IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART Tiskano 4200 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov. vmaco nOVKE LETO I Št.2 sept. 19 84 LENART Urejuje uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus, Leopold Hameršak, Irena Tu-rin', Ivo Štrakl in Matjan Hanl. Glavni urednik: Marjan Toš Odgovorni urednik: Maijan Ru-čigaj Lektorici: Cveta Jurišič in Marija Šauperl Fotografije: Dora Gjerkeš TUDI TOKRAT - VSI ZA VSE Pred nami je druga številka Domačih novic. Že v prvi, ki je izšla ob letošnjem občinskem prazniku, smo napisali, da bi bilo treba bolje obveščati naše delavce in občane o pomembnih dogajanjih v krajevnih skupnostih, združenem delu, v delegatskih skupščinah in družbenopolitičnih organizacijah. Prvi številki smo priložili kratko anketo in vas prosili, da bi nanjo odgovorili ter povedali, kak- šno je vaše mnenje o prvi številki in kaj želite, da bi objavljali v naslednjih. Dobili smo nekaj sto odgovorov. V njih vas je večina ocenila, da je takšen način obveščanja primeren in podali ste precej predlogov, kako izboljšati naše Novice. Lahko rečem, da smo večino vaših predlogov upoštevali že danes. Mnogi ste se na Domače novice tudi naročili. Spoštovani bralci! Pisali ste nam, da si želite v časopisu več prispevkov o kulturi in športu, zapise iz zgodovine občine-Lenart , t in širšega območja Slovenskih goric, kronike, humor, križanke in kmetijske nasvete. Vaše pripombe smo v dobršni meri upoštevali; v kolikor pa bodo postale Domače novice res reden in nepogrešljiv vir informiranja občanov Lenarta, bo tudi vsebina zares takšna, kot si jo bralci želite. Domače novice radi prebirate in to nas v uredništvu veseli. Prijetno preseneča nadvse topel sprejem, na katerega so Domače novice naletele vsepovsod. Vaših pripomb, spoštovani bralci, bomo veseli tudi v prihodnje. Pišite nam, kaj vam je všeč in kaj v Domačih novicah pogrešate. Vaše pripombe sprejema uredništvo, pošljite pa jih na naslov OK SZDL Lenart, za uredništvo Domačih novic. Uredništvo O nadaljni usodi našega glasila je razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL. Ugotovili smo predvsem, da ni možnosti, da bi glasilo izhajalo redno mesečno ali še pogosteje, saj v tem trenutku nikakor ni mogoče zagotoviti potrebnih finančnih sredstev. Poleg tega pa smo si bili enotni, da je pomembneje, da glasilo pride sicer redkeje, zato pa v vsako družino, kakor pa da bi ga tiskali samo v nekaj sto izvodih za naročnike in prodajo v kiosku. Seveda se je zaradi tega tudi menjal koncept glasila. Ker ne bo izhajalo tako pogosto, v njem ni mogoče objavljati člankov in vesti o dogodkih, ki so se že zgodili. Tako se bomo potrudili; da prispevki v Domačih novidah ne bodo samo poročevalski, ampak predvsem dovolj kritični do vsega dogajanja in polemični, tako da bi tudi naši bralci želeli v glasilu sodelovati s svojimi prispevki. Osrednji del današnje številke je namenjen novemu samoprispevku delovnih ljudi in občanov. Konec letošnjega leta se izteče dosedanji samoprispevek, za katerega smo se odločili leta 1980. Čeprav je kratko poročilo o tem, kako smo ga izvedli, podano v tem glasilu, naj omenim samo, da smo v celoti izvedli asfaltiranje in gra-moziranje cest, s pomočjo širše družbene skupnosti smo obnovili in razširili šolo pri Lenartu, začeli z obnovitvijo in širitvijo šole v Gradišču in z gradnjo veterinarske postaje ob izdatni pomoči kmetov in kmetijcev iz družbenega sektorja. Nismo uspeli realizirati vsega šolskega programa samoprispevka. To ostaja dolg za naprej. Dogovori o novem samoprispevku tečejo po krajevnih skupnostih že od začetka letošnjega leta. Želje po nadaljnji gradnji in modernizaciji cest ali drugih objektov skupnega značaja se nam zdijo povsem umevne, saj to nerazvito območje še marsikaj potrebuje. Potrebno bi bilo graditi cesto, vodovod, kanalizacijo, razširiti telefonsko omrežje, postaviti mrliško vežico, obnoviti gasilski dom ... Današnji čas ni naklonjen samoprispevkom vseh vrst, predvsem takim ne, ki niso rezultat hotenj občanov in delavcev. Ni pa naša družba proti njim, če si lahko na ta način izboljšamo življenje in pogoje dela. Ugotavljamo, da bomo največ naredili, če se bomo naslonili na lastne sile. Šele takrat lahko pričakujemo tudi pomoč širše družbene skupnosti. Hkrati pa nas veže še dolg iz sedanjega samoprispevka t.j. dograditev osnovne šole v Cerkvenjaku. S solidarnostno akcijo vseh občanov naše občine in' s pomočjo širše družbe bomo učencem Cerkvenjaka omogočili (Nadaljevanje na 2. strani) ING. ZVONKO TITAN, TAJNIK IČ> KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI LENART: „LE Z USPOSABUANJEm KMETIJSKIH ZEmUlŠČ DO VEČ HRANE!' Tudi tokrat — vsi za vse enake pogoje osnovnega šolanja kot jih imajo učenci v drugih krajevnih skupnostih. To je zadnja šola v naši občini, ki je potrebna temeljite obnove. Tako kot v dosedanjih samoprispevkih, predlagajo občani največ sredstev novega samoprispevka za dodatno asfaltiranje, vzdrževanje in gramoziranje občinskih in lo kalnih cest. Za ta namen ,bi združili celo 70% vseh zbranih sredstev. To kaže, kako velik interes so pokazali naši delavci in kmetje, da bi cestno omrežje v naši občini lahko vzdrževali ali pa ga celo izboljšali. Ne načrtujemo številnih kilometrov novega asfalta, pač pa predvidevamo največ sredstev za makadamsko urejanje cest, nekaj pa tudi za vzdrževanje obstoječih asfaltnih površin. Hkrati pa seveda upamo, da bomo doma zbrana sredstva oplemenitili še s sredstvi, ki jih bodo za razvoj manj razvite lenarške občine namenile republiške samoupravne interesne skupnosti. V letu 1984 smo dobili precej sredstev od Skupnosti za ceste SR Slovenije. S tem denarjem in posebej zbranimi sredstvi občanov v nekaterih krajevnih skupnostih nam je uspelo precej zmanjšati število prašnih kilometrov na makadamskih cestah. Vsi delovni ljudje in občani bodo svoje mnenje o osnutku programa samoprispevka za obdobje 1985-1989 povedali na zborih občanov, ki jih bodo sklicale krajevne konference SZDL proti koncu sep'embra in v začetku oktobra. Takoje ta osnutek v javni obravnavi. Želimo, da o njem povedo svoje mnenje vsi delavci in občani. Lahko bomo predlagali spremembe, če se nam bo zdelo, da osnutek ne zajema vsega, kar bi radi izvedli. Če se bomo o samoprispevku za novo obdobje pozitivno izjasnili, bo skupščina občine Lenart pripravila usklajen predlog in o njem razpravljala v drugi polovici oktobra, hkrati pa tudi razpisala referendum o samoprispevku, ki bi naj bil še v prvi polovici decembra 1984. Vsi delovni ljudje in občani se gotovo zavedamo velike odgovornosti glede odločitve o uvedbi samoprispevka. Če bi se izjasnili proti, bi to pomenilo za nekatera-področja v občini capljanje na mestu, kar v današnjem hitrem gospodarskem razvoju pravzaprav pomeni nazadovanje. Tega pa si nikakor ne želimo. Jože Dreu. predsednik OK SZDL Lenart Kraner - v ozadju njiva, kjer je bil velik pridelek 199 »V letošnjem letu naj bi z izsuševa-njem in ureditvijo vodnega režima uredili kar 435 ha kmetijskih zemljišč, od tega v Gočovi 50 ha, v Zg. Senarski 35, v Zamarkovi oziroma Voličini 80 ha, na Drvanji 120 ha in v Šetarovi 150 ha.« Tako mi je pripovedoval tajnik izvršilnega odbora lenarške Kmetijske zemljiške skupnosti ing. Zvonko Titan in takoj poudaril, da si lahko večjo kmetijsko proizvodnjo zagotovimo le ob uspešnem uresničevanju tovrstnih programov. »Lahko rečem, da to nalogo v občini uspešno uresničujemo, res pa je, da bomo najverjetneje morali prestaviti program ureditve zemljišč na Drvanji v prihodnje leto. Gre predvsem za izredno kratek rok, v katerem najverjetneje del na tem območju ne bomo uspeli opraviti.« Sicer pa v naši občini pri urejevanju kmetijskih zemljišč ni večjih težav in tudi denarja doslej ni primanjkovalo. Na srečo tudi v republiki dogovorjena zgornja meja vrednosti takšnih del ni ovirala uresničevanje tovrstnih programov, kar pa je v nekaterih sosednjih občinah povzročilo nemalo težav. Za sedaj pa, kot je povedal ing. Titan, t.i. »limit« v višini okrog 25 do 28 starih milijonov din za hektar urejene kmetijske zemlje ravno ustreza. Pri tem gre za 20 odstotkov lastnih in 80 odstotkov nepovratnih sredstev. »62 milijonov novih dinarjev naj bi bilo dovolj za načrtovani obseg melioracij, in drugih tovrstnih del.« V občini pa se poleg tega na istih površinah izvajajo tudi kamasacije ali zložbe kmetijskih površin. Za slednje velja, da v glavnem potekajo po programih, nekaj problemov je le na ob- močju Senarske, kjer bo najverjetneje potrebno sprejeti občinski odlok. J. K. - -'.to ii. AGROKOMBINAT IN KZ LENART Uspešno opravljena žetev Kmetje in kmetijski strokovnjaki pravijo, da ima letošnje leto, ki sicer velja za enega najbolj muhastih v zadnjem obdobju, tudi vrsto dobrih strani. Ena takšnih je na primer dobra letina pri proizvodnji pšenice. Slednjo so kmetje in delavci lenarškega Agrokombinata, temeljne organizacije poljedelstvo in živinoreja uspešno pospravili v silose. Skupno je ta poljščina rasla na 1250 hektarjih. Takšne so ocene, saj ni preciznejših podatkov o tem, koliko pšenice je bilo letos na poljih neorganizirane proizvodnje. So pa podrobni podatki o tem, koliko pšenice je bilo zasejane in tudi požete na poljih Agrokombinata. Tam sojo pospravili s 350 hektarjev med tem ko je na njivah združenih kmetov, ki so tesno povezani z lenarško kmetijsko zadrugo, rasla na 400 hektarjih. Za toliko površin so pri zadrugi imeli sklenjene tudi pogodbe za oddajo tržnih presežkov zrnja, in so ga od 522 kmetov odkupili rekordnih 931 ton. Rekordnih zato, ker je to le 69 ton manj, kot so načrtovali, oziroma veliko več kot lani. Lani so odkupili 756 ton zrnja od načrtovanih 700. To pa pomeni, da se tudi naši kmetje vse bolj zavedajo, da je treba pšenico porabiti za kruh in ne za krmljenje živine. J. Kurbus LJUBEZEN DO KfTlETIJSTVfl NA OBISKU PRI KMETU-KOOPERANTU KZ LENART, KI JE BIL V LETOŠNJEM LETU MED NAJBOLJŠIMI, ČE NE CELO NAJBOLJŠI PRIDELOVALEC PŠENICE Ko sem se s svinčnikom in beležko v rokah odpravil na obisk h Kranerje-vim v Malni, ki leži nekako na polovici poti med Lenartom in Jurovskim dolom, sem se mimogrede ustavil še na lenarški kmetijski zadrugi. Prepričati sem se namreč želel o tem, kdo so letošnji najboljšifiridelovalci zlatorume-nega pšeničnega zrnja v naši občini. »Če bi imeli še več takšnih pridelovalcev, bi nam najbrž nobeno leto ne primanjkovalo ne pšenice, pa tudi koruze ne.« Tako mi je že ob pozdravu dejal direktor lenarške KZ Franc Men-cigar. vodja pospeševalne službe, Darja Gorše pa je pozdravila mojo namero, da obiščem prav Rudolfa Kranerja. »Ta bo pravi!« je dejala. SKROMNOST IZKUŠENEGA GOSPODARJA V lepem avgustovskem dopoldnevu, kije po lahnem vetriču sodeč že naznanjal jesen, ko bodo kmetje imeli veliko dela, sem kmeta Kranerja »ujel« sredi domačega dvorišča. Ravno se je odpravljal po opravkih in se opravičeval, da pač lahko najdem še boljše od njega in da so prav tako pridelali veliko pšenice. Končno pa seje le ojunačil in začel pripovedovati. »Letos sem pšenico žel na dveh in pol hektarjih njiv, s pridelkom pa sem resnično nadvse Zadovoljen. Prav zato sem jo lahko odpeljal na zadrugo kar 12 tisoč kilogramov, seveda pa je nekaj zrnja še ostalo za domače potrebe. Lahko rečem, da si vsi kmetje takšne letine samo še želimo, res pa je, da bi se morali dogovoriti tudi za bolj stimulativno ceno. Letošnja v primerjavi s cenami koruze in s stroški pridelovanja ni ravno najugodnejša.« Tako je pripovedoval in malce po-tarnal gospodar Rudolf, ki z družino obSeluje okrog 11 hektarjev zemlje. Poleg poljedelske proizvodnje pa imajo ^Kranerjevi v hlevu tudi 14 glav živine. »Nekoč sem se ukvarjal tudi s ko-košmi-nesnicami, žal pa sem moral zaradi pomanjkanja krmil to proizvodnjo opustiti. Zato pa smo letos posejali še 4 hektarje koruze in okrog 5 hektarov sladkorne pese.« Tudi pogled na koruzna in sladkorna polja pri Kranerjevih obeta dober pridelek. Oče Rudolf je kar ponosen ob vseh teh dosežkih, pri tem pa takoj omeni še to, da brez upoštevanja strokovnih priporočil in sodelovanja zadruge ne bi šlo. Pa še nekaj je potrebno za uspešno kmetovanje - zvrhana mera ljubezni do zemlje in dela na njej. Slednjega pa našemu znancu iz Malne nikakor ne manjka. Janez Kurbus PRIPRAVE NA JESENSKO SETEV ZE STEKLE ODKUPITI IN PRIDELATI ŠE VEČ PŠENICE Po uspešni žetvi, za katero lahko trdimo, da je bila po marsičem rekordna, se slovenski in jugoslovanski kmetijci že pripravljajo na skorajšnjo jesensko setev ozimin. Priprave so stekle tudi v naši občini, kjer naj bi jeseni posejali okrog 1300 ha njiv s to poljščino. Od tega načrtujejo v zasebni kmetijski proizvodnji okrog 900 hektarov, na 420 ha pa naj bi rasla tako imenovana pogodbeno vezana pšenica. Gre torej za načrtovano količino tržnih presežkov zrnja za naslednje leto, ki naj bi ga skupno odkupili okrog 1100 ton. Seveda bo treba povečali tudi hektarske donose. V lenarški občini so strokovnjaki za letos izračunali, da je na hektaiju zraslo komajda okrog 3,6 tone zrnja - v poprečju seveda, že prihodnje leto naj bi se ta količina povečala vsaj za 200 kg. S tem bi, kar zadeva zasebni organizirani sektor kmetijstva, povečali hektarski pridelek od letošnjega okrog 5 ton/ha na približno 5,2 tone/ha. Žal pa je takšne pridelke moč pričakovati le na poljih združenih kmetov in dobrih pridelovalcev, ki pri kmetovanju upoštevajo nasvete in priporočila strokovnjakov. J. Kurbus NOVA TOZD V KLEmOSU V Klemosu bo začela z delom v letošnjem letu nova temeljna organizacija združenega dela »PLAZMATRIRANJE«. Njena osnovna dejavnost bo toplotna obdelava jekla in litin. Opremljena bo z dvema modernima laboratorijema, kjer bodo ugotavljali kvaliteto materiala za plazmatriranje in količino posameznih elementov v jeklu oziroma litin. Investicijska vrednost objekta in opreme znaša 110.000.00 din, 51 %. potrebnih sredstev je zagotovil Klemos, 49% pa firma Automationstech-nik iz Avstrije. Po pogodbi z navedeno firmo bo TOZD »PLAZMATRIRANJE« 50% proizvodnje izvozila na konvertibilno tržišče. V začetku meseca avgusta je začel s proizvodnjo samostojni obrat konzol in zgibnikov. V njem je trenutno zaposlenih 54 delavcev. Večina delavcev je bila na strokovnem izpopolnjevanju v TAM Maribor. Za proizvodnjo konzol in zgibnikov je bilo večina strojev dobavljenih iz DO TAM Maribor, ki nam je nudila vsestransko pomoč pri dostavi strojev in osvajanju tehnologije. V prvem mesecu dela je samostojni obrat nekoliko presegel planirani celotni prihodek, kar pa je tudi garancija, da bodo planirani celotni prihodek dosegli ob koncu letošnjega leta. Delavci Klemosa si želimo, da bi bilo podobnega sodelovanja z organizacijami iz razvitih sredin še več, da bi tako pripomogli k hitrejšemu razvoju gospodarstva občine Lenart. Naložba Lenarškega PIKA okrnjena za polovico Temeljna organizacija športne in lahke konfekcije PIK Lenart sodi zadnja leta med najuspešnejše delovne kolektive v lenarški občini, v letošnjem letu pa so načrtovali še občutneje povečati celotni prihodek na število zaposlenih. Nova naložba v predvidenem znesku 45 milijonov dinaijev naj bi omogočila razširitev proizvodnega programa v novih proizvodnih prostorih in zaposlitev 80 novih delavcev, vendar se je pri zagotavljanju sredstev zataknilo pri banki. PIK in banka sta nameravala združiti vsak polovico sredstev, zdaj pa bo načrtovana naložba okleščena za polovico predvidenega obsega, kajti razširitev proizvodnje bodo izvedli samo z lastnimi sredstvi. Z novimi zaposlitvami tako ne bo nič, proizvodni program pa bo vseeno precej bogatejši, saj bo po opravljenih delih ob športnih hlačkah adi-das zajel še športne majice, telovadne drese in trenirke. TOZD športna in lahka konfekcija PIK Lenart bo namenila za razširitev proizvodnje okrog 25 milijonov dinarjev, zelo realna pa so tudi pričakovanja, da se bo njihov celotni prihodek, ko bo nova proizvodnja slekla, povečal za okrog 15 odstotkov. Edvard Pukšič Veliko zanimanje za novo traktorsko prikolico S PROIZVODNJO NOVE KABINE SE BO CENTROVOD PREBIL MED TROJICO PROIZVAJALCEV TRAKTORSKIH KABIN V JUGOSLAVIJI Nova - pomembna naložba Centro-voda se je pričela v lanskem oktobru. Proizvodnja v novih prostorih že poteka, v tem času pa opravljajo še zadnja dela na tehnološkem delu, pri ureditvi sanitarij in pri urejanju okolja. 26 milijonov dinarjev lastnih in združenih sredstev ter sredstev bank je po manj kot letu dni bistveno obogatilo Cenlrovodov proizvodni program in tudi videz delovnih prostorov in okolja. Zaposlili so 25 novih delavcev, najpo- membneje pa je, da bodo še letos začeli izdelovati nov tip traktorske kabine, ki je požel veliko zanimanja na nedavno končanem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. ^ Dosedanja proizvodnja kabin za traktorje, ki je potekala v kooperaciji z Avtoradgono, je dala dobre rezultate, posledica pa je tudi, da so delavci Cen-trovoda popolnoma osvojili proizvodnjo in žasnovali nov tip traktorske kabine, ki se b^ od dosedanjih tipov raz- likovala po tem, da jo bo moč namestiti takorekoč na vse traktorje, da bo precej prostornejša in udobnejša, v njej pa bo prostor tudi za sopotnika voznika. Tako so pri Centrovodu upoštevali želje in pripombe svojih odjemalcev. Veliko zanimanje lastnikov traktorjev za novo Centrovodovo traktorsko kabino bo tako povečalo proizvodnjo, da se bo Centrovod pridružil vodilnima proizvajalcema kabin - Avtoradgoni in Orašju. Edvard Pukšič NALOŽBA PEKA PRI BENEDIKTU ŽE DAJE PRVE REZULTATE Prvi del velike naložbe lenarškega gospodarstva in DO PEKO iz Tržiča bo v celoti izvršen do letošnjega oktobra, ko naj bi bilo v novem obratu pri Benediktu zaposlenih 110 delavcev. Za obnovitvena dela v starem poslopju benedi-ške osnovne šole je lenarško gospodarstvo namenilo 8 milijonov dinarjev, Peko je prispeval milijon 600 tisoč dinarjev in opremo v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Konec avgusta je delalo za stroji v sekalnici in šivalnici v novem obratu pri Benediktu 79 delavcev. Nova naložba je naletela na izredno ugoden odmev pri prebivalcih občine Lenart in še posebej pri Benediktu. Vodja obrata Peko Marija Sifrer je z zadovoljstvom izjavila, da tako dobrega sprejema nove proizvodnje v občini Lenart ni pričakovala. O kadrovski zasedbi je dejala, da novi kolektiv tvorijo zelo mladi delavci, da spremlja njihovo delo precej začetnih težav, vendar pri vseh prevladuje optimizem. Pri Benediktu sedaj izdelujejo zgornje dele za športno obutev, in sicer zaenkrat za samo en artikel. Ko bodo premagali začetne težave in zaplete, pa bodo proizvodni program razširili. Zamisel o preusmeritvi dela proizvodnje iz Tržiča k Benediktu teče naprej. Priprave drugega dela naložbe tržiškega Peka pri Benediktu tečejo nemoteno, tako da bi ga lahko pričeli izvajati že v marcu prihodnje leto. Ko bodo opravljena vsa dela in bo nameščena vsa oprema, bo pri Benediktu zaposlenih skupno 498 delavcev, ki bodo prispevali velik del celotnega prihodka vseh delovnih organizacij v občini. Za gradbena dela in opremljanje novih proizvodnih prostorov bodo namenili 230 milijonov dinarjev. Edvard Pukšič SflmOPRISPEVEK 19 80- 19 84 • SflmOPRISPEVEK 19 80- 1984 USPEŠNO IZVEDEN PROGRflfTl 3. IZGRADNJA OSNOVNOŠOLSKIH PROSTOROV: Za izgradnjo osnovnošolskih prostorov so po programu samoprispevka predvidena sredstva v višini 19.858.000 dinarjev. V letih 1980, 1981 in 1982 so bila porabljena sredstva v višini 9.268.525 din/Adaptirana in dograjena je bila osnovna šola Lenart, s čimer je bil pridobljen nov funkcionalen prostor v izmeri 2.326 m2 bruto površin in adaptirano 961 ms bruto površin. S tem so pridobili deset novih učilnic s pripadajočimi kabineti in laboratoriji. Celotna investicija je veljala ca. 71.500.000 din. Za ostali program izgradnje osnovnošolskega prostora so predvidena referendumska sredstva v višini 9.389.475 din, in sicer za adaptacijo osnovne šole Gradišče in Cerkve-njak. 4. IZGRADNJA VETERINARSKE POSTAJE LENART: Program sofinanciranja izgradnje veterinarske postaje v Lenartu je bil planiran za izvedbo v letu 1984. Predračunska vrednost gradnje veterinarske postaje znaša 37.400.000 din. Iz referendumskih sredstev je bilo zagotovljenih 2.000.000 din. Glede na majhna sredstva samoprispevka ter majhnih lastnih sredstev veterinarskega zavoda Maribor, je bilo potrebno iskati dodatne vire. Izvedena je bila akcija zbiranja sredstev od kmetijskih proizvajalcev po kriterijih obdelovalnih površin. Sklepale so se individualne pogodbe med veterinarskim zavodom Maribor in kmetijskimi proizvajalci v družbenem in privatnem sektorju kmetijstva. Realizacija te investicije je v teku. Program referenduma za obdobje 1980-1984 je praktično realiziran. Pritok sredstev je višji od planiranega glede na višjo rast bruto osebnih dohodkov v občini in povečanja števila zaposlenih v občini Lenart. Skupščina občine Lenart bo obravnavala na seji zborov skupščine smernice za uporabo več natečenih sredstev iz naslova samoprispevka ter na podlagi sklepov zborov skupščine usmerila sredstva v najpotrebnejše in najnujnejše naloge. Dosedanji samoprispevek je bil izraz solidarnosti vseh delavcev in občanov občine Lenart. Dokazali smo, da lahko z združenimi močmi hitreje razvijamo našo občino in si zagotavljamo boljše življenjske in delovne pogoje v vseh krajevnih skupnostih. Čeprav smo doslej izredno dobro realizirali program samoprispevka, moramo ugotoviti, da smo ga na področju izgradnje osnovnošolskega prostora izvedli le finančno. V Gradišču ne gradimo telovadnice, v Cerkvenjaku nismo opravili predvidene adaptacije, v Lenartu pa nismo obnovili stare šole. Realne materialne možnosti so od nas tetjale, da smo programe izgradnje osnovnošolskega prostora prilagodili razpo- ložljivim sredstvom, ki pritekajo iz združenega dela. Kljub zahtevnejšim gospodarskim razmeram smo v občini Lenart pred odločitvijo o novem samoprispevku za obdobje 1985-1989. V programu za novi samoprispevek so krajevne skupnosti in občinske družbenopolitične organizacije predvidele: - združitev občinskega in krajevnega samoprispevka v enoten samoprispevek s programom, ki vsebuje najnujnejše potrebe krajevnih skupnosti, - uvedbo občinskega samoprispevka - torej ne krajevnega - ker tako v občini zagotavljamo solidarnost med krajevnimi skupnostmi. Ta so- lidarnost zagotavlja več sredstev oziroma večji program manj razvitim krajevnim skupnostim in na ta način enakomernejši razvoj celotne občine, - znižanje dosedanje stopnje samoprispevka za delavce in upokojence od 3,5 % na 2,5 % in večjo izenačenost pri plačevanju samoprispevka med delavci in kmeti. Na osnovi takšnih predlogov bi s samoprispevkom v obdobju 1985-1989 združili sredstva v višini 207,623.000 dinarjev in jih uporabili: - za asfaltiranje najpomembnejših odsekov cest po krajevnih skupnostih (45,000.000 din) - za vzdrževanje doslej asfaltiranih Zg. Ščavnica v dolžini 340 m. Na cesti Ana-Zg. Ščavnica je bilo pred izvajanjem del izmerjena dolžina 1.000 m, po izvedbi asfaltiranja pase je izkazalo, da je dejanska dolžina 340 m. Na ostalih odsekih je prišlo do podaljšanja na račun zožitve cestišča. V okviru sredstev samoprispevka je bila izvedena tudi sanacija ceste Žice-Ana v dolžini 4-200 m. Sanacija se je morala izvesti zaradi slabih pripravljalnih del ter seje po mnenju komisije, ki je opravila strokovni ogled ceste, morala opraviti sanacija. Stroške sanacije sta nosila izvajalec in Skupščina občine Lenart v razmerju 58 :42. Celotna sanacija je veljala 6.235.410 din, od česar je Skupščina občine Lenart iz referendumskih sredstev plačala. 3.655.660 din. Sanacija je bila izvedena v letu 1982. Podražitve, od planiranih sredstev v letu 1980 do realizacije in zaključka del v letu 1983, znašajo 41,5% ter so bile pokrite z več natečenimi sredstvi, glede na povečani obseg bruto osebnih dohodkov v občini Lenart ter na večje število zaposlenih. Z ugodnimi premostitvenimi krediti izvajalcev pa smo se izognili še večjim podražitvam, ki bi . nastale, če bi izvajali asfaltiranje še v letu 1984 po predvidenem faznem programu. 2. MAKADAMSKO UREJANJE CEST: Za makadamsko urejanje cestišč -gramoziranje so posamezne krajevne skupnosti planirale sredstva na podlagi potreb posameznih krajevnih skupnosti. Skupaj je bilo predvidenih sredstev v višini 5.717.000 din. Vsa ta sredstva so bila že nakazana krajevnim skupnostim. Posamezne krajevne skupnosti so prejele: - KS Lenart 1.000.000 din - KS Benedikt 2.117.000 din - KS Zg. Ščavnica 500.000 din - KS Gradišče 600.000 din - KS Jurovski dol 1.500.000 din Krajevne skupnosti Cerkvenjak, Lo- kavec in Voličina se v referendumskem programu niso odločile za izdvajanje sredstev za makadamsko urejanje cestišč. cest (10,000.000 din) - za gramoziranje in vzdrževanje krajevnih cest (26,400.000 din) - za sofinanciranje izgradnje osnovne šole Cerkvenjak (30.925,000 din) - za sofinanciranje izgradnja ali obnovo objektov v krajevnih skupnostih, za katere so delavci in občani dodatno združili sredstva oziroma jih po programih krajevnih skupnosti vsako leto združujejo (95,288.000 dinarjev): asfaltiranje in gramoziranje krajevnih cest, gasilskih domov Lenart, Gradišče. Osek, Gočova, mrliških vež in urejanja pokopališč v Benediktu, Cerkvenjaku, Gradi- Veterinarska postaja pri Lenartu in kmetijskih DO meznih področjih izvajanja programa referenduma je bilo izvedeno: 1. ASFALTNO UREJANJE CEST: S sprejetim odlokom o uvedbi občinskega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za asfaltiranje in urejanje - rezultat skupne akcije kmetov ter z dodatnimi deli, ki so jih opravile krdjevne skupnosti v lastni režiji. Na nekaterih odsekih je prišlo do podaljšanja, kar je primer na cestišču Cer-kvenjak-Cenkova v dolžini 398 m, cesti Partinje-Zamarkova 60 m, cesti Co-getinci-Cerkvenjak 5 m in cesti Ana- Sprejeti program samoprispevka v letu 1980-1984 v občini Lenart je v letu 1984 v zaključni fazi. Program je zajemal asfaltno urejanje lokalnih in ne-kategoriziranih cest v občini Lenart v dolžini 23.067 km po obstoječih-trasah v predračunski vrednosti 47.425.000 dinarjev, sofinanciranje izgradnje osnovnošolskega prostora v dogovorjeni višini 19.858.000 din, sofinanciranje izgradnje veterinarske postaje v višini 2.000.000 din ter makadamsko urejanje cestišč po krajevnih skupnostih v skupnem znesku 5.717.000 din. Dela na asfaltnem urejanju cestišč so bila zaključena v letu 1983, medtem pa se investicije v adaptacijo osnovnošolskih prostorov izvajajo še v letu 1984. Po posa- lokalnih in nekategoriziranih cest, izgradnjo osnovnošolskih objektov ter veterinarske postaje za obdobje 1980 do 1984 v občini Lenart je bilo dogovorjeno, da se bodo asfaltno uredile lokalne in nckategorizirane ceste v skupni dolžini 23.067 m cestišč po obstoječih trasah. Z zaključkom programa asfaltnega urejanja lokalnih in nekategoriziranih cest v občini Lenart so bile asfaltno urejene ceste v dolžini 23.865 km v skupni vrednosti 67.141.880 dinarjev. Glede na plan smo presegli dolžino za ca. 800 m, Rar je bilo omogočeno z dogovorom med krajevnimi skupnostmi, izvajalci del ter odborom za izvajanje referendumskega programa na račun zožitve nekaterih cestišč SflmOPRISPEVEK 19 80- 1984 • SflmOPRISPEVEK 19 80- 1984 šču, Jurovskem dolu in Voličini, otroškega vrtca Lenart, kulturnega doma Gradišče, zdravstvene postaje v Cerkvenjaku, stare šole v Lenartu, ostrešja telovadnice v Voličini, igrišča v parku Lenart, komunalnih objektov (vodovoda v Gradišču, telefonskega in kanalizacijskega omrežja v Cerkvenjaku in Gradišču, ter mostu čez Globovnico v krajevni skupnosti Lenart), priprave lokacijske in gradbene dokumentacije za izgradnjo vodovodov v naseljih Sp. Ročica, Drvanja in Sp. Bačkova. Program samoprispevka upošteva najpomembnejše precfloge krajevnih skupnosti v občini Lenart in ie usklajen s planiranimi sredstvi samoprispevka. Obseg realizacije objektov, zlasti osnovne šole Cerl*yenjak pa je odvisen tudi od sredstev združenega dela in vzajemnosti izobraževalne skupnosti Slovenije. Velika aktivnost bo potreb-iia tudi za pridobivanje sredstev iz Skupnosti za ceste Slovenije, s pomočjo katerih bi lažje zgradili ceste, ki nas povezujejo z drugimi občinami. PLAN PRIHODKOV Samoprispevek bi plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, po predvidenih osnovah in stopnjah: - delavci od osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov, oziroma nadomestil osebnih dohodkov ter plačil po pogodbah o delu - po stopnji 2,5%, - upokojenci od pokojnin po stopnji 2,5%, - delavci začasno zaposleni v inozemstvu od povprečnega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu SR Slovenije za preteklo leto po stopnji 2,5 %, - delovni ljudje - zavezanci davka iz osebnega dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic, od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke - po stopnji 2,5 %, - delovni ljudje in občani - zavezanci davka iz osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti - od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin: » a) po stopnji 3,0% v letih 1985-1986 b) po stopnji 9,7 % v letih 1987-1989. Iz pregleda stopenj je razvidno, da se predvideva iz katastrskega dohodka samostojnih kmetijskih proizvajalcev stopnja 9,7%. Ker so samostojni kmetijski proizvajalci s podpisom pogodb o zagotavljanju sredstev za izgradnjo veterinarske postaje v Lenartu sprejeli dodatno obveznost, bi se za to obveznost v letih 1985 in 1986 ustrezno zmanjšala stopnja samoprispevka samostojnih kmetijskih proizvajalcev, in sicer na 3,0%. Po prenehanju obveznosti po pogodbah se predlaga zopet stopnja 9,7 %. Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učenci in študentje na praksi. Predvidene so tudi olajšave plačila samoprispevka za tiste delovne ljudi in občane, ki imajo minimalne dohodke, in sicer v skladu s predpisi, v posebej utemeljenih primerih pa bi naj ustrezna komisija priznala olajšave oziroma oprostitve tudi takšnim zavezancem, ki sicer po zakonu niso opravičeni do olajšav oziroma oprostitev. Na podlagi predlaganih osnov in stopenj bodo predvidoma v petih letih zbrana naslednja sredstva: Leto iz delovnega razmerja Obrtniki Upok. ■ Iz kat. dohodka Zdomci Skupaj 1985 27.416 1.408 1.358 3.824 508 34.514 1986 28.238 1.451 1.399 3.824 515 35.427 1987 29.085 1:494 1.441 12.365 530 44.915 1988 29.958 1.539 1.484 12.365 535 45.881 1989 30.857 1.585 1.529 12.365 550 46.886 Skupaj: 1985-89 145.554 7.477 7.211 44.743 2.638 207.623 Prihodki iz tabele so načrtovani v realnih zneskih (cene iz leta 1984), kar pomeni, da ni upoštevano povišanje osnov in s tem tudi sredstev samoprispevka zaradi inflacije v naslednjih letih. Osnove so povečane le za realno rast, na primer pri osebnih dohodkih je predvideno poprečno letno povečanje števila zaposlenih za 3 % ter isti nivo realnih osebnih dohodkov. Tako se bodo realizirani prihodki gibali po posameznih letih v višjih zneskih od predvidenih, razen sredstev iz katastrskega dohodka. Na tej osnovi se bodo vsi zneski za program samopri- spevka letno valorizirali v skladu z rastjo prihodkov samoprispevka. PROGRAM UPORABE SREDSTEV SAMOPRISPEVKA a) Solidarnostni program krajevnih skupnosti Sredstva, solidarnostnega programa so enakomerno namenjena za najnujnejše asfaltiranje, gramoziranje in vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih ter za sofinanciranje osnovnošolskega prostora v krajevnih skupnostih Cerkvenjak. Solidarnostni program po posameznih objektih je naslednji: v 000 din Dinamika porabe sredstev Predvidena sredstva po sedanjih cenah 1. Sofinanciranje gradnje OŠ Cerkvenjak 2. Sofinanciranje asfaltiranja cest skupaj 1985-86 30.935 45.000 Stara šold od tega:' a) KS Lokavcc - L/16 Zg.Ščavnica-Rožengrunt-Lokavec (del od Lokavca do meje občine) - krajevna cesta Lokuvec-Dražen vrh (del) b) KS Zg. Ščavnica - L/12 Zg. Ščavnica-Črnci (del od Goloba proti meji občine) c) KS Gradišče - sredstva se prenesejo za gramoziranje d) KS Voličina - L/II Zamarkova-Hrastovec-Voličina-križišče (Cuček) - del od Voličine do Hrastovca e) KS Lenart - L/II Zamarkova-Hrastovžc-Voličina (gasilski dom)-Voličina-križišče (Čuček) - del od Hrastovca do Voličine .1) KS Benedikt > - L/20 Benedikt-Drvanja-Bačkova-Ana (del) g) KS Jurovski dol L/9 Zamarkova-Partinje (del) - L/3 Malna (križišče)-Ploderšniea (del, od Ijrižišča Malna proti meji občine). h) KS Cerkvenjak - Krajevna cesta Andrenci-Stanetinci - Krajevna cesta Čagona - Krajevna cesta Peščeni vrh 3. Skupna sredstva za vzdrževanje in urejanje asfaltiranih cest a) KŠ Benedikt b) KS Cerkvenjak c) KS Gradišče d) KS e) KS Lenart 0 KS Lokavec g) KS Voličina h) KS Zg. Ščavnica 4. Skupna sredstva za gramoziranje cest a) KS Benedikt b) KS Cerkvenjak c) KS Gradišče d) KS Jurovski dol e) KS Lenart 0 KS Lokavec' g) KS Voličina h) KS Zg. Ščavnica 1985 1985 1986 1987 1987 2.400 600 6.000 6.000 6.000 1987 » 6.000 1988 6.000 1988 3.000 1988 3.000 1989 2.000 1989 2.000 1989 2.000 _ 10.000 Jt- 1989 1.176 1989 1.225 1989 1.274 1989 1.667 1989 1.471 1989 . 294 1989 1.373 1989 1.520 - 26.400. 1985-89 2.986 1985-89 3.540 1985-89 2 735 1985-89 3.055 1985-89 6.112 1985-89 966 1985-89 3.907 1985-89 3.099 112.335 Skupaj 1+2+3+4 V osnovni šoli Cerkvenjak je predvidena ureditev učilnic in večnamenskega prostora v novejši zgradbi ter centralne kurjave v obeh zgradbah in dograditev telovadnice. Iz sredstev samoprispevka bi zagotovili 30,935.000 din, preostala potrebna sredstva pa bi zagotovili iz sredstev občinske izobraževalne skupnosti Lenart z dotacijo Izobraževalne skupnosti Slovenije. fS skupnimi sredstvi za sofinanciranje asfaltiranja cest je po sedanjih cenah ideno asfaltiranje okoli I km cest v vsaki krajevni skupnosti razen KS Ix>-kavec, kjer je predvideno asfaltiranje okoli 0.5 km cest. Ta sredstva so posamezne krajevne skupnosti namenile 7:1 gramoziranje cest SflfTIOPRISPEVEK I 980 — 1984 * SflfTlOPRISPEVEK 1 9 80 - 19 84 S skupnimi sredstvi za vzdrževanje asfaltiranih in za gramoziranje cest je' predvideno najnujnejše vzdrževanje cest v krajevnih skupnostih. Uspešno izvajanje pričujočega solidarnostnega programa krajevnih skupnosti bo ponoven dokaz za učinkovito izvajanje politike solidarnosti in vzajemnosti med delovnimi ljudmi in o*bčani v občini Lenart. B. Lastni programi krajevnih skupnosti V programu samoprispevka je predvideno tudi združevanje sredstev za programe, ki so jih opredelile krajevne skupnosti same. S temi' sredstvi bodo krajevne skupnosti zagotavljale dodatna sredstva za gramoziranje in asfaltiranje cest, oziroma jih namenile za objekte družbenega standarda in skupnega pomena. Predvideni lastni programi krajevnih skupnosti so naslednji: 1. KS Benedikt a) dodatno asfaltiranje krajevnih cest: - Obrat-Trotkova-Ločkivrh(del) - Ženjak-Benedikt vrh (del) - Trstenik (postajališče)-Ihova v smeri Berič (del) b) dodatno gramoziranje krajevnih cest c) dokončanje izgradnje mrliške veže d) sofinanciranje priprave lokacijske in gradbene dokumentacije za izgradnjo vodovoda v naseljih Sp. Ročica. Drvanja in Sp. Bačkova (del) 2. KS Cerkvenjak a) dodatno gramoziranje krajevnih cest (Župetinska graba in Andrenška dolina) b) gradnja mrliške veže c) širitev krajevnega telefonskega omrežja - Cerkvenjak-Peščeni vrh-Zupetinci-Smolinci - Cerkvenjak-Brengova-Vanetina - Cerkvenjak-Sp. Andrenci d) ureditev zdravstvene postaje e) izgradnja kanalizacijskega omrežja v Cerkvenjaku 0 ureditev gasilskega doma Cerkvenjak 3. KS Gradišče a) dodatno gramoziranje krajevnih cest b) gradnja mrliške veže c) adaptacija kulturnega doma v Gradišču d) obnova in vzdrževanje gasilskih domov v Gradišču, Gočovi in Oseku 1988 1988 1988 1985-89 1988-89 1988-89 1985-89 1986 1988 1989 1988-89 1988 1985-89 1988 1986 1988 9.633 2.500 2.500 2.000 2.043 300 290 9.100 1.100 1.500 1.000 1.000 2.500 2.000 10.539 2.405 3.000 800 1.500 GP Radlje je pričelo z dograditvijo prostorov OS Grdišče e) dograditev kanalizacijskega, telefonskega , in vodovodnega omrežja v delu naselja Gradišče 4. KS Jurovski do! a) dokončna ureditev ceste L/18 Malna-Gasteraj-Žitence b) asfaltiranje krajevne ceste Babšekov klanec c) dokončna ureditev dela ceste L/23 Zamarkova-Sp. Partinje-Varda-Zg. Partinje-Jurovski dol d) asfaltiranje krajevne ceste Gasteraj- Žice (del) e) gradnja mrliške veže in ureditev pokopališča f) dodatno gramoziranje*cest 5. KS Lenart a) dodatno asfaltiranje ceste L/U Zamarkova-Hrastovec-Voličina (gasilski dom) Voličina križišče (Čuček) - del b) asfaltiranje ceste 1/6 Sp. Porčič-Gradišče (del) c) asfaltiranje krajevna ceste v Zg. Zeijavcih (od Jožeta Purgaja do križišča proti Kremplu) d) asfaltiranje krajevne ceste v Sp. Žerjavcih (od Elbla do Šenekarja) e) asfaltiranje krajevne ceste v Močni e) asfaltiranje krajevne ceste v Močni f) asfaltiranje ceste L/28 Vinička vas-Grušova (del) g) asfaltiranje ceste L/23 ZamarkoVa-Sp. Partinje-Varda-Zg. Partinje-Jurovski dol (del) h) dodatno gramoziranje cest i) dograditev otroškega vrtca v Lenartu j) adaptacija stare osnovne šole v Lenartu ' k) gradnja mostu preko Globovnice na cesti L/14 Lenart-Kamenšak 1) adaptacija gasilskega doma v Lenartu m) ureditev igrišč v Lenartu (park) n) ureditev pokopališča v Lenartu 6. K S Lokavec a) dodatno gramoziranje cest b) adaptacija zgradbe Lokavec št. 7 (za potrebe krajevne skupnosti 7. KS Voličina a) dodatno asfaltiranje ceste L/11 Zamarkova-Hrastovec-Voličina (gasilski dom)-Voličina-križišče (Čuček) - del b) dodatno gramoziranje cest c) obnova ostrešja telovadnice v Voličini d) asfaltiranje okolja mrliške veže v Voličini 8. KS Zg. Ščavnica • a) asfaltiranje ceste (L/26 Ana-Ledinek (klanec) b) asfaltiranje ceste L/20 Benedikt-Drvanja-Bačkova-Ana (klanec) c) asfaltiranje krajevne ceste Dražen vrh (od konca obstoječega asfalta do vrha)_ 1988-89 1985-89 1985-89 1985-89 1985-89 1988 1989 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1985-89 1986 1988-89 1988-89 1988-89 1988-89 1988-89 1985-89 1988-89 1987 1985-89 1988 1988-89 1986 1986 1988-89 Skupaj 1 do I 2.834 10.234 3.000 875 1.125 1.000 2.485 1.749 31.853 1.200 900 800 2.800 3.200 3.200 3.600 3.288 3.000 3.000 2.000 3.000 1.000 865 1.728 1.261 467 13.130 1.200 10.430 1.000 500 9.071 3.316 3.316 ' 2.439 95.288 Rekapitulacija celotnega programa samoprispevka za obdobje 1985-1989 je naslednja (v 000 din): A. Solidarnostni program krajevnih skupnosti 112.335 od tega: . 1. Sofinanciranje gradnje OS Cerkvenjak 30.935 2. Sofinanciranje asfaltiranja cest 45.000 3. Sredstva za vzdrževanje in urejanje asfaltiranih cest 10.000 4. Sredstva za gramoziranje cest 26.400 Lastni programi krajevnih skupnosti 95.288 Skupaj A + B 207.623 B. Pregled zbranih sredstev v celotnem petletnem dbdobju in uporabo le-teh po krajevnih skupnostih prikazuje naslednja tabela: v 000 din PORABA SREDSTEV Krajevna skupnost Ključ združevanja sredstev v% Znesek združevanja sredstev za osnovno šolo 1. Benedikt 10,11 20.991 - 2. Cerkvenjak 9,55 19.828 30.935 3. Gradišče 11,06 22.963 - 4. Jurovski dol '10,74 22.299 - 5. Lenart 33,43 69.408 - 6. Lokavec 1,81 3.758 - 7. Voličina 13,78 28.610 - 8. Zg. Sčavnica 9,52 19.766 - SKUPAJ: 100,00 207.623 30.935 r 3 vzdrževanje gramozi- asfaltiranje ranje cest za za cest asfalt, cest za program KS skupaj indeks (razmerje med porablj. in združenimi 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 3.000 6.000 6.000 45.000 •1.176 2.986 9.633 19.795 95,7 1.225 3.540 9.100 50.800 256,2 1.274 2.735 10.539 20.548 89,5 1.667 3.055 10.234 20.956 94,0 . 1.471 6.112 31.853 45.436 65,5 294 966 1.728 5.988 159,3 1.373 3.907 13.130 24.410 85,3 1.520 3.099 9.071 19.690 99,6 10.000 26.400 95.288 207.623 100,00 REGIONRLNim IN LOKALNIfTl CESTflm V OBČINI LENART V LETU 1984 VEČ POZORNOSTI Iz pogovora z direktorjem tehničnega sektorja Cestnega podjetja Maribor MILKOM JANEŽIČEM: »Na območju občine Lenart je v letošnjem programu več del, in sicer iz različnih naslovov virov sredstev. Po republiškem programu in planu, ki je bil žal sprejet šele 28. junija letošnje leto, je iz sredstev investicijskega vzdrževanja v programu dopolnitev regionalne ceste Senarska-Trnovska vas in Senarska-Videm. Na tem odseku smo letos že dokončali dela v Gočovi v dolžini 1.106 metrov in . v skupni vrednosti 11 milijonov 800 tisoč dinarjev. Prav tako je dokončana razširitev ceste v Gočovi v dolžini I km v vrednosti 3 milijone. Po predvidevanjih bodo v sredini septembra končana tudi dela na regionalni cesti Senarska-Videm v naselju Brengova v skupni dolžini 1.364 metrov v vrednosti 20 milijonov dinarjev. Iz naslova investicijskega vzdrževanja je torej na področju občine Lenart vloženih, oziroma predvidenih skupno 34 milijonov 800 tisoč dinarjev.« Občina Lenart je najmanj razvita občina v Sloveniji, republiška skupnost za ceste pa namenja najmanj razvitim območjem sredstva iz posebnega sklada. Kako je občina Lenart udeležena pri teh sredstvih? »Po posebnem pravilniku in sklepu komisije je občina Lenart iz lega vira dobila skupno 14 milijonov 500 tisoč dinarjev. Pri razdeljevanju teh sredstev se upošteva tudi lokalna participacija krajevnih skupnosti in samih krajanov. Iz teh sredstev sta v programu dva odseka: odsek v Cogetincih v Cer-kvenjaku v dolžini 734 metrov in v predračunski vrednosti 5 milijonov 859 tisoč 875 dinarjev in asfaltna prevleka v KS Jurovski dol v dolžini 1600 m v predračunski vrednosti 4 milijone 92 tisoč dinarjev. Tudi ostanek teh solidarnostnih sredstev 4,548.125 Na mnogih koncih v občini se srečujeta asfalt in makadam dinarjev bo namenjen delom v Jurov-skem dolu. V dela v občini Lenart je letos torej vloženih okrog 5 starih milijard! »Na območju občine Lenart je skupno vloženih sretlstev 49 milijonov 300 tisoč dinarjev. Lahko ugotovimo, da je na to območje prišlo v letošnjem letu relativno zelo veliko denarja, vsekakor pa mnogo več kot na marsikatero drugo območje. Poznano nam je stanje cest v tej občini; menimo, da bomo navedena dela letos opravili in da bodo predana svojemu namenu še pred zimo. Ugotavljamo, da so kontakti z občino izredno dobri in da želimo vse posege na tem območju v prihodnje iz- vajati v soglasju z lokalnimi faktorji.« Dodamo lahko samo to: še v letošnjem prvem četrtletju je veljala cena za kilometer regionalne ceste 1 milijarda, sedaj pa dela veljajo že milijardo in pol. Rast cen torej krepko krajša asfaltno prevleko na regionalnih in lokalnih cestah v občini Lenart. Edvard Pukšič MDA so večinoma končale z delom. Brigadirska pesem in prešeren smeh sta se odselila tudi iz Slovenskih goric. Letos so brigadirji, kot že prejšnja leta spet delali v ptujski in naši občini, v Benediktu so položili 1500 m vodo-voantn cevi in jih seveda tudi zakopali, tako je ljudem v Ihovi pritekla prepo-trebna voda. Z udarniško akcijo vseh brigadirjev z domačini in mladinci smo zgradili 380 m vodovoda v Žerjavcih. V drugi izmeni sq. brigadirji delali v Gočovi na primarnem vodovodnem omrežju. Močvirnat teren in zahtevnejši izkop jarkov sta vplivala na uspešnost brigadirjev, vendar je ob izdatni pomoči stroja tudi ta vodovod končan. Tako smo z letošnjim akcijskim poletjem v občini Lenart zgradili 4099 m vodovodnega omrežja, to pa je tudi nekaj! Tudi naša brigada se je udeležila ZMDA, in sicer v Ogulinu, kjer so predvsem pogozdovali. Ne moremo trditi, da smo posebej zadovoljni z rezultati in dogodki v naši brigadi, ki je vedno dobro zastopala občino. Letos je bilo premalo brigadirjev. Res je, da do zadnjega trenutka nismo vedeli, kam 1 gremo; toda ... Mladi bomo morali dati to vprašanje krepko na rešeto. Ali bomo dovolili, da bodo odslej zaradi Rezultatov ni malo in mladi ne bomo dovolili, da bi organizirano prostovoljno delo prenehalo, ker ne najdemo več časa zanj. Nasprotno, mislim, da ga bo še več. Naj ob tem še posebej poudarim sodelovanje z bratsko občino Brus, kjer letos brigadirji na akciji Kopao-nik 84 pomagajo odpravljati težke posledice potresa in je ta pomoč za tamkajšnje ljudi rešitev osnovnih življenjskih problemov pred prihajajočo zimo. Na obisku akcije v Brusu smo se do-j govorili, da bo naslednje leto naša brigada v celoti sodelovala na akciji Kopaonik 85, zato bo možnost izboljšati številčno stanje in kvaliteto brigade izvedljiva, saj je časa dovolj. BRIGADIRSKO '84 Na MDA so mladi poleg dela na trasi urejali tudi svoje naselje Brigadirji, premislite in se odločite! Marija Šauperl POLETJE težav, ki jih čutimo vsi v tem družbenem trenutku, odhajale- naše brigade na akcije nepopolne in se vračale nezadovoljne? O tem bomo še v septembru organizirali okroglo mizo, saj se zavedamo, da moramo napako popraviti. To pa lahko le, če bomo ugotovili, kje v MPD sploh smo, kaj vse vpliva na to. da mladih ne vleče več na akcije. KRITIČNO IN SnmOKRITIČNO VREDNOTENJE DELOVNE PRIZADEVNOSTI LENARŠKI KOMUNISTI O PREDLOGIH SKLEPOV 13. SEJE CK ZKJ Komunisti v občini Lenart bodo vodili razprave o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ odprto in znotraj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, izhajajoč iz že doseženih druž-beno-ekonomskih rezultatov in položaja, v katerem se nahajajo. Prav gotovo ni naključje, da so si zastavili zelo konkreten delovni program, saj se soočajo z velikimi problemi, ki terjajo od vseh komunistov neposredno vsakodnevno delovno vključevanje. Občina je kljub doseženim uspehom v preteklosti še vedno med manj razvitimi. Zapletene gospodarske razmere se odražajo tudi v teh okoljih in nedvomno je povsem umestna trditev, da stojijo komunisti pred odgovornimi nalogami pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja, soočajo se s spopadom med sedanjostjo in prihodnostjo. Prve razprave o sklepih 13. seje CK ZKJ bodo opravili že v tem mesecu, ko bodo sprejemali tudi dopolnitev delovnih programov 00 ZKS. Dopolnitev delovnih programov bo zajemala vsa aktualna vprašanja, ki se vsebinsko povezujejo s sklepi 13. seje. Predsedstvo OK ZKŠ Lenart tudi predlaga, da naj sekretariati 00 ZK pred sestanki osnovnih Iz zgodovine naših krajev Iz statističnih publikacij lahko razberemo, da se je pojavilo ime naselja že pred letom 1299. Naselje je dobilo ime po cerkvi. Drugi vir navaja, daje v listinah omenjena cerkev Sv. Antona leta 1399. Topografsko-statistični leksikon Štajerske iz leta 1878 omenja Cerkevnjak in ne Cerkvenjak._ Zgodo-vinsko-topografski. leksikon Štajerske iz leta 1822 omenja Kirchberg, s pripombo Zenkevniverch. Vas je tedaj -štela 92 prebivalcev, 43 hiš, 24 družin. V naselju so imeli 4 konje, 4 vole, 21 krav. V teh letih je bila v Cerkvenjaku trorazredna šola s 50 učenci'. Celotni kraj dobi naziv Sv.'Anton v Slovenskih goricah šele leta 1617, ko postane samostojna župnija. Prej so obstajala le imena naselij, ki so pripadala župniji Benedikt. Kraj no občino so leta 1907 preimenovali iz Cerkvenjaka v Sv. Anton. Leta 1952 seje kraj dokončno preimenoval v Cerkvenjak. V kraju ni večjih tesno sklenjenih naselij, manjša Opravičilo Že v prvi številki letošnjih Domačih novic nam jo je zagodel tiskarski škrat. Na šesti strani bi namreč v pogovoru s kooperantom Francem Kuri-jem iz Cerkvenjaka moralo pisati, da je v njegovem hlevu 500 krulečih rilcev in ne 50! Seveda se zato opravičujemo bralcem, prav tako pa tudi našemu sogovorniku. Uredništvo organizacij opredelijo nosilce za obravnavo posameznih vprašanj, ki jim morajo v osnovnih organizacijah nameniti posebno pozornost. Zelo priporočljivo pa je tudi, da bi sekretariati pripravili predloge ocen o družbeno-ekonom-skih in političnih razmerah v svojih okoljih. Pri tem bodo zlasti ocenili, kako so člani in 00 kot celota vplivali na uspešno delo samoupravnih orga-. nov in delegacij, kako delujejo pri izpolnjevanju sprejetih naiog s področja gospodarske stabilizacije, kakšen odnos imajo komunisti do dela, sprejetih delovnih obveznosti, izrabe delovnega časa in kako s svojim zgledom in organizirano dejavnostjo vzpodbujajo ostale delavce k dobremu delu. Prav tako se bodo v teh ocenah dotaknili vprašanj krepitve moralnega lika komunista, notranjih odnosov v zvezi komunistov, uresničevanja kadrovske politike, aktivnosti med mladimi delavci in kmeti, posebej pa bodo na osnovi poznavanja razmer osvetlili pozitivne premike v občini in bistvene pomanjkljivosti. Komunisti naj zlasti opozorijo na tiste probleme, ki so v občini slabo rešeni in zberejo vse tiste pobude, predloge in pripombe, o ka- terih delovni ljudje in občani razpravljajo v svojih okoljih in terjajo hitrejše in učinkovitejše reševanje. Kot poudarja predsednik OK ZKS > i a lllfe Janez Bezjak, predsednik OK ZKS Lenart: »Predlog sklepov 13. seje CK ZKJ je dovolj široka podlaga za snovanje naših nadaljnjih programskih usmeritev.« CERKVENJAK strnjenost je značilna le za središčno naselje. Stara imena naselij kažejo izredno gibčnost jezika in veliko spretnost opažanja, lepo pa izražajo tudi narodno pripadnost. Značilna in zelo lepa so tudi ledinska imena npr. Strmec, Osojnica, Zasad, Brezovjak. Pred kakšnimi 40 leti je bil kraj znan po visokih topolih ob križiščih cest, ob hišah, zlasti pa v središčnem, naselju. Mimo Cerkvenjaka je vodil odsek rimske ceste iz Ptuja proti Radgoni. Stari kolovozi, steze in poti so speljane vrh slemen, novejše ceste pa so trasirali že po dolinah, od koder se nenadoma strmo vzpenjajo in v ostrih ovinkih vi-jejo po brengovškem bregu in Osoj-nici v krajevno središče, od tod pa se spustijo v Stanetinško grabo ali pa proti Kraljevcem. Cesta skozi krajevno središče je pred desetletji vodila z brengovške strani med hišami mimo zadruge Pekovih, po klancu med cer- kveno prešo in hlevom, preko šolskega telovadišča in se pri krajevnem uradu spustila do križišča ob križu, kjer je danes spomenik padlim v I. svetovni vojni. Cerkvenjak je znan tudi po dogodkih iz NOB. Prav v Cerkvenjaku se je začelo prvo znano organizirano gibanje proti okupatorju v sedanji občini Lenart, in sicer jeseni 1941. Cerkvenja-čani so navezali stike z Vukom in Mi-klom, znanima prekmurskima aktivistoma, ki sta obvestila Štefana Ku-harja-Bojana, sekretarja-KPS za okrožje Ljutomer, da so Cerkvenjačani pripravljeni za sodelovanje, 4. novembra 1941 je bil v Cerkvenjaku ustanovljen v Altovi gostilni odbor OF za Cerkvenjak, 14. julija 1942 pa'je bil v Stanetin-cih pri Cerkvenjaku uspešno izvršen napad 7-članske Osojnikove skupine na dva žandarja. Marjan Toš Cerkvenjak: Krajevno središče danes pri Lenartu v Slovenskih goricah Janez Bezjak, je treba ob razpravah o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ izrabiti priložnost in pozvati vse 00 ZK v občini in z njimi seveda vse družbene sile, da sistematično in vsestransko razčlenijo položaj, v katerem se nahajajo, pregledajo svoje delo in izdelajo nove delovne programe. Posebej je treba izdvojiti tiste naloge, ki bodo ustvarile možnosti za nadaljnji razvoj kmetijstva, industrijskih obratov in prispevale k hitrejšemu reševanju odprtih problemov, ki se v občini pojavljajo na infraStrukturnem področju. Preverjanja ne bi smeli opravljati le enostransko, izključno v interesu svojih okolij, temveč usklajeno s kratkoročnimi in dolgoročnimi programi celovitega razvoja. Po besedah Janeza Bezjaka je to izredno pomembno, saj so v občini pred sprejemanjem planov nadaljnjega razvoja. Janez Bezjak tudi poudarja, da se bodo neprizanesljivo soočali z vsemi tistimi 00 ZK in posameznimi člani, kjer bodo v razpravah ugotavljali apati-jo, prikimavanje, molk ali pa razprave, ki bodo iztrgane iz okolja, kjer komunisti delujejo. Športne aktivnosti v mesecih septembru in oktobru Po avgustovskih dopustniških dnevih se tudi na področju športnih aktivnosti začenja nova športna sezona 1984/85. V nedeljo, 2. 9. 1984, je bilo odigrano prvo kolo A in B skupine v občinski rekreacijski ligi v malem nogometu. Letos sodeluje v obeh skupinah 28 ekip. Tekme so vsako soboto in ' nedeljo. Člani občinskega atletskega kluba Lenart tudi poleti niso počivali. Uspešno so tekmovali na atletskih tekmovanjih po vsej Sloveniji. Najboljši uspeh je dosegel.mladinec Slavko Lehner, ki je osvojil l._ mesto na Maratonu kralja Matjaža v Črni na Koroškem. Vse ljubitelje športne rekreacije vabijo društva DTV Partizan k redni vadbi, ki jo po dopustih ponovno organizirajo. Urniki vadbe so izobešeni na oglasnih mestih. Prav tako pa že sedaj obveščajo krajane, da bodo v mesecu septembru organizirane TRIM akcije v teku, hoji in kolesarjenju. Obveščeni boste preko plakatov in letakov. Vabljeni! Nadaljujejo se tudi športna srečanja s športniki iz Murecka (Avstrija). 22. septembra bo srečanje najboljših kegljačev ter šahistov v Avstriji. Zveza telesnokul-turnih organizacij je v reprezentanco občine povabila najboljših pet v posamezni športni panogi s sindikalnih športnih iger. Športna tekmovanja s športniki iz Murecka (Avstrija) so tradicionalna in potekajo četrto leto. Ljubitelji motokrosa pozor! 14. oktobra 1984 bo državno prvenstvo v motokrosu na progi Kamenšak v Lenartu. Ljubitelji drznih voženj vabljeni! D. Rebernik