žt- 25. Poštnina plačana v gotovini, TfSt 5. HOVCmbra 1947. Naš tisk brani mir in neodvisnost Spedizioni in abbon. postale IIl)gruppo Cena: 15 ML, 10 JL , 4 din razrednih Enotnih sindikatov na Tržaškem ozemlju ^elikl razredni sindikalni or-Bjj :silno delovanje. Naloga Cfnovne‘n kongresu tržaških, lisi ' K^ikatov se je sprožilo v . . Ve]iki Jj^ciji 4iepSC*‘ }e’ da čim prej izpolnimo Jtes(1 ’ ^ s° bili sprejeti na kon-^ s- glede nadaljnje razred- Slftie t '1'a'nc Politike, kakor tudi ii(ve nna^c organizacijske prilago-'■»eju- 0Vemu območju, ki se sedaj Ije naše ožje Tržaško ozem- l^i . *vana do Novega grada, ter kor in1jg0v* uPravni razdelitvi, ka-določa tržaški statut. 4*tal Ve dni po kongresu se jo ^ nstonovni skupščini tako ki so svojo srede Izvršilni odbor, ^oik njem tov. Destradi kol pred-Mlj L “ukovec kot tajnik, Riz-* »^ščak kJ^ernikov ''dii ;,*‘!Vo'icni glavni odbor in iz- ^iso;' s ^nii h«tti, | ^e|tniufese3k in Turkovič kot na" | l. tajnika, Semilli, Desanti, Ptag Luxa, Furlan, Muslin, ; V ^ kronic kot Slani. UuSe ‘ut ojačenega dela na tere-.S^6. Pretekli torek sestal tudi |%tsmdika’ni plenum, ki so v ■ Bukovec, Destradi in vr-_•£>.• l-^0V prediskutirali sindi-i * iŽna ln organizacijska | ^ pij3' ®nako se je sestal v pe-E^hihn 1,111 novega miljskega sindi-okraja. | Vesti težniam 0 ®Svobodilne borbe ^(liJf^nkzaciji naSe sindikalne f%r Cljlei smo imeli kratek raz-*‘iefa ,kaihilcom tov. Vojmirom, jjii^ij^nil vrsto načelnih in or-«l6ia »kur Vprašanji kak01. je to t« a .naših de'avcev po trn v mestu in VČ ^eIavnicah v J ^nane so sicer osiibvnc 5Ž?f PHH................... t^ovniCar8anizacije, ki jili je u. J kongres no osnovi refera-i^r ii)0jJniria soglasno odobril, ViV'o resnično demokratično gibanic na Tržaškem ozemlju v borbi proti vsem poskusom mračnjaškega imperializma in Po načelih bratstva in edinstva----- 2. Ta široka demokratična fronta bo v našem sindikalnem gibanju z organizacijskega vidika najbolje izražena s še pog’obljenim bratstvom in edinstvom delovnega ljudstva v 1. docela ustrezala nalogam, ki jih mora razredna sindikalna 'orgr nizacija izpolnjevati v interesu de-, lovnega ljudstva; 2. pa bo ustrezala v celoti tudi organizacijskim oblikam v.-eh na- Živela prva velika zmaga delavcev in kmetov njegovih priganjačev, ki si na moč prizadevajo razbiti delavske vrste in demokratično ljudsko fronto, ki je še posebej po ustanovnem kongresu S1AU za Tržaško ozemlje v najširšem merilu zajela vse demokratične sloje na naših tleh. To bratstvo in edinitvo mora postati živa priča mirnega sožitja S1ovanov in Italijanov na našem ozemlju. ES so že ponovno izpričali, kakšen pomen pripisujejo temu življenjskemu bratstvu med industrijskim in kmetijskim delavcem. In poudarili ga bodo znova, ko sc bo 23. t. m. vprav z istočasnima ustanovnima skupščinama kovinarske in kmetijske strokovne zveze pričela vrsta ustanovnih občnih zborov vseh naših 2fi strokovnih zvez v o-kviru konfederacije niših Enotnih sindikatov. Enotni sindikati, se je glasilo naše dvugo vprašanje, so po svojem delovanju in stremljenjih in bodo v kratkem tudi organizacijsko del Svetovne sindikalne zveze, ki je v njej organiziranih 80 milijonov progresivnih delavcev ’z vseh dežel sveta. Ali ustreza naš organizacijski ustroj tudi njeni organizacijski razporeditvi in v če: i sc še posebej kaže ta vzporednost? Po vzgledu Svetovne sindikalne zveze Naša sindikalna organizacija ie imela 1. 1945. pa vse do danes v organizacijskem pogledu začasni značaj. Usoda Trsta in Primorske vse do zadnjega časa ni bila rešena. Zdaj sta bila Gorica in Tržič odtrgani od nje, pretežii del njenega ozemlja se ie vrnil v okvir Slovenije. Zato prav do damunjih tovarni in delavnici, v uradu in po slovalnici, v mestu in na deželi. Posebno pa se bo moralo v bližnjih mesecih še vse bolj poglobiti bratstvo med tržaškim industrijski n delavstvom in našim kmečkim delovnim ljudstvom. dni Enotni sindikati niso mogli povzeli ustroja sindikalne -zveze rd,nosno konfederacije, kakor velja to za napredne sindikalne organizacije po vsem svetu. Z definitivno ustanovitvijo Tržaškega ozemlja, z ratifikacijo mirovno pogodbe z Italijo je postala organizacija ES na Tržaškem ozemlju pereča in ustanovni kongres se je tudi takoj odločil za tak njihov usivoi. Ta 'organizacijska ureditev bo Hotel bi pa na tem mestu epozo-riti še na posebno načelno vprašanje. Naša sindika1na organizacija se je organizacijsko že od vseg'i po-četka odločila za sindikalno organizacijsko obliko, ki je v skladu z življenjskimi interesi in osnovnimi demokratičnimi pravicami delavskega razreda. Odločila se je za tako zva-no industrijsko obliko sindikalne organizacije prav tako, kakor jo imajo sindikati tudi v vseh naprednih deželah sveta in predvsem v Sovjetski zvezi, v Jugoslaviji, Dol-gariji, Franciji, Italiji in drugod. Po lem industrijskem sistemu so v o-snovnih sindikalnih organizacijah združeni vsi delavci in nameščenci enega in istega podjetja ne glede na različno poklicno delo, ki ga v njem opravljajo. Da vzamemo za primer kakšno naše industrijsko podjetje, prodnih sindikalnih pokra tov, vsem njihovim forumom, njih teritorialnim podružnicam in njih strokovnim zvezam. Pri tej naši reorganizaciji je nedvomno najpomembnejši pojav ta, da bodo posamezne strokovne zve. ze, ki so doslej omejevale svoje delovno območje na posamezna mesta, v bodoče razširile svoj delokrog in pristojnost na vse Tržaško ozemlje, da bodo torej privzele teritorialni značaj in pomen, kakor velja to tudi povsod drugod za vso spo« redne strokovne zveze, ki so pristojne za vse območje države, v kateri deluje njih sindikalna konfederacija. Tako bo naša sindikalna organizacija pridobila vse večji pomen in bodo tudi njene strokovne zveze organizacijsko izenačene s strokovnimi . zvezami drugih naprednih sindikalnih pokretov. so vsi njegovi delavci in nameščenci, mehaniki, strugarji, mizarji, elektrotehniki, monterji, pazniki, težaki, uradniki, tehniki itd. organizirani vsi v eni in isti osnovni sindikalni organizaciji, ki pripada po značaju podjetja oni izmed 20 strok, recimo kovinarski, čeprav njeni mizarji, tesarji, elektrotehniki in še drugi po svojem poklicu niso r.i-kaki ko' 'narji. Protidelavska AFL V velenapredni Ameriki pa imajo veliko sindikalno organizacijo AFL, (American Federation of Labor), ki je že po svoji organizacijski ureditvi v nasprotju z najosnovnejšimi pravicami delavskega razreda. Or- Po načeli bratstva in edinstva Industrijski in profesionalni sistem ganizirana je po tako zvanem pro-resionalnem (poklicnem) sistemu. Ta ima prav la pomen, da ruši enotnost delavskega razreda, da ga cepi v vseh njihovih gospodarskih, socialnih in tudi političnih pokretib. Zato uživa AFL, ki se ie sploh udinjala najmračnejšim imperialističnim silam, tudi že s tega vidika vso pomoč kapitalistični!), protiljudskih elementov. Konkretno je stvar pri profesionalnem sistemu sindikalne organizacije ta, da pripadajo delavci in nameščenci vsakega posameznega pnd-jAja z vidika svojega pokiica vsak .svoji strokovni organizaciji. Kadar koli nastane v eni alt drugi stroki mezdno ali celo strokovno gibanje, pa druge stroke nimajo interesa, da bi se pridružile stavki dotične stroke, se zgodi, da v podjetju stavkajo pripadniki dotične stroke, vsi ostali' delavci v podjetju pa da delo na daljujejo. Vsakdo si lahko misli, kako je delavstvo določenega pxtjeljn v tem primeru izpostavljeno podjetnikovemu izigravali Ui in ustrobivanju, kako je izolirano cd ostalega delavstva, ki služi skupno ž njim na istem delovišču svoj grenki kruh. Komisije in oddelki osrednega odbora ES V ožjem okviru osrednjeg i odbora, smo nadalje vprašali tov. Voj-mira, je bilo ustanovljenih d osrednjih komisij in njegovo poslovanje je bilo razdeljeno poleg tega na 9 oddelHov, Kakšne so spe.eifičnr naloge enih in drugih, kakšna je njih pristojnost in v kakšnem rdnmu so do posameznih strok? Osrednji odbrr si je razdelil svoje organizacijsko delo po komishah, ki jun pripadajo posamezni njegovi člani. Njih naloga je poživiti delovanje slndikatnih organizacij na posameznih področi ih. sindikalnega delovanja. Komisije bodo določale sindikalnim organizacijam smer niih" delovanja, vsaka v svojem delokrogu. Oddelki pa so uradi, ki !'.,do konkretno poslovali po dahih smernicah komisij kakor tudi predvsem izvršilnega odbora. V vodoravni in navpični smeri In končno smo se ustavili še pri zadnjem vprašanju: Organizacijska zgradba Enotnih sindikatov ie zgrajena v dveh smereh, vodoravni (ho-ricontalni) in navpični (vertikalni)’, v prvi, ki gre od krajevne sindikalne podružnice preko občinske in okrajne podružnice do teritorialno osrednjega odbora, in v drugi, ki gre od tovarniške strokovne sekcije do občinske sekcije in teritorialne strokovne zveze in preko n;e spet do istega osrednjega odbora konfederacije vseh 26 strokovnih zvez. V kakšnem odnosu se ho razvijalo delovanje osnovnih sindikalnih in strokovnih edinic v eni in drugi smeri ter med njimi samimi? V vodoravni smeri so naloge sindikalnih organizacij koordinacijskega značaja, v navpični predvsem strokovnega. V navpični smeri imamo osnovno terensko sindikalna e-dinico v vsaki tovarni ali podjetlu določene stroke. Ta sindikalno deluje v strokovnem merilu. W- obratne strokovne sekcije so združeno po svojih zastopnikih v občinski strokovni sekciji, ki je v strokovnem merilu odgovorna za sindikalno delovanje svoje stroke v dotični občini. Vse občinske strokovne sekcije so povezane v svoji teritorialni strokovni zvezi. V vodoravni smeri pa so zastopane vse stroke, kar jih deluje v določenem kraju v skupni krajevni sindikalni podružnici, ki koordinira celotno sindikalno delovanje v dotič-nem kraju in je zanj obče odgovorna. Vse krajevne sindikalne podružnice so povezane v svoji občinski podružnici, vse občinske v okrajni, vse okrajne so končno podrejene osrednjemu sindikalnemu odboru. Delavsko-kmečka enotnost Kompartije Porošl-vo Stran 2 *c-~rr=-vr-vr Konferenca Pred dvema tednoma je bila v, fcvezi z varšavskim sestankom zastopnikov 9 komunističnih partij, ki je v svetovnem merilu položil te. melje za obrambo demokratičnega miru nasproti imperialistični politiki vojne ter zasužnjevanje narodov, konferenca KP na STO-ju. Na konferenci je tajnik tov. Babič za-. Ičrtal smernice politike naSe komunistične partije, trdno oprte na varšavske zaključke. Imperialistični tabor je — posebej z Marshallovim gospodarskim osvojevalnim načrtom — razdejal zavezništvo, ki je služilo vojaški Zmagi nad nacifašizmom. Demokratične sile so ostale zveste svojim težnjam, da se fašizem do kraja u-niči, da se s sodelovanjem vseh narodov zgradi mir in ojači resnična demokracija. Nasproti zasužn j ovalnemu Marshalovemu načrtu se bodo komunistične partije borile na čelu demokratičnih sil za resnično neodvisnost narodov in bodo v tej borbi povsod organizirale vse zdra, ve sile narodov v široki protiimpe-rialistični Ljudski fronti. Njih organizacijsko osnovno načelo mora biti dejanska enotnost širokih ljudskih množic, ki se bo sama po sebi odražala tudi v njih vodstvu. Sile miru so tolikšne, da se bodo izjalovile vse vojne nakane imperializma, če bodo te sile trdno in dosledno branile mir. Dejansko so demokratične sile v mogočni premoči ne glede na to, ali v eni ali v drugi državi trenutno zavladajo reakcionarni elementi. Informacijski urad, ki je bil ustanovljen na varšavskem sestanku, služi spričo takega razvoja N svetu svetovni informacijski koordinaciji in povezavi vseh komunističnih partij, ki bodo vsaka v svoji deželi avtonomno, v skladu s svojimi specifičnimi razmerami nadaljevale svojo politiko v duhu borbe proti reakciji in imperializmu. Komunistična partija na Tržaškem ozemlju deluje v duhu varšavsko deklaracije. Našo Ljudsko fronto predstavlja v organizacijskem, političnem in programskem pogledu Te dni sem si iz pogovora z znancem zapomnil te-le besede: Ce delamo v družbi, se mi zdi, da gre vse ■gladko izpod rok in vsakdo napravi več, kakor da bi delal sam. Nehote sem se pri teh besedah spomnil Gropajcev in Padričanov, ki. sem čul o njih, da so skupno zboljšali svoje pašnike. Prav so računali ti ljudje: Ce bomo delali Vsak zase, pojde počasi in ne bomo tako kmalu prišli do 60% javnega prispevka. Denar pa je vsakemu sproti potreben. Cc se združimo in skupno popravimo svoje parcele od enega konca do drugega, bomo po opravljenem delu hkratu dobili potrebni denar. Mislim, da se svoje skupne akcije niso kesali, marveč da so se nasprotno prepričali, da je bil uspeh ob takem skupnem delu Večji, kakor če bi vsak sam zase zboljšal svoje zemljišče. Hkratu pa so se seveda tudi prepričali, da je uspeh odvisen od poštenja in vestnosti vsakega posameznika, od njegovega čuta dolžnosti do delovno skupnosti. Zato pravim: Stori vsak svojo dolžnost in storili jo bodo vsi! Naš človek se pri delu v splošnem ne pusti priganjati. Nasprotno, rad tekmuje in opravi svojo dolžnost, še posebej, ko vidi uspeh. Z veseljem dela, mnogo opravi in dobro. Prav zaradi tega se nam samo po sebi vrinja vprašanje, ali ni škoda, da opuščamo toliko lepih prilik, ki bi nam — mislim na skupno, vzajemno delo — prineslo zgolj korist, pa ne samo gospodarsko, marveč tudi moralno: Skupno delo bi rodilo veselje, razpoloženje in zadoščenje hkratu. Kako, da tega ne vidimo? Polno je takih vprašanj, polno skupnih potreb. V vsa področja segajo: v gospodarstvo, v zdravstvo, v prosveto. A navedimo le nekaj konkretnih primerov: Naše vaške poti so slabe, kvarijo nam obutev in vozila, mučijo živino in prizadevajo jezo in srd. Naša živina nima dobre pitne vode. Občinski vodnjaki so slabi, razpokani, polni blata, brez pravih dotokov. Za kale — napajališča — se nih-če 'ne zmeni. Nikomur ni mar zguba naša SIAU, ki pod enotnim vodstvom druži na liniji bratstva med narodi vse tri narodnosti na Tržaškem ozemlju in predstavlja hkratu zvezo delavcev, kmetov in delovnih intelektualcev, torej večino vsega prebivalstva. Treba pa je v polni meri pripoznati njen pomen in njeno nalogo. Možni so sporazumi z drugimi strankami, toda nikoli mimo nje. Komunistična stranka nima programa, ki bi bil drugačen od programa SIAU. Zato tudi ni komunista, ki bi ne bil njen član in se ne bi boril v njenih prvih vrstah. Sleherni sporazum z drugimi strankami mora samo ojačiti demo-kratične sile, ki so zbrane v njej. Zato mora postati stalna ljudska organizacija, ki bodo v njej združeni vsi progresivni elementi, oprti na načela slovansko-italijanskega bratstva za borbo proti imperializmu. Ostale množične organizacije, partizanske, ženske in mladinske ja izpopolnjujejo. Kakor pa je Kompartija stranka kadrov, ki zahteva od njih ne le borbenega duha in revolucionarnega poštenja marveč tudi konkretnega, intenzivnega dela na terenu, v povezavi z ljudskimi množicami, tako morajo biti vrata SIAU odprta vsem, ki iskreno želijo sodelovati v njej. Razen skvadristov in fašističnih zločincev, izrazito protiljud-skih tipov, ne sme’ biti nihče odklonjen. Naloga slehernega komunista pa je končno, da se izgradi v marksi-stično-leninistični ideologiji, da bo sposoben v polni meri izpolniti svojo dolžnost. In še posebej jo treba’ resno preučiti poleg varšavske deklaracije, tudi govor, ki ga je imel maršal Tito na II. kongresu jugoslovanske Ljudske fronte ter gradivo z ustanovitvenega kongresa KP za STO. Tržaška komunistična partija je politično vključena v informacijski urad in bo tudi zastopana na njegovih morebitnih bodočih sestankih, če bo to potrebno. pri živini, zamuda časa, jeza in neugodnost. Ko pa zmanjka vode, se vsak zave, kako draga je ta ma!o-marnost. Vedno bolj jasno se ljudje zavedajo pomena apna za kmetijsko gospodarstvo. Apna pa mnogokod primanjkuje in je drago. Mar si vas ne bi mogla postaviti apnenice ir? si skupno pa razmeroma poceni preskrbeti potrebno množino apna? Elektrika prihaja tudi na vasi zmeraj boli v poštev za razsvetljavo in tudi kot pogonska moč. Tik ob daljnovodih pa se po Krasu vrsti mnogo vasi, ki si ljudje v njih svetijo s smrdljivim, nevarnim in dragim petrolejem. Kratek je korak do sporazuma, kratek račun in malo dobre .volje le treba, pa je vprašanje rešeno za vso vas. Vse težko postane lahko, kjer odloča pamet. V vaškem občestvu so vdove, sirote, onemogli, bolni. Se kdaj skupaj spomnimo nanje, da bi jim pomagali z blagom, z denarjem ,z delom? Ponekod je ta človeški čut do Sočloveka močan, drugod je popolnoma zamrl. Vsakdo živi in umira le zase. Postopno bo treba take primere javno razglašati, ker je to naša skupna zadeva. Nesmiselno je čenčati, tožiti, kritizirati vsevprek in valiti krivdo na druge. Ti »drugi« smo na vse zadnje le mi,. Ce nekaj ni v redu in ne tako, kakor bi lahko bilo, smo krivi vsi: eni v večji, drugi v manjši meri. Prvi krivci pa so oni, ki to vidijo in ničesar ne ukrenejo. Tako grešimo, ko nam naša vaška prosveta ni nič mar. Marsikod zanjo res ni primernega prostora. Toda prav prosvetni domovi so po naših vaseh nujno potrebni, da bi družili mladino in odrasle. Za vzgled naj nam bo Sjdež na Krasu. In predvsem je to vprašanje skrb in naloga mladine. Se bi mogli naštevati in opozarjati na skupne zadeve, ki naj bi postale živa skrb vsake vaške za-jednice. So pri nas vasi, ki ne živijo zgolj od tovarištva na jeziku, dilne borbe tudi prenašajo v de-ampak ga po načelih naše osvobo-iani« Janko Furlan Pred tednom dni se je naša ljudska, demokratična, napredna SIo-vansko-italijanska antifašistična u-nija reorganizirala v skladu z območjem in položajem neodvisnega Tržaškega ozemlja. V svoji ideološki osnovi je ostala trdno na liniji svetovne antiimperialistične Ljudske fronte miru, ki se poraja nasproti svetovnemu imperializmu v obrambj neodvisnosti vseli narodov, demokracije in ljudskega napredka. Ves kongres ki je bil živ odraz njene življenjske sile, je vsemu demokratičnemu prebiva1 stvu, v prvi vrsti pa vsem našim delovnim ljudem porok, da bo borba za mir in neodvisnost našega ozemlja dosledna, neodnehna in zato uspešna. Borba za demokratizacijo Tržaškega ozemlja Zc predsednik Pogassi je v svojem temeljitem politično-organiza-cijskem poročilu obeležil razvojne črte našega antifašističnega in proti-imperialističnega gibanja v Trstu, ki sega s svojimi početki v prvo dobo po prvi svetovni vojni, čeprav naše sile tedaj še niso bile povezane in trdno oprte na jasno izražen skupni politični program. Morala je priti druga, velika osvobodilna vojna, da je vojaško zlomila nacifašistično zlo in ustvarila široko osnovo, na kateri so našli vsi naši delavci in kmetje ter vsi delovni srednji sloji, vsi Slovani in Italijani, vsi ljudje iz mesta in z dežele skupno oporišče skupnih interesov in skupnih teženj. Zgodilo se je nemara prvič v tržaški zgodovini, da je solidarnost tržaških ljudskih množic po vseh neštetih lanskih manifestacijah in tudi v obliki julijske stavke razbila mednarodno zaroto, ki se je v Parizu kovala proti njihovim interesom in težnjam. In zdaj je napočila doba trde borbe za demokracijo končno ustanovljenega Tržaškega ozemlja. Predsednik Pogassi je ostro razkrinkal naklepe domače reakcije, ki seje po ukazih svetovnega imperializma narodnostno mržnjo in zapira ljudstvu vrata do oblasti. Treba je razširiti našo tržaško ljudsko fronto na vse demokratične elemente, treba je pritegniti vanjo tudi vse demokratično usmerjene srednje sloje, tre. ba je zmagati pri volitvah, da si bo z ustavodajno skupščino ustvarila demokratična ustava in da se bodo z izvršno ob’astjo postavili temelji gospodarskega procvita vseh delovnih ljudi. Odprta vrata V svojem referatu o perspektivah SIAU je dal tov. Babič značaju in nalogam naše ljudske organizacije še jačjega poudarka. Bila je zasluga SIAU, da imperialisti v Trstu niso ustvarili takega položaja, kakor se je razvil v' Grčiji in drugod, kjer oni gospodarijo. Pomen SIAU je tudi s širšega političnega vidika toliko večji, ker se na tržaških tleh na meji med vzhodom in zapadom v odprti areni srečujemo s svetovnim sovražnikom miru in demokracije in ker oh živem sožitju Slovanov in Italijanov kujemo bratstvo vseh oelovnih ljudi proti vsem šovinističnim razkolnikom in hujskače n. Vrata v to našo vsejodsko organizacijo so prav zaradi tega odprta vsem poedincern in skupinam, ki se prištevajo k resničnim naprednim demokratom ne glede na ni ih nazore, vero in narodnost. Prav zaradi skupnega sovražnika mora SIAU ohraniti enotno, skupno vodstvo, a pri tem ne odklanja sporazuma in sodelovanja z drugimi demokratičnimi strankami za zmago demokratičnih načel in zahtev. Od naše politične neodvisn Hli je naša gospodarska neodvisn >st neločljiva. Eato je treba ukiniti enostransko usmeritev tržaškega gospodarstva, s katero nas tira reakcionarna manjšina po volji ameriškega imperializma v pogubo. Ljudska ustava Uk nitev vojnega stanja Trst mora postati predstavniška demokratična republika Italijanov, Slovencev in Hrvatov. Vsa oblast v njej mora izhajati iz ljudstva in se izživeti v njegovo korist. Vsi narodi v njej morajo biti enakopravni in vsako netenje narodnostnega sovraštva mora biti razglašeno za zločin. Priznati je treba enake pravice ženam kakor moškim, še posebej pa ZGLED IN NAUK miru in neodvisnost zaščititi delovne ljudi — zakonodajno in sindikalno pred slehernim izkoriščanjem, jih podpreti na gospodarskem in socialno-političnom področju. Omogočiti je treba nacionalizacijo posameznih podietij ali gospodarskih .panog .prepovedali monopole, nadzirati zunanjo trgovino, zavarovati delovne ljudi pred boleznijo, nezgodo in brezposelnostjo, jih zaščititi pred izporo, zaščititi žene in mladino, pospešiti kulturno in prosvetno rast vsega ljudstva. Krajevnim edinicam pa je treba zagotoviti njih lokalno samoupravno oblast. Angloaineriška vojna uprava krši s svojo politiko vsa osnovna demokratična načela tržaškega statuta. Zato se je treba že sedaj boriti za delež SIAU v vsej javni upravi, da bo služila dejanskim demokratičnim interesom ljudskih množic in stvarnim gospodarskim interesom Trsta in vsega ozemlja. V duhu teh programskih načel je kongres volil 120 članski glavni svet in 25 članski izvršilni odbor. V slednjem so Josip Pogassi kot predsednik, Julij Beltram, Oskar Ferlan in Erminij Medica kot podpredsedniki, Branko Babič kot politični in Evgen Laurenti kot organizacijski tajnik, dalje Jurij Jakšetič, Rudi ©* Aleksander Destradi, Jernej nio, Josip Gustinčič, Angel K1®* nja, Lojzka Cebohin, Lavra Wct' Anton Gorjan, Ivan Pobega, rij Jakomin, Josip Dekleva, Vin«'* Donini, Franc Rupena, Roman ®1111 Nilda Fragiacomo, Emilij Fei™'' Orfej Vigna in Gvidon Tam. . Kongres je poslal Varnosti«1. svetu OZN brzojavko, ki je v \ ostro protestiral proti ravll®r vojne uprave, ki krši mirovno Pt godbo, in zahteval ukinitev." njega izjemnega vojnega stanF;’.. Končno je sprejel tudi resolucijo, v kateri je prog’asl ^ trebo razširjenja Ljudske vse državljane, ki streme P1?.. 1 in neodvisnosti, demokracij' ■ bratstvu med narodi ter 50SP»1 skem napredku. V njej je P k vse delavstvo, mladino in zl‘’ < enotnosti. Zahteval je soude'® ^ javni upravi, da ne bo več manjšine, in gospodarsko PoV -« Trsta z zaledjem, da bo o'71' razvoj njegove industrije. ^ Kongres se je zaključil z mi vzkliki delavsko-kmečki 61 ^ sti, »Vovansko-italijanskcmn .jjjj stvu in svetovni protiimperi*1 Ljudsk; fronti miru. Politični pregled Francija na razpotji1 V svetovni borbi med dvema taboroma —r imperialističnim in protidemokratičnim na eni ter protiim-periali stičnim ter demokratičnim na na drugi strani, so najvažnejši dogodek v zadnjih dveh tednih občinske volitve v Franciii, ki so /bile 19. in 26. t. m. Le-tu smo priča podobno kakor v Italiji koncentraciji in zaostritvi o-beh nasprotnih sil, kakor ju je napovedal varšavski posvet 9 evropskih Kompartij Medtem ko se pa protidemokratična gibanja v Italiji polarizirajo okrog De Gasperija, ki je pri zadnjih občinskih volitvah v Rimu povečal vrste svojih demokristjanov v škodo osta’ih strank in strančic v sredi in na desni, se take sile v Franciji koncentrirajo o-krog generala De Gaullea, zagovornika vlade «močne roke», ki nastopa kot novi francoski Napoleon. De Gaulle je doslej najviše dvignil zastavo proti komunizmu in si tako že od začetka pridobil oporo tru.stov in visokih financ.’ Nesposobnost Ramadierove vlade in gospodarski kaos, ki v'ada v Franciji, sta pripeljala v njegov tabor zbegane srednje sloje, ki v desničarskih strankah nimajo pravega vodstva. General, ki velja v Franciji za odpornika proti Nemcem, je zapeljal tudi mnogo francoskih patriotov. Tako ni čudno, da je nova De Gaulleova stranka nabrala 38,6% glasov predvsem v škodo nekdaj močnejše demokristjanske stranke MRP (Bidault), k> je padla na 10,2 odstotka. Komunistična partija je kljub napadom reakcije ohranila svoje postojanke z 29,3%, medtem ko so socialisti zaradi svoje dvolične politike izšli iz volitev oslabljeni s 15 odstotki. 7,'asti pa so se socialistični vodi-te^i, k; jih varšavski posvet utemeljeno označuje za desničarske in izdajalske, izkazale kot razbijali delavskih vrst in sluge imperialistov pri ožjih volitvah, 26. t. m., ko so volili v občinah z manj ko 9000 prebivalci. V teh manjših občinah velja vo-livni sistem absolutne večine in ne proporcionalne kakor v večjih. Tako so se morale stranke, ki nimajo absolutne večine, v določeni občini povezati med seboj in glasovati za skupnega kandidata. Volivne kombinacije so še bolj utrdile De Gaulleov po'ožaj (41%) ker so socialisti razen v Južni Franciji g'asovali za De Gaullove kandidate in ne za skupne social-ko-munistične. Nasprotno pa so komunisti povsod dali svoje glasove socialističnemu kandidatu, kjer je ta bil, da preprečijo izvolitev dego-lovca. Tako so si tudi socialisti nekoliko opomogli, medtem ko so komunisti zaradi socialističnega izdajstva izšli iz ožjih volitev oslabljeni. De Gaulleova stranka je torej spričo koncentracije desnice in vo-livnih kombinacij relativno najmočnejša, čeprav se številčno stanje le- V r vičarskih vrst ni zmanjšalo- j|| lamentu pa De Gaulle nim3 Ul pravih zastopnikov. Zato ';a jj razpust skupščine, nove vola, ^ ................\ii!' vsa oblast v rokah vlade, ki parlament podrejen. rf Strah pred vojaško degolovsk0^ jf taturo in novim fašizmom P polastil vseh socialistični!' ','1 jj^' ki so jih njihovi voditelji da so pripomogli k De GaubUj#’ uspehu. Zalo ni čudno, če ,e,ei(i£' dier v zadnjem govoru napa0^!!' golovee, hkratu pa kritizira1 niste. To docela ustreza K ^ rovi »akrobaciji«, ki si L (jvi1’1! videzom »zlato sredine« mc!> skrajnima taboroma ohranit' čeprav se v svoji politiki va j j v ameriškemu imperialhm11 pe razlikuje od načel generala ulica. .rji Po sedanji ustavi nove PLUJ tarne volitve niso mogoče P.e pr nijem 1948 in RamarFer, ki j' osnoval svojo vlado ter 11 doPf ^ lasov, uFa’„/ znatno večino 20 „ tako vsaj še nekaj ;’‘ese£'fVtlieo‘', oblast. Upa tudi, da se L. se i1 r De Gaullcove vrste, ki ji1'Li, K sel neter na kup z vseh st* J gosto tudi nasprotne m,:(* UfL brez vsakih skupnih goS:P UL pohtičnih pogledov razen nja De Gaullcove »močne čas razkrojile. ^ I1®, Drugi njegov adut je Ramadier dobro služi ai"e .m rr teresom in bi užival anieLnedof tembolj, ker so poro lemooi), Ker s« o. j, ■ , sprejeli De Gaulleov šanimi občutki«. Ce se na selijo zmage skrajno Pr° stičnega De Gaullea, je Pan tjl Nf Ce se •a j n ilea, da bi bil novi Napoleon, pr”‘?z ________ . vzel oblast spričo svojega^ ^ ga, skrajno nacionalističnepcpi((j, tatorskega značaja precej vi)! ( ijiv, kar se tiče nemškcP". industrijskega potenciala, jj, P pi ameriški trusti radi oh>’a ^ša1 j( francoski imperializem pobijati ameriškega! Polc^ (jiAr jasno, da b; De Gaulleov8, c tl i no< coskim delavcem, kar ',v L c > p ra pomenila borbo na il^j zalo Marshallovemu gosP0" fi°j načrtu. Ramadier bi bl* eljcvty zaPUvL- lažnim socializmom '/a.lA a' ^ delavstvu in spričo inanLr'if? lete pri’ pogajanjih z > j »mehkejši« in torei kor Ali bo socialističnim v°t]iK1‘1s./ se bojijo De Gaullcove p- uspelo vreči svoje desni • ^ K Ul stvo in doseči sporazul jalit Ji •T t V D r-rjfc/v**-- .nC*3 l 1 nisti, kakor ga zahteva 8 . m rii' levo krilo? Obe 7drh,lžLlik0 ^ (skupno 44% glasov) ^ postavili jez De Gaulle aojjJ JJ lovščinam. Ali bi se nUpo^ p/ Učna negotovost in zmeda z Ramadierotn ,je in jo bo skušal De G‘ , ^ j/ stili, da pride z Vi- do oblasti, kar bi PoVluA)i Dansko vojno? To s° UjV8 c Francije, ki jo PI'aV,.f?ii. še dramatični zaplet*181 er. tnmMi.UtčJii. x£-zsastnxaita$. • r 4r3e*r-*-afiS»»sesE Deiavsko-Ianecica enotnosg **=-'= -a., -•t.v.:-. ..-r?sr^.—t ~^r- .•: T-r-rrrpr^n: ■--zzTJZ.ratt*9*mcin samti rr-rtacnrrrrr .r:.s •agj ~~ SUan 3 Živela Velika oktobrska proletarska revolucija! Deklaracija pravic narodov Rusije Oktobrska revolucija tlelavcev in kmetov se je začela kamenju splošne odprave tlačanstva. Kmetje se osvobajajo oblasti zemljiških gospodov, kaj-i, VeKposestniške zemljiške lastnine ni več — ta jo odprav-^na- Vojaki in mornarji se osvobajajo oblasti avtokra-•nh generalov, kajti generale bodo odslej volili in lahko .javljali. Delavci se osvobajajo šikan in samovoljnosti aitalistov kajti odslej bo uvedena kontrola delavcev nad ujetji in tovarnami. Vse živo in življenja sposobno 'se •»baja zasovraženih okovov. Prcostajajo samo še narodi Rusije, ki so trpeli in trpe tal- .Zat'ranJVm in samovoljo in ki jih je treba osvoboditi °J ter njihovo osvobojenje izvesti odločno in dokončno. 'j ^ dobi carizma so narode Rusije sistematično hujskali ..^Pga proti drugemu. Posledice te politike so znane: kla-111 Progromi z ene, sužnost narodov z druge strani. Uj 1 a sramotna politika hujskanja sc ne bo povrnila in sc Sltle povrniti nikoli več. Odslej jo mora zamenjati poli-Prostovoljne in iskrene zveze med narodi Rusije. A » it i °bdobju imperializma, po februarski revoluciji, ko k ° ,st prešla v roke kadetske buržuazije, se je neprikri-, 'Politiku hujskanja umaknila politiki strahopetnega neza-So‘.nja do narodov .Rusije- politiki šikan in provokacij, ki 8ti,((> na jeziku prikrivali z izjavami o »svobodi« in »enako-. v 'Prodov. Posledice te prilike so znane! povečano so-v° med narodi, omajano medsebojno zaupanje. nepošteni politiki laži in nezaupanja, šikan in pro~ je treba napraviti konec. Odslej jo mora zameniti ^ ''a in poštena politika, ki vodi k popolnemu medseboj- a Zaupanju med narodi Rusije, lalji' "mo s tako zvezo sc delavci in kmetje narodov Rusije Odij.? strnejo v eno samo revolucionarno silo, ki bo lahko ?ijc 4 VSc udarce imperialistično-aneksionistične buržua- teg4^a podlagi teh načel je prvi kongres sovjetov junija VrL.ii u razglasil pravico narodov Rusije do svobodne sa- 'uločbe. kongres sovjetov v oktobru tega leta je to ne-pravico narodov Rusije potrdil še odločneje in Vv-^^joč voljo teh kongresov je Sovjet ljudskih ko-Cv sklenil, da sprejme za podlago svojega dela v a,1ju o narodnostnih Rusije tale načela: ' ^»akost in suverenost narodov Rusije. Pravica narodov Rusije ilo svobodne samoodločbe, ^žavj'" s Pravico do odcepitve in ustanovitve samostojne 'ttskili ^Klpravu vseh in vsakršnih narodnih in narodno-bfedpravie in omejitev. ' ‘jvoboden razvoj narodnih manjšin in narodnostnih ’ živijo na ozemlju Rusije. 0 Se ^letnj odloki, ki slede iz tega, bodo izdelani takoj, cstavj komisija za narodnostne zadeve. l11'-'nu ruske republike: Pjiulski komisar za narodnostne zadeve Josip Džugašvili-Stalin Predsednik Sovjeta ljudskih komisarjev " llovvnibra 1917, Natisnjeno v »Pravdi*, M. 178 dne 16. (3.) novembra 1917. PO TRIDESETIH LETIH Oktobrska socialistična revolucija je največji dogodek v zgodovini človeštva. Z njo so se narodi carske Rusije, prvi na svetu in na celi šestini zemeljske oble dvignili in strli kapitalistične okove ter pričeli graditi sovjetsko dritavo delavcev in kmetov. V obrambi revolucije Osnovni pogoji za to glob )ko socialno preobrazbo so bili z.ušenie kapitalističnega družbenega reda, razdejanje buržuazne države in leta, da so delavci in kmetje prevzeli oblast, ji dali sovjetski značaj. Trideset let v življenju človeške družbe ni mnogo. Toda v teh 30. letih je sovjetska dežela pokazala silo velikana in veliko premce sovjetske državnosti in družbenosti nad kapitalističnim redom in kapitalom. Svoje življenjsko sposobnost in veliko moč je razvila že v prvih dneh svojega nastanka. Sovjet:ku revolucija je bila kakor strela i/. jasnega na svetovno reakcijo. Imperialistični razbojniki so z orožjem v rokah pričakovali roistvo sovjetske republike. Brez omahovanja so se odločili, da to svetovno trdnjavo svobode in demckracim /rušijo že od vsega začetka s svojo vojno intervencijo od zunaj in z n tranio protirevolucijo. Kakor divje zveri so Anglija, Amerika, čVancija, Nemčija, Japonska, Poljska, Turčt-a in druge kapitalistične dežele h 1018. organizirale vojni pohod proti mladi sovjetski republiki. Z orožjem in z denarjem so podprle čari;lične protirevolucionarne generale in admirale Kornilova, Denjikina, Kol- • čaka, VVrangla in drug.-. Proti Sovjetski zvezi so se dvignite rgro.n' ne imperialistične sile, v protirevolucionarni intervenciji od zunaj niša sodelovale le močne sile na kopnem, marveč tudi velika Irodovja Anglije, Amerike, Francije in Japonske. Toda kljub vsemu temu sovjet-skej^i ljudstva niso ustrašili in narod ni klonil duha. Na poziv velikega Lenina so milijoni delavcev Ko je bilo na ta način premaganih 14 protirevolucijskih vojska Evrope, Amerike, Japonske in notranjih sovražnikov so se kmetje in delavci Sovjetske zveze posvetili mirnemu delu, izgradnji socializma. Ne glede na veliko prirodno bogastvo je carska Rusija štela med najbolj zaostale in najrevnejše dežele v Evropi. Njena naravna bogastva' so dolgo časa ropale razvite kapitalistične države. V njeni industriji je bilo zaposlenih komaj 1,5 milijona delavcev. Milijoni »mužikov« so o-rali z lesenimi plugi- Položaj enih kakor dnigih je bil obupen- Pri vsem tem so zunanje vojske in državljanska vojna domala uničilo rudnike, tovarne, železniške in plovne naprave. Ko so se posvetili gospodarski obnovi in izgradnji sovjetske dežele, so delavci in kmetje pokazali prav toliko junaštva kakor v dneh, ko so branili svobodo in neodvisnost svoje države. Zavedali so se svoje odgovoriMstf in vloge, da pomagajo 'osvoboditvi proletariata in kmeta po vsem svetu, ter so z največjo požrtvovalnostjo gradili trdne temelje državi, da je na njih lahko pričel rasti socializem, prva gospodarska stopnja na poti do komunistične družbe. Doba obnove Sovjetske zveze je velika epopeja delovnega človeštva. V tej dobi so se porajale nove oblike svobodnega družbenega dela: ‘ocialM ično tekmovanje in udarni-štvo- V tej dobi se je na iniciativo velikega Lenina pojavilo prostovoljna delj. Tudi sam Lenin je bil »sobotnik« in je tovoril drva, živila in drugo blago na moskovskih železniških postajah. Delavci in delavke, napol gladni, slabo oblečeni in obuti, toda zavedni, so doprina-šali herojske žrtve pri velikem delu za obnovo dežele. Rezultati teh naporov so bili ogromni. V rela livno kratkem času je bila obnova dovršena- Po obnovi so nastopili delavci in kmetje borbo za izgradnjo socializ- in kmetov premagali lakoto in bedo ter se dvignili v obrambo državne neodvisnosti svoje mlade sovjetske republike- Komaj ustvarjena Rdeča armada je pod vodstvom Lenina in Stalina z ogromnimi napori in borbami bila zunanjo in notranjo protirevolucijo ter izvojevala zgodovinsko zmago. Ko je doživela kata- strofalni vojni poraz, sta imperialistična svetovna reakcija in protirevolucija blokirali sovjetsko republiko in jo skušali na tak način zadušiti. Toda tudi v tem sta bili premagani. ma- Sovjetska zveza si je zastavila nalogo: likvidirati podedovano teh-ničko zaostalost, doseči in čim prej preseči najrazvitejše kapitalistične dežele ter pretvariti Sovjetsko zvezo v najmodernejšo industrijsko in kmetijsko državo. Na pobudo Stalina je bila pripravljena prva petletka .socialističnega gospodarstva ZSSR za dobo 1925 • 1980. prva stalinska petletka. Ogromno je pripomogel k izpolnitvi petletnega načrta v štirih letih tako zvani vtrečni plin: delavski kolektivi so sami izpopolnili tovarniške, rudarske in druge načrte. Na osnovi teh izpopolnitev e je razvilo socialistično tekmov mie v produktivnosti, prihrankih na ir.a-terialu in kakovosti dela, kakršnega mu v zgodovini človeštva ni primere. Borba za socializem ^ me.iih je bila premeščena na deželo. V prvi petletki se je pojavilo silno kmečko gibanje za ustvaruml; kolhoz«v. Milijoni siromašnih in srednjih kmetov so zahtevali svojo kolhoze in že Silno veličino in moč je pokazala Sovjetska zveza v drugi svetovni vojni. Zmaga sovjetske države in njene slavne sovjetske armade nad silami nacifašizma je bila dejansko zmaga nad svetovno reakcionarno imperialistično kliko. Nacifašizem je podprla in oborožila svetovna imperialistična klika z. raznimi Chamberlaini in Hoovri na čelu, da bi uničila ZSSR. Toda zgodilo se je ravno obratno. Sovjetska armada je bila in premagala Hitlerjevo Nemčijo, Mussolinijevo Italijo in mikadovo Japonsko, imperialistične države v prvi črti in udarno pest svetovne reakcionarne imperialistične klike. Sovjetska zveza ni le ohranila svojo neodvisnost, nego je V prvi petletki jih je bilo s pomol* jo in pod vodstvom sovjetskih obla-? sti organiziranih nad 200 tisoč. Rezultati prvih petletk S silnimi napori je sovjetski de.i lavski razred v okviru prve petlets ke ustvaril vrsto novih industriji težko industrijo, induzlvim traktorjev, avtomobilov, letal, orodnih strojev itd. Prvi petletki je sledila druga, ki so v oromni meri razširile industrijo in mehanizirano poljedelstvo. V sovjetski industriji, rudarstvu in prometu Je danes za* poslenih nad 25 milijonov delavčeva Na pragu druge svetovne v»jne je imela Sovjetska zveza vrsto ogrom* nih podjetij, kakršnih ni bilo ne le V Evropi, marveč tudi ne v Arne* riki. V času vojne so izdelali v eni sami tovarni orožja 100 tisoč topov! različnih kalibrov. Sovjetska letala so se izkazala za mnogo boljša od nemških, italijanskih in japonskih. Nemški tank »Tiger« je našel na> sprotnika ki ga je pregazil. Ogromne rezultate ie dosegla Sov;* jetska zveza ua področju material* nega. zdravstvenega in kulturnega razvoja delavca in kmeta. Po vsem; svetu ni toliko domov za delavce in kmete kakor samo v Sovjetski) zvezi. Stalinska ustava jamči sleher-' nemu sovjetskemu državljanu pra* vico do dela, pravico do počitka in pravico do izobrazbe. Na osnovi sodobne tehnike in st* stematičnega zboljsevanja gmotnega položaja delavca« se je poredila stahanovska metoda dela, ki smelo ruši zastarele delovne norme i« ustvarja višjo obliko socialistične* ga tekmovanja. Sovjetska zveza jo izgradnjo socializma v glavnem do* ločila in je stopila na pot postopne izgradnje komunizma. s krvjo in življenji stotisočev slavnih borcev, oficirjev in generalov osvobodila in pomagala narodom’ Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Jugoslavije in Albanije, da so se za vedno os v o* bodili imperialističnih okov In ir* stvarili v svojih deželah red prave ljudske demokracije. Zgodovinska zmaga sovjetske armade nad fašizmom je postavila sovjetsko državo v vrsto prvih držav na svetu. Danes' Sovjetska zveza velikodušno podpi-' ra države nove demokracije. Sov* jetska zveza je edina velika država. ki se iskreno bori za mir prot! imperialističnim vojnim hujskačem, ki so premestili svoj center iz Berlina v Washington. Lara .Stefanoma Prva obnova domovine Proglas zmage Oktobrske socialistične revolucije Dne 7.' novembra (po ruskem času 25. oktobra) l. 1917. je izdal veliki Vladimir Iljič Lenin zgodovinski preglas, katerem je orna* ni! vsem sovjetskim narodom in vsemu svetu, ki je še krvavel l> prvi vojni proti nemškemu imperializmu, prvo veliko zmago delovnega človeštva nad izkoriščevalskimi molohi. Ob 30. letnici socialistične revolucije objavljamo ta dokument, ki je postal mejnik v razvoju svetovne zgodovine: DRŽAVLJANI RUSIJE! Začasna vlada je strmoglavljena. Državna oblast' je prešla v roko organa Petrograjskcga sovjeta delavskih m vojaških odposlancev -—• vojaško-rcvolucionarncga komiteja, ki je na čelu petrograjskcga proletariata in garnizije. Stvar, za katero sc je borilo ljudstvo: takojšnja predložitev demokratičnega miru, odprava veleposestniške zemljiške lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustanovitev sovjetske vlade, ta stvar je zagotovljena Živela revolucija delavcev, vojakov in kmetovi Vojaško-revolucionarni komite pri Pet rog rajskem sovjetu delavskih in vojaških odposlancev 7. novembra 1917 ob 10. zjutraj. Mogočna opora miru w Živela demokracija vsega delovnega ljudstva! KAJ JE DALA Tovarniški komiteji v 1.1917. Velika oktobrska revolucija delavskemu razredu Velika oktobrska socialistična re-.volucija je za vselej uničila gospodarsko zatiranje in politično brezpravnost ruskih narodov. Tovarne, banke in transport so bili nacionalizirani in izročeni ljudstvu. Država je bila industrializirana, kmetijstvo kolektivizirano. Iz zaostale carske Rusije je nastala mogočna socialistična država delavcev ie kmetov. ZSSR je dežela napredne kulture. Po obsegu proizvodnje je na pragu zadnje vojne zavzela prvo mesto v Evropi, drugo na svetu. Leta 1940. je bila proizvodnja socialistične industrije v ZSSR dvanajst krat toliko kakor carske industrije v letu 1913, Vedno višja življenjska raven Ena najvažnejših pridobitev Oktobrske revolucije je izgradnja socializma v ZSSR, ki je do temeljev spremenila položaj proletariata. Po revoluciji je proletariat postal nov razred, ki je uničil kapi-ialistični sistem gospodarstva, utrdil socia’istično lastnino proizvodnih sredstev in usmeril sovjetsko družbo nasproti komunizmu. V Sovjetski zvezi je bila odpravljena nezaposlenost. Vsakemu državljanu sta z ustavo zajamčeni delo in nagrada po njegovi kakovosti in količini. Sovjetsko gospodarstvo je urejeno po enotnem načrtu, ki ima nalogo dvigniti življenjski standard ljudskih množic. Sorazmerno s povečanjem proizvodnje v Sovjetski zvezi sistematično padajo cene in se na ta način večata realni zaslužek in kupna moč prebivalstva. Naraščanje blagostanja sovjet-■kih ljudstev je druga svetovna vojna prekinila, toda povojna petletka že omogoča nadaljnje dviganje materialne in kulturne ravni delavcev, kmetov in intelektualcev. Povišane bodo plače, znižane bodo cene, zboljšano stanovanjske razmere, pospešen kulturni razvoj ljudstva. Državni izdatki za socialno zavarovanje, prosveto, zdravstveno zaščito, pomoč družinam z mnogimi otroki, preskrbo mater, družin padlih borcev in vojnih invalidov sc bodo v primerjavi z letom 1940. povečali za 2,G krat, izgradnja stanovanj za 3 krat. Socialistični odnos do dela Novi položaj delavskega razreda v družbeni skupnosti je ustva- ril nov socialistični odnos do de a: Delo je posta’o čast, znamenje junaštva. Podjetje tekmuje s podjetjem, oddelek z oddelkom, delavec z delavcem, da bi se ie izpolnil načrt. Delavcem, ki so se izkazali pri delu, delijo nagrade. Socialistično tekmovanje pospešuje gospodarski razvoj dežele in omogoča uspešno izpolnitev gospodarskega načrta. Ustava ZSSR jamči za osemurno delo, plačan letni dopust, ki ga de’avci preživljajo v letoviščih, počitniških domovih in sanatorijih Socialno zavarovanje gre na račun države. Zdravniška pomoč je brezplačna. Noseče žene imajo dopust pred in po porodu. Vsak delavec, ki je dovršil 20 do 25 let službe, dobi pokojnino do smrti. V primeru nezgode pri delu, mu je zagotovljena dosmrtna renta. Ce pri nesreči umre, je ta zagotovljena njegovi družini. Delavcem je omogočeno celo šolanje na univerzi.. Na razpolago so jim kniižnice, gledališča, muzeji, bioskopi, klubi in športna igrišča. Delavskemu razredu so zagotovljene vse politične pravice in vse demokratične svoboščine, svoboda govora, tiska, zborovanja, manifestacij, osebna nedotakljivost itd. Vodilna vloga v gospodarstvu in politiki Delavski razred je politično najaktivnejši del sovjetske družbe. Sindikati so njegova največja množična organizacija. V njih je organizirana ogromna večina delavcev in nameščencev. Zato imajo vodilno vlogo v življenju dežele. V njihov delokrog spadajo socialno zavarovanje, socialistično tekmovanje, politična vzgoja, plačc^ kontrola delovne zaščite, množično kulturno delo in šport. Delavstvo ZSSR v polni meri izvaja svoje politične pravice in sodeluje v vseh organih oblasti. V vrhovnem sovjetu je 511 delavskih deputatov. Delavski razred ceni velike pri-dpbitve Oktobrske revolucije in ne dopusti, da bi jih kdor koli ogražal. To je najbolj prepričljivo dokazal v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji. Mobilizirani delavci so se odlikovali s svojim junaštvom na fronti v prvih vrstah, v zaledju pa pri delu pod ognjem sovražnega topništva in letalstva. Z enakim požrtvova-njem se delavski razred sedaj bori za ponovno obnovo dežele in na-dalnji razvoj socialističnega gospodarstva. (Po F. Filipova.) Po buržuazno-demokratski revoluciji leta 1917. v Rusiji so se nasprotja med delom in kapitalom spričo imperialistične vojne še posebno hudo zaostrila. Vojna je pri-tirala deželo v gospodarsko razsulo. Leta 1917. so javni dolgovi presegli za 10 miliiard rubljev vse nacionalno bogastvo, ki je znašalo 60 milijard. Gospodarsko razsulo je prišlo najbolj do izraza y in- tistega ieta je Lenin pisal o potrebi take organizacije proletariata, ki svojega delovanja ne bi podredila interesom buržuazije, marveč se borila proti nje;. Fabzavkomi (tovarniški komi-teii) so se pojavili kmalu za tem, prvi že v aprilu 1917. v petrograj-skih tovarnah orožia in municije. Uprava tovarne, ki se je zbala, da bodo odkrili njene špekulacije, cev in nameščencev podjetja. ® svojem delu so stalno poročali vse’ mu kolektivu. Da bi se o:atuij enotnost in dale novi organizaciji trajne oblike, so ustanovili še ^ bernijske, mestne in okrajne 1 varniške odbore. Nekaj dni P1" oktobrsko revolucijo je zaseda konferenca tovarniških komitei6' ki si je izbrala svoj vseljudski 5 vjet tovarniških komitejev. V obrambi delavskih interesov iški LENIN IN STALIN V REVOLUCIJSKEM ŠTABU V' SMOLJNEM dustriji in kmetijstvu. Ob pričetku leta 1917. se ie ustavPo delo v 70% ruskih podjetij. Kapitalisti so prenesli svoie kapitale iz industrije v špekulacijo in s tem delovno ljudstvo še bolj upropastili. Delavčevi dohodki so se v volni dvignili za 3 do 4 krat, toda cene so se dvignile za 10 do 12 krat. Več kakor 10 urno dnevno delo, nezdrave delovne , in higienske razmere, vedno češče nezgode pri delu. lakota in beda so samo še. poslabšale položaj delavstva. Vrh vsega je začasna vlada obremenila delovno ljudstvo z davki preko ene milijarde rubljev. Poleg ruskih kapitalistov so Rusijb izmozgava] i še anglo-fruncoski imperialisti, ki so imeli v svojih rokah naivečja industrijska podjetja v državi. Spremenili so Rusijo' v polkolo-nialno deželo. Začasna vlada ni bila sposobna rešiti gospodarsko in družbeno krizo. Prvi početki pred Velikim oktobrom Odgovor delavskega razreda na tako politiko je bila organizacija tvorniških komiteiev. 2e v marcu je pobegnila in tovarna ie ostala brez nadzorstva. Delavci so ustanovili komite, ki j c skupno s pre-osta'imi tehniškimi inženirji prevzel upravo in nadzorstvo nad podjetjem. A že kmalu je tovarna dobila novo upravo. Prvi poskus delavske kontrole v tovarni pa je bil zgled in tovarniški komiteii so se pojavili tudi drugod. Člani komitejev so bili izvoženi na javnih zborovanjih delav- V podietjih so bili tovarni' komiteji glavni organ, ki ie P1 pravljal de'avce na od’očilno nj bo. Tovarniški komiteii so u.ss0 novili celo vrsto organov, Ju jim bili podrejeni (komisij nadzorstvo nad delom, komisi'® ^ zavarovanje, komisiia za Pref: jU. itd.). Posebne zasluge so imeli di pri organizaciji milice, ki čuva a podjetje pred požar0'11, padi, tatvinami, a predvsem 1 aktivno sodelovala v borbi zjaV. go socialistične revolucije. . e ska milica ie v dneh revoJCp silno narasla, V juliju je bl'0tM podjetjih, ki so ime'a sp°c . komaj po nekai deset niilJnlKil]j. na stotine in na tisoče ljud‘ jjii lici. (V putilovskih tovarnah je bilo 2000). ^ Tovarniški komiteji so f®, rC. vso moč posvetiti borbi za se delavcev. Uvedli so strogo ^ j trolo nad proizvodnjo, doseg ^ ur de'a na dan. prispev®11^ zmanjšaniu brezposelnosti, _ Jvr'()ti vali povišanje p’ač, se borili P^, sabotaži, zagotovili normalno ^ lo v podjetju in čuvali fiz^1?® jjc le proletariata. V dneh revo so prišli v ogromnih množicaho-borbo za zmago. Ho pragu revolucije Resni dogodki so nastopili, ko je nasta’a nevarnost, da bodo moskovske, tekstilce izprii. Na tehtnici je bila usoda' sto tisočev delavcev. Na konferenci moskovskih tekstilcev so organizirali borbo proti izpori. Konference so se u-deležili delegati 164 tovarn, v katerih je bilo zaposlenih 200.000 ljudi. Konferenca ie sklenila odgovoriti na udarec kapitalistov z enotnim odporom tako, da se vsa zaprta podjetja odpro in v njih organizira delo pod nadzorstvom delavcev. Vznostavile so se zveze s 471 tovarniškimi odbori, ki so predstavljali 400.000 delovnih ljudi. Prav tedaj so se pričeli *°V;Ll-ški odbori združevati s sind nimi organizacijami, ki s0 . dotlej v znatni meri pod VP je-menjševikov. Revolucionarno ,e lovanje tovarniških komitei6 obrodilo ve'ike rezultate. V septembru so razmere dozorelo, da je postalo vpia-‘jir revolucije že skramo pereoe- jji varniški komiteji so v reV0 JU častno izpolnili svojo na!?^es*' tudi po revoluciji so ostal' svojim revolucionarnim ^.uu.'5' jam. V silnem poletu ižP"1 e jj-jo velike na'oge social'8*’ 11 gradnjo in vzgoje delavcev. Velika proletarska | ALEKSANDROV in Jr. | reVOlllClJO Znameniti sovjetski znanstve, niki-zgodovinarji so na osnovi vsega razpoložljivega gradiva napisali zajetno knjigo „Velika proletarska revolucija, oktober —november 1917“, ki nam opisuje zgodovinske dogodke In potek Velike oktobrske revolucije. Iz knjige, ki jo je te dni izdala v slovenščini „Dr-žavna založba Slovenije", smo izbrali naslednjo štiri odlomke: Ob zori 24. oktobra so prišli v 'tiskarno centralnega glasila bolj-ševiške partij« komisar milice 3. roždolestvenskega okraja in jun_ kerji 2. oranienbaumske šole. Predstavnik začasne vlade je pokazal pismen ukaz vojaškega poveljnika petrograjskega okrožja, da se tis. karna zapre in časnika »Rabočij put« in »Soldat« ustavita. Delavci so odločno odklonili ustavitev tiskanja časnikov. Izdajatelj je izja. vil, da priznava samo ukaze in od-rpdbe s podpisom vojaškega revolucionarnega komiteja, in ni hotel sprejeti pismenega ukaza. Oddelek junkerjev je zasedel vse izhode in vhode v poslopje. Bilo je okrog šestih zjutraj. Delavci so hiteli v tovarne. Vest o zasedbi tiskarne se je naglo razširila po okraju. Okrog tiskarne sc je za- čela zbirati množica razburjenih ljudj in obkrožati vojaški oddelek. Pred gručo so bili tudi rdeči gardisti iz najbližjih podjetij. Nekdo izmed njih je telefonično klical komite boljševiške partije za rož-denstvenski okraj in mu sporočil, da junkerji razbijajo tiskarno. O-krajni partijski organizator — tako so se imenovali v tistem času tajnik; okrajnih komitejev — Me-ščerjakov je obvestil člane okrajnega boljševiškega komiteja. Telefonirali so Stalinu, ki. je bil urednik časnika. Razburjen glas je poročal: »Junkerji razbijajo .Pravdo'«. »Alj jih je mnogo?« »Majhen oddelek s častnikom na čelu«. »Dobro. Takoj pošljem oklopne avtomobile«. Stalin je ukazal, naj pošljejo dva oklopna avtomobila iz edinice, ki je bila popolnoma na strani bolj-ševikov. V Smoljnem se je v sobi vojaškega revolucionarnega komiteja pravkar končala seja. Po klopeh ob stenaii in tudi kar po goliti tleh so legli kurirji — po dva od vsa-kegb polka in od sfobov1 Rdeče garde. S pritajenim glasom so se oddajala povelja. Venomer so prihajali predstavniki došlih oddelkov, prisedli h kurirjem in ko so dobili povelje, spet odhajali. C/esto je zvonil telefon, toda mnogi so kljub temu, utrujeni od neprespanih noči dremali dalje. Vest o zasedbi tiskamo boljševj-škega glasila pa je spravila vse na noge: «Začelo se je». Vznemirjeni kurirji so odkrožili zasopljencga rdečega gardista. Takoj so postali vojake Ljt^m.skega polka po službujočo stotnijo. Kurirji so skočili na motociklje in odbrzeli v polk. Junkerji so medtem utegnili razbiti stavek, zapečatili so tiskarno časnika «Rabo.čij put», zaplenili okrog ti;soč izvodov nati.-nienega časnika in jih odpeljali na miljco. Začasna vlada je vedela, kaj dola. »Rabočij put« je ravno v tej številki objavil Stalinov oklic: »Februarja meseca so vojaki in delavci strmoglavili carja. Ko so premagali carja, niso mislili na to, da bi oblast vzeli v svoje roke. Ker sb jih vodili slabi pastirji — eserji in menjševiki, so delavci in vojaki oblast prostovoljno prepustili ekspoium.torn zemljiških gospodov ir. kapitalistov: Miljukovom in Ljvovom, Gučkovom in Konovalo-vom ... To napako pa je treba sedaj popraviti. Prišel je trenutek, ko na- dalnje odlašanje spravlja v nevarnost vso revolucijo. Sedanjo vlado zemlji,|kih gospodov in kapitalistov je treba nadomestiti z novci vlado delavcev in kmetov. To, kar ni napravilo v februarju, Se mora storiti sedaj. Tako in samo tako bomo mogli doseči mir, kruh, zemljo, svobodo« Izvršujoč zasnovani načrt j'e začasna vlada začela s tem, da je ukazala uničiti »Rabočij put«. S tem je hotela boljševikom iztrgati iz rok eno najmočnejšjh orožij — osrednje glasilo. Začetek upora Takoj pa napadu junkerjev na «Rabočij put» sc je sešel centralni komite boljševiške partije, ki ga je Stalin opozoril na poskus Keren-kega, da prevzame pobudo. Po kratkih poročilih o dogodkih je centralni komite brez dolgih govorov in debat določil: člani centralnega komiteja ne smejo odhajati iz Smoljnega; treba se je zvezati s petrograjskirn komitejem in organizirati stalno službo njegdvih članov v Smoljnem in v petrograj-skem komiteju. Glede partijskega glasila »Rabočij put« je seja sklenila: »Takoj poslali v tiskarno stražo in poskrbeti, da pravočasno izide redna številka časnika«. Tovariš Sverdlov je b;l določen, naj pazi na vse ukrepe začasne vlade. Tovarišu Dzeržinskcmu so poverili pošto in brzojav. ‘S Seja je sklenila nadalje. organizira rezervni štab v ':’A pavlovski trdnjavi. ^ ’c Nadalje je seja sklenila. pretrga veak stik s kim birojem centralnega 'z odbora sovjetov. uji f Tovariš Sverdlov je o s koj obvestil vojaški revo* ni komite. . a-' f,C; Izvršujoč te sklepe, jc VJ.. pfC# volucionorni komite odred' vsem: j^11’ 1. Tiskarne revolucioncrh**1 kov re takoj odpro; se >'?' 2. uredništvom in stavce''* ^s'1 roča, da še nadalje izdaja) ; .. 3. častna dolžnost varo\ volucionarnih tiskarn P''c‘’ revolucionarnimi napadi pogumnim vojakom ,Pr polka in 6. saperskega rc bataljona*. ^ ''L Okrog rnajstih dopoldne vojaškega revolucionarnega ja izpolnili. Boljševiški c‘' ^ se spet tiskali. .c,rjc"V Hkratu so vsem kcin',plcK'"'. polkovnim komitcjc.n __ _5t, kjc, sporočili sledečo odredbo -p' (iPetrograjskemu sovjet".^ FJ, -1-'* ’ ..nS*, posredna nevarnost: ponj"*. roti*'Kiat»l) 4 trarcvolucionarni žaro D« šali junkerje in udarne petr'^1|l< iz okolice pokljcati v kje Časnika »Soldat« in KJ*1, nad®' so ustavili. Čakajte na odredbe! fii.) 5 str** (nalil! na Oktobrska zmaga je porok naše bodočnosti Revolucija ni več tam daleč... Spomini dveh delavcev iz tržaške Strojne tovarne Dnevi Oktobrske revolucije spa-dai° že v zgodovino. MlajSi rod ni Oživel tistih slavni dni, ko sc je v Rusiji na revolucionaren na'in pre-u^iterii tok zgodovine. Zato je za-nimiv razgovor s starejšimi delavci, so v tisti dneh z velikim upanjem uPrli svoj pogled protj vzhodu. Trst jg bil leta 1917. napol mrtvo ^es,o. Aloški so bili po večini na r°nti ali v jetništvu. Predvojnega ■urnega življenja in prometa ni bilo. '•Mali in prihajali so z raznih °nt le transporti izmozganih ljudi v razcapanih uniformah. Po tržaških Uicah si srečaval le mladoletne ali aferejse moške, ki so delali v trža-^ *•> tovarnah. Lahko še najdeš štare ^tUvce, ki so tiste viharne dni pre-lvel; v (j-žaških tovarnah in zasle-uvali potek revolucije in uresniče-^le idealov v Sovjetski zvezi. Taka Va sivolasa moža sem iztaknil v ovarn; strojev. Starejši dela ne-restano že pol stoletja in več-. Kot ^Mstletnl fant je prišel v tovarno J1 Sv- Andreju, kjer dela Se danes, j.rav In čvrst. Ko obuja spomine. ^Pripoveduje o revoluciji, o položa-v v Trstu, ga vidiš, kako se •ne, kako navdušeno govor; o 8eh teh dogodkih. Njegov tovariš Meka j let mlajši. Njemu so ve-1 dogodki tistih dni vse bolj živi Pred očmi. »Nekoč bo dobro tudi pri nas“ Trža>ki delavci so z velikim zani-zasledovali potek dogodkov n,an!em Rusiji. Čutili so. da se dogaja ne- 1 želo važnega, kar bo imelo do- bre 'Mi Posledice tudi zanje. Stalno so "Lavoratore«, ki je. kakor je m°8el, prinašal novice, ki so "‘"tale delavstvo. _ vseh Vaj* 1 sredstev, zasede takti-h?""bi,..6 Postojanke po okrajih, ‘j in 'l varstvo tovatn in pod-, bojne sile, ki naj ‘ vladnn ustanove. J se 3" začel revolucije kMgijoV" J,a l,Pm sta. ^tan*i OWskovBli le Nadežda "iVa Krupskaja in' nje- gova sestra Marija lljinična. Sestanke s Stalinom in posvetovanja s centralnim komitejem partije je imel drugod. Po naročilu centralnega komiteji) je viborški okraj, skrivaj zastražil hišo, v kateri je stanoval Lenin, Na dom so mu do. stavljati časnike, pisma in poročila. Vsako jutro je prebral cel kup časnikov in takoj nato pisal članke in beležke za »Pravdo« ter pisma za centralni komite. Tudi 24. oktobra zjutraj je Le. nin, kakor po navadi, naglo pregledal časnike. Vse je kazalo na to, da se bliža razplet krize. Poslali so. mu poročilo o junkerskem napadu na »Pravdo« in o ukrepi, ki jih je izvedel centralni komi-'. Delo po uradih sc je zaradi nemir, nega razpoloženja v mestu ta dan Kmalu končalo. Gospodinja, ki sc je komaj in Komaj s čolnom prepeljal-. čez Nevo, it Leninu povedala, da vlada dvig,- mostove. Vladimir Iljič je naglo napisal pismo, naj mu dovolijo, 'c'a pride v Smoljni. »Takoj ga odnesite v centralni komite in se precej vrnite,« je dejal Lenin Tofanovi. Gospodinja je odnesla pismo na viborški komite, od koder so se telefonično zvezali s centralnim komitejem, ki jc odgovoril, da je za Lenina še prezgodaj, da bi od. hnjgl iz. hiše. Lenin je medtem nemirno hodil po sobi gor in dol, ker je pozabil, da se ne sme sprehajati, kadttr gospodinje ni doma, da ne bi v spodnjem stanovanju slišali korakov. Ko se je Tofanova vrnila z odklo. nilnlm odgovorom, je Lenin takoj napisal novo pismo: »Tovariši! Te vrstice pišem zvečer štiriindvajsetega. Položaj je skrajno kri. Učen. Več kot jasno je, da je odlaganje upora sedaj zares poguba. Na vso moč rotim tovariše, da zdaj vse visi na nitki, da so na dnevnem redu vprašanja, ki se ne rešujejo s posvetovanji ne s kon. greši (niti s kongresi sovjetov), temveč samo z ljudstvom, z množico, 7, bojem oboroženih množic. Buržoazni naval kornilovcev in odstranitev Verhovskega dokazujeta, da ne smemo čukuti. Drevi, danes ponoči moramo po vsej sili aretirati vlado, razorožiti (prema, gati, če se bodo upirali) junker-jc itd. Ne smemo čakati! Lahko izgubimo vse! Vrednost prevzema oblasti je zdaj; zaščita ljudstva (ne kongresa, temveč ljudstva, vojske in kmetov v prvi vrsti- pred kornilovsko vlado. Ki je spodrinEa Verhovskega in skovala drugo kornilovsko zaroto. Kdo naj prevzame oblast? To zdaj ni važno: naj jo prevzame Vojaški revolucionarni komite ali kaka druga instanca, ki bo" izjavila, da bo oblast izročila samo resničnim predstavnikom koristi ljud- stva, koristi vojske (takojšnja mirovna ponudba), koristi kmetov (zemljo je treba vzeti takoj in odpraviti zasebno lastnino), koristi lačnih ... Vlada omahuje. Treba ji je zadati smrtni udarec, naj stane, kar hoče! Odlaganje nastopa jc pogubno.« V trenutku, ko je Lenin pisal svoje pismo, je Stalin poslal kurirja na tajno Leninovo stanovanje s pismom centralnega komiteja, naj Lenin pride v Smoljni. Voditelj revolucije je hitel tja, kjer je bilo srce upora — v Smoljni- Ko se je preoblekel, nataknil na glavo ponošeno čepico in si ovil o-kvag vratu veliko ruto, je Lenin s kurivjem stopil na ulico. Ulice so bile prazne. En sam tramvaj je hitel v remizo Vladimir Iljič je skočil v voz in vprašal sprevodnico, kam pelje. »Glej ga čudaka, od kod si se pa vzel? Mar ne veš, kaj se v mestu dogaja? »Ne, ne vem.« »Kak delavec pa si, ko ne veš, da bo revolucija! Buržuje gremo bit.« Lenin se je zasmejal in začel živo pripovedovati, kako se prav za prav de’a revolucija. Leninov spremljevalec je sedel kakor na ig’ah: v vozu so bili ljudje, ki bi mogli Lenina spoznati in izdati. Medtem pa je tramvaj že zavijal v remizo. Izstopila sta in šla peš. Na Spalcrni sta ju zalotila dva junkerja na konjih in zahtevala, naj pokažeta pro-pustnico. Spremljevalec se je začel prerekati z njima, tako da je Lenin lahko šel naprej. Junkerja sta- o-čitno sodila, da imata opraviti z delavcema, ki ga imata malo pod kapo, in sta ju pustila. Po polnoči sla Lenin in kurir prišla do Smoljnega in Lenin je videl, da. je težko priti v poslopje brez prepustnice. Pri vratih se jc gnetlo polno ljudi- S svojim spremljevalcem se je Vladimir Iljič prerinil v gnečo, ki se je prepirala s stražo in jo vedno bolj odrivala. Stražarji niso več vzdržali pritiska in so po»' pustili. »Naša stran vedno zmaga«, je smeje se govoril Lenin, ko se je gnetel z gručo skozi vrata Smol}-' nega. Ko je prišel gor, je Vladimir lijič sedel k oknu in poslal kurirja k' Stalinu, naj mu sporoči, da je prišel. V sobo, kjer je čakal Lenin, jc stopil Stalin s skupino tovarišev. Lenina so naglo seznanili s potekom dogodkov; Stalin ga jc obvestil o sklepih centralnega komiteja. Od tega trenutka dalje se je Lenin nastanil v Smo'j nem. Ob tem zgodovinskem preobratu je vodja revolucije sam stopil na krmilo. Prvi dan zmage Proti jutru 25. oktobra je proletariat obvladal vse v taktičnem pogledu odločilne postojanke v prestolnici, v rokah vlade sta ostala samo okrožni*štab in Zimski dvorec. Uporniki so zmagali. Ob desetih (Dalje na 6. strani.) v Živela zmagoslavna zveza delavcev in kmetov! OKTOBRSKA REVOLUCIJA IN VPRAŠANJE SREDNJIH SLOJEV J. V. Stalin ja o priliki pete obletnice velike revolucije objavil v moskovski „Pravcli“ 5t. 253 cime 7. novembra 1023 naslednji članek. ISTI dvoma, da je vprašanje srednjih slojev eno osnovnih vprašani delavske revolucije. Srednji sloji, to so kmetje in mali mestni delov ni ljudje. Semkaj moramo prišteti tudi zatirane narodnosti, ki jih v devet desetinah tvorijo srednji sloji. To so, kakor vidite, tisti sloji, ki so po svojem ekonomskem položaju med proletariatom in razredom kapitalistov. Specifično težo teh slojev določata dve okolnosti: prvič, ti sinji predstavljajo večino ali vsekakor znatno manjšino prebivalstva obstoječih držav: drugič, ti sloji so tiste resne rezerve, med katerimi nabira razred kapitalistov svojo armado proti proletariatu. Proletariat ne more obdržati oblasti brez simpatij in podpore srednjih slojev, predvsem kmetov, posebno ne v taki deželi, kakor je naša zveza republik Proletariat ne morej niti misliti resno na prevzem obisti, če niso ti sloji vsaj nevtralizirani, če se ti sloji še niso odtrgali od razreda kapitalistov, če kot množica še vedno tvorijo armado kapitala. Od tod boj za srednje sloje, boj za kmete, ki se kot rdeča nit vleče 'skozi vso našo revolucijo od 1. 1905 do 1917, boj, ki še zdaleč ni končan in ki se bo nadaljeval tudi v bodoče. Revolucija leta 1848, v Franciji je doživela poraz med drugim tudi zato, ker ni zbudila simpatij med francoskimi kmeti- Pariška Komuna jo propadla med drugim tudi zato, ker je zadela na odpor srednjih slojev, predvsem kmetov. Isto moramo reči tudi o ruski revoluciji leta 1905. Izhajajoč iz izkušenj evropskih revolucij so nekateri vulgarni marksisti s Kautskym na čelu prišli do zaključka, da so srednji sloji in predvsem kmetje malodane rojeni sovražniki delavske revolucije, da je spričo tega potrebno držati kurz na daljše razvojno obdobje, v katerem postane proletariat večina prebivalstva in se s ten ustvarijo realni pogoji za zmago delavske resolucije. Na podlagi tega zaključka so ti vulgarni marksisti svarili proletariat pred »prezgodnjo« revolucijo. Na podlagi loga zaključka so ti ljudje Iz »načelnih razlogov« prepuščali srednje sloje kapitalu, da z njimi poljubno razpolaga. Na podlagi tega zaključka so nam prerokova- li propast ruske oktobrske revolucije, sklicujoč se na to, da proletariat v Rusiji tvori manjšino, da je Rusija kmečka država in da je spričo tega zmagovita de'avska revolucija v Rusiji nemogoča. Marxova teza Značilno je, da ie Marte sam srednje sloje in predvsem kmete ocenjeval popolnoma drugače. Medlem ko so vulgarni marksisti prezirliivo zamahnili z roko nad kmeti in jih prepustili kapitalu, da z njimi poli- tično poljubno razpolaga, ter so na vso moč bahala s svojo »načelno doslednostjo«, je Mii«:, ta najbolj načelni marksist med vsemi marksisti, vztrajno priporočal partiji komunistov, naj ne pušča v nemar kmetov, naj jih pridobi za prolc- Ni dvoma, da je bila oktobrska revolucija tista srečna združitev »kmečke vojne« s »proletarsko revolucijo«, o kateri je pisal Mari: kljub vsem »načelnim« blebetačem. Oktobrska revolucija je dokazala, da je laka združitev mogoča in ,o-stvarljiva. Oktobrska revolucija je tar lat in naj si zagotovi njihovo podporo v bližnji proletarski revoluciji. Znano je, da je v petdesetih letih po porazu februarske revolucije v Franciji in Nemčiji Marx pisal Engelsu in po njem komunistični partiji Nemčije: »Ves potek stvari v Nemčiji bo odvisen od tega, ali bo mogoče podpreti proletarsko revolucijo tako rekoč z drugo izdajo kmečke vojne.« To je napisal Manc o Nemčiji petdesetih let, o kmečki deželi, kjer je proletariat tvoril neznatno manjšino in bil slabše organiziran kakor v Rusiji lea 1917.; to je pisal o tedanji Nemčiji, kjer so imeli kmetje po svojem položaju manj volje podpreti proletarsko revolucijo kakor v Rusiji leta 1917. dokazala, da proletariat more pre-vz.eti oblast in jo obdržati, če zna srednje sloje in predvsem kmete odtrgali od razreda kapitalistov, če zna te sloje spremeniti iz rezerve kapitala v rezervo proletariata. Skratka: Oktobrska revolucija je kot prva revolucija na svetu posta- I.ENIN V RAZGOVORU Z BORCI, KI ODHAJAJO NA FRONTO PROLETARSKA REVOLUCIJA združena s f(kmečkim puntom" vila v ospredje vprašanje srednjih slojev in predvsem kmetov ter ga zmagovito rešila navzlic vsem »teorijam« in tarnanju junakov II. Internacionale. V tem je prva zasluga oktobrske revolucije, če je v tem primeru sploh mogoče govoriti o zaslugah. In z flnacionaino vojno" Toda stvar se ni omejila samo na to. Oktobrska revolucija je šla še dalje, ko je poskusila zbrati okrog proletariata zatirane narodnosti. 2e zgoraj smo omenili, da tvorijo pri njih devet desetin kmetje in mali mestni delovni ljudje. Toda s tem še ni izčrpan pojem »zatirana narodnosti. Zatirane narodnosti zatirajo navadno ne samo kot kmete in mestne delovne ljudi, temveč tudi kot narodnosti, t. j. kot delovne ljudi določene državnosti, jezika, kulture, načina življenja, nravi, običajev. Dvojni pritisk zatiranja mora nujno revolucionirati delovne množice zatiranih narodnosti, jih mora nujno potiskati v boj z glavno silo zatiranja •— v boj s kapitalom. Ta okolnost je postala tisto oporišče, na podlagi katerega se je proletariatu posrečilo združiti »proletarsko revolucijo« ne samo s »kmečko vojno«, temveč tudi z »nacionalno vojno«. Vse to je moralo razširiti akcijsko področje proletarske revolucije daleč preko meja Rusije, moralo se je izpostaviti udarcem najširše rezerve kapitala. Medtem ko je boj za srednje sloje določene gospodujoče narodnosti boj za najbližje rezerve kapitala, se je boj za o-svobojenje zatiranih narodnosti moral nujno spremeniti v boj za pridobitev posebnih, najglobljih rezerv kapitala, v boj za osvobojenje kolonialnih in nepolnopravnih narodov izpod jarma kapitala- Ta zadnji boj še daleč ni končan, nasprotno, ta boj ni utegnil dati niti še vih odločilnih uspehov. Toda te C0J za globoke rezerve se ie po zaslugi oktobrske revolucije začel in se bo nedvomno razvijal korak za korakom, kakor se je razvijal kup®-rializem, kakor bo naraščala >noC naše zveze republik, kakor se bo razvijala proletarska revolucija na Zahodu. Skratka: Oktobrska revolucija Je dejansko položila temelje boju proletariata za globoke rezerve kapitala iz vrst ljudskih množic zatiranih in nepolnopravnih dežel. Oktobrska revolucija je prva dvignila zastav.) boja za osvoboditev teh r®* zerv — v tem je njena druga zasluga. | POD ZASTAVO SOCIALIZMA Kmete smo pridobivali pri nas pod zastavo socializma. Kmet#:, ki so dobili zemljo iz vok proletariata in se dvignili na oblast pod vodstvom proletariata, so nujno morali čutiti, so nujno,morali doumeti, da je proces njihovega osvobojenja šel in bo še šel pod zastavo proletariata, pod njegovo rdečo zastavo. Zastava socializma, ki je bila poprej strašilo za kmete, je morala zaradi te okolnosti nujno postati zastava, ki je zbudila njihovo pozornost in lajšala njihovo osvobojenje iz otopelosti, siromaštva, zatiranja. Isto, samo še v večji meri, moramo reči tudi glede zatiranih narodnosti. Bojni klic za osvobojenje narodov, klic, ki so ga podkrepila taka dejstva, kakor osvobojenje Finske, umik čet iz Perzije in Kitajske, ustanovitev zveze republik, odkrita moralna pomoč narodom Turčije, Kitajske, Hindustana, Egipta — ta klic je prvič zadonel iz ust ljudi, ki so zmagali v oktobrski revoluciji. Ne smemo smatrati za naključje deistvo, da se Rusija, ki je bila poprej v ooeh zatiranih narodnosti simbol zatiranja, zdaj ko je postala socialistična, spremenila v simbol svobode. Tudi ni naključje, da ime voditelja 'oktobrske revolucije, tovariša Lenina, izgovarjajo zdaj z največjo ljubeznijo zastvašeni in tep- tani kmetje in revolucionarna te-teligenca kolonialnih in nepolno-pravnih dežel. Kakor so nekoč zatirani in teptani sužnji neizmernega rimskega imperija videli rešitev v krščanstvu, se dogodki s«oal razvijajo tako, da bo mnogomiliioO' skim množicam v najprostranej’1 kolonialnih državah imperializma socializem (in že postaja!) simbol osvobojenja. Ni mogoče miti, da je ta okolnost znatno olajšala boj s predsodki proti soci*1’j mu in utrla idejam socializma P® v najbolj oddaljene kraje zatirana? dežel. Medtem ko je bilo P0Pr.^. socialistu težko odkrito nasteP _ med neproletarskimi, srednjimi sl® ji zatiranih ali gospodujočih lahko sedaj med temi sloji odkr1^ propagira ideje socializma v^ UP nju, da mu bodo prisluhnili tega bodo nemara tudi poslušali. » ti v rokah ima tako močan arj* ment, kakor je oktobrska rev® . cija Tudi to je uspeh oktobrske 1 volucije. ■ Skratka: Oktobrska revolucija ^ idejam socializma utrla pol 111 _ srednje, neproletarske, kmečke s ^ je vseh narodnosti in pleme?? dosegla, da se je zastava sociam in v teL priljubila tudi n ji: n je tretja zasluga oktobrske lucije. rev0* Velika proletarska revolucija (Nadaljevanje s 5. stranni ) dopoldne je vojaški revolucionarni komite objavil ruskim državljanom zmago revolucije. Proglas je spisal Vladimir lljlč Lenin. Se isto jutro so ga brzojavno razposlali v vsa industrijska središča dežele, kjer je povsod silovito revolucionarno vplival na delavski razred in pripomogel, da je oblast po posameznih krajih naglo prehajala v roke sovjetov. Vsepovsod, kamor je dospela vest o zmagi, so šle proletarske množice v boj. Lenin je zahteval, da bi zadnji pribežališči Začasne vlade • Zimski dvorec in okrožni štab — čim-prej zasedli. Predstavniki vojaškega revolucionarnega odbora so odšli po podjetjih podžigat množice in Organizirat nove bojne oddelke Rdeče garde. Edinice petrograjske garnizije so izbrale najmočnejše pododdelke za naskok na Zimski dvorec. Dne 25 oktobra so ob enajstih dopoldne pripeljali pred Smoljni protiletalske topove. Prišli so tudi avtomobili oklopničke divizije, ki je prestopila na stran vojaškega revolucionarnega komiteja. Oklopne vozove so takoj poslali proti Zimskemu dvorcu • V štabu proletarske revolucije v Smoljhein .so delali z vso vnemo. Vsak borec je požrtvovalno izpolnjeval svoje dolžnosti. Vse je navdajala trdna vera v zmago. Nenehno so prihajali oddelki Rdeče garde. Po hodnikih so ropotaje vozili strojnice. Živahne gruče delavcev in vo jakov so se trle po sobah. Voiaški revolucionarni komite je razposlal po vsej deželi to-lo brzojavko: »V Petrogradu je oblast v rokah vojaškega revolucionarnega komi leja petrograjakega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev. Vojaki in delavci, ki so se kot en mož uprli. So zmagali brez vsakega prelivanja krvi. Vlada Korenskega je strmoglavljena.« Člani Centralnega komiteja bolj-ševiškp partije so bili v sobi vojaškega revolucionarnega komiteja. Lenin in Stalil} sta najživahne.je in odločilno sodelovala do zadnjih podrobnosti pri vsem delu. Tu je Lenin pripravil tudi resolucijo za izredno sejo petrograjskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev. Ta seja se je začela 25. oktobra ob dveh in pet in trideset popoldne. Med . oglušujočim odobravanjem, ki kar ni hotelo ponehati, je vojaški revolucionarni odbor sporočil, da je revolucija zmagala. Tedaj se je v dvorani prvič od julijskih dni odkrito potevil organizator in inspi-rator zmage — Lenin. Delegati so planili s sedežev in viharno pozdravljali voditelja revolucije. In ko je dobil besedo, so delegati znova vstali in navdušeno vzklikali svojemu volucija, o kateri so boljševiki gora!«. V dvorano so, žvenketajoč 7. orožjenž, vkorakali rdeči gardisti in prinesli s seboj duh po smodniku in bojno razgretost. S tem ko so pozdravljali Lenina, so slavili svojo zmago -- zmago revolucije. Delegati se kar niso mogli pomiriti v neizmerni radosti, da vidijo včditelra v svoji sredi. Lenin je začel svoj govor — prvi govor o prvi zmagoviti proletarski revoluciji na svetu: »Tovariši! Delavska in kmečka revolucija, o kateri so boljševiki govorili ves čas. da je nujna, se je izvršila- Kak pomen ima ta delavska in kmečka revolucija? Pomen tega prevrata je posebno v tem, da bomo imeli sovjetsko vlado, svoj lastni oblastveni organ, pri katerem ne bo buržoazija prav nič udeležena. Zatirane množice bodo same zgradile oblast. Stari državni aparat bomo do temelja razbili in ustvarili nov upravni aparat v po dobi sovjetskih organizacij. Odslej se začenja nova doba v zgodovini Rusije in la, tretja ruska revolucija se mora končati z zmago socializma.« Zavzetje Zimskega dvorca Palačo so naskakovali v glavnem Z obeh kril, od Milijonske Ulice in Aleksandrovega parka. Na čelu drugih edinic petrograjske garnizije so se borili Pavlovski in Keksholm-ski polk in 2, posadka baltskih mornarjev v prvih vrstah z njimi so bili mornarji kronštatskega mešanega oddelka. Vse pa so navduše-ve.li. s svojim zgledom rdeči gardisti. Žarometi vojnih ladij so rezali gosto temo in razsvetljevali palačo, ki je bila videti rdeča, kakor da je oblita s krvjo. Iz, razsvetljenih sob so skozi okna padali na trg močni prameni svetlobe. Junkerji so začeli postopno ugašati luči po sobah. Pokanje pušk, regljanje strojnic, tre-skanje topovskih izstrelkov se je zlivalo v neprenehno grmenje. Protj eni uri zjutraj je ogenj iz barikad začel ponehavati. Gruče oblegovalcev so prodirale vedno bliže palači in se združevale pri Aleksandrovem stebru. Se silo-viteje so pritiskali na junkerje s kril. Rdeči gardisti so se začeli razvrščati pri skladovnicah drv, ki so zdaj služile njim kot barikade proti junkerjem. Med naskakovale! je od moža do mola šlo povelje: ustaviti ogenj in čakati na strel iz puške, ki bo znamenje za naskok- V palači so se med tem borile skupine rdečih gardistov- ki so prej ,03»' vdrle vanjo. Se je bilo slišati P mezne strele, ponekod jc še Ijala strojnica. Vendar sovr-* •, ni imel več moči, da bi vzdržal P Usk obkrožajočih ga ljudskih 11 žic. Kmalu je z.adonel strel iz znamenje za naskok in hudot^j je predrl vrata in dohode ter v poslopje. Utihnilo je tgeskanje in petropavlovskih topov. En satn .e-govit oglušujoč krik »hura« Je trgal ozračje in zaglušil sUhn> ^ pretrgano prasketanje P’1®* fji. strojnic. Rdeči gardisti, ?n0^, ;e vojaki so skakali čez barikad’ ^ spotikali, padali, se spet kot hudournik vdirali skozi ' in vežo proti stopnicam pah'c ' . Okrog dveh zjutraj so dvorec, zadnjo trdnjavo bur* žačasne vlade, zavzeli- j,, Živioklici,, topot tisočev PdjsjaO rožljanje orožja so zmotili a carskih soban. Poldrugo s ,e 3tiP» je veličastna, velikanska ’/^zetP» mogočno dvigala kot ne:ia ipat*1 trdnjava, kol simbol neoiu^.jit' plemiško-vcleposestniške n1, uzne oblasti. Zdaj so oddelki P )C!“ grajskih delavcev, vojakov ?? nl-jš11 mr je v kot pravi gospod*1"?dF V- poslopje, kamor prej ni stopa zanje. p1'1; 'bite S padcem Zimskega te^L bila oblast Začasne vlade 4 ^ >. odstranjena. Velika prelete ■ volucija je zmagala V P1'®’ fc- Stran 7 -■r~--- Kjer se začenja življenje. vredno človeka Od Slavnika piha ostra burja. V iuestu ni prijetno, burja dela vrtin-ce in pometa koprske ulice. Želim Sl nn kmete in se odpravim na obisk k bivšim kolonom v koprski okoli-C1' Tam mlajšj kmet obrezuje trte, ''a drusji strani marljivo kopljejo s apami« (jed, oče in sin. Po lepi aoalni cesti proti Škofijam nepre-La”° ropočejo tovorni avtomobili. . av istrski osliček se vesel žagala in vleče mali voz, vse dirka milo njega. Tudi on poskuša, ko ga ,'!t radaj neprestano naganja »heri, oj neprestano naganja »neri, jj^1* muš« in je gospodarjeva pa- , *r<^a’ še bolj njegova lastna oza. Onih belili tihih istrskih vo-2 velikimi rogovi, ki imajo na e.lu rlJniene krogljice, tistih volov, i so vozili Koprčanom drva tam od n<»? . a’ fopolnvca in Hrastovelj že kaj časa že ni več opaziti. PnMno je sedaj pri kmetih, po-j n° v Istri. Letos so prvič v svo-v življenju vsi sami pospravili sr fSV0^e Pridelke. Mestne gospode, »Otov, odvetnikov in izkoriščeval- ce V v^vciiiatov m izKoriscevai- svv. ni ve6 na deželo, da bi terjali oje deleže. Ce pa pride in si zato 1 2ase za družino sadja ali vi-v,,’ mora pošteno plačati kakor dg drugi. Bivši gospodarji pa se . kažejo preveč na deželo, vedo, je bolje pustiti bivšega kolona miru. ^»ko sodi nekdanji kolon v Brtokih ih95ein v th toke. Tu je svoj čas go-POdaril Nobile iz Kopra, ki je bila jj. ^°va vsa kolonska zemlja v tej tok liC*' ^redi vasi stanuje Pepi Br-jg ’ kmet bistre glave. Prijetno ga ^ P°slu*ati. Razgovarjava se o le-Hg.1’ 0. vremenu, o delu na polju, o 1 ,a!e Pa nii začne govoriti še s&lTs ^i' Letina je bila letos na ie bT0 sr.ednja; češenj in grozdja vri_. . največ; vino ie izvrstno; po-io J.*11’ ^ je tudi mnogo prideluje-sm 'a, trS v mestu, je škodovali sa. koruzi jejo pa črv. Sedaj obrezu-trte in »šapajo« ter orjejo ze •gensko setev. ljenPl'-Šain ga’ a*i Je sedaj zadovc hogiJj0 dobil zemljo. Čudno m« ■>'. (!da. kal neki to sprašujem oči in pravi: Zahi*a' kai able*čijo se mu ki*aIa^ela, ki zde ne bom kuntčnt ni samu zase in za držino? 'PQ ako n'u kar samo kipi iz src: Ijujp111 mu> da si »Voce libera« zmi: brekj • • nekdanji istrski kolon s« :.lnjajo agrarno reformo in d ne ,U11 toži po »paronih«, češ d ^ 1°rejo živeti brez njih. bt ga videli! Zakrohotal se jc <,r kaj bolj smešnega še n ^ v svojem življenju. 61 idn; oce> voce libera, he, he, m vide]: 0 sem tisti škribarji, pa bod tie« ’ kako si želimo njih »paro- -»vgj lui Pripoveduje, kako j< sk°je ^teposestnik Nobile naroči! ^Sovib odvetniku, naj izterja oc t^av k bivših kolonov pridelki Haznn or v Prejšnjih časih. Tod: rezali iJiLjaiijui ca s m. xoa .^raho .S(°- mU’ se nc PUstijo ve “U orisati. Praznih rok se je vr ^PUsfji Uik v Koper, Nobile pa trst. svojo vilo in jo popihal ^ rr^ ydili so sj ,)10žgane tudi dru ll- 80sPod » S-° si ‘''ožgane tudi d tlir\1(( )p m nas pustijo sedaj pr 1,1 talite! Prišli strahovat va: v *p . ati polovico pridelka?« Pas°KiCj? Tako kakor Nobilu, ^ b°do strašili!« j« ki S« t,®bll i* Amerike JU 4 L ter Q , Propoveduje o gospodar- Sv - ko „ anih in pa, kako je bilo 0 Zemljo delili. Prekinem ;ilil *J?ron* vam ie dajal »S?*’ »J, iu Preudarno mi odgovar- malega, pa Mi smo mu Jjfr tV nCkaj V on e d sv°jega. ...a .... V,7 a,lt.Pa ie vračal le drobtini j «Č.« "tu Potem morali daiat Vc|,'ti ie°W^, n?i natoči črnega vi kolon,0s Zvrstno. Pri nekdu Sa pijem še g večjin užitkom. Ko ti ga sam naliva, ti ga ponudi prav z notranjim zadoščenjem. S hvaležnim pogledom ga boža, saj mu nihče več ne jemlje sadu njegovega truda. Hvaležen jej zemlji, ki jo sedaj še bolj ljubi, hvaležen svoji oblasti, ki mu je priznala pravico do zemlje, do življenja, vrednega človeku. Pogovor nanese na politiko- Pred dnevi je dobil pismo iz Amerike. Stric ga sprašuje po novicah in piše, kako je tam, onstran luže. Jezi ga, ker bruhata tisk in radio dan za dnem kup laži o novi Jugoslaviji in njenih narodih. Peče ga, ker delajo krivico ljudstvu, ki je res toliko prestalo in se borilo skupno z zavezniki. Stric mu pravi, da bi se raje znašel nekje v gozdu kakor pn V ameriškem velemestu. Pri srtninskih dekletih Med Brtoki in Ankaranom se dviga majhen griček, ki se je zagrizel v morje kakor zob. Vrh njega je Srmin. Hiše so raztresene po njem med oljkami, trtami in drugim sadnim drevjem. Tu je bilo svoj čas mnogo kolonov- Pogledat grem še' tja, kako se imajo. Spotoma srečam ženo, ki pelje na vozičku žito v mlin. Vesela je, ker ji ne bo manjkalo bele moke za družino- Pred visoko, staro hišo sedi nekaj deklet. Zbirajo in obirajo in obirajo zadnje grozdje za trg. Dobre volje so- Pogovarjajo se o oblekah, o slikah, o novoporočencih. Ponudijo mu grozdja. Rad ga sprejmem in poslušam njih pogovor. Sc lani so bili koloni tržaškega gospoda; zraven je imel nekaj his in več družin koprski markiz Gravisi. »Napravljate za »parona«?« »Kdo ga več vidi?« »Pa se bo vrnil.« »Po kaj?« »Po grozdje, sadje in drugo« »Ce si ga bo sam pridelal.« Niso v zadregi. Takoj se odrežejo in delajo kar naprej. »Kdaj vam je bilo bolje, prej ali zdaj?« Oglasila se je najmlajšal »Zdaj, ko je vse naše in prodamo Vse sami.« Pripovedovala je, kako je bilo lepo, ko je bil praznik nekdanjih kolonov ob zaključku agrarne reforme. Soseda se je tedaj slikala pred hišo z vsemi kokoši vred. Sliko pa hrani kot drag spomin. Stara mati se v kuhinji pritožuje, da j;; polna revmatizma in le s te* žavc napravi nekaj korakov. Dosti je delala in garala v svejih mladih let;h za tujega gospodarja. Sedaj pa je končno kljub bolezni zado- Poravnajte škodo ki je bila prizadeta našim živinorejcem Ponovno smo že poročali o naši živinoreji v tržaški okolici, ki se že nekaj let obupno bori za svoj obstoj. Znano je, da je prav živinoreja glavna panoga kmetijskega gospodarstva na bližniem Krasu in da ke na stotine družin malone zgolj z njo skromno prebija iz leta v leto. V prvih dveh letih vojne je suša pobrala še borni domači kraški pridelek sena in tudi paše je bilo tako malo, da je bilo treba spričo predrage krme našo živinorejo omejiti domala že na polovico. Položaj se letos ni v ničemer spremenil. Vprašanje uvoza krme se je spričo novih meja še poostrilo. Dospeli smo tako daleč, da prodajo Furlani svojo deteljo našim kmetovalcem po 30 do 32 lir za kg. Živinorejec v tržaški okolici je na tem, da odproda še to zimo domala polovico vse živine, ki mu je še preostala. Pri vsem tem pa je treba opozoriti še na nekaj posebnih okoliščin in dogodkov, ki pričajo, da je tudi vojaški poverjeniški oblasti presneto malo mar za gospodarske težave našega okoliškega kmečkega prebivalstva. Nova cesta, ki jo gradijo izpod Skednja proti Stivanu, je povzro-čila Lonjercem že spomladi in \po-leti prav občutno škodo na polju, po vinogradih in nasadih. Bilo je treba hude borbe, da jim bo škoda, kakor kaže, vsaj delno nadomeščena. V zadnjem času pa je bilo pri gradnji ceste povzročeno ogromno škode tudi po gornji okolici, prav na kraških pašnikih. Vprašanje zase pa je škoda, ki jo povzroča vojaščina- Da navedemo samo primer v Hudoletih pred Bazovico, kjer imajo Bazovci, Lonier-ci in še drugi kmetje iz soseske svoje nemara najlepše pašnike. Lani in tudi šg v letošnji pomladi je bilo tem večje taborišče angleške vojske. Napravila je veliko škodo in — odšla. Ljudje so računali na odškodnino, ki je pa doslej še ni. Pa so se letošnje jeseni spet pojavili vojaki. Začeli so kopati strelske jarke in se vaditi dan za dnem in še ponoči. Pri tem se poslužujejo tudi raket, ki so prav nevarne, tako da ljudje nemorejo brez skrbi niti na sosedne pašnike spričo drobcev železa, ki se ob eksplozijah raket razlete na vse strani. Kmetijski ES je že ponovno posredoval pri pristojnih oblasteh, da bi ukrenile kar koli, tako da bi se škoda, ki jo vojaščina provzroča našim živinorejcem, omejila, a zaman. Razširila se je celo vest, da bodo vojaški urad, ki je doslej poravnal škodo, ki jo je povzročila vojaščina po naših krajih, premestili v Benetke. Odgovorni častnik je sicer zagotovil, da bodo odškodnine priza- s* G I A N N I s ..Poglejte, gospa, komaj sem si prislužil toliko denarja, da sem si kupil pol litra petroleja. Drag je petrolej, zelo drag, in včeraj sem moral ribati pod ves dopoldan, da sem zaslužil dovolj denarja zanj. Pa me je trgovec še osleparil. Pet dek mi ga je dal premalo." Tako je tožil Gianni v ul. S. Mi-chele znanki iz soseščine in ji molil pod nos prazno steklenico. V šentviškem okraju je Gianni znan. Vse gospodinje ga poznajo. In kadar je treba opraviti v hiši eli zunaj kako težje delo, ga brž poiščejo. Gianni bo to najbolje opravil. „Ko sem se pred tednom dni vselila v svoje novo stanovanje, je bilo takšno, da ni bilo niti hlevu podobno. Pod v sobi je bil že čisto črn. Poklicala sem Gianni ja in mu dejala: „Glej, Gianni. ali boš lahko počistil to sobo?" Pokimal je z glavo in se lotil dela. Devet ur je neprestano drgnil in ribal. Ko je končal, je bil pod zopet kakor nov," je razlagala debelušna žena, ko jc odšel Gianni po ulici navzgor ter spotoma ustavljal ljudi in jim pripovedoval o svoji nesreči. Težko bi mu natančno določil starost, vendar ne more imeti mnogo preko petdeset iet. Svoje dni je bil mornar pri trgovski mornarici, pozneje pa mu je bolezen preprečila nadaljnje delo na morju. Nekateri pravijo, da je od takrat tudi duševno omejen. Pri-hrankov je imel malo in so kaj kmalu pošli. Vojna je požrla še ostalo in ob koncu ni imel drugega kakor obleko, ki jo je imet na sebi in ponošeno suknjo. Se daj hodi okrog brez jopiča, v hJa čah, srajci in suknji. Na nogah n: imel nogavic in trdo usnje vojaških čevljev mu je odrgnilo kožo „Revež nima niti, kamor bi šei lahko spat", mi je pripovedoval vojjna, ker ne vidi več tistega iz mesta, ki se ga je bala, in one gospe, ki ji je vsakikvat pobrala vse najlepše kokoši Pa še davki nikogar ne tlačijo Na pragu sedi stari očka, suh mo-žiček. Posluša in odbira neko travo-Pravi, »da je dobra za mehur«. Potem vzame kosir in gre k svojim trtam. Sprašujem ga, kako se imajo, kako je z. davki. Za davke ga sploh še nihče ni vprašal. Nekdanii koloni jih še ne plačujejo, ostali pa prav malo. Le redkokdo plača do 1000 lir na leto. Pelje je skrbno obdelal, trte obrezal in okopal, njive že zbral. Iz hiš diši po novem vinu, iz novih brazd pa se dviga prijeten vonj istrske plodne zemlje. Mrači se. Mlad fant hiti domov, ker je sobota. Pripraviti se mora za nedeljo, ko bo šel z dekletom v koprski kino. Proti koprski Mudi srečavam skupine dečkov in deklic, ki hite domov- Naši dijaki so, sinovi istrskih kmetov in nekdanjih kolonov, ki študirajo na slovenski gimnaziji v Kopru. Tako je sedaj v Istri, kjer ni več »paronov« in izkoriščevalcev kmečkega ljudstva. detim kmetom vsekakor izplačali, toda stvar se zavlačuje že v nedogled. Prav zdaj pa se pričenja čas, ko bosta beda in pomanjkanje najhuje pritisnila v domove našega kmečkega ljudstva. Kmet nima ne krme ne sena za svojo živino in tudi ne denarja, da bi prehranil družino. Zato je skrami čas.jda se mu poravna vsaj škoda, ki mu je bila prizadejana v poslednjih dveh letih in še posebej tudi v zadnjih mesecih. Dokaz požrtvovalnosti Pretekli teden se je pripetila v tržaški gornji okolici pri gradnji nove avtomobilske ceste nesreča. Eden izmed Železniških vozičkov, ki ž njimi prevažalo kamenje se je utrgal na strmini ter za del delavca Franceta Blažiča tako, da so ga morali spričo težkih poškodb nemudoma odpeljati v tržaško bolnico. Ni poteklo pet dni, ko je naš Kmetijski ES sprejel sicer okorno napisano pismo, v katerem se pa pisec ves v skrbeh opravičuje, da nekaj časa ne bo mogel opravljati svojih poslov kmetijskega referenta v Ric-manjih. Delo med našimi kmetovalci v domači vasi mu je zelo pri srcu in v pismu preprosto, a resno opozarja sindikat, da organizacijsko delo tudi v Ricmanjih ne sme zaostati. Pismo je z muko napisal težko ranjeni France Blažič. znanec. „Sedaj hodi menda v are no. Pozimi je hodil v javno prenočišče ali kdo ve kam." „Dobiva morda kakšno podporo ali pokojnino?" „Nekaj mu daje občina, kar pa je komaj za kosilo v ljudski ku hinji. Kadar ga kdo pokliče, pn me za kako delo. Seka drva, čisti in pometa dvorišča. Toda nikjer ne vzdrži dolgo. Ponujali so mu že stalno delo pri nekem trgovcu s kurivom. Dva dni je bil tam, pa je pustil. Pravijo, da ne vzdrži nikjer dalj časa, odkar je bil zaradi bolezni odpuščen od mornarice.. ♦ „In vendar je priden, kadar se loti." „Da, je. Le škoda, da je tako nestanoviten. Posebno pozimi mu je prav gotovo trda predla." Gianni pa je hodil po ulici in ustavljal ljudi, ki jih je poznal, in včasih tudi one, ki jih ni po znal. Počasi in težko je štorkljal v nerodnih čevljih po trdem tlaku. Okoli suhih nog so se opletali hlačniki in krajci predolge suknje Posnemajte! Slovenski učitelji koprskega o-: kraja, ki so vsi člani prosvetne po> družnice, so si pred dnevi naročili našo »Enotnost«. Obljubili so tudij da bodo dopisovali v svoje sindi-: kalno glasilo in ga širili med vse« mi člani sindikatov po vaseh. Vi bralnih večerih pa bodo večkrat či« ta’i tudi kaj važnega in zanimivega! iz našega lista Petfasoškti konferenca slovenskih In hrvatskih vzgojnikov Dne 8, in 9. novembra bo v Trstu zborovanje vseh učiteljev in profesorjev slovenskih in hrvatskih šol. Na njej bodo obravnavali v soboto popoldne (pričenši ob 15. url) kulturne probleme Slovanov na Tržaškem ozemlju na osnovi predavanja tov. prof. Miroslava Ravbarja ter šolstvo na Tržaškem ozemlju In naloge slovanskih šolnikov (po predavanju tov. prof. Jožeta Kosovela). Zvečer bo družabni večer v dvorani prosvetnega drjSiva ..Slavko Škamperle" pri Sv. Ivanu. V nedeljo dopoldne ob 9. se bo konferenca nadaljevala. Predavala bosta prof. Janoš Kristian o vzgojnih in učnih ciljih naše šole ter prof. Ivan Carič o odnosih med učiteljem in tt-čencem v sodobni šoli, Vsakemu predavanju bo sledila diskusija. Prijavite kokoši za cepljenje Po istrskih vaseh že cepijo kokoJ ši proti kugi, ki povzroča znatno škodo našim kmetom. Tako so pred! dnevi cepili vse kokoši v Maliji-Vaščani so zelo zadovoljni, ker so rešili preostale kokoši prav s malimi stroški. Saj stane cepljenja! manj kot eno jajce in obvaruje kun re proti bolezni za 5 mesecev. Gospodinje naj onega dne, ko jej napovedan prihod živinozdravnika* pridržijo svoje kokoši v kurniku, da ne bo zgubljal po nepotrebnem! časa, če bi bilo treba perutnino šele pa še eno žičnico in 'obnovili 70 ui! milijonov lir-. Najprej kokoši, potem učitelj Članek »Boj kokošji kugi«, ki je! bil objavijen v »Enotnosti«, je zbudil pozornost in zanimanje, kep nam je začela ta kuga res delati preglavice. Učitelj v Borštu, ki se je naročil na list, je sedel k mizi, vzel list V roke in na glas prečital samo naslov; Boj kokošji kugi! Gospodinja, ki jd bila pri ognjišču, pri loncih in kozicah, je to čula in precej zaprosila učitelja, naj ji prebere ves članek. Zelo jo je zanimal, ker je tudi njej poginilo že več kokoši. Ker pa v članku ni bilo dovolj raztolma-čeno, kdo cepi, kdaj in kako, je naročila učitelju, naj to sporoči uredništvu časopisa. Sele potem mu jeT postregla z večerjo. Učitelj ji ja ustregel in gospodinja bo lahko današnji številki našla vsa najnujnejša pojasnila. In ji učitelj tudi ni prav nič zameril. so se skoro vlekli po tleh ter bili na konceh že docela razceffcmi. Ta mesec ga še ni imel brivec v! rokah in gosta, temnosiva brada se je razrasla po licih. Iz brada pa so gledale v svet dobre, a malo motne oči, kakor oči domače živali, ki jo vsi tepejo, pa se nikoli ne upre, ker se no zaveda svoja moči. „Zakaj pa ga ne spravijo v kakšen zavod?" „Menda ker ni nevaren. Nikomur ne napravi nič žalega. Zato pa se tudi oblasti ne brigajo zanjj ker ni nevaren javnemu redu. To pa je v današnjih časih edina stvar, ki je oblastem pri srcu. Tako vsaj kaže," je zaključil znance in se poslovil. Gianni pa je zopet ustavil neko gospo: ..Vidite, tako me je osleparil trgovec. Danes še nisem jedeh Prosim, dajte mi kaj." Stegnil je roko in prosil. „Da, da, GiannL Težki so časi dandanes. Za vse je težko," ga je potolažila gospa in šla dalje, ne da bi mu kaj dala- „Pet dek petroleja mi je Ukradel .. " M. |. Sindikati in prosveta ***? de“?!ir!!i!5i ??! nrif-onia nova borba rivob svetov. ivtve L-i tih i.. On-inia shramba Na ustanovnem kongresu Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja so med drugim sprejeli tudi zelo važen sklep, da bo naša sindikalna organizacija na moč skrbela za kulturno, ideološko ter strokovno izobrazbo delavskih množic. To bo ena izmed važnih na'og vseh naših podružnic v mestu in na deželi. . Delo naših sindikalnih podružnic ha prosvetnem polju ni imelo do sedaj tistega poleta in vsebine, kakor bi jo moralo imeti. Bilo je to tudi povsem razumljivo. V coni A je bilo vse delavstvo zavzeto z intenzivno politično borbo proti vsem poskusom domače reakcije, za enotnost de’avskega razreda in za vsakdanji kruh. V coni B pa so bile izvedene zgodovinske, socialne prc-osnove kakor agrarna reforma. Istrski kmet in delavec pa sta bila poleg vsega vedno tesno povezana z borbo tržaškega proletariata, kateremu sta vsestransko pomagala. Kljub vsemu se ie tudi na kulturnem in ideološkem polju mnogo napravilo. Ideološka in strokovno izgradnja Z reorganizacijo Enotnih sindika-žov Tržaškega ozemlja bo tudi prosvetno delo olajšano in bo rodilo bogate sadove, ker stremi sindikalno Vodstvo za tem in ker so vsi vedno bolj zavedajo, da bo naša borba proti vsem reakcionarnim nakanam vse bolj uspešna, da bomo dvignili našo življenjsko raven, če se bomo kulturno dvignili in ideološko izpopolnili. Naloga sindikalne prosvele pri nas je, da delavski razred s prosvetnim in strokovnim udejstvovanjem dvigne do visoke kulturne stopnje in da doseže tudi vedno večjo ideološko zavest. Posebno ideološka raven vsega delovnega ljudstva v tovarnah, v uradih ali na kmetih ter trdno zgrajeni kadri so na našem ozemlju največjega pomena. Sindika’na organizacija, orodje razredne borbe delavstva proti izkoriščevalcem, ima dolžnost, da dvigne razredno zavednost članov, da skrbi za dvig njihove kulture ter da seznani najširše sloje s cilji, borbo in uspehi organizacije tako pri nas kakor po ostalem svetu. Naša sindikalna organizacija bo z ideološkim dviganjem delavstva, s tem da mu bo pomagala spoznavati vse prikrite in odkrite sovražnike, s tem da mu bo omogočila strokovno izpopolnitev nad vse koristila delavskemu razredu. Delavec bo imel od tega nazadnje več koristi kakor pa od litra olja, ki mu ga ponuja gospodar kot miloščino, ki mu jo mora potem krvavo poplačati. Delovno ljudstvo v Jugoslaviji si že gradi lepšo bodočnost. Tam so vse sile usmerjene za uresničenje petletnega načrta, ki se dan za dnem nenehno uresničuje. Jugoslovanskemu de’avcu se ni treba več boriti za njegove najosnovnejše pravice. Tam je naloga sindikalne organizacije, da iz vsakega delavca ustvari zavednega, zvestega in neomahlji-vega borca za gospodarski napre dek. Pri nas je vse drugače. Vsak prosvetni ali tovarniški delavec, vsak kmet, vsak član sindikata mora postati vedno bolj prepričano zaveden borec za uresničenje pravic de’ovnega ljudstva. Vedno bolj si mora biti na jasnem o delu in ciljih sindikatov v borbi proti zapadnemu velekapitalizmu, ki ga hoče ponovno zasužnjiti. Budno delo naših sindikalnih podružnic je tudi na kulturnem polju važno in nujno. EN AL & Cosulich Kakor pri vsem drugem delu poskušajo naši nasprotniki netiti razdor med delavci tudi na kulturnem polju. Vloga ENAL-a je pri nas očitna. Svoj čas se je na političnem polju pojavil tržaški CLN, nato Camera del Lavoro, sedal Se ENAL. V Italiji ima ta ustanova pravilno in važno nalogo. Pri napa je nasproten delavstvu, ker ga hoče razcepiti in razkrojiti tudi na prosvetnem polju. Da je finančni kapital začel borbo tudi na kulturnem polju, dokazuje primer Cosulicha, ki hoče vsiliti delavcem v ladjedelnicah Sv. Marka svoj kulturni krožek 2 njim hoče zadušiti svobodno kulturno udejstvovanje delavca, mu odvzeti njegova lastna sredstva za svobodno razvijanje kulture in udinjiti svoj krožek namenom in interesom finančnih »krožkov«. Toda budni delavci so to nakano prepozna1!, nihče na svetu jim ne bo nikoli več vrnil novega dopolavora. Kakšno pa ju stanje sedaj pri nas? Kakšne načrte imamo? V osrednjem izvršilnem odboru je prevzel tov. Drago Furlan referat za prosveto in šport. Postavljena bo tudi prosvetna komisija, v kateri bodo zastopani vsi sloji. Sodelovala bo v skladu 'n -porazumu 's S'ovensko-hrvatsko prosvetno zvezo ter italijansko zvezo kulturnih krožkov. Prirejali bomo tudi razna predavanja, s katerimi bomo spoznavah sindikalpo gibanje in nrob’emc. 2e sedaj ima zavedna mladina svoje študijske ure. V njih Se vzgajajo naši novi sindikalni kadri. Predavanja in tisk Važna naloga, ki se je mora vodno bolj zavedati vsak član sindikatov, je širjenje tiska. Težnja centralnega odbora je, da postane vsak član sindikata naročnik svojega sindikalnega glasila, »Delavsko-k nečkč e-notnosti« ali »Unita oper ila« in da ga seveda tudi stdlno črta. Pomnožiti in razširiti je freba stenčase. Po vseh deloviščih, tovarnah ali ustanovah naj zaživijo sindikalni stenčasi, da bodo zrcalo življenja in borbe sindikalne 'organizacije. Stenčas je važno vzgejno sredstvo in uspešno orodje v tej borbi. Kakor že vse kaže, bodo zelo obiskovani strokovni tečaji, ki imajo namen, da strokovno usposobijo in zboljšajo znanje posebno pri naši mladini. Nekaj takšnih tečajev je že v teku. Večerne šole Sindikalne knjižnice V kratkem bodo urejene sindikalne knjižnice, kjer jih še ni, tako v Trstu, Kopru in Bujah. Na Opčinah, Proseku, Nabrežini, v Dolini, Miljah, kjer jih žc imajo, pa jih bodo, še izpopolnili z novimi knjigami. Da bo knjiga res našla pot do vsakega -delavca in kmeta in da :o bo res čital. bodo organizirane potujoč« knjižnice. Da pa se bo knjiga še bolj razširila ih postala priljubljena posebno med mladino, bo treba organizirati skupne bralne večere, ki bedo .res pestri in zanimivi in bodo pomagali posebno mladini, da se bo izpopolnila v znanju svoje rnaie-rinščine. Ponekod mladina še preslabo obvlada slovenščino, balo bo imela priliko, da se izpopolni ali da se sploh nauči slovenskega jezika po raznih jezikovnih tečaiih, ki se bodo priredili, kjer koii bo nastala zanje potreba. D, kjer ljudska oblast p«xlpira take pobude, večerne šole že delujejo. Tudi v Trstu in v vsej coni A ob a-sti ne bodo smele prezreti potrebe po taki strokovni izobrazbi delavske mladine. Ko se prav v poslednjih tednih pričenja nova borba dveh svetov, sveta gospodarskega nasilja, imperialističnega vojnega zločinstva in mračnjaškega sovraštva proti svetu delovnih ljudi, bratstva in c-dinstva vseh svobodnih in naprednih narodov, zavzema demokra. zapadom. Nepozabne so njegove žrtve, ki jih je terjala .obramba ljudskih interesov v letih fašističnega zverstva, nezabrisen jc njegov polet, ki je navdahnil vso ljudstvo do samopozabe, da je šlo s pesmijo v srcu in z močjo v pesteh v borbo za svojo svobode. Ljudska prosveta in fizkultura Poleg tega imamo še športno u-dejstvovanje. Naš cilj je, da poslane šport množičen 11 da se delavcu docela omogoči, da sc s športom razvedri, telesno krepi in duševno vzgaja. Po vseh naših tr varno h že delujejo športne skupine, moške in ženske, ki gojijo vsak »vrstne panoge fizkulture. S sodelovanjem m v skladu z ZDTV-om se bo šport tudi v sindikalnih vrstah močno pospešil. . Dramatske skupine, godbe, pevski zbori itd., v katerih sedenpejo naši delavci in kmetje, so zelo aktivne po naših prosvetnih društvih. Verjetno se bodo tudi pri tern šc pojavile zdrave pobude, ki bedo vzklile od spodaj. Kulturno razgibane množice bodo ideološko bolj podkovane in zavedne, trdne in vztrajne v borbi in bodo pokazale vse svoje energije, svojo moč in silo na poti k napredku. SLOVENSKI IN ITALIJANSKI LISTI IZ DOBE PO PRVI SVETOVNI VOJNI Učni tisk znova, svoje mesto na prvih postojankah obrambe miru in demokracije. In šc posebej jo pomembna ta njegova vloga na našem mejniku med vzhodom in V KROJNEM TEČAJU pri Sv. Ani Po kavarnah se je začel zbirati ves nočni mrčes. Kakor netopirji krožijo po ulicah propale seničice in iščejo zaslužka pri veselo razpoloženih vojakih. To je vsakdanja slika ponočnega življenja Trsta. Tujcu, ki mu ni, da bi povsod vtaknil svoj nos, ostane res slab vtis po vsem tem. Toda to ni pravi Trst, to je Šanghaj. Trst, pravi pristni Trst živi drugačno življenje, čeprav tiše in skromno, ker mu okupacijska oblast ne da, da bi svobodneje zadihal. Pojdi v nekatera naša prosvetna društva, poglej v nekatere kulturno krožke, ustavi se pri tečajih in v večernih šolah, pa boš spoznal, kako tržaški človek dela, kako izrablja vsako Urico, da se izpopolni in kulturno dvigne! Oni dan se mi oglasi telefon: »Pohiti k Sv. Ani! Tam imajo lep tečaj«. »Pojdiva, fotograf! Se ti zme-noj. da jih .štrknemo'«. jih 45 učenk že dva ledna, od G. do 8. zvečer. Prav nič se ne jezi, če mora prekiniti pouk za nekaj minut. Fotograf opravi svoje z magnezijem, da je hkratu vsa soba polna dima. Na srečo je soba visoka; dim se kmalu razprši. Razgovarjam se z učenkami. Največ je mladih; ena je Slovenka, druga Italijanka, ena iz mesta, druga iz okolice. Stalno ščebetajo med seboj, razen ko ima besedo predavatelj. Tako mi pravi učitelj: »Niti se ne zavedajo, da govorijo pa vendar čivkajo«. Dovzetna dekleta, skrbne gospodinje Učiteljeve skrbi in nade Posebnega pomena pa bodo ne dvomno večerne strokovne šole, ki bodo pod enotnim vodstvom v italijanščini in slovenščini posebej. Take strokovne So’e so bile žc pod Avstrijo. Italija pa jih je Gentiiejevo reformo skazila in uničila. Mladina bo dobiia na ta način strokovno izobrazbo v svoji materinščini. V coni In kmalu sva onkraj pokopališča’ Tam na križpotu, h°SP j cije, ki so v veliko pomoč P°s® g mlajšim učiteljem In prispeval® p izboljšanju našega Šolstva. De grupe gojijo poleg tega tudi ^ žabnost med svojim članstvom. . ni je bila najboljša delovna ^ pina v Cezarjih. Letos se bo ^ vsemi skupinami razvilo tek11'joi nje v točnosti sestankov, J-1 .^(f1 in v kakovosti dela v šoli in ^linje. Po vaseh, kjer so delovne J a rA r\-z VT fT i O Ll-I Najmlajša iz Skednja pine aktivnejše, se poznajo 'HjjcC tudi pri pouku in znanju ^pi- KROJNI UČITELJ MED UČENKAMI V STROKOVNEM KROŽNEM TEČ AJU PRT SV. ANI Tam v sredi prav pri skrajni mizi sedi najmlajša učenka, Lukas Val-nea iz Skednja, stara 14 let. Tudi ona sc bo učila za šiviljo. Nekaj se je že zavzela pri teti njena mama, ki dela v tovarni, pa jo je poslala sedaj še v tečaj. Ni je strah poti iz Skednja. Z njo prihajajo v tečaj še vsa dekleta, kar jih stanuje v isti hiši. Pa tudi Mariuccia tam od Magdalene je marljiva. Z zanimanjem posluša predavatelja, uči sc zase. Ce bo kdaj rabila (kdaj pa ženska ne rabi oblek?), si bo sama prikrojila oblekco, plašč. Seveda so prve ure nekoliko težje. Teoretično znanje, merjenje in risanje so temelji, potem bo šlo vse laže. Učitelj je prepričan, da bo dosegel tečai, ki so ga organizirali Enotni sindikati," lep uspeh in da bo vsem obiskovalcem mnogo koristil. Na svidenje ob zaključku tečaja ali pa še prej! Dotlej pa le marljivo in pridno naprej! Zadovoljno si dece. Zato so prav te delovne s*,y ne, ki nudijo v okviru sindu^j;-strokovno pomoč učiteljstvu, -„1-ke važnosti za napredek naše«« ^j. stva in kulturnega življenja n*1,; «1 Sindikalna podružnica skrbi ^3ki’ drugih ozirih za svoje člane-rešuje v sodelovanju z oblasti-3 j:l ..4 »n i Dl*1, . i*n* sanje plač in stanovaniski Pri jjttr ki je posebno po požganih U1 Radovanih istrskih vaseh zel° 0lr ten. Deiovfnc grupe so se ieR p®', vezale, da bodo poleg šols* -u3pe® uka skrbele za čim boljši ^ jel tedna kulture in raznih tečaj po' da bodo kmečkim sindikati aci)' družnicam v pomoč pri <>rga ]ic,vcl'‘ skem delu. Prav gotovo bo 'Retflj šolskem letu delovanje Pv.°r V-0 podružnic še intenzivne)*' prejšnja leta. i i -------------- , v**' boste ogledovale lep kroj, e], \ ših rok, mož pa bo tudi i ^ n1®' mu boste napravile srajc® I trs ki ne bo tako draga kak-11 vini.