je to naš list že po-! ie velika in teška. Čeravno se Med drugimi s*o tudi mlade ročal divjal je tukaj velik vihar jim iov ni ravno dobro posre- klopotače. Ostudne so se mi s hudim nalivom in točo. Tulilo'čil, vendar pili smo likof. Me-'zdele, ko sem jih gledal ležeče in lilo je, da smo mislili, da bo nili so se pa, da drugi dan na- na kamenju. Nekatere so jako vse odneslo. Vsi smo bili po-' daljujejo lov. Prašali so tudi dolge in debele večina vse pa ; konci okrog ene ure in priča- mene, če hočem iti z njimi, so sive ali črnikaste barve. Ena kovali najhujšega, da bo nas Gospod Jakob so premirili mo- je bila ravno taka, kot naši vihar odnesel vred s hišami in jo obleko meneč, taka obleka gadje s cikcak črno črto po Z demonstrativnim odhodom papežkega nuncija, msgr. Marmaggija iz Prage pred pričetkom Husove proslave je bila javnost opozorjena na kulturnobojne cilje češke vlade. Svetovno časopisje se je pričelo živahneje baviti z verskim problemom v Čehoslovaški republiki. Kulturni boj se^na Češkem razvija čim dalje ostreje. Vlada je napovedala boj katoličanstvu in podpira z vsemi sredstvi svobodomiselstvo. Pri tem pa je zadela na nepričakovan odpor pri ljudstvu, posebno na Slovaškem. K problemom, ki že dolgo časa mučijo mlado republiko, kot so boj proti boljševizmu, narodnim manjšinam, se je pridružil še kulturni boj, ki je že vladno stališče znatno omajal. Nepričakovan odpor Slovakov, ki se bore sedaj za tri svoje življenjske cilje — kruh, jezik in vero, katero jim hoče Praga s svojim centralizmom odvzeti, je osupnil najdrznejše svobo-domislece. Slovaško katoliško časopisje poziva narod na boj in od-por proti Pragi, ki je danes tako sovražna katolicizmu, kot je bila za časa Husitov. Framazonska vlada je ukinila 18 katoliških srednjih šol, zato pa je dovolila Židom svojo gimnazijo \ Užhorodu. Med Rusini podpira odpad od Rima in prestop v pravoslavje. Na fraze svobodomiselstva: naš program je Tabor (mesto, kjer se je pričelo husitsko gibanje), propadel je Dunaj, propadel je tudi Rim, bolje je, da propade republika, kot inr da katoliki dobe svoje šole odgovarjajo Slovaki "Nech žije Rim" (naj živi Rim). sodeluje s cerkvenim pevskim zborom tudi v cerkvi pri službi slavnost tako priredilo, da bo v banketom bodo razni zanimivi ponos in čast društvu in sploh govori. Za zabavo sodeluje cer-cele slovenske naselbine. k veni pevski zbor, Slov. drama- Agitatorski odbor se tudi tični klub, Ukalele Girls, in trudi, da bo pridobil čim več Holy Name Orkestra, katera mogoče novih Članov v druš tvo. Odmevi tega odbora so zelo povoljni. In kakor vsa zna- božji. menja kažejo, bo zares društvo * Ko se ljudstvo pokrepča te-sprejelo lepo število novih čla- lesno in duševno, bo tudi skrbe-nov v svojo sredo in pod svoje la slovenska godba, da tudi okrilje. V imenu društva sv. Jo- plesaželjnim se ne bo godila žefa apeliramo na vse rojake krivica. in rojakinje, ki niso še pod o- Uljudno vabimo vse Sloven-kriljem slavne K. S. K. Jedno- ce od blizu in daleč, da se ude-te da pristopijo k društvu sv.(ležijo te naše jubilejne slavno- vsem, kar se drži zemlje. Po- je prešport za blato in grda po- hrbtu. Namerava napraviti tu- ta, ki vodijo k vodi. Zedinili so di zverinjak in ima že mlade- bijo stare hlače in druge čev Ije. i ram še tudi, da goji male krokodile. Ko smo se pripeljali v Seve, če greš po svetu, se mesto smo se vozili po mestu, moraš dostojno obleči. Jaz sem da sem dobil malo sliko od nje- krat obleko, ki mi jo je kupil Mesto ima okrog 35,000 lju-Father K. Imel sem tudi nove di. Ima lepe široke lepo tlaka-športčizme, ki mi jih je za sre- ne in skrbno negovane ceste. brno mašo podaril prijatelj P. Tako napucan sem došel v Sheboygan, zato je vsem trem pre-in glavico delala moja obleka, ako bi se hotel udeležiti lova. Drugi dan po maši smo se njegovem? sti. Jožefa, štev. 53 ob srebrnem jubileju. Tudi kuhinjski odbor ne drži križem svojih rok, ampak je že zavihal svoje rokave, ker se Pripravljalni odbor. -o- Virginila, Minn. Iz pota. — Dne 12. augusta zaveda, da toliko ljudi nasititi, sem zopet odšel na pot, na agi-kakor se jih obeta, da jih bo tacijo. Odšel na severni del v pri slavnostnemu banketu dr. Minnesoto. Moja prva postaja sv. Jožefa ni nobena šala. je bila New Duluth, kjer sem Kakor poroča kapitan od ti- se ustavil, kakor vedno pri za- ketov, to je Mr. John Jerina stopniku Mr. Špeharju, po krat- Slovaška ljudska stranka se je v "tem boju tako ojačila, da "redo tiketi izPod rok kakor kem Po^vii *cr N<*repčilu „ J...... 012 - ---- - "Hot Cakes," ali "gorke žem- sva se podala z Mr. Speharjem c;iava£ je/' Le še nekoliko jih je ne- na pot od hiše do hiše, ker je lahko njen vodja; Hlinka s ponosom reče: vsi Slovaki so v naših vrstah. Odpornost Slovakov je navdušila tudi češke katoličane, ki s svojimi 83 odstot. vsega prebivalstva še vedno tvorijo jedro države. V vseh delili države se vrŠe protestni shodi in svobodomisleci bodo svoje nepremišljene korake še obžalovali. /> t*--- Abd-El-Krim. To ime šepetajo ustnice'tisočev in tisočev mohamedancev. Mož, ki se je prvi uprl izkoriščanju od strani tujcev, je postal slaven, že skoro bajen junak. Francozi in Španci se pa hrabrega vodje vstašev bojijo, ker ne morejo pobiti njegovih čet. Njegovo ime Abd-el-Krim pomeni po naše "prvi služabnik dobrega Boga." Rojen je iz plemenite mohamedanske rodbine iz rodu "Chorfa," kojih predniki segajo nazaj do Mohameda. Šolal se je v Fezu v severni Afriki in dokončal svojo iz obrazbo visoko šolo v Madridu. ADd-ei-Knm je vsied svoje 1. razprodanih' in kdor še nima ti- bolj mala naselbina sva bila v keta k banketu naj se požuri, enem dnevu gotova. Opravila da istega dobi prej ko mogoče, j sva hvala Bogu še precej dobro Kajti izdano je le omejeno šte- in zopet pridobila,nekaj novih vilo ti ko to v vsled nezadostne- naročnikov za katoliško časo-;ga prostora. Cena tiketom je: pisje. Mr. Špeharju, kakor tudi $1.50 za eno osebo. $2.00 za vsem starim in novim naročili-j par. Tiketi se dobe pri sledečih kom v Duluthu se najtopleje trgovcih: Mr. Frank Opeka, zahvaljujem za prijaznost, po-Mr. .Toe Drašler, Mr. Andrew moč iti naklonjenost. Ogrin, Mr. Fank Svete, pri Ce- Delavske razmere so v Du-pon Brothers, Mr. Frank Pet- luthu bolj srednje, kakor po kovšek, ali pa pri društvenemu drugih krajih. Slovenci po naj-! odboru. Zadnji čas za dobiti ti- več delajo, v cementovni tovar-kete je četrtek 3. septembra, ni. Zaslužek je bolj pičel, zla-Rojaki iz drugih naselbin, ka- sti še, ker je vse drago, kakor ulična kara še danes ne vozi, ^^^^^^^^^^ ker so žice in zveze pretrgane, se, da mi za drugi dan preskr- ga volka in tigra. Omeniti mo-i Mr. Sterle si je postavil lično novo hišo na Chisholmu, v katero se bo vkratkem preselil. , Mu naiskreneje Čestitam ! j Mr. Strmoletova družina si pa ravno takrat oblekel prvi- ga. i bo vkratkem' pa postavila že tretjo hišo, ki bo pripravna za trgovino. Castitam dobri družini. Vsem, ki so mi pomagali, stari in novi naročniki, vsem še enkrat hvala za prijaznost j pomoč pri moji agitaciji! Leo Mladič, pot. zastopnik. Umrli &o v Ljubljani: Vital H a be, sin tov. kovinskega strugarja, 3 nrpsece. Ivan Soklič, trgovec s klobuki, 1 j i - l sedli smo se na avtomo- skem slogu in je veličastna 60 let. — Fran Zavrl, železn. mobil in se vozili dober četrt stavba. Znotrej je jako pro- premikač, 23 let. _ Gašper ure do ene farne. storna, ima tri lepe altarje in Šivic, posestnik, 31 let.—Fran Tam smo prekoračili žično klopi za 80o ljudi. Šolske ses-Žurbi, delavec, 55 let. — Mari- ograjo in šli čez njivo koruze k tre sv. Frančiška skrbijo za ja Je raj, žena dohodarstv. vodi. Bili smo t odraščeni in čistost in lepoto, ki je na altar-nadpaznika, 57 let. — Apolo- en fantek ter ena deklica z na- jih. Gospod Jakob in sestra go-nija Velkavrh. vdova železn. r«.i. Ta dva sta nosila vreče, v vorijo v navadnem pogorovu z kleparja, fil let. — Alojzij katere smo dali pozneje svoj ministranti in drugimi sloven-dninar, 37 let. plen. Šli smo prav do vode, sko, kar je jako dobro zname--o- jer so bile na desetih krajih nje in zagotovilo, da slovenski Nekaterih glave so zato, da zanjke nastavljene. Prvo zanj- jeztk še ne bo tako hitro pro-nosijo možgane, dočim so ne- ko poskušajo. Nekaj teškega pal. Šola je pa tudi krasna in katere le zato, da imajo, kam čuti na trneku. Vrvico začno moderno urejena. Poprej sem Ob vsaki cesti je zasajeno visoko in košato drevje. Slovencev je okrog 400 družin in imajo lastne lepe hiše in ne prebivajo po kakih zapuščenih krajih, ampak ob velikih odpravili, jaz nisem premenil cestah v drevoredih. Podpirajo ne obleke in ne čevljev, ni bi- skrbno cerkev in" šolo in so vne-i- lo pač časa iskati in stiskati za ti za napredek. To kaže cer-kakimi starimi hlačami in čev- kev, ki je zidana v renesan-lji. I sedli smo se na avtomo-mobil in se vozili dober dati svoj klobuk. -o_ vleči na breg, a se v vodi ne imel Št. viško šolo v Clevelan-premakne. Ujele so se namreč du za šolo, ki najbolj odgovar- TO IN ONO. (Rev. John Miklavčič.) d\\ šildkroti na trnek, obenem sta se zapletli med suhe veje. Treba je bilo mnogo napora, ja šolskim razmeram, a moderna slovenska šola sv. Cirila in Metoda jo prekaša. Kdor o v Španiji. Abd-el-Krimov brat pa je končal rudniško teri se mislijo udeležiti naše povsod, šolo v Madridu. Abd-el-Krim je vsled svoje visoke iz- javnosti so naprošeni, da na- j Iz Dulutha s Karti vati solato, jo otrebiti, razrezati in oprati, to znam še jaz, dasi sem kuharske bukve imel samo enkrat v rokah. Ko je pri. sv. Treh Kraljih bila pri meni za kuharico moia sestrič-na, (Mica smo ji rekli, ni bila da je eden prijel za veje in jih hoče videti lepo moderno šolo, potegnil k kraju. Dve imamo naj se potrudi v Sheboygan in že, ena je še posebno velika, g- Jakob bodo radi vsakemu Potem pogledajo še na drugih pokazali in ker je letos popol- krajih, vjele so se še 4, ena noma dodelana bo septem- nam je ušla, 5 smo jih pometali v vreče in odšli. Kot so pra- bra slovesno blagoslovljena in takrat imaš najlepšo priliko si sem jo obrazbe in osebnih zmožnosti kakor poklican za voditelja svo- ranijo koliko tiketov se jim proti Chisholmu. Tu sem se u- j se je hoteIa izpopo]nitl: srednje živali 2 do 3 dolarje ,—;i----i stavil, kakor navadno pri Str- — , ^-----m— —— jega naroda. Med ljudstvom je radi svojega priprostega in ljubeznivega obnašanja zelo priljubljen. Pristašev nima le med Rifianci, ampak tudi med mnogimi evropskimi naseljenci. Njegove čete imajo vzorno opremo. Koder so se še pred nedavnim časom zibale "ladj^ (kamele) drdrajo avtomobili njegove ima zelo spretno organizirano vohunsko službo. Njegovi ljudje se nahajajo celo med francoskimi četami. Uredil si je že tudi državno upravo. On nosi naslov "Aarazar" (emir) in je ne- prihrani. vili. je v tej vodi mnogo te ži- ogledati Sheboygan in njegove vali in meso je baje jako okus- znamenitosti, šla k sv. Trem Kraljem 1. no \n gospoda plača za Spodaj v šoli je velika dvorana za igre, velik ličen prostor odrinil stara' mlacJa' 21 let, ko je pri- Vsa slavnost se bo približno moletovi družini, kjer sem bil sledeče vršila. Društva se zbi- tudi na stanovanju. Mr. Strmo-rajo ob deveti uri zjutraj pri letova družina je jako dobra puščave'7 Mr. Svetetovi dvorani ob pol družina in mi vedno pomaga armade. JLbd-el-Krinr desetil1- Sprejem gl. uradnikov kadarkoli pridem v to naselbi- v kuharski umetnosti in me je zaprosila, da naj ji kupim kuharsko knjigo. Kupil sem jo in malo na hitro pregledal, ra-doven sem bil le, ako so omile- Z veseljem smo se vsedli na za kegljanje in, dvorana za ve-avtomobil, ki je pristal pred selice in plese. Vsa čast slovenski naselbini in zunanjih društev. Ob deseti no, zakar zasluži najboljše pri-uri korakanje z godbo na čelu znanje in zahvalo in Bog jim v slovensko cerkev. Ob najstih slovesna služba pol e- stotero poplačaj! božja Na Chisholmu sem hišo enega Slovenca. Father lakob in jaz sva vstopila, dru- v Shebovganu in njenemu gos-gi so se s plenom odpeljali do- podu voditelju župniku Črne-mov. Od tu smo se trije peljali tu. Fara ljubi in spoštuje gos-na slovensko pokopališče tako- poda. ki tako umno gospodari zvano: zelena dolina. Pred par in z faro krasno napreduje. , te sem poprej omenil, da jo tu- ^ f° namre?. Jakob kupili BožJi blagoslov naj bo z gospo- dolzan 12 a krov zemlje zelo poceni in dom in faro. opisani in kako se pripravijo. Pozneje se jaz nisem nikdar bavil s to knjigo. Od sola- Duh v Kentervilu. Angleška pravljica. Spisal O. Wilde. Ta zadnja razžalitev ga je tako raztogoti-la, da je sklenil, napeti še zadnjič vse sile, da si zagotovi svojo častivrednost in svoje družabno stališče. To naj bi se zgodilo na ta način, da se prikaže prihodnjo noč drznima mladima učencema iz Etona v svoji znameniti vlogi kot "Smeli Robert ali grof brez glave.'' Več ko sedemdeset let že ni nastopil v tej vlogi, odkar je z njo tako prestrašil ljubko gospodično Barbaro Modish, da je takoj raztrgala svojo zaroko s starim očetom- sedanjega lorda Kentervila ter zbežala z lepim Jakobom Casteletownom v Gret-no Green, izjavljajoč, da se za vse na svetu noče poročiti z rodbino, ki dovoljuje, da se odurna pošast sprehaja v mraku po terasi. Ubogega Jakoba je pozne j ustrelil lord v dvoboju, gospodična Barbara pa je umrla, strta na srcu, še preden je minilo leto. Tedaj je torej njegova prikazen imela največji uspeh. Toda s to vlogo je bil zvezan, zelo velik trud, če se more tako reči z ozirom na eno največjih skrivnosti nad-naravnosti. Potreboval je za predpriprave cele tii ure. Končno je bilo vse v redu in zadovoljen je bil s -svojo zunanjostjo. Veliki usnjati jahalni škornji, ki so spadali k opravi, so mu bili sicer malo preširoki, in našel je samo eno od dveh velikih pištol; toda v celoti je bil čisto zadovoljen s seboj, in ob četrt na eno se je splazi^ iz sobe ter drsal po hodniku naprej. Ko je dospel do sobe dvojčkov, ki se je imenovala, kar moram omeniti, radi svojih zaves tudi modra spalnica, je videl, da so vrata samo prislo-njena. Ker je želel napraviti učinkovit vstop, jih je krepko pahnil — štrbunk — težak vrč vode je padel nanj in ga prenjo-čil prav do kože. V istem trenutku je zaslišal s postelje pritajen smeh. To je tako pretreslo ves njegov živčni sestav, da je tekel, kakor hitro je mogel, proti svoji sobi. Edina tolažba pri vsej stvari je bila ta, da ni imel glave pri sebi, zakaj če bi jo imel, bi bi bile posledice lahko zelo resne. Sedaj je dal slovo zadnjemu upu, da bi mogel te prostaške Amerikance sploh prestrašiti, in se je zadovoljil s tem, da se je v copatah plazil po hodnikih, z debelo, rdečo, volneno ruto okoli vratu iz strahu pred prepihom, in s samokresom v roki za slučaj, da bi ga dvojčka napadla. Glavni napad nanj pa se je izvršil 19* septembra. Šel je v veliko, vzhodno dvorano, kjer se je čutil še najbolj nemotenega. Zabaval se je s tem, da je zasmehoval poslanikove fo-* tografije njegove žene, ki so sedaj visele namesto slik pradedov Kentervilove rotlo-vine. Bil je preprosto, toda dostojno oblečen, in sicer je bil ogmjen z dolgo rjuho, ki je imela tuintam rjavkaste madeže pokopališke prsti, v rokah je imel svetilnico in lopato grobarjevo. Pravzaprav je bila to oprema *'Jonana brez groba, ali mrliškega roparja iz Chetsey Barn,'' izmed najimenitnejših vlog, katero so Kentervilci dobro poznali, ker je povzročil z njo večni prepir z njihovim sosedom lordom Ruffor-dom. Ura je kazala že četrt na tri zjutraj in vse je bilo tiho. Ko se je pa plazil proti knjižnici, da bi zopet enkrat pogledal po morebitnih sledovih krvavega madeža, te- , daj sta skočili hipoma iz temnega kota dve postavi, ki sta divje dvigali svoje roke in mu zatulili v uho: '*hu!" Prevzet od groznega strahu, ki se mora polastiti človeka pod takimi okoliščinami, se je zatekel proti stopnjicam, kjer ga je pa že čakal Vašington z veliko vrtno škropilnico; ko je videl, da je tako brezupno obkoljen od svojih sovražnikov, je urno zginil v veliko železno peč, ki k sreči ni bila zakurjena, in je moral po silno težavni ^poti skozi cevi od peči ii* dimnike v svojo sobo nazaj, kamor je dospel popolnoma izčrpan, umazan in obupan. Po teh dogodkih se ni več pokazal. Dvojčka sta čakala ob raznih prilikah na njegov pojav, vsako noč sta natresla po hodniku polno orehovih luščin v največjo jezo staršev in služinčadi, a zaman. Oči-vidno je bil ubogi duh tako globoko zadet v svojih čustvih, da se ni hotel več prikazati. Posledica je bila, da je gospod Otis zopet nadaljeval svoje veliko delo o zgodovini demokratske stranke, s čemer se je že več let pečal; gospa Otis je organizirala čudovito kuharsko tekmo, ki je spravila na noge vso grofijo; dvojčka sta se posvetila različnim amerikanskim narodnim- igram in Virgin i ja je jahala po parku s svojim ljubkim ponijem, spremljana od mladega vojvoda iz Cheshire, ki je smel zadnje tedne velikih počitnic preživeti na gradu Ken-tervil. Vsesplošno se je mislilo, da je duh zapustil grad, da, gospod Otis je pisal ce]4 v tem smislu pismo lordu Kentervilu, ki je v odgovoru nanj izrazil svojo veliko radost nad tem poročilom in se prav toplo priporočil cenjeni gospej soprogi. A družina Otis se je motila, zakaj duh je bil še v hiši, in četudi je bil težko bolan, vendar nikakor ni sklenil, da bo stvar pustil pri miru, posebno še, kjer je zvedel, da je med gosti tudi mladi vojvoda iz Cheshire, čigar stari stric lord Francis Stilton je stavil nekoč 1000 gvinej s polkovnikom Car-bury, da bo z duhom kockal, in so ga drugo jutro našli v igralnici na tleh v stanju onemogle ohromelosti. Četudi je potem dosegel še visoko starost, vendar ni mogel nikdar več izgovoriti kaj drugega kot: dva aduta. Zadeva je bila svoječasno splošno znana, četudi so jo z ozirom na obe odlični rodbini skušali prikriti, natančno poročilo in okoliščine so pa popisane v tretjem zvezku lor Tattlerjevih spominov na prin-ca-regenta in njegove prijatelje. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Za združenje ločenih bratov. Od 12. do 16. julija se je vršilo v Ljubljani veliko mednarodno zborovanje za proučevanje vzhodnega bogoslovja. To zborovanje je tako lepo izpa-, dlo, toliko novih misli je vzni-klo, tolikšna množica učenjakov iz vseh delov sveta in vseh narodov se je zbrala te štiri dni v slovenski prestolici, da je o-stalo to zborovanje učenemu svetu v spominu kar pod imenom "ljubljanski kopgres." Sicer je že poteklo en mesec izza zborovanja, a je ven-1 dar ta dogodek tako važen, da ga moramo našim bravcem ma-! lo bolj osvetliti. Kongres ni imel morda le verskega pomena .ampak je za Slovence in Slovane, zlasti južne, precejšnje kulturne in politične važnosti. Mogočni rod Slovanov, ki je razširjen od Ledenega morja preko nedoglednih ruskih planjav doli do Adrije in od Labe daleč v sibirske pokrajine, je razcepljen. Dve veliki verski skupini: katoliška in pravoslavna se borita za duše Slova-t?ov. Velika večina Slovanov ni katoliška, temveč pravoslavna; to so v glavnem Rusi, U-krajinci, Srbi in Bolgari; Poljaki. Cehi, Slovaki, Slovenci in Hrvatje so pa katoličani. Ta razcepljenost je pa bila v veliko škodo in nesrečo Slovanov. za njih kulturni napredek in politično moč v Evropi. K zapadnim Slovanom so prihajali blagovestniki največ iz nen škega Solnograda in iz O-gleja. Še pred misijonarjem pa je prišel v naše kraje nemški vojak. Politična in verska vez, ki je družila Slovence, del Hrvatov, Cehe, Poljake in Slovake 7. Nemci, je seveda vplivala ' tudi na njih kulturo. Tod je prevladovala latinsko-nemška omika. Drugi del Slovanov pa 4g bil navezan na bizantinsko-grški Bizant. Od njega je dobival vero, kulturo, pa tudi prve pojme o državi in oblasti. Dolga stoletja je že slovanstvo razdeljeno med vzhodom in zapadom; živeč v dveh duševnih svetovih sta razvili vsaka polovica svoje posebne nazore, običaje ; značaj obeh je docela različen. In ta razlika je tekom zgodovine postajala vedno globlja. Zapadni in vzhodni Slovan sta krenila vsak svojo pot, njuni duši se nista več razumeli. i V tej razliki je pa ravno skrit vzrok zgodovinsko znane slovanske "needinosti.,, In vendar je bil čas, ko se je zazdelo, da bodo Slovam poklicani k edinosti; bilo bi se to kmalu zgodilo, a zgodovina je zopet razbratila brate. Iz Soluna, skrajnega roba slovanske zemlje, sta priromala, da*pove-sta Slovanom, kako naj časte Boga v svojem jeziku. Ponesla sta slovenske svete knjige, slovenske svete obrede. Od Mora-ve do Panonije in Karantanije je zaplalo veselje v priprosti slovanski duši, ker je smela prositi in se kesati v maternem jeziku. Slovanska apostola sta šla v Rim pred papeža Hadri-jana II., mu pokazala slovanske bogoslužne knjige in papež, ki je vedel, da kliče Bog ljudstva v vseh jezikih, jih je potrdil. Jeseni 1. 868 se je v cerkvi Marije Snežnice v Rimu pela staroslovenska sveta maša. Zakaj sta apostola prinesla slovenska bogoslužja? V svetem zvanju sta vedela, da se Slovani ne bodo približavali s sinovska zaupljivostjo oznan-jevalcem sv. vere, ki ne razumejo njih jezika, temveč pridigajo le v nemščini ali grščini. S tem sta naredila prvi korak zazedinjenje vseh Slovanov v eni veri, s slovanskim bogoslužjem in pod rimskim papežem. Ideja zbližan ja in združitve zapadnih in vzhodnih Slovanov je ideja sv. Cirila in Metoda. Imela sta namen po svojih učencih obhoditi vsa slovanska sela in vabiti vse slovanske rodove v naročje ene Cerkve. Te misli je izrazil sv. Ciril v svoji duhovni oporoki, ko se mu je ta približala ura, da sklene svoje delo. S solzami je molil k Bogu vpričo svojega brata Metodam "O Bog, ki si ustvaril nebo in zemljo, ohrani mojo čredo zvesto sv. veri in združi vse v edinosti." Tako je molil slovanski apostol za ze-dinjenje Slovanov. Duhovno oporoko je izročil Metodu, ta svojim učencem in danes so vsi Slovani njeni dedeči. S smrtjo obeh sv. bratov in ko so bili njiju učenci razkropljeni križem sveta, je tudi zamrla ideja sv. Cirila in Metoda ; le še bled spomin je ostal o žrtvah solunskih bratov, sta hotela vstvariti iz vseh Slovanov eno živo enoto. Naslednikov sv. Cirila in Metoda nismo več učakali. Na Velehra-du sredi Morav, kjer je "imel sv. Metod svojo prestolico, je bilo vse tiho. Šele v najnovejšem času je zadonela zopet himna: "O Velehrad, iz groba vstani......!" Tukaj so začeli zbirati vneti bogoslovci, da se okrepijo za ideje umrlih apostolov in jih širijo med Slovani. Glas iz Ve-lehrada je klical vedno več slovanskih učenjakov, da širijo idejo zbližanja in zedinje-nja vseh Slovanov. Letošnji kongres v Ljubljani je bil pa še prav posebno znamenit. Neurje n ost političnih razmer mlade jugoslovanske države izvira ne malo vsled verske in kulturne razcepljenosti njenih državljanov. Zato je pomembno, da se je peti kongres za proučavanje vzhodnega bogoslovja in za cerkveno zedi-njeneje vršil bas na tleh, kjer je to v prvi vrsti potrebno. Srbska pravoslavna cerkev je poslala na kongres kot svoje uradne zastopnice tri vseuči-liščne profesorje. Razen njih so bili navzoči še pravoslavni in tudi protestant je iz drugih dežel. In to je velikega pomena. Ne sme se sicer sanjati, da bo po kongresu kar na mah padla stena, ki loči brate. Toda pravoslavni so spoznali katoliško ljubezen, ki želi združenja s pravoslavnimi; katoličani pa so v predavanjih in razgovorih izgubili dosti umetno negovane nrržnje do pravoslavnih Srbov. Spoznali so drug drugega v ljubezni; odpirali so drug drugemu svoj religiozni svet in pokazalo se je, da je razlika med katoliškimi Slovenci in Hrvati, ter pravoslavnimi Srbi le majhna-. Kongres se je bolj bavil z vzhodnim verskim življenjem kot pa s suhoparnimi bogoslovnimi nauki in razlikami. Življenje je treba spoznati, da se bomo umeli. Ker je tekla meja med bizantinskim in latinsko-nem-škim kulturnim krogom ravno po sredi živega telesa jugoslovanskih narodov, je to povzročilo današnjo razklanost med njimi. Sporazumni bodo ostali le sporazumi med strankami, nikdar pa ne trdna in trajna sloga med brati, dokler ne vzljubijo drug drugega v duhovni ljubezni ene vere. Sicer se to sliši tako kakor, da ne bo nikdar napočil dan take sloge, a prvi koraki so storjeni. Brat spoznava brata S' njegovih duševnih globinah ne le po njegovih zunanjih vrlinah. Ta pot pa privede tudi do političnega zbližanja in do bratske sloge. Po vsej pravici smemo vzklikniti, da je slovanska bodočnost v veliki meri odvisna od življenju ideje sv. Cirila in Metoda. Dr. V. Meršol: SKRB ZA NARODNO tudi najkulturnejši državi, da V jugoslovanskih dasopisih: pomoela da se ie število , ^ ..... . vlada med državnim zdravniž- je tuintam iitati, da Ministrst-1 !T po vojni p ecepove'ato zdravstve- kem osebjem, katero dela za vo mogoče zanemarja bolnice.1 Država je posvetila tej^boleznl - "^ dela'največjo skrb in^ell naTe' nem pouku, higijenskim predavanju, razstavam itd. požrtvovalnost, katere je tež>a po,ju higijene in preve^.^^^^ ££ ^JJ^ŽS^ H {____„„lulvt) 111 rvvnnvnniln ---X__• i >i I _ ,zato, ker ministrstvo i, da je bolj nujno radi- jkalnejž^naloga preprečiti bo-|~rji in »anatoriji. V njih se kinoma teren (gorski kraji ko najti drugje po svetu. Zd- ne medicine kot pa za bolnice,1 in preprečila razširienie ietike I ^ p ------- V-""" ravmški krogi sirom sveta, po- to pa .zato, ker ministrstvo1 med mlad.no u Sm I ? Preventlvna sebno pristaši in delavci na po-1 smatra, da je bolj nujno radi-'številni i ^dicma gotovo ne dosegla ta- Iju preventivne in socialne me-1 kalnejša na toga prenreTi« bo '—i .^-v T"" kih uspehov- V ^»^iji dicine, so se zečafi zelo zaniJlezni, v kolikor Z i " I '"T , V ."^ večinoma teren (gorski k,..,. mati za vse vesti o jugoslovan-'tem 'samo ob ZTL^n tS ^Vtrf T' Tff " T" skem zdravstvenem gibanju, zmanjšati število bolnikov v| gi podajo ^inČ Like Z ^M^t^™' Tako^se je lam svetovnoznani'bolnicah. Pa tudi za bolnice sejčaje, kjer jih lečijo zdravniki To L koTlmSi Salary za higijeno na Chas. Hopkins- jejo, in tu in tam izvršujejo pred- prof. D, Welch, ravnatelj šogkrbi mkakor ne nazadu?specialisti zastonj po najnovej-kl ........... ovi univerzi v Baltimore, S oddelki Napra^T vre1 pa s^ p^luajo^ bofiice'df^i W tTbT ^ ...„f . _ . T , ,JJ uunuce, aa se (kuznih bolezni, pa tudi sicer vitli Da ni mnemen mHi (obn :„ _i____. . vrnil iz Geneve (Švica) navdušen za Jugoslavijo in premajhnih"d^a^^d^j zT okull^8^"16^ T hvalil pn mnogih predavanjih Po lnipiiafiiri H/Ti« ___4-___ X__- ___ 1 ... ves naenkrat pa ni mogoče radi tako odstrani iz družin vir bo-1 mai inicijativi Ministrstva |ženje posebno za otroke inituje v Belgradu že tretje leto organizacijo in nova pota ju- Nar. zdravja, v prvi vrsti šefa mladino. . . , , gos ovanske socialne medicine, higijenske sekcije g. Dr. Stam- Amerika posveča posebno1" t " Ta^re bodT fzhaHle Naj m, bode dovoljeno na parja, in po trudapolnem delu'skrb otrokom. Tudi Jugoslav!- l f izhajale tem mestu načrta« dosedanje njegovih sotrudnikov zdravni- ja ne zanemarja te dolžnost ^ ^ mlade' T delo na poljynarodnega zd- kov. so se začele dvigati poj V vseh me^h.^je^l^TetSr^ ? ^ cel. Jugoslaviji stavbe rasti postavljajo se »obke polikliniJ UstanovUena bo v Uratkem za\odi, posvečeni ohranitvi ke; tu so ski zdravnik brez- vr u - i «• •• j žrtve, posebno .srbskega dela ljudskega zdravja, preprečan-'plačno pregleduje otroke, d je ^fz," tT" " rde™tt; i^km^rT'n',,;; hrpi?rrambuIator- rr"?jemin materam; tL^a Zd. , ' ln, Km.etl- am- nemu lecenju bolezni. tu je tudi brezplačno lečenje ,.avia noveča en iko «krh hrez pak med vsem, s o,, in tudi Tako imamo danes v Jugo- zob. Imamo tudi posebne po- raz ,ke ^em pokra" h, 1 Ju med zdravniki. Tako so povoj- slaviji v raznih mestih preko svetovalnice za mlade matere los aviie Tasno na e da ^e ne pe.dem.je nalezljmh bolez- 20 državnih laboratorijev pred po.-odom in po porodu. : zd a«tveni problem mt o m našle najplodonosnejše po- .talnih bakterijoloBiikih .u.' Kot v gozdnih, bolj zahod- t^jt fTužnih krajih T V"" ;miUJ in dani s0 pogojit steklih psov m volkov. Sedaj da bo dogeglo najlepše ugpehe. močmi • n a V ' ! , . , SV'S1 V .P°Seb"' Na *robih Padlih za osvobo" mocmi. na- \ vsakem vetjem kraju na- nih zavodin (Pasteurov-i zavo- ienie domovine vstaia nov rod rodnim zmislu za disciplino in haja se amnulatorij 2a kužne di) kjer je lečenje brezplačno ^ ^ f t ^ o ' odredbe zdravnikov, požrtvo- in-venerične bolezni, katere so in slučaji ljudske stekline so DriJ^vlien 1' valnostjo in delavnostjo zdrav- se po vojni zelo razširile po ce- *koro izginili. Ker je število dosPeže ^ noliu kuhure nikov je vspelo, da so bile usta- jem svetu. Ves pregled in celo, zdravnikov po Jugoslaviji pre- isto vlšino in vsp^e kot jih jc \ljene \ecje epidemije. včasih dolgotrajno zdravljenje hajhno, zato je nemogoče uve- dose rel na boinem iiu Ministrstvo narodnega zd- je v teh ambulatorijih zastonj, sti kot imate tu v Ameriki — ^ ___ ravja se je zavedalo jasno res- Vodijo ambulatorije zdravniki lečenje na domu radi vgrizov' rp ^ SlRITE AM SLOVENCA nosti položaja, bilo si je v sve- specialisti. Po številnih ambu- Jeklih psov. Gotovo pa je, da sti, da bodo ti začasni vspehi latorijih bi mogoče bilo soditi, Je lečenje v zavodu mnogo bolj; ostali trajni le, ako se boj proti da so venerične bolezni v Jugo- uspešn.o in natančno kot je to nalezljivim boleznim dobro or- slaviji razširjene bolj kot dru- mogoče izvesti na domu ali pa! ganizira. postavilo si je načelo: god, kar pa ni res: Ne samo v ordinaciji privatnega zdravile samo ločiti slučajev nalezlji- statistika, tudi deset mesečno'nika. ve bolezni, ampak pod vzeti lastno opazovanje v Ameriki Večina jugoslovanskega pre- vse mere, da sploh do bolezni me je privedlo do zaključka,! bivalstva živi v vasi, zato je1 ne pride. j da ameriška velemesta — kot potrebno, da se posveti največ- Treba je bilo reorganizirati velika mesta po svetu sploh—' ja skrb za zdravstveno reor- ' predvsem zdravnike. Samo zd- Jugoslavijo v tem vsim nadkri- ganizacijo vasi in kmečkih hiš. ravnik ki je neodvisen od ljud- ljujejo. Potreben bo Alergičen Po vseh večjih občinah se po- hbdi ske place, od posameznika, in sistematičen boj proti tem stavljoja "domovi zdravja'*, tu če, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, zdravnik, ki ima jasno pred o- boleznim tu in tam. manjši, tam večji, vsi z name- 1 d- čmi najvažnejši cilj: preprečiti V Dalmaciji in južnih kra- _ R. PAV/L0SK1 Slovenski fotografUt Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! 719 No. Chicago St. _JOLIET, ILL._ LED! LED! LED! Chicaške slovenske gospodinje ku-. pujejo led od slovenskega ledarja. Ka- bolezen, ohraniti zdravje, skr- jih Srbije nahajajo se Antima- npuŠTVO SV DRUŽINE tera pa od s,ovcnskesa Udarja še ne beti na vse mogoče načine, da larični zavodi in ambulaUrji, ' , , "ViLT^ Po^,ičitc na tclc" 1 i i ■ rl - L-.. .. ; i - j • — . Irloly ramuy Society) fon: Canal 2686 m v orasajte za: se ljudsko zdravje okrepi, da na čelu jim Zavod za tropične JOEPAPESH se predpogoji za bolezen od- bolezni #v Skopiju, katerega »t- 1- D- D. D. Joliet, Illinois. lg25_Wejt 22nd ^ stran i jo, le tak zdravnik bo v šef je za časa svetovno znani Ustanovljeno 2. nov. 1914. CHICAGO ILL. polni meri sposoben za boj maiariolog prof. Dr. Nocht iz Geslo: "Vse za vero, dom in 0n pripelje led na dom, prodaja in proti na lezi j ivim boleznim. In Hamburga. Zavodi so liajmo- narod, vsi za enega, eden razvaža premog, les in prevaža tudi Ministrstvo Narodnega zdrav- dernejše opremljeni: preisko- za vse." ja je uvedlo novo vrsto social- vanje in lečenje v njih zastonj. | ■" Odbor za leto 1925. nih zdravnikov pohištvo ob času selitev. Rojakom se ! toplo priporoča. Fulltime Health office.) (V Ameriki Gladovanje za časa vojne, slaba stanovanja so mnogo pri Predsednik........George Stonič Hlače za moške Postala s združenjem K a s p a r Stale Bank in American State Bank. VSESTRANSKO PRIZNANA kakor tudi zanesljiva in konzervativna banka KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, VOGAL 19. ULICE CHICAGO, ILLINOIS. posebne vrednosti v vsakovrstnih vzorcih in barvah do 52 palcev mere čez pas po $2.50 do $8.85 Sedaj lahko prihranite od $5.00 do $15. m na oblekah z dvojnimi hlačami za moške in dečke. $19.50; 23.85; 33.59 Boljše izbere ne dobite nikjei4 v Chicagu za gori navedeno ceno. Podpred^ed.....John Kramaric POZOR ROJAKI! Tajnik Paul J. Lr.urich. Na P™daj je hiša s petimi I I Zapisnikar ........ Frank Videč soJbafli °<*daljena ^ en blok < Blagajnik .............. Jos. Gršič sljoveinske frkve m tri bl°" Keditelj ............ Martin Bluth ke od slovenske sole, tako da Nad-orniki- se na^aJa v sredini slovenske Frank Vranichar, Joseph An- »aaelbine v West Allis, Wis. cel, Jakob strukel. Za Pojasnila se obrnite na last- Društvo šteje 507 članov in nika Frank Lipoglavšek, 430— članic ter 2G1 otrok. Za 50c 66th Ave- Wesl Wis. na mesec se plača v slučaju Aug. 26-27-28. bolezni $1.00 bolniške podpore; PREMOŽENJE DVAJSET MILIJONOV DOLARJEV M. H. JELINEK, lastnik Vogal Blue Island ave. in 18. ulica. Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. na vsak delavni dan. Od usta- j $ novitve do sedaj se je izpla-: plačalo $13,421.00 bolniške pore. Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41. Rojaki pristopite v nase veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagra i de za vsakega novega člana,; kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Launch, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi t Jolietu, 111. ANTONIJA MIDWIFE RIFEL! 522 Broadway St. Phone: 2380 JOLIET, ILL. Si -:»> «ssx Ej, in da izpremenim tudi tole neokusno pijačo v rujno libanonsko vino in vrč v zlato čašo!" Mariamna se je plašno odmaknila za par korakov. Verjela je v čarovnije, pa Kalhovi nauki so ji prepovedali občevati s čarovnicami. j Neznanka je opazila njen strah. :: Leta 388. pr. Kr. so Galijci oblegali ka-pitolsko trdnjavo v Rimu. Ko se po noči prikradejo po strmi skali na obzidje in mislijo presenetiti posadko, se prebudijo kapitelske gosi, ki so jih Rimljani redili v trdnjavi boginji Junoni na čast, in s svojim gaganjem zdramijo posadko —. "Ne boj se, moj otrok!" ji rekla pomirljivo, "ne boj se skrivnih moči stare ženske! Moja modrost ne škoduje nikomur, ni nikomur nevarna! Iz starodavnih, častitljivih knjig sem si jo nabrala, iz knjig, ki jih je pisal naš davni modri kralj. Ne boj se, pravim ! — Jaz, ki sem prebirala tista skrivnostna znamenja, da so mi zatemnele oči nad njimi, jaz berem v tvojem ljubkem bledem licu, berem tako razločno, kakor iz bronastih tablic foruma, in vem, da te tare bridkost in skrb zanj, ki ga ljubiš !'* Mariamna se je zavzela. Res je bilo, kar je tujka govorila, pa kako je vedela za njeno skrivnost ? Zamišljeno jo je gledala. Tujka pa je takoj spoznala, da je na pravem potii k njenemu . srcu. "Da," ji je rekla, "bojiš se, da je v nevarnosti, da je žalosten. Čudiš se, da ga tako redko vidiš. Včasi si tudi misliš da ti je nezvest. Kaj bi mi dala ljubo dete, če bi videla sedalje, tukajle, njegove zlate kodre, njegove belo čelo —? In jaz ti ga lahko pokažem ! Ako le hočeš! Jaz. stara ženica, ti nisem nehvaležna niti za požirek kalnega Tibera!" Mariamna je zardela, pa oči so se ji zasvetile in obraz ji je zasijal v tistem žaru, ki zašije na vsakem licu, kadar vz tre peče srce pri spominu na ljubljeno bitje, kakor zatrepeče srebrna Struna, če se je dotakne angelska perot. — Modra starka ni samo nerodno ogibala. ko je govorila o zlatolasem mladeniču. "Kaj praviš —?" jo je dekle hlastno vprašalo. "Kako mi ga boš pokazala? Kaj veš o njem? Ali je na varnem? Ali je srečen?'* Neznanka se je nasmehnila. Ptičica je slepo zletela v zanko. Zagrabi človeka pri njegovih čuvstvih in izlahka ga boš ujel! V nevarnosti je!" je odgovorila. "Pa rešiti ga moreš, ako bi le vedela, kako! Tudi srečen bi bil lahko, akd bi hotel. Pa z drugo." Mariamna je čula le prvi stavek. "V nevarnosti —VJ je ponavljala. "In rešila bi ga —? O, povej mi, kje je, kaj naj sto-dim zanj ?" Modra starka je potegnila iz žepa majhno ogledalo. "Povedati ti tega ne,morem," ji je rekla, "pa pokažem ti ga lahko! Ampak ne tukaj. Bi kdo prišel mimo in njegova senca bi uničila čar. — Pojdiva nekoliko v stran, tjale proti tistemu polomljenemu stebru, in videla boš obraz, ki ga ljubiš!" Par korakov jedilo do stebra in samotno so stale razvaline, — pa če bi bilo tudi dvakrat tako daleč, in še bolj zapuščenoi. brez pomisleka bi bila šla Mariamna za svojo, novo znanko, da bi videla Esko in zvedela njegovo usodo. 4 '' Ko se je približala polomljenemu stebru, ki se je nanj zanjo vezalo toliko ljubkih spominov, se ji je otožen vzdih izvil iz prsi. "Tukaj si ga srečala, tukaj si z njim govorila !'' ji je šepetala starka, "tukaj bofi zopet videla njegov obraz!" \ Da je tako dobro poznala njeno preteklost, to je še bolj utrdilo v Mariamni mnenje, da ima nadnaravne) moči — četudi ni bilo treba prebrisani sleparki posebne bistroumnosti, da je prodrla v Mariamnine srčne skrivnosti —. In še bolj se je zbudila radovednost neizkušenemu dekletu* "Vzemi ogledalce v roke !" ji je šepnila starka, ko sta prišli do stebra, in njene oči so iskale po temi, "— zapri oči, jaz pa bom govorila čar, ki ga bo poklical trikrat ga bom ponovila potem pa glej nepremično v ogledalo, dokler ne prištejem do sto. . Mariamna uboga, vzame ogledalo v roke, zapre oči in poželjivo posluša slovesne, nerazumljive besede, ki jih je čarovnica govorila s poltihim pevajočim glasom —. ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slavno« ti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampil je in druge potrebščine naročite pri AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. CLEVELANDČAN JE I kadar potrebujete pogrebnih* se spomnite redno tfa prvi slovenski pogrebni zavod GRDI NA IN SINOVI O 1053 — E. 62nd St. ŽT CLEVELAND, OHIO Tj: Primite za bližnji telefon in po-A ^ kličite: Randolph 1881 sli 455«. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom ss naročila premoga, katerega p rip* Ijam na dom. Prevažam pohi štv« ob Času selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. .........................................V|. ■,ll,,JL,,,UL^..iUUUI.W.,,iUL,-....UL.. ■ ^[PISANO POLJEJ J. M. Trunk* Ko nam je v svetovni vojni začelo vsega primanjkovati, so prišla na dan prav za vse razna "nadomestila.'' Slaba so bila, bogaml, nad vse slaba. Ali je Žarkometar v Prosveti kaj vreden, o tem naj razsodijo čitatelji sami. Baje je odšel na počitnice, in v št. 183 se je prikazalo — nadomestilo — {Ersatz. Primojdun, da je slabo. "Učeni Trunk" se mu pravi. Nisem nikoli poudaril svoje u- Kaj boš, je pač nadomestilo, ne samo slabo, temveč prav za me. Sledi "nadomestilno-učena'' razprava o Kristu. Vsi smo bili s slepoto udarjeni in smo še. Verovali smo in verujemo, da je Krist Bog in človek, kot Bog sin božji, kot človek in judovske matere, toraj pravi Jud ali Izraelit. Nadomestilo pravi, da sem zašel v kašo in imam logi-' ko, ki je umljiva le v blaznicah. božjih, odkod jih' je vzel, ne vem, ker vsaj katoličani poznajo le enega, in pravi: "Modrijanom ki so trdili, da učloveče-ni sinovi božji niso božji sinovi, ampak pripadajo k gotovim narodnostim, pravijo v Ljubljani : Pojdite, se solit, rakom žvi- weiss nichts, als Gott zu la< tern und den Dreck zu prei* sen." - Kje, olikani Jaka, sem jas? Kantu in Laplacu podtikal, da' sta dokazala lastnosti materije?? Kje?? Omenil sem, da je ob priliki razpravljanja o zna-« cenosti, niti nisem kdaj apeliral ,Zase izjavim, da ostanem v kana svoje možgane, temveč kve- ši in pri blazni logiki in prista-čemu na možgane sploh. Pove- " dal sem, kar znam in kar je moje prepričanje. Ako kdo smatra to za ponašanje z učenostjo, potem je to njegova stvar. vim-: O Bog, potrdi mojo sla-, bo vero. Konec je zopet zelo "učen." Jaz in z menoj vsi katoličani poznamo le enega učlovečene-Tako "učen," kakor stiskač ga sinu božjega, Krista, in, hva-nadomestife, jaz seve nisem. Ia Bogu, dozdaj še nisem zata- samo Ker sem rekel, da so glede in- jil vere, da je sin božji, dasi o-teligence z Židi nihče ne morebitno poudarim tudi svojo vero, kosati, pravi nadomestilo, da s da je ta učlovečeni Sin Božji item sam priznam, da je moja ob enem sin Marije Device, i inteligenca šepava in za nič.1 Nadomestilo ima več sinov Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3G29 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih ^ V poslopju Illington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec žgat, žabam pet." Prvič jih1 ni teoriji prišlo uprašanje cf ima več (kateri so??), drugič)večnosti materije, ki je največ-vsaj jaz nisem zanikal, da bi ja budalost, na red, nič druge-Krist ne bil Sin Božji, ker je ga. Kaj sta bila Kant in Lapla-ob eneni tudi kot človek Jud. ce seml pa bržkone že tedaj ve-Rad grem- žabam pet. Tudi z del, ko je kričavi Jaka še za bolnimi možgani sem zadovo- morjem svinje pasel. Ijen. Prav vse eno mi je tudi, Roba, neka j me pa le "fega.'» če hoče kdo z menoj in z bol- Cibrov Jaka pravi, da bi jaz, nimi možgani polemizirati ali ko bi Tyndalla pobil, spreobrne nil mogoče še njega, postal celo O Kristu kot Sinu Božjem v lahko škof in še večkaj. Koga polemiki ni bilo govora, tem- bi take "stvari" ne mikale? A več samo o Kristu kot Judu. kar je, pa je. Tyndall in njemu Ako žarkometov namestnik pi- enaki fiziki, kemisti in sloven-še, da je za Trunka Krist pri ski konfuzionisti so pri meni de-krščanskem nauku Božji Sin, v! jami ad acta, vrženi že davno polemiki z žarkometom pa med staro šaro, in s tem gre Žid, potem je tudi taka logika i "spreobrnenje" in škofari ja nadomestilo. j "žabam pet," kakor po Mr. Za- * * * j vertniku baje Iblančanje pra- Cibrov Jaka se v Prosveti vijo. dere kakor sraka. Tudi on je' Jaz sem pri "učenju" tr-žarkometovo nadomestilo. Do- mast, ko le kaj.-Nak, ostal bom čim meni nadomestilo No. 1 "U- pn "bukvicah," ostal tudi "na-čeni'' Trunk, pravi nadomestilo' vadni duševni revček," jezikal No. 2 "Uči se, Trunk, uči!" Si bom, jezikal naprej, saj spak^, vzamem opomin v št. 18 J Pro- Cibrov Jaka mi v tem slučaju svete k srcu, saj človek se do sicer ne obljubuje kake škofi-smrti ne izuči, samo bo 54 let- je, pač pa da "splezam na viš-ni otrok malo trmast, kakor je ji klin rimske hierarhije.'' Men-pač pri takih "navadnih dušev- da bo moje fajmoštrije konec, nih revčkih" že stara izkušnja. Gosli, da me je posekal. Naj- šr -'''t za škofarijo ni upanja, ker je Tyndall za me že pri šari, s ka- prej nekaj "pro domo sua,"|kim "klinom" tudi ne bo dosti, kakor pravi Cicero, dasi nerad, kaj, ko bi me diktatorji v Chi-Cibrov Jaka pravi, "da niti te-'cagu hoteli narediti za duhov-ga ne vem, kar sem se moral u- nega vodjo pri njih jednoti? čiti kot dijak na srednji šoli," Boga tam ni, niti kake duše, in dalje, "da spis v št. 121 Am. vse je samo materija, dejano I Slovenca dela utis, da ga je bi bilo za eno praznoto več ali ! spisal dijak, kateremu so pro- manj, saj moja praznota je iz-fesorji fizike in kemije dovoli- redna praznota, namreč pra z« j li napraviti maturo, ker je že v nota človeka, ki ne ve ničesar, prvi gimnaziji (hotel je reči v Med dlakami bi bil jaz neznat-prvem razredu gimnazije) ob- na dlaka, Cibrov Jaka. ! ljubil, da poide v lemenat, v Nekoč sem čital da se je v 'katerem sta fizika in kemija Chicagu pojavljal neki "Lufta-najbolj zoprna reč." Utis, utis, gent." Ne poznam ga. Cibrov vse bo na tem ležeče, kako Jaka, se mi zdi, mora biti z človek utisne. Kaj mi pomaga, njim v sorodstvu, ker je pravi ! da mi je profesor v spričevalo "Windbeutel." 7. in 8. razreda, kjer se uči fizika in kemija, zapisal v to ru- Urednika Glasu Svobode ne briko štirikrat "vorzueglich," poznam. Ako me vse ne vara, in stoji tudi v zrelostnem izpi- je moral nekdaj malo na faj-tu tam "vorzueglich,ko pa ni moštrijo škiliti, ali biti v zvezi utiša?? Dva profesorja sta bi- s "sleparji," kakor zdaj duhov-la. toraj oba bebca, ko me je nike imenuje. Nekaj ga grize rešil samole — lemenat. Beda- in on si pomiruje očitujočo vest ka, pravi Cibrov Jaka. Upra- na način, ki se v enakih okoliš-šanje o večnosti ,spada po Ja- činah večkrat opazuje. Ker pa ku v fiziko in kemijo, in ker je jaz kot "slepar" že čisto ne vi-i to V lemenatu zoperna reč, se; dim komu v srce, se mogoče tega tam ni moglo nadomestiti,1 motim. kar se mi je na gimnaziji "šen- V "okvirčku'' je v št. 74 Gla-kalo," in Trunk naj se — uči, su Sv. tokrat sam gospod — sa-še ljubše bi Cibrovemu Jaku tan. Urednik pričakuje, da bilo, če bi sploh gobec tiščal, bom nekaj o njem povedal. Praznota je v Trunkovi gla- Prav malo, ker imam za satane vi. Ne ve, kaj je materija, kaj le figo, za urednika pa pomilo-sila, glas, toplota, "kemizem," vanje. Čudno. Na vse kriplje in, ljudje božji, vse te reči ,so zatrjujejo Gl. Sv. in njegovi pi-bile dognane že v 19. stoletju, sači, je biblija le bajka, ve-Trunk pa ne ve o tem ničesar,' ra samo sleparstvo, da ni "bo-ker se ni učil na gimnaeiji in je' K*," še manj kakega Boga, ne lemenat vse nadomestil Cibrov nebes, ne pekla, ne — hudiča, Jaka sicer iz same ponižnosti Pa daje hudiča celo v okvir! in in skromnosti noče povedati, mu pripisuje po Marku Twainu na katerem vseučilišču se je on devetindevetdestkrat večjo moč učil "kemizma" in bržkone tudi,(od Krista. Pravim le toliko, konfuzionizma, pa učil se je in praznote pri njemu ni, drugače bi se Jaka ne mogel dreti, kakor sraka. Holt. Nekaj pa le pove, odkod je njegov "kemizem,'T s katerim se dere večnost, in še tako ljubeznjiv je, da mi priporoča, naj tam- svojo praznoto napolnim. Tyndall, von Helm-holtz, R. Mayer, jaz bi mu lahko naštel še več enakih "kemiz-marjev", p. d. materialistov, ki so s svedrom hoteli rešiti metafizična uprašanja, in z nožem iskali dušo in neumrljivost; te fizične in kemiznične korifeje naj proučim, meni Jaka. Hvala za opomin, se upam trditi, da jih malo bolj poznam, kakor on,a imam za vse te in tudi slovenske materialiste, ki capljajo za njimi in opično blebetajo, kar najdejo kjekaj zapisanega, samo malo krepke, a resnične besede Goethejeve, ki pravi: "Der Materialismus da se Glasu Sv; in njegovemu uredniku pozna ta moč, ker brez te moči bi bilo neumjlivo, kako more kdo tako — satansko pisati. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. L. \