F
i
i-
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto . . .	$6.00
Za pol leta - - . . .	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
IistisloyensBhidelavcevyAmerikL
TELEFON: CORTLANDT 2876.
The largest Slovenian Daily in II	the United States.
a Issued every da? except Sundays
I	and legal Holidays.
75,030 Readers.	,
1^11 II	II	II	II	IB
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 37l879.
NO. 163. — ŠTEV. 163.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, SATURDAY, JULY, 12, 1924. — SOBOTA, 12. JULIJA, 1924.
KONFERENCA NI NIC POMIRILA DUHOV
London ne pričakuje ničesar dobrega od konference glede Dawesovega načrta. — Splošno prevladuje mnenje, da je MacDonald v vsem popustil Francozom.—Oster napad bo v ponedeljek vprizorjen v poslanski zbornici na ministrskega predsednika. — MacDonald je zavr gel Ligo narodov kot posredovalko.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
Poroča John L. Balderston.
London, Anglija, 11. julija. — Izgledi za zavezniško ivparaHjskn konferenco, ki se bo prieela tukaj prihodnji t<Mien. so izvanredno črni, kljub komunikeju iz Pariza, v katerem se ugotavlja, da je bila uveljavljena harmonija.
Tukaj so prepričani v političnih krogih, da je ministrski predsednik MacDonald popustil Franciji v skoro vsakem oiru, da popravi s tem diplomatično napako, vsled katere je bilo angleško naziranje sporočeno zaveznikom kot del povabila na konferenco, obenem z miglajem, da je ministrski predsednik Hcrriot zadovoljen s tem liazi-ranjeni.
VčerajŠna pojasnila MacDonalda v poslanski zbornici niso odpravila tega razpoloženja. V ponedeljek se bo pričela debata, tekom katere bodo najbrž konservativci in liberalci vprizorili resne napade na zunanjo politiko delavske vlade. Težko bi bfilo pretiravati trpkost komentarjev. v katerih se tukaj obsoja način, kako se je predal MacDonald francoskemu liacijonalizmu.
V vladnih krogih ne morem dobiti nobene primerne obrambo popusta MacDonalda, izvzemši, da je mogel le na ta način rešiti Herriota, ker bi ga v drugačnem slučaju francoski senat gotovo pognal iz urada.
Komunikcj. katerega sta sestavila MacDonald in Her-r iot. bo ]»redmet napadov še v številnih drugih oži rili. Izjavlja se, da nasprotuje v številnih ozirih Dawesovemu poročilu. Poročilo določa, naj se uravna zadevo potom skupnega domovom z Nemčijo. Francozi pa pravijo, da se n«» sme1 poklicati Nemčije na konferenco, in MacDonald se je omejil na ugotovilo, da je stvar konference to določiti.
MacDonald je zavrgel Ligo narodov kot posredovalko pri uravnavi. Celo vprašanje delovanja zapletenega stroja Dawesovega poročila, o katerem so domnevali Angleži, da bo priši-1 pod nepristransko kontrolo, je sedaj vrnjeno reparaci jski komisiji.
Tekom debat;' v ponedeljek bo moral najbrž ministrski predsednik nanovo potrditi angleško stališče in naziranje, če hoče rešiti svoje politično življenje. Nato pa se bo pojavila v Parizu najbrž nova kriza.
Berlin, Nemčija, 31. julija. — Poročila iz Pariza na nemške liste trdijo, da sta sklenila ministrska predsednika llerriot in MacDonald dogovor na stroške Nemčije.
Pariška konferenca je povzročila tukaj veliko razočaranje.
Prvi vzrok je ta. da je bil opuščen prvotni liaen MacDonalda. ki je dajal Franciji in Belgiji štirinajst dni časa, da pričneta z izpraznenjem Rubra, po tem ko bi pričeli Nemci izvrševati načrt. Nemci pravijo, da je vsled te-ga ol»viselo v zraku vprašanje zopetnega uveljavljenja nemške suverenosti v Kuhru.
Pesimizem na Wilhelmsstrasse je tako velik, da je pričela vlada izgubljati upanje, da bo dobila v državnem zboru večino za priporočila.
ZGODOVINSKA PARADA V BOSTONU
KANDIDAT NEODVISNIH.
Indianapolis, Ind.. 10. julija. — Na konvenciji narodne neodvisne stranke je bil imenovan predsedniškim kandidatom J. Zahnd iz tukajšnjega mesta. Za podpredsednika bo kandidiral Rov M. Ilarrov iz Omahe, Neb.
ZNANI ELEKTRIČAR UMRL.
East Liberty, Pa., S. julija. — Oan<*s je umrl tukaj v starosti (iO. let slavni elektriear B. G. l.fimme, ki je bil plavni inženir v AWstiiifrhou.se tovarni. Njepovc iznajdbe so takorekoe. zrevoluei-jonirale električno industrijo.
Polep Edisona, Rteinmetza in Nikrtle Tesla, je bil najslavnejši elektrik.
POLICIST USTRELIL MORILCA.
TRIJE FIŽOLI VZROK NJEGOVE SMRTI.
Newark, N. J., 11. julija. — Pri kopanju v Pasaic reki v bližini Caldwell jo nekega Izidorja Levin iz Brooklyn a nenadno prijol krater je utonil. Pomožni okrajni zdravnik. William Brien. ki je izvršil avtopsijo, je ugotovil, da so bili indirektni vzrok smrti moža trije fižoli, ki so zašli v slepič ter povzročili krče, ko je skočil L«v-vin v mrzlo vodo. Mudil se je na .obisku pri svoji sestri v Monte-ville, kjer je hotel preživeti svoje počitnice.
LEPA STAROST.
Cardiff, Španija, 11. julija. — Tukaj je umrl v starosti 106 le* William Mugfe, ki je do svoje smrti opravljal delo na polju.
Baje. ni bil v življenju nikdar bolan.
NOVOZELANDSKI VULKAN JE ZAČEL BLJUVATI.
Philadelphia, Pa., 11. julija. Osem Lnd v ajsetletn i Geo. Bowors je danes zjutraj ustrelil svojo ženo. Nato je hotel pobegniti, toda Chirstchnrch, Nova Zelandija, policist Posalski mu je bil takoj 11. julija. — Vulkan Nauruhoe je na sledn.	začel bruhati. Prebivalstvo beži
Ker ga rti mogel dohiteti, ga jv na varno. Povzročena Skoda je ve-J^reA^	'lika.
_,__
AMERIŠKI DELAVCI IN LA FOLLETTE
Delavstvo je baje neodločno glede kandidature la FoL.et-ta, čeprav so ga unljski voditelji odobrili. — Gompers in njegovi trabanti za senatorja. — Delavstvo pa nikakor ne bo sprejelo demokratičnega kandidata Davisa. Važne konference med zastopniki federacijo 'm eleve-landsko skupino, kdo bo podpredsedniški kandidat.
.■■»Tnal XI. CO. k|W VOftK
Slika nam kaže del parade, ki se je pred krakim vršila v Bostonu. Minilo je namrei" bax sto let izza rasa. ko si je marki Lafayette ogledal modno parado v dotienem mestu. ŽeiLsUe so bile oblečene v iste obleke kot so jih nosile njihove prednice pmt sto leti.
PREDSEDNIK SE JE VRNIL V WASHINGTON
Po pogrebu sina se je vrnil predsednik v Washington. Njegova žena prenaša bolest junaško, ker jo tolaži drugn sin.
Na predsednikovem vlaku, 11.
julija. — Predsednik njegova žena in ostali, ki so se udeležili pogreba, s«' nahajajo na poti v Wash ingrton. Jolm Coolidge. očr predsednika, se je tudi lmpotil z ostalo družino v glavno zvezno mesto. To je njegovo prvo potovanje v Washington.
-Mrs. Coolidge je bila izmučena ter oslabljena vsled naporov žalost nego dne, a se drugače dobro počuti. Tolaži jo njen prvi sin John, ki je bil stalni tovariš zamrlega Calvina izza mladosti.
Plymouth, Vt.. 11. julija. — Na majhnem vaškem pokopališču so pokopali včeraj popoldne šestnajstletnega Calvin Coolidga, sina predsednika poleg groba matere predsednika in v bližini drugih članov družine.
Predsednik, njegova žena in najstarejši sin so se vzdržali vsakega javnega razkazovanja žalosti ter so stali s sklonjenimi glavami tekom kratke cerimonije. dokler se ni oglasila trobenta mornariškega vojaka.
SAŠKI PRING BO
POSTAL DUHOVNIK
BRAZILSKI VSTAŠI DOBRO NAPREDUJEJO
Sin znane Lujize Toskanske, ki jc s svojimi škandali vzbudila pozornost celega sveta, bo posvečen v mašnika ter bo posvetil svoje življenje reševanju duš* nesrečne matere.
NEMŠKA ZVERINA PRED SODIŠČEM.
Hanover, Nemčija, 11. julija. — Pred tukajšnim seodiščem se je začela obravnava proti Frederieku ilaarmanu, ki je obdolžen, da je usmrtil dvanajst mladeničev s tem, da jih je izvabil v svoje stanovanje ter jim pregrizel vrat.
Preiskovalnemu sodniku je rekel :
—- Imen vseh žrtev se ne spominjam. Veste, vse se je tako hitro završilo, da res nisem imel časa, da bi si jih natančno ogledal.
Sodišče dobiva vsak dan na stotine pisem, v katerih naznanjajo stariši, da so jim izginili o-troci brez sledu.
Zdraviki so mnenja, da je Haar-man blazen.
CARJEV PEPEL JE SKRIT V FRANCIJI.
Pariz, Francija, 11. julija. —-Dosedaj so se izjalovili vsi napori, da bi izsledili pepel ruskega carja Nikolaja. Perpel je baje prinesel pred tremi leti v Francijo veliki knez Nikolaj Nikolajevi?. Pepel mu je izročil general Janin.
Ko so vprašali Janina, kje pepel, je rekel:
— Brezuspešno vprašujete. Pe-pel našega poglavarja je skrbno »krit. iti, ki vemo za skrivališče, smo prisegli, da rajši umremo kot da bi ga izdali.
Berlin, Nemčija. 11. julija. — Prejšni saški kronprine -Jurij 1 »o dne 15. julija posvečen v katoliškega duhovnika in sieer v romarskem kraju Trebnitz. ki se nahaja v bližini Vratislave. Že dalj časa je stanoval v Oelsu. bivališču prejšnega nemškega kron-prinea.
Kot znano je nj"govati. takratna kron princesi !i ]a. hčerka velikega vojvode To^kanskega. S sa škega dvora je pobegnila leta 1903 ter se sestala pozneje s Francozom Gironom, ki je 1 > 11 hišni učitelj njenih otrok. Zakon s saškim prestolonaslednikom je bil ločen še istega leta. Od takrat je nosila prejšna avstrijska nadvoj-vodinja in poznejša saška kron-princesinja naslov 11 grofice ]\Ion-tignoso
Dne 4. maja istega leta je porodila v Lindau, ob Bodeiiskem jezeru, hčerko, ki je dobila ime Ana Monia Pia. Očetovstvo tega otoka je bilo predmet številnih sporov, a pozneje je bila deklica priznana kot legitimni otrok Friderika Avgusta.
Grofica Montrgnoso se je. kmalu ločila od Girona ter živela na gradu, ki je bil last njene družine. Konečno se je preselila v Floren-co. Tam se je seznanila z nekim Tossellijem. ki je bil klavirski virtnoz pete ali šeste vrste.
Njen, sedaj 31 let stari sin Jurij si je vedno jemal k srcu pustolovska in razuzdano življenje svoje matere. Saška kraljeva družina je bila vedno strogo katoliška. Že pred več kot eno generacijo se je odpovedal saški princ Maks vsem posvetnim častem ter postal duhovnik.
Princ Jurij je stopil sicer kot častnik v gard ni regiment, a jt očividno vedno razmišljal o tem. kako bi mogel poravnati greht svoje matere. Po končani vojni je sklenil postati duhovnik. Dobil je dovoljenje očeta ter študiral štiri leta teologijo.
Sedaj čaka na posvetitev, a obenem tudi na sporočilo matere, katero je prosil, naj odobri ta njegov korak.
Brazilski vstaši imajo še vedno v svojih, rokah Sao Paulo. Država Parana se je baje pridružila revolucij onar jem.
MEDVEDJE UNIČIJO NA TISOČE OVAC.
___.____________________________■________
Washington, D. C., 11. julija. — Vladnni lovci smatrajo navadne medvede za krotke živali, ki ne po vzročajo posebne škode. Največjo škodo pa povzroča sivi medved, takozvani 1' g-rizzlv' \ Ti medvedi uničijo vsako leto na tisoče in tisoče ovac.
Buenos Aires, Argentina, 11. julija. — Brazilski vstaši kontrolirajo Sao Paulo. državna vlada je bila odstavljena in revolucijo-nama juta. kateri načehije general Romion. je st varila začasno vlado. Tako se glasi v poročilih, katera je dobil iz zanesljivih virov monlevidejski poročevalec li-sta La Nacion.
Ta poročila potrjujejo tudi preje objavljena poročila, da je izbruhnila vstapa v državi Parana. Vsaše čete iz te države korakajo proti Sao Paulo. da pomagajo ta-mošnjim vstašein.
Montevideo, Uruguay, 11. jul. Soglasno z avtoritativnimi spou-čili, ki so prišla brezžičnim brzojavnim potom iz Santosa in Porto Alegre, nadaljujejo brazilski vstaši uspešno s svojimi operacijami. Glasi se, da so v polni koii^ troli Sao Paula ter da se je bati. da se bo gibanje razširilo po celi Braziliji.
Poroča se. da korakajo številni vstaši proti državi Parana. Gibanju načeluje slavni voditelj iz Rio Grande, polkovnik Joao Francisco, ki je bil več let poveljnik brigade državnih\ čet, nastanjenih v Sao Paulo.
PODGANA OZRLA OČETA, MATER IN OTROKA.
Mrs. Mollie Salamon, stanujoča v New Yorku na 16. cesti, je hotela prepoditi podgano, ki je ogri-zla njenega dve leti starega otroka. Podgana se je zapodila nanjo ter jo obklala. Ko ji je prišel mož na pomoč, je tudi njega ob-grizla.
Vsi trije se nahajajo v bolnišnici.
JAPONSKI POSLANIK JE ODPOTOVAL V DOMOVINO.
Washington, D. C., 11. julija. — Japonski poslanik Massanao Ha-nihara je danes odpotoval proti Tokio. Rekel je sicer, da se bo podal na počitnice, toda splošno se domneva, da se ne bo več vrnil.
Zaenkrat se še ne ve, koga bo imenovala japonska vlada njegovim naslednikom.
300
PERZIJCEV USMRČEHIH V BOJU.
Allahabad, Angleška Indija, 11. julija. — Tekom nočnega nap&r da je bilo v Turkoman okraju usmreenih nad 300 perzi jskih ka-valerwfeov. Otftali kavslerišti so
4
se razpršili«
Piše John J. Leary mlajši.
Organizirano delo so je včeraj nagibalo k i nun. da podpira kandidaturo senatorja Huberta La F\ dlet in. n se ni moglo odločiti, re naj ga podpira v vsem ter iudosira moža iz Wisconsina, ali če naj le predloži članstvu brez vsakega komentarja njegov rekord ter rekord njegovih nasprotnikov.
Tekom dneva je imel Samuel (Jumpers. predsednik American Federation of Labor, štiri ure 1 rajajoro konferenco v hotelu Shelbourne na Ononev Islandu. s svojimi poročniki, in na tej konferenci so je razpravljalo <• demokratični konvenciji elevelandske konference za pogresiv-no politično akcijo in političnem položaju v splošnem. O zaključenju konference ni bilo izdano nikako ugotovilo.
Glasi se pa vendar, da su razmišljali o sredstvih in načinih. kako bi ohranili moč dela v poslanski zborniri in senatu. in o tem, kakšen učinek bo imela kandidatura La Folletta na okraje, katere zastopajo sedaj možje, ki .-o prijazni delu in o možnosti delavnega dogovora s skupino La Folletta v kongresnih zadevah.
Neglede na sestanke v Shelhurne. so krožila poročila v delavskih krogih, da se bodo vršile v prihodnjih par dneh konference med zastopniki federacije ter < leveland-sko skupino v namenu, da se izdela tak dogovm* t» r mogoče tudi indosira La Folletta. Pogoj pa bi bil. da bi drugo mesto na tiketu sprejel splošno priznan delavski m«»ž.
Major CJeorge Kerry iz Tennessee-ja. ki j'1 l>il poražen za drugo mesto na demokratičnem tiketu. je l>il mož. imenovan za to mesto. Major Berrv, ki ima svoj glavni stan v Waldorf hotelu, pa ni hotel razpravljati o zadevi.
"Jaz sem ven iz politike, vsaj za enkrat ter skušam završiti svoje delo kot predsednik International Printing Pressmen's and Assistants Union," je rekel: 4i,Jaz ne mislim več na politiko.
Nekateri ožji prijatelji majorja Berry pa so bili boli zgovorni. Izjavili so, da se je uporabilo pri nominaciji Charles Brvana najbolj drastični način takozvane "steamroller" taktike in da ni kongrešnik Barkley. ki je predsedoval konvenciji v zaključnih urah, riskiral drugega glasovanja.
"Značilno je," so izjavili, ''da ni poslal major Berrv nikake čestike Mr. Br vami in značilno je tudi, da so delavski možje na konvenciji preprečili nominacijo Brvana potom aklamacije."
Naj je izid posvetovanj v Clevelandn tak ali tak. v delavskih krogih jn ugotovljeno pozitivno, da ne bo delavska federacija odobrila Davisa in Brvana kot kandidata.
"Edina stvar, katere ne bomo storili, je indosiranje Davisa," je rekel nekdo, ki zavzema visoko mesto v federaciji. "Bryan nima dosti rekorda, niti na eno, niti na drugo stran, a Davis je preveč. Proti njegovemu indosiranju bi se okupno borili premogarji in stavbinske stroke, da ne govorim o drugih. Premogarji se bodo borili proti njemu radi zvez, ki jih ima s proizvajalci premoga, gradilne stroke pa raditega, ker je prijazen gibanju za open shop."
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJ! IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naš« cen« sledsfeV JUGOSLAVIJA :
1000 Din. = $12.60 2000 Din. = $25.00 5000 Din. $G2.C0
Pri ihsfflt, ki znašaj* manj kot m tiari jtwrfw -nlifu poseksj lf centov za poštnino in drnff® stroške.
R&zpošilja na zadnje pošte in izplažoje Toštnl čekovni saro«'\
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.50 500 lir..........$22.75
300 lir .......... $13.95 1000 lir..........$44.50
PM naroČilih, U znaiajo manj kot 2M lir ratonamo pooekej po IS eentwr sa poštnino in droge stroška.
Razpošilja na zadnje pošto in lzpla€nje Jadranska Banka ▼ Trsta, Opatiji In Zadro.
Sa poHlJatve, M presegajo PETTISOC DINABJBY ali pa DVATISOO
IjIR dovoljujemo po mogočnosti So poseben dopust. ▼asdnsat Dinarjem to Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat bi nepričakovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
dolirjih glejts poseben oglas v tem lista.
aam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all ?a DTk Bamk Dmft;
Nsr York
8AKBKH STATE BANK
Niw York, N. Y(
ML Oortlandt 4*97.
12 JUL. 1924.
FRANK SAK8ER.
Owned and Published by
JDortnic Publishing Comp*ny
(A Corporation) Prooldont	LOUIS BENEOIK. Trtuunr
LDRUGI MILIJON PATENTOV.
Placo of SusinoM of the Corporation and Addreooeo of Above Off I cere: «g Cortlandt treat. Boro u o h of Manhattan, Now York City. N. V.
Q L A 8 NARODA
(Voice of the People)
laeued Every Pay Except Sunday and Holiday.
Za eelo leto velja Hot sa
In Kenad« .........
Za pel lota ...............
Za Aetrt leta • ............
Ameriko ,Za	Now York sa celo leto
--------- tc.00 Za	pol leta ................................W.50
.......„13.001 Za	inozemstvo sa eelo leto	$7.00
......|1.50'Za	pol leta ......................................t3.S0
Subscription Yearly >6.00
Advertisement on Agreement
"Qiao Naroda** izhaja vaakl dan lavxemil nedelj In praznikov.
Dopisi, bres podpisa In oaebnostl se ne priobčujejo. Denar naj se blacovoll po-illjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi projftnjl bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
" O L A 8 NARODA** Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. V.
Telephone: Cortlandt 2878 _
PROHIBICIJA IN PRISELJEVANJE
Ameriška vlada je prepovedala izdelovanje in prodajo opojnih pijač.
Kako se izvaja ta prepoved, je vsakomur predobro znano, najbolj pa ameriški vladi in ljudem, ki se bavijo s tem prepovedanim poslom.
Prepoved je na papirju. Krši jo skoraj sleherni, ki ima požel jen je do kaj močnejšega kot je voda. Toda po postavi je pij ara prepovedana, in pristaši suše se postavljajo pred svetom, češ, kar nam je bilo mogoče proizvesti v najbogatejši in najuglednejši državi na svetu, bomo z lahkoto proizvedli tudi drugod.
Nestrpneži v Washingtonu so prepovedali tudi priseljevanje. Lahko se reče, da so ga prepovedali, kajti število postavno pripuščenih sploh ne pride vpoštev.
"Bas tako kot je s prohibieijo, bo s priseljevanjem.
V	dobi prohibieije si lahko nabavi oni, ki ima denar, vse kariioče. V takem slučaju postava zamiži, če je treba z obemi očesi.
Priseljevanje je omejeno. Vsak inc ameriške meje in ameriške obali pa ni zastražen.
Dosti priseljencev bo dospelo preko Mehike in preko Kanade.
Žrtvovali bodo ogromne svote, samo da pridejo v obljubljeno deželo.
V	zvezi s tem, bo kmalu uveden v 'Ameriki sistem, da bo moral biti vsak človek, ki se nahaja v Ameriki, registriran.
Državljani se lahko izkažejo s svojimi državljanskimi papirji. Tudi prvi papir služi idefitificijskim svrham.
Ne bo dolgo tega, ko si bodo morali preskrbeti vsi tujerodci, ki nimajo prvega papirja, potrebne legitimacije.
Vsled tega bodo izročeni na milost in nemilost ameriškim izkoriščevalcem. Izrabljali jih bodo pri delu in plačah.
Ugovora ne bo nikjer, kajti nihče ne bo odločno nastopil in zahteval svojega, boječ se, da bi ga nasilno ne poslali tja, odkoder je prišel.
Priseljevanje bo uradno prepovedano kot je tudi pijača uradno prepovedana. Kljub temu je pa v Ameriki sedaj skoraj več pijače kot je bilo kdaj prej.
In tudi tok nepostavnega priseljevanja se bo pove-
v t
cal.
V	Mehiki in Kanadi že poslujejo tozadevni agenti in spravljajo ljudi preko meje.
Po preteku par let bodo imeli kapitalisti na razpolago celo armado nepostavno priseljenih.
In s to armado bodo počeli, karkoli se jim bo izljubilo.
Dne 1. julija 1924 je federalni urad izdal patent, ki nosi tekočo številko 1,500,000, kajti toliko patentov je bilo izdanih, odkar je bil Patent Office ustanovljen 1. S7.oo.1836. Gre za patent, izdan iz-najditelju Sim Lake za nov tip podmorskega čolna, ki naj plove pod. ledom.
Zgornje število ne vključuje patentov, ki so bili Izdani pred ust an ovitvi j o patentnega urada. Patenti so se poprej izdajali iih podlagi ukaza predsednika Združenih držav in so bili podpisani od njega kakor tudi od Secretary of State in Attorney General. Med 1. 1790 in 1836 je bilo izdanih 9967 takih patentov.
Od ustanovitve sedanjega Patent Office je bil patent št. 1 izdan leta 1836. Patent št. 500,000 je bil izdan 1. 1893. Milijonski patent je bil izdan leta 1911 in poldrugimi i jonski letos. Minulo yJ torej 57 let, predlo se je izdalo prvih 500.000 patentov, 17 let za drugih 500,000 in le 13 let za tretjih 500,000.
Teh 1.500,000 patentov, izdanih od leta 1836, zrcali ves razvoj modernega industrijalizma in rjredo-čuje, kako se je v tej dobi vsled novih iznajdb lice vsega sveta in način življenja izpremenil bolj kot v tisoč letih poprej. Pred onim letom imamo iznajdbo parnega stroja leta 1765, prediLnih strojev in razvoj parne sile za, stroje. Od leta 1836 začne pa razvoj železništva in modernih industrij. Zato prvi polmiljon patentov, izdanih do leta 1S93, vsebuje one raznovrstne iznajdbe, ki so tako radikalno spremenile lice vsega sveta. Parni stroj se izpopolnjuje in omogočuje se razvoj železnic, parnikov in mnogovrstne rabe pare kot gonilne sile. Elek trika začne svoj triumfalni pohod ; električno svetlo, telegraf, električne železnice in razni stroji, ki prihranjajo delo človeka. Motorji na benzioi se pojavljajo.
V dobi druge polovice prvega milj ona patentov — od leta 1893 do 1911 — imamo razvoj avtomti-bila, aeroplana in brezžičnega br-zojava in izpopolnjujejo se in dalje razvijajo razne prejšnje iznajdbe. Od leta 1911 do danes doba tretjega polmiljona patentov — se pomnožujejo stroji, na domestujoči ročno delo človeka razvijejo se na črm dalje širšem polju električne iznajdbe — do brezžičnega telefona.
Patenti se ne izdajajo le a me riškim državljanom. Znatno število jih je bilo izdanih iznajdite-ljem v inozemstvu, zlasti na Angleškem, Ne#iškem in Francoskem. Iiad.i tega zgodovina patentov, izdanih v Ameriki, zrcali ne le ameriške prispevke, ampak ves svetovni napredek praktične znanosti. Patenti Združenih držav so se izdali ameriškim izuajdite-Ijem telegrafa, telefona, šivalnega stroja, vulkanizacije kavčuka, kinematografa, fonografa, električne razsvetljave, pisalnega stroja, avtomobila, spavalnega voza, črkostavnega stroja, vacuum cleaner-ja, aeroplana in glavnih činiteljev, ki so omogočili brezžični telefon. Inozemski iznajdi-telji so vzeli patente, nanašajoče se na Bessemerjev proces pri izdelovanju jekla, koksne peči, brezžični brzojav, prenašanje vi-sokosilnega električnega toka in druge važne iznajdbe. • Kopije vseh teh patentov se nahajajo v arhivih patentinega urada. Poleg tega patentni urad prodaje vsak mesec čez 200,000 prepisov patentov. Vsako leto se izdaje približno 50.000 novih patentov in trgovskih znamk (trademarks). Iz tega si človek lahko predstavlja, kako ogromni so arhivi patentnega urada, vsebujoči približno 50 milijonov patentnih prepisov, in v kaki zadregi mora biti uprava, da najde prostora za čim dalje naraščajoče število aktov.
Peter Zgaga
Novice iz Slovenije.
D
opis.
Iz Belokrajine.
Naši rojaki iz Žunič v Ameriki so se lotili hvaležnega posla, da nam pomagajo zgraditi prepotreb-m most čez Kolpo. Rabimo za pripravljalna dela 10,000 dinarjev, predno se bo sploh začelo delati. Naročili smo inženirja strokovnjaka, da nam napravi načrt in proračun, da potem lahko presodim eelo stvar. Narod bo napravil vse kar bo v njegovi moči in bo delal vse zastonj. Od vlade pa tudi pričakujemo izdatne podpore. Obračamo se tem potom tudi do drugih* Belokranjcev in Hrvatov, da nam kaj pomagajo. Naslovite prispevke na: Odbor za zgradbo mostu v Žuničih, p. Vinica".
Lietina prav dobro kkže, ker imamo dosti gqdine. Na Vinici je udaril neki Amerikanec župana « pest jo po oku, da je bil ves zatečen. Naše tercijalke <«o pa potem raznesle po svetu, da so ga Sokoli — ubili. Tako hudobne jezike hnajo klerikalci.
V Bukovju so Benedikovi uslužbenci streljali na bojansko deco, ki «o nabirala jagode. To je že višek predrznosti, kar počen j an jo ti čifutovi hlapci.	1
Sedaj se je preselila ta banda v Gradac in bo tam začela rušiti. Na Telovo so na Paki oklali hrvatski mirotvorci Štravsovega fanta iz Gribelj. Kar i« čistega mira so ga napadli in obdelali z noži po glavi iif^obeh laktih.
Prijatelji, kaj pa dela belokranj ski film? Ali mislite kaj nanj? V zadnjem času se dobijo prav lt»-pe slike od raznih belokranjskih krajev. Pišite svojcem, da vam jim pošljejo.
V Črnomlju je umrl oče župana Strugarja. V kratkem se poroči gdč. Mimica Rauchova, hčerka graščaka Petra Raucha z g. Načet ora Požekom iz Dolenjcev.
Šolsko leto se je sklenilo na vseh belokranjskih šolah na Vidov dan. Večina šol je priredilo tudi razstave šolskih izdelkov, ki so prav lični. Ljudstvo lahko vidi na teh razstavah lepe uspehe in koristi, ki jih ima od šol.
Nadškof dr. Bauer v Bohinju.
V letovišče pri Sv. Janeza v Bohinju je prispel zagrebški nadškof dr. Ante Bauer s svojim tajnikom. Odlični gost ostane nekoliko tednov v Bohinju.
500.000.000 mark.
Ivan Fak, že večkrat zaradi tatvine in goljufije kaznovani brezposelni lončarski pomočnik, in Josip Finker, kamnoseški pomočnik, sta skupaj stanovala v mali sobi-vi v Vrbanovi ulici v Mariboru pri Fakovi materi. V soboto je prišel Finker precej pozno domov, vendar svojega tovariša še ni našel doma. Preštel je svoj denar, bilo ga je ravno 130 Din., ga spravil v hlačni žep, hlače pa je položil pod zglavnik svoje postelje, zadovoljen, da ima nekaj denarja še za nedeljo. V hlačni žep je spravil k denarju tudi prizna-nico mesta Draždane glasečo se na pol milijarde mark, ki jo je zjutraj zbudil, je na veliko začudenje opazil svoje hlače na tleh zraven postelje, v žepu pa nobenega denarja. Na sosednji postelji je smrčal Ivan Fak, ki o kakem denarju ni hotel ničesar vedeti, trdeč, da je Finker gotovo prišel z običajnim mačkom domov in se mu je samo sanjalo o milijardah in o prihranenih dinarjih. Poklicanemu stražniku je Fak drage-volje obrnil žepe svoje obleke, ki so bili prazni, in tudi hišna preiskav^ ni imela uspeha. Ker pa ni mogel priti nihče drugi v poštev kot tat, je bil aretiran. Pri poznejšem natančnejšem pregledovanju sobe je Finker našel svoj d-?-nar in petstomilijonsko priznani-co, skrito pod pepelom v peči. jrtr tja tuji tat denarja gotovo ne bi bil skril, je bil Ivan Fak navzlic zatrejvaaju 6voje nedolžnosti od mariborskega okrajnega sodišča obsojen na dva tedna strogega in poostrenega zapora.
ODPRTO PISMO
gospodu grdega imena Cleveland, Ohio.
Dragi prijatelj! Torej so tc prekrstili in ti nadeli kraljevo ime. Povem ti pa, da so kraljevska imena dandanašnji malo kreditna. Le kajzerja poglej [ In dru go kraljevsko svojat!
Poveličali so te v kralja Ma-tijaža.
Boljšega imena ti niso mogli dati. lirada ti sicer ne bo zrasla sedemkrat krog mize, ker si moderen in. v pošte vaš britje in " bobed".
Toda tvoja vojska spi. Edin glas, ki ga slišiš, je glas krokarjev, in tudi tvoje besede so le krokarski odmev.
Tvoja armada je strašno zaspa na. Tvoje kraljestvo je pa kra ljestvo mrtvili. In baš vsled tega si lahko v njem neomejen gospodar.
Saj ti je menda znana zgodba o kralju Matijažu in njegovi usodi. Nastopil si žalostno pot, če sr nastopil njegovo.
Kralj Matijaž je kralj zaspancev. Zal, tla si je izbral slovenski narod njega za svoj idol.
En sam delovni poedinec lahko več koristi našemu narodu kot ti-tisoč kraljev Matijažev.
Tvoji čestilei so vedno krog tebe. Hodijo potihoma in govore šepetaje, da bi te popolnoma ne zdramili.
Ta šepet je pa brezpotreben. Kajti prebuditi te ni mogoče. Ti kimaš.
Kajti kimanje je poglavitna naloga kralja Mat i jaza. Ko si ga je slovenska duša zamislila, ga je obdarila s to dvomljivo dobro lastnostjo.
Tvoja vojska ima na razpolago zastarelo orožje.
Meči so ji zarjaveli, o smodniku in elektriki nima niti pojma.
Malo v svet poglej, če se slučajno predramiš, pa boš kaj iz-previdel, da starinski samostreli niso nič v primeri z modernimi granatami. Da ni copernija nič v primeri s tehniko in da so srednjeveški nazori v silnem nasprotju z moderno in svobodno mislijo.
Pa vseeno, kako se kaj počutiš v novi slavi? Kar odkrito povej, koliko te je veljala mati jaška kro-rodnega gledališča v Ljubljani in na? Koliko te je stala v pristnih
3lug0slmimt5ha
Ustanovljena 1. 1898
KatnL Srfcturta
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
dr. Viktor Novak, vseučiliščni profesor v Beogradu in predsednik Zveze pevskih društev.
Himen.
Poročila se je gdč. Jožica Kor_ bar jeva, učiteljica v Hrušici in hčerka nadučitelja v Zg. Šiški, z j g. Joškom Zemljičem. Kmalu se "poroči v Ljubljani gdč. Verica Goljevšček z g. Hugonom Rejnikom.
Promocija.
V Pragi je g. Jože Podboj iz Ribnice na tamkajšnji češki tehniki položil inžejerski izpit.
Važno poletno pravilo.
«
Odlikovanje naših muzikov.
Na predlog ministra prosvete sta bila z redom Belega orla odlikovana: Matej Hubad, upravnik Na-,
Za zdravje je potrebno, da vsak dan izoistite svoje črevesje. Posebno sedaj poleti morajo biti čreva jako delavna. Ako v slučaju zaprtja ostanejo ostanki hrane v črevesju 72 do 96 ur ter zastrupijo ves vaš sistem, kako vam more biti hladno in kako se morete čutiti udobnim? Trinerjevo Grenko Vino deluje točno, brez vsakih neljubih znamenj. Vsebu je samo sestavine, ki so Ukazale kot najbolj zanjeslji i o --til-ci črevesja. Vzemite Trinerjevo Grenko Vino, pa se b jste c«jio v jako veliki vročini <" jbro počutili. Nadlegovalo va^ ne bo zaprtje, xiepreoava, glavobol, nespečnost in ne boste imeli občutka splošne oslabelosti. Uživali boste krasno poletje v udobnosti in zadovoljstvu. Trinerjevo Grenko Vino je izborna poletna tonika. Če pa nočete. da bi vas nadlegovali komarji in muhe, jih prepodite s Trinerjevim Fli-Gasso-om, ki jih bo takoj usmrtil. Če vam vaš prodajalec ne more postreči, pišite naravnost na Joseph Triner Company, Chicago, ILL	(Ad.) ,
ameriških dolarjih?
Kraljevske krone spadajo sicer med staro šaro. če se pa kdo kapricira, da jo niora imeti na vsak način, mora precej odšteti.
INo povej, koliko si dal zanjo? Ali si plačal iz svojega žepa. ali je 'zanjo prispevala tvoja speča armada ?
Kot mi je znano, ima armada veliko kaso,- pa ne more in ne more paziti nanjo, ker jp njena naloga dremanje in spanje.
Kaj ne. da je tako, drago kraljevo veličanstvo?
Menda mi ne boš zameril, ee ti povem par odkritosrčnih besed? Kaj ne. da ne boš?
Kraljevski stan je težak. Posebno v današnjih časih. Kralji so v posmeh vsemu svetu. Telo resnic ni kralji, kam šele kralji Matija-ži. v katere je narod že zdavnaj izgubil vso vero in vse svoje zaupanje.
Ali bi ne bilo boljše, če bi se ne bil dal poveličati?
Morda si zastran svojega ple bejskega imena stopil na vzvišeno kraljevsko stališče ?
Če si. si napak storil. Ime je brezpotrebno. Poglej, meni je na primer Zgaga ime. Ni posebno častno in kreditno, pa ga je tvoj ministrski predsednik Koverta skoraj večkrat imenuje kot tebe
Ime je rftranska stvar. To se je mybolj pokazalo v tvojem slu čaju.
Vsak grdinee je lahko kralj, in vsak kralj je lahko velika gr-doba.
Prepričan bodi, da bo spečnost tvoje vojske postala trajna. Po sledica^ trajne spečnosti je pa smrt.
Ej, to bo pogrebov! Če te krajevsko veličanstvo ne bo preveč prevzelo, se tedaj loti svojega posla.
Te pozdravlja . Peter Zgaga.
Glavni odbornki:
Predsednik: nmnLF rERD.W. K. IS.' St.. Cleveland. O. Podpredsednik: I.oI IS HALANT, 1S»S K. 32nd Stre«.t. 1 .urain. O. Tajnik:'JOSKF'II PISHI.ER, Kly. Minn. Jilapajnik: I.OUIS CHAMPA,	I'«!, Kly. Minn.
Blagajnik n« i/plačanih smrtnin: JOHN MoVKliN,	— i-111 Ave. Kast,
Dulutli. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. K RAKEK. 303 Ameru-an Slate 1'ank Ulile. 6'0 Grant Street at Sixth Ave. Pittsbureh. I*u.
Nadzorni odbor:
ANTON ZRASNTK. Room 20") Bakewcll HWg, cor. Diamond and Grant
Streois, Pittsburgh. Pa. MOHOR M I. A DIC. 1334 W. IS Str.-.t. Chirac«*, 111. FRANK SKKABKC,	Washington Str. » t. Denver. Colo.
Porotni odhnr:
I.BOXABD SKABODNIK.	4*". Klv. Minn.
ORKOOR J. roRENTA, 310 Stevenson Bide . Puyallup. Wash.
FRANK ZURICH, GUIV St. Clair Avenue. Cleveland, U.
Združevalni odbor: VAKKNTIN rine. 7S« T-nndon R.-ad. N. K . Cleveland. O. PA 1 "KINE KRM ENG. 3S3 Park Street. Milwaukee. Wis. JOSIP ST KRI.K, 404 E. Me«=a Avneue. IMiehln. C<»!". ANTON* CEL.ARC.	Market Street, Waukegan, III.
Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajoee se uradnih zadev kakor tudi denarne pngiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožile naj se pošila predsednika porotnega odbora. Prošnje 7.1 sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota so priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati elan te orjranir.a ti je naj se ZRlasl tajniku bližnjega društva JSK.T. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na pl tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Velikanska škoda vsled povodnji, se nahajali pilot in dva izvidnika.
Generalna direkcija vod .j<* zbva la podatke o škodi od povoduji, ki znaša v celi državi 150.1)00,000 dinarjev. Največ je trpel Srein. k.-r se pač nahaja njed dvema vele-tokoma, ki sla se obra razlila in preplavila ravno in nizko zemljo.
Boj malariji v južni Srbiji.
Znano je, da je malarija najbolj razširjena v južni Srbiji, kjer jo dosti barij in močvirij, v kat»*-ili se nahajajo komarji, ki raznašajo malarijo. Da se vsaj kolikor-toliko omeji la bolezen, se j*' skic nilo na konferenci načelnikov ministrstva poljedelstva in vod, da se začne z izsnševanjcm teh barij n močvirij. Xa malaričnem ozemlju se nahaja sedaj tu«li posebna komisija Zveze narodov — članov — ki proučuje razmere.
Smrt vsled stekline.
Mesarskega pomočnika Mirka Matijaševiča. ki je nameščen v Rabusovi tovarni v Sestavah pri Zagrebu, je preti štirinajstimi dnevi tovarniški pes ugriznil v lice. Matijaševič ram spočetka ni upošteval. pozneje pa sc je podal v l*asteurjev zavod na lečenje. A bilo je prepozno. V groznih mukah je prošlo sredo umrl za steklino.
Težka letalska nesreča.
Pri Kumburu v Boki Kotorski je padel z višin" 50 metrov naš vojaški hidroplaii. na katerem so
Izvidnika sta bila privezana za motor, ki se je vsled eksplozije odtrgal od aparata ter oba potegnil za seboj v morsko globočino. Z velikansko težava so potapljači potegnili iz morja oba izvidnika močno razmesarjena in mrtva. Tudi pilot je težko ranjen. Imena ponesrečencev še niso znana.
t
Zadušiti se je hotela.
Iz neznanih vzrokov si je hotela v Trstu vzet i življenje 201etna Valerija Zamboji. Ko je bila v svojem stanovanju v Škorklji sama doma. je odprla plin v kuhinji bi čakala, da j<> plin zaziblje v večni sen. Opozorjeni po smradu pa so hišni sostanovalci še pravočasno preprečili njen načrt. Mladenko, ki je bila že v nezavesti, so prepeljali v mestno bolnišnico.
Ne morete ujiti!
Na ileiti'«^ i nt radneffa prphla<la. lk»li-"-ir:;itn i i 1 ulcznim revmatična. Mukci olv!..- navalom nevralcije. Stm<:ii	n-inosnl agoniji 7.ofv»-
hola, uie^obola, glavobola, ■!■ klrr nc mislile na
B*r. L.
takoj in kj takoj nama-žete i njim. Ugodno in hitro pomaga.
No! »en a Arlina gor-polinja ne mor« hiti hrer ene steklenice. NI p-isrtf-n. <"e nima ANCHOR znamke.
F. AD. RICHTER & C0.
104-114 So. 4th Street Brooklyn. N. T.
i
Jeli Vaša navada hraniti?
Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na
"Special Interest Account"
kjer Vam prinaša —
4%
obresti na leto in je sigurnost zajamčena.

Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno.
ZASTOPSTVO VSEH PREKMORSKIH PA-ROBRODNIH PROG.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	* New York, N. Y.



GLAS NAHODA, 12 JUL. 1924.
X
Lepi JaniČar. Roman. — Spisal Rado Murnik.
(Nadaljevanje.)
ViteiA Erazem Frauensteiner kil nekoliko starejši od Ahaca. Trde. nepremične poteze njegovega upa lega lisičjega obraza so bile kakor olede-nele ali okamenelc. Sivk a ste sovje oči med mežavuni veki so mu begale nezaupno, prežeče naokoli in čudno nasprotovale potuhnjeni ponižnosti in krotkosti njegovega vedenja. V teh napol zakritih očeh se je tajila neusmiljena sirovost in zvita zloba. Na levem licu ga je kazila velika rdeča brazgotina grdo za-celjene rane. Izredno debela spodnja ustnica mu je silila preko gorenje proti predolgemu, malodane ka-rikaturalnemu nosu. Kakor razkuštrani lasje, tako so bili tudi dolui brki in jako redka kozja brada zoprno, impertinent no rdeči.
"Dobro došel. dragi prijatelj Doljanski!" je medeno pozdravljal gosta in ga hotel poljubiti.
"Uho — kaj takega pa že ne!" je odklanjal vitez Ahac. "Poljubljala se pa ne bova midva, preden se ne dogodi čudež, da se izpreineniš v mlado pa zalo devico. Moškim zadostuje, da se rokujejo za pozdrav, pa je ceremonije konec!"
Krepko mu je stisnil desnico.
Vitez Frauensteiner pa se je namrdal kislo in rekel sladko: "Jako me veseli da me nisi či> pozabil in da si me počastil spet enkrat na mojem revnem gradu. Prosim te. izvoli se potruditi gori v sobo!"
"Imaš kaj vina'" ga je previdno vprašal vitez Ahac. ne tla bi se ganil z mesta. "Ako imaš le kak-
" Jsz p& premišljujem, čem a ima črka i piko. In čimdalje tem bolj upravičena se mi zdi sodba,
Jr* y: -i: jri&v nič treba, tiste pike!"
J-v ; jK prinesla vode :n umetno vezeno otera -"•«; da si j«, gost umil roke. Potem je postavila velik bakr.-n vrč vina v hladil-io vedrk-o. Mlajša, plaha dekla 1\ i',v pa je dejala p-j l ooa go>p< da kositrne krožnike in lične kupice od javorovih dožic, vezanih v »Krotki. Vitez Ahac si je v/ei pieslo in s tihim zaničevanjem gledal majhne lesene kozarce.
"Bare, daj tudi hlapcu gospoda viteza jesti in piti!" je ukazal grajski gospod in jel natakati. "In povej gospodični Saldi, da je prijezdil gospod vitez Doljanski!"
Ta trenotek pa je že vstopila Salda plemenita Frauensteinerjeva. Ogleno črni, lahno kodrani lasje s temnomodrim bleskom so ji obrobljali ponosno čelo: zdaj so bili spleteni v močno dolgo kito. Na smelo dvignjeni glavi se je svetil rdčesvilen Sapelj z zlatimi motvozi. Izza gostih dolgih treplanic so žarelo velike črne oči. krasne, omamljive. demonske. Lep je bil njen bledi, duhoviti obraz, da ga niso kazile ošabne, porogljive ustne in prekrepki obradek. Dolgo tem n o rdeče krilo od finega angleškega suk-na z jako širokimi rokavi je bilo nad bujnimi prsmi globoko izrezano in kazalo rožnato belo spodnjo o_ pravo. Usnjati pas so krapili biseri in srebrne arabeske; skoraj tikoma pod prsmi ga je zapenjala široka zlata zapona. Levi podlaket je oklepala za-vojita srebrna zapestnica s kačjima glavama..
*4 Dobro došel naš mili gost, ki nam bo preganjal an o kisel ieo — kar povej I Vajen sem kaj boljšega." vsakdan-10 pnaeobo!" je ogovorila viteza Ahaca še
"Pistrežem ti z izbor'iim ciprccm!" je obetal vitez Frauensteiner. Govorečemu so vidno igrale mišice po prezgodaj nabrano kožo starikavega o_ braza. "Lepo rumeno je moje vino kakor suho zlato. prijetno trpko je, jako ognjevito in vonjavo ko žlahtni inandlji."
"Bog ve, kje si pa uplenil ali prigoljufal — pa kaj meni mar," si je mislil vitez Ahac in dejal na glas; "Dobro — sicer bi se obrnil takoj domov! Pa bodi v božjem imenu! Vljudno sprejemam tvojo ponižno ponudbo in se ti prijazno zahvaljujem za spodobni sprejem."
"Bare!" je zaklical vitez Frauensteiner v pritlično kuhinjo in mignil dekli.
Moško je stopal vitez Ahac po stopnicah in po rešeni deski, vloženi med kamenitimi ploščami ozkega hodnika, vitez Erazem pa za njim.
V prvi, skoraj prazni sobici je privezal sokola pri oknu na mrežo, vrgel baret. in rokavico na klop snt'1 ostrogi in ji sunil v*kot.
"Ali se hočeš kopati, ljubi moj Doljanski?"
"Hvala. Kaj bi gubil čas!"
Sla sta v obednico. Ta soba je bila nekoliko večja in imela troje ozkih gotskih oken skoraj pod stropom. Ob vsakem oknu je stala v prostorni dol_ bini nizka miza. Zid so zaljšale pisane slike: gonja velikanskega jelena, ples in žoganje mlade gospode. Barve so bile ponekod že hudo obledele. V stene so bile vdelane široke klopi s podnožnicami. Od stropa so viseli trije preprosti železni lestenci s trnki za sveče. Pri gorenji mizi je stal velik, omari podoben naslanjač, obilo izrezljan, pokrit z odejo in blazinico. To je bil častni sedež. Vitez Frauensteiner ga je takoj ponudil svojemu gostu in s^del p.leg njega na klop.
Bare. koščena poštama služkinja, se je tiho priklonila, pogrnila mizo z belim prtom in postavila nanjo slaninskih kolačev in velikih prest, »močenih z cl jem.
"Zdaj imaš steklena okna,'* je opazil vitez ^hae. "Ko sem bil poslednjikrat tukaj, so bila samo platnena. Dobro se ti godi, stari !:sjak, kajneT"
"Tako. tako," je odgovoril vitez Frauensteiner in umikal pogled.
Kaj pa počenjaš? Spiš, je* in piješ...*'
"Pridno lovim, zdaj ptiče, zdaj srnjake, zdaj ribe. zdaj -nhe Imenilrl su^i so v Kolpi. Kaj pa uganjaS ti. dragi Ahac?"
pri vratih. Tak se je pregrešila precej začetkoma proti pravilu gosposkega vedenja. Počakati bi bila morala, da jo prvi pozdravi moški, in odzdraviti bi morala le z lahnim naklonom glave. Tudi je govorila prehitro in preglasno. Salda plemenita Frauensteinerjeva se je kaj malo brigala za malenkostne predpise plemenitaških običajev.
Vitez Ahac je nehal hrustati presto, vstal, z medvedjo milovidnostjo uklonil koleno pred gospodično in sprožil slovesno:
"Veličastna kraljica mojega hrepenenja! Vesela Velika noč mojega srca! Konec moje žalosti pa začetek moje zidane volje — vaš prijetno očarani sluga se vam klanja z dušo in s telesom. Ali ne govorim lepo in prijazno?"
"Res, jako laskavo," je odvrnila malomarno m dostavila psmehljivo: "Erazem, gospod vitez Doljanski ni vajen takih majhnih posod! Kaj pa mi-
slišF'
Vzela je iz odprte zidne dolbinice bokasto ma-joliko, jo nalila, srknila nekoliko sama iz nje in jo ponudila gostu. Kar zasvetil se je obraz vitezu od veselja, da je dobil "pošteno posodo namestu zoprno majhne orehove lupine."
"Žlahtna prijateljica, tako pa že, tako!" je kliknil hvaležno. "Bog vas poživi, dokler se Vam ljubi!"
Pil je in pohvalil vino. Salda je sedla poleg njega na klop in prekrižala noge. Očitno se je obnašala nalašč tako prosto, da bi pokazala, kako ničev se ji zdi vitez Ahac. On pa se ni prav nič žalostil zaradi tega.
"Veseli me, da se vedete tako—neprisiljeno in da ne uganjate nobene hinavščine. kakor druge naše ženske," jo je hvalil. "Veseli me, da se ne pokoravate leseni "temperanciji" in da se ne brigate za neumno sodbo prismojenega sveta. Pa mi res ugajate. Celo lase bi si dal ostriči za vas!"
"Vaša požrtvovalnost bi bila skoraj prevelika/ se mu je nasmehnila hladno.
"O — zakaj? Na čast grofinji Gvidi Rodeški si je dalo več nego sto vitezov ostriči svoje betice in kdove, kakšna žalostna maškara je bila ona i primeri z vami"'
"Kako pa sicer kaj junakujete, cenjeni vitez?' se mu je ognila. "Že dolgo vas ni bilo k nam."
(Dalje prihodnjič.)
Sedaj ubijte muho!
Ena muha lahko »redi od spomladi do jeseni 5,598,720,000,000 muh. Muhe in komarji izpreminjajo vaše kuhinje, obednice in spalnice, delavnice in urade v mučilnice. Muhe a infi^fjvnnni nogami so bolj nevarne kot pa kače. Razširjajo poletno kolero, jetiko in druge nevarne bolezni
BRIZGAJTETRINERJEVPLIN PROTI MUHAM!
Uniči takoj muhe in komarje. Ljudem in Živalim ni škodljiv. Ne dela madežev in je brez duha. Pri vaših prodajalcih, — A Pint 75^,brizgalka 60*.
POSEBNA PONUDBA, veljavna edi&o ■ tem kuponom. Otfreitte ta kupon In f» poiljito z $1-09 Joseph Triner Company. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. DL. in dobili boste z obratno pošto, pofttni-m prosto 1 pint Trinerjevrga plina proti muham ter brizgalko. Vale Ime ....................................................

ZA VARNOST LADU
Znani Mile Roc^ svetilnik pri San Francisco, ki je že marsikateri ladji pokazal varno pot v pristanišče San Francisca.
VZTRAJNA PLAVALKA
Načrti slavnega italijanskega iz-najditelja Marconija. Sedaj eksperimentira na malem parnl-ku "Eelectra" sredi Sredozemskega morja. Nov radio-aparat.
Slika nam predstavlja Miss Lillian (i. Harrison, ki pravi, tla bo preplavala Angleški kanal Stara je dvajset let. Šest ind vaj set milj široko reklo Platte a Južni Ameriki je preplavala v 24 urah in 19 minutah.
Razvoj človeka.
Najhitrejše raste človek v prvem Jetu svojega življenja. Otroci v zimski dobi le malo rastejo. Rast las in nohtov. Teža možganov. Deklice in dečki.
Povprečni otrok je ob svojem rojstvu dolg 50 centimetrov in zraste v prvem letu za 20 centimetrov. Ce bi racsel novorojenček v tem tempu do 70. leta, bi poslal velikan, visok 14 metrov. Dejanski pa hitrost rasti po prvem letu prav znatno pojema.
V	starosti 1 do 2 let zraste o-trok povprečno le še za 9 centimetrov, v tretjem let,u pa le še za 6 centimetrov. Od tretjega leta dalje zraste otrok povprečno samo še po 3.5 ein na leto, od 16. leta dalje pa še manj. Moško bitje zraste v 17. letu povprečno še za 3 cm, v 18. letu za 2 cm, v 19. le-letu za 1.5 cm, v 20. letu pa za 1 cm. Mladenič raste splošno do 25. leta, a v teh letih le še po 0.5 cm.
Dečki in deklice so glede tempa rasti zelo različni. Kazen prvih let starosti rastejo dečki najhitreje od 16. do 17. leta in se v tem letu tudi najbolj zviša njihova teža. Pri deklicah pada višek rasti v 14. letu ter dosežejo ženska bitja svojo običajno dolgost že v 16. letu, svojo polno težo pa v 20. letu. Moški pa rastejo precej del j in se razvijajo počasneje. Dečki so močnejši kakor deklice od rojstva do 11. leta, potem pa jih nad-kriljujejo dekleta do 17. leta.
V	zimski dobi, to je od novembra do aprila se otroci razmeroma le malo razrastejo, tako glede dolgosti. Od aprila do julija si-eer rastejo kvišku, ne narašča pa njihova težina; od julija do novembra pa narašča bolj njihova teža kakor pa njihova dolgost. V različnem tempu rastejo tudi posamezni deli telesa. Noge so koncean tretjpga let-a dvakrat in koncem 12. leta trikrat tako dolge kakor ob rojstvu. Ko človek preneha rasti, so noge petkrat daljše, kakor ob rojstvu. Pred 10. letom so stopala krajša, kakor dolgost glave; v 10. letu so stopala in glava enako dolge; po 10. letu pa so stopala daljša kakor dolžina glave.
Lasje zrastejo po 0.04 cm dnevno, a las živi povprečno le šest let, potem izpade. Trepalnice rastejo neprestano, žive pa le štiri do pet mesecev. Mnogo hitreje kakor se splošno misli, pa rastejo nohti. Nohti na prstih se obnov«? v petih mescih.
Možgani tehtajo ob rojstvu 280 gramov, možgani odraslega moškega tri funte; možgani odrasle ženske pa povprečno 2.75 funta.
Izumitelj brezžične telegrafijt? že nekoliko mesecev biva v glavnem mestu Anglije, da si tamkaj zasigura potrebna sredstva za svoje eksperimeite. O rezultatih poslednjih Marconijevih poizkusov so svetovni listi objavili svo-jedobno najrazličnejše vesti. Poročali so, da se je glasovitemu Italijanu posrečilo konstruirati nov radio-aparat, ki bo prenašal človeški glas na neomenjene distance. Pozneje se je poročalo, da prvi poizkusi niso bili srečni.
Te dni se je londonski dopisnik velikega milanskega lista "C'orrle. re della Sera" razgovarjal z velikim izumiteljem. — "Poizkusi — je izjavil Marconi — so že neko liko tednov v teku. Kakor znano, gi se pod najneu<rodnejšimi pogoji mogel brezžično prenašat človeški glas na največje distai» ce. Četudi poizkusi še niso dovršeni, morem vendar že sedaj vso sigurnostjo trditi, da je problem povoljno rešen. Možno je govoriti radiotelefonieno z naj bolj oddaljenimi deželami. Avstralci so antipodi Angležev in 5e nedavno se je smatralo za nemo groče. s pomočjo električnih va lov iz Anglije govoriti z Avstrali jo. Moji poskusi so pokazali, da je to mogoče. Mister Fisk. ravna telj avstralske "Wireles Com panv", je v svoji mali vili v pred mestju vzhodno-avstralskega me sta Sidney prejel z naše postaje v Corneva'lu poslane valove. Nit
sprejemu našega sporočila nam je Mr. Fisk odgovoril z radiotele-fonsko depešo.
Elektični valovi, katerih smo se poslužili pri teh poizkusih, se v m nog očem razlikujejo od onih, ki se navadno uporabljajo v rad krt e-lefonskem prometu. Zanimivo je, da je ta prvi radio-razgovor med Sidnevem in Anglijo poslušal tudi gospod Tomson v Monetralu. Za sedaj mi sicer ni mogoče govoriti o posameznostih tega novega ra= diotclefonskega uspeha. Gotovo pa je, da pomenjajo ti eksperimenti ogromen napredek in da otvarjajo perspektivo neomenje-lih možnosti.
Na mojem malem parniku ^Elektra", ki se nahaja v Jadranskem morju, se vrše različni radiotelegrafski eksperimenti. Gre v prvi vrsti za to. da se dožene število besed, ki jih je mogoče v eni minuti telegrafično* sporočiti. Dosed a j se nam je posrečilo, br-zojaviti v minuti tristo besed".
Materino srce.
V Norville se je dogodila drama. ki bi bila vredna, da jo spiše kak znameniti romanopisec. Junakinja je žena, stara nekaj nad 40 let. ki je še vedno lepa in je preživela v mladosti pustolovne dni. A" Parizu se je poročile z rokodelcem, ki jo je po nekaj letih zapustil z dvema otrokoma. Njen sin je umrl pred 22 leti. Mati se je težko preživljala. Deloma je preživela pri starem stricu v Norville. ki je jjil neke vrste čudak in je stanoval v koči sredi gozda. Ko je pred kratkim mati slišala, da bodo kosti njenega otroka z onimi grobovi, katerih doba je
potekala, razmetane, je prišla po-ene beseda se na dolgi poti preko ! noči na pokopališče, izkopala o-oceana ni izgubila. Nekoliko ur po stanke svojega sina. zavila jih v
Severova .rdraviln vzdr / ujcjo zdr.ivje v drurin.ih.
ZA SLABO PREBAVO
pomanjkanj« teka ter aploSno oslabelost, vzemite
SEVERA'S BALZOL.
SploSna tonika za moške i ženske.
Pomaga naravi s tem da Želodec in jetra bodo pričela 8 svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna.
Cena 50 in 83 centor.
Vprašajte svojega lekarnarja.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
predpasnik in šla peš nazaj v Norville. Tam je zahtevala od občine, da bi smela pokopati svojega sina v grofiu stare matere. Tam se je zvedelo za celo dejanje. Ženo so aretirali, toda jo nato izpustili. Vrnila se je na pokopališče nazaj, odprla grob, v katerega so začasno zakopali o-stanke njenega sina, jih vzela ven in izginila z njimi brez sledu. Od 'tedaj je niso več videli.
V Idriji j,e toča napravila ogromno škodo.
Kar obdeluje ubogi rudar, je vse uničeno.
Rad bi i zvedel za naslov svoje sestre FRANCIS, omožena TURK, doma iz Lipsen, št v. 18, pošta Rakek. Pred devetimi leti se je nabajala nekje v Oleve-landu. Cc kdo ve kaj o njej, naj mi poroča ali naj se pa sama oglasi. — .Tohn Ule, 310y2 "SV. 4th St., Duluth, Minn.
ftejakt, naxoOajte
'glaa naboda', največji slovenski dnevnik. v SraUtENZB OBt&Ti
Sprejeli smofsledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani.......................... 1.50
Nova velika sanjska knjiga....................... .90
Sanjska knjiga, srednja............................35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod ..........-................................. .70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost ....-............................ .50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana ...............—........— ... _1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana......1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek.................................1.—■
Na krvavih poljanah« Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918. ....... ............................. 1.25
jiobinson, povest « ..._______......______... _... „ „ .65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman____________ .80
Rinaldo Rinaldini ______________________________ .50
Sveta Genovefa ......................... ............ .50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofona . .- .25
Čarovnica starega gradu ..........-................. .25
Hitri računar aH Praktični računar............... .75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—-
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbirTv
Ameriki. Trdo v platno vezano..................3.—•
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi .......—.............................. .90
Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)
Knjige Vam pošljemo poštnine proBto.
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt Street s ; : New York, N. Y.
• *; - i r t

GLAS NAHODA, 12
1924
|i
MORSKI JASTREB,
Spisal Bafaei Sabatini — Za G: N. t priredil G. P. f
14	'	(Nadaljevanje.) [
—	Sveti Bog, — je vzkliknil koneeno, —v vašem glasu je nekaj dvoma, a v njenem nobenega. Nekoč ste bili moj sovražnik in od tedaj je vladalo med nama nelvO nezaupno premirje. Ona pa . . . ona, ki me je nekoč ljubila, pa nvma nobenego prostora za dvom!
—	Sir Oliver. — mu je odgovorila Rozamunda, — stvar, ki ste jo izvršili, je popolnoma zdrobila moje saree. Ker poznam vse stvari, ki bi va.s lahko privedle do tega dejanja. bi vam mogoče še vedno lahko odpustila, čeprav bi nikdar ne mogLa postati vaša že-na. Odpustiti pa vam ne morem radi vašega sedanjega podlega zanikanja.
Ozrl se je nanjo za trenutek, prepadlega lica ter odšel nato profi vratom. Tam se je ustavil.
—	Popolnoma jasno je, kar mislite, — je rekel. — Hočete me spraviti pred sodišče. — Zasmejal se je. — Kdo ine bo obtožil pred sodniki.' Mogoče vi, John.'
—	- Ce Miss Kozamanda želi, — je odvrnil fc>ir John.
—	Ha, jaz pa nisem človek, ki bi se dal poslati na vislice na templju tako bornih dokazov kot jih ima ona gospodična. Če bo prišel kak tožitelj ter meketal o neki sledi krvi. vodeči do mojih vrat »in o gotovih besedah, katere sem včeraj govoril v jezi. boni sprejel obravnavo, a ta uravnava se bo vršila z mečem in na truplu mojega obtožitelja. Tu je moja pravica in vsako unčo te pravice bom tudi dobil. Ali dvomite. l:ako bo odločil B<»gSlovesno ga pozivljem že sedaj, naj odloči med menoj in onim. Če sem kriv tega dejanja, naj mi se posuši roka.
—	Jaz sama vas boni obtožila. — je rekla Rozamunda mrko. — In če bom to storila, lahko zahtevate svoje pravice proti meni ter zakoljtte mene kot ste zaklali njega.
—	Lk>g naj vam odpusti, Rozamunda, — je rekel Sir Oliver ter odšel.
Vrnil >e jc domov s peklom v svoji duši. Ni vedel, kaj pripravlja zanj bodočnost. Tako veliko pa je bilo njegovo ogorčenje do Rozamundc. da ni bilo v njegovem srcu nobenega prostora za obup. Ne smejo ga obesiti. Boril sc bo proti vsem z zobmi in kremplji, a Lionel ne sme trpeti. Sklenil jc skrbeti za to. Tu ko je razmišljal o Liionelu, se je njegovo razpoloženje izdatno izpremenilo. Kako lahko bi zavrnil to obdolžitev. kako lahko bi jo spravil na njena ponosna koiena. prosečo ga odpuščanja. Z eno samo besedo bi lahko storil to, a se je bal, da bi ta beseda ogrozila njegovega brata.
A' mirnih, tihih nočeh, ko jc ležal brez spanja na postelji in ko je zrl na stvari brez strasti, se je za vršila v njegovem duševnem razpoloženju polagoma izprememba. Premotril je vse dokaze, ki so jo dovedli do takeca naziranja in bil je prisiljen priznati, da je bila do gotove mere upravičena misliti to. Že leta in leta je poslušala vse
strupene stvari, katere so govorili o njem njegov,- sovražniki _
ill v. led s\ oje arogance jih ni imel malo. Vse to je puščala vnemar, ker ga je ljubila. Njeni odnošajd z bratom so postali napeti radi-tega, a sedaj se je vse to vrnilo, da jo zdrobi. Kes je igral gotovo ulogo v njenem krutem domnevanju, da je padel Peter Godolphin trd njegove roke. Moralo se ji je celo zdeti, da je v gotovi meri soudeležena pri smrti brata, ker je ustrajno ljubila moža. katerega je brat sovražil.
To je uvidel sedaj in bolj milostno jo je sodil. Bila je bolj kot človeška, če ni čutila kot je spoznal on sedaj in ker je treba reakcije meriti po du sevnih izbruhih, iz katerih izhajajo1, je bilo povsem naravno, da ga je morala sovražiti sedaj prav tako trpko kot ga je poprej iskreno ljubila.
To je bil težak križ. Radi Lionela pa ga je moral nositi in z vsem pogumom, katerega jc bil zmožen. Lionela na sme žrtvovati svojemu egoizmu radi dejanja, katero je smatral za povsem upravičeno. Res podel bi bil. če bi se hotel izmuzniti na tak način.
Če pa ni on razmišljal o tem. je razmišljal LioncL ki je hodil v vseh teh dnevih naokrog s terorjem v srcu. Ni mogel spati in to je večalo mrzlico, da je kmalu izgledal mršav in bled kot stena. Sir Oliver ga je ozmerjal, a na tak način, da ga je zopet navdal z upanjem. Se nadaljna novica onega dne je potolažila njegov strah. Sodniki v Truro so bili informirani o dogodku in obdolžitvi, ki je bila dvigjena. a so odločno odklonili vsako akcijo. Vzrok tega je bil, da je bil eden teh sodnikov Master Anthony Baine, ki je bil priča razžaljenja. prizadetega Sir Oliverju. Izjavil je, da je Matfer Godolphina zadelo, kar je v pohni meri zaslužil. Rekel je nadalje, da mu vest ča.stnejra moža ne dovoljuje, da bi izstavil zaporno povelje za konštablerja.
Sir Oliver je sprejel to novico od druge priče žaljenja, župnika, ki je rekel, da se v polni meri strinja z odločitvijo sodnika, čeprav je siužabnik evangelija in miru.
Sir Oliver se mu je zahvalil ter rekel, da je bilo lepo od njega m Master Baina sprejeti tako naziranje. a da ni pri celi zadevi prav nič prizadet, ueglede na okoliščine, ki so kazale nanj kot morilca.
Ko pa je dva dni pozneje izvedel, da je cela pokrajina ogorčena nad Ma<ter Rainom radi stališča, ki ga je zavzel, je poklical Sir Oliver župnika ter odjahal ž njim naravnost v hišo sodnika v Truro, da doprinese gotov dokaz, katerega je prikril Rozamundi in Sir Kiiligrew-u.	\
—	Master Baine, — je rekel. — ko so se zbrali vsi trije v knjiž-n'c'- — (,,11 o vaši pravični in pogumni izjavi in prišel sem, da se vam zahvalim ter čestitam na pogumu.
Master Paine se je resno priklonil. Bil je po naravi resen.
—	Ker pa nočem, da bi zle posledice spremljale vašo akcijo, sem prižel. da vam predložim dokaz, da ste postopali celo bolj pravilno kot ste mislili m da jaz nisem morilec mladega človeka.
—	Vi niste, — je vzkliknil Master Baine. skrajno presenečen.
—	Zagotavljam vam. da ne poslužujem proti vans nikakega izgovora, sem prišel sedaj, predno bi mi čas onemogočil to. Jaz nočem, da objavite to takoj. Želim pa. da sestavite neke vrste dokument, ki bo zadostoval sodiščem v bodočnosti, če bi se to stvar tiralo naprej.
To je bila pretkana prošnja. Dokazni bil na njem, pač pa na Lionelu. Čas ga pa bo izbrisal in ee bi se dokument pozneje objavilo, bi bilo prepozno iskati ta dokaz kje drugod.
—	Zagotavljam vam. Sir Oliver, da če bi ga ubili po tem, kar se je zgodilo, bi i as ne mogel smatrati krivim, da ste storili kaj več kot kaznovali nadutega razgrajača in nasilneža.
—	To vem. gospod, a stvar ni bila taka. Eden dokazov proti meni in sicer glavni, je ta. da je bila sled krvi od Godolphinovega trupla pa do mojih vrat.
Ostala dva sta postala pozorna. Župnik je zrl nanj - nepremično. ,	f
Zadnji dan MarijeMonijete.
Presunljiv opis jetništva in konca francoske kraljice.
l(Dalje prihodnjih.)
Ko je stopila Marija Antonijeta dne 1. avgusta 1793 v svojo zadnjo ječo, se ji je dozdevalo, da so zapisane na vratih slavne besede Danteja: "Lasciate ogni spe ran za voi ch' en trate". (Pustite vs* upanje vi, ki vstopate).
Bil je ledenomrzel, teman in ozek prostor, ki je vseboval trdo železno posteljo, brez blazine in brez odeje. Celo pohištvo je obstajalo iz stola in majhne mizice. Kraljica je imela s seboj le še par stvari, katere so ji ipustili. Imela je še tri srajce in ena teh ;>*• bila garnirana s čipkami. Vsakih deset dni so ji dali svežo srajco. .. . Ko je prišla iz jetništva v Temple, je njena obleka razpadla v eunje. Rozalija. njena strežnica je zakrpala obleko ter našila bor-dure. Nobenega ogledala ni imela. Rozalija je kupila slabo ogledalo za 20 centimov in tega ogledala se posluževala kraljica do svojega zadnjega dne ter ga smatrala za veliko dragocenost. Postala je siva in resna.
Imamo sliko kraljice iz njenih zadnjih dni. najlepšo sliko Pavla Delarocha. Kj-aljica je resignira-na, melanholična, oblečena v črno obleko. Ničesar več ne upa, nt joče več, ker ve, kaj jo čaka. Njen pogled je truden, brezupen in cela njena postava predstavlja vtelešenje vseh trpljenj.
Dnevi so bili že jesensko hladni. Deževalo je in grmelo. V njeno ječo ni padel noben solčni žarek. Vzeli so ji celo ročno delo, s katerim je bila zaposlena v Temple Njeni otroci, svakinja Elizabeta, so bili daleč proč _ . . Njen mož je bil mrtev . . . Nikogar več ni imela. Minuli so tudi dnevi, ko so ji metali v jetniško celico pisemca im ko je odgovarjala na nje s pisavo, napravljeno z ubodljaji na peresa cvetk. Sedaj je bila strogo zastražena in pazniki so jamčili s svojimi glavami za vsako pismo, ki je prišlo iz njene temne, vlažne celice.
Vsak lep pogled, vsaka prijazna beseda bi stala paznike življenje. To so vedeli in tudi postopali temu primerno. Le taki so bili izbrani za to "častno" službo, ki so bili posebno usposobljeni za to. To so bili divjaki, neotesanei, ki so celi dan popivali in kadili in ki se niso ženirali biti navzoči, ko se je kraljica oblačila in slačila in celo kadar je menjavala srajco . . . Ko je postajalo bolj hladno, je prosila za odejo iz bonu baža. a zanikali so ji to. Vzeli so ji pisalno orodje in celo svinčnik in ničesar ni imela, s čemur bi pregnala samoto in otožje teh neskončno dolgih ur. Dobila je le par knjig. Čitala je potopis kapi-tna Cooka ... ki jo je odvedel daleč proč, v južne dežele, na morja in med viharje. Ko je prišel večer — in jeseni je prišel zgodaj, — je sedela v svoji temni, mrzli celici ter se igrala z dvema prstanoma z brilanti. Te brrlant«? so zapazili ter jih vzeli. Kaj j* treba kraljici, kaj treba Capetov-ki prstanov? Pripravlja naj se rajše na proces . . . Jedi^je le malo, kajti jedila so bila slabo pripravljena. Razventega se ji je gnu-silo jesti iz raizbite črepinje. Ko-nečno se je popolnoma odvadila jedi ter se komaj vzdržala pokonci. ko se je oprijemala vlažnih sten. da se nekoliko giblje.
Trpela je na reumatičnih bolečinah. a zanjo ni bilo nikakih masaž ali vročih kopeli. Capetka (zasramovalno ime za kralja In celo družino) naj trpi; trpi in ljudem je bilo dovoljeno gledati skozi zamreženo okno ter se na* sla jat i nad trpljenjem kraljice Tudi kri se ji je večkrat ulila, a nobenega zdravnika ni bi-lo. Mirno in udano, brez tožb, je prena. šala vsa trpljenja. Bolela jo je glava radi slabega zraka. Nikdar več ni prišla na prosto in tndi njeno mučno spanje so motili pazniki s svojim kajenjem, prokK-njanjem in zmerjanjem.
Pogosto je ležala vsa obupana na golih tleh svoje celice. Mislila, je na svojega moža, ki je šel pred njo v smrt, na nboige otroke, katere bo ji vadi. Kako se jim godit
Stresla se je ob misli na njih bodočo* usodo. Postala je suha. a vedno lepe so bile njene oči in držala se je prav kraljevski. Preje je večkrat izjavila, da ne bo nikdar sklonila glave in naj pride ka<r hoče. Radi tega so pribili na obod vrat njene celice več desk in ko so jo odvedli noter, je morala skloniti svojo ponosno glavo, sredi prešernega smeha in umazanih pripomb njenih stražnikov.
ir.
Spanec jo je zapustil, a niso ji hoteli dati nikakih uspavalnih sredsev. Ležala je na svoji trdi postelji v temi ter razmišljala u svojih otrocih, procesu in koneft-ni, neizprosni usodi, ki jo čaka. Mislila je tudi na to. če bi je ne mogli rešiti njeni sorodniki na Dunaju? Ali pa bo morala koncem k^nca vendar iti isto pot, katero je šel tako pogumno Ludo-vik XVI.? Ali moja trpljenja še ne zadostujejo francoskemu narodu. — se je vpraševala vsa izčrpana, ko so jo že pričeli zapuščati živci. Vse kaže, da tiči v tem narodu v krvi strast videti trpljenje drugih ljudi in da komaj čakajo na to. da bodo lahko pripovedovali, kako so spravili s poti ponosno hčerko avstrijskega cesarja, ki se je morala pokoriti za grehe prednikov svojega moža.
Najlepša stvar jo je še čakala, namreč proces. Proces s svojimi obdolžitvami, nerodnimi pripombami, sramot en jem in drugimi pt> klenskimi mukami, katere bo morala prenesti, ne da bi izgubila za trenuptek zavesti. Kraljica pred sodniki, obtožena izdaje domovine in krvoskrunstva!
Brani se. kliči navzoče matere na pričevanje, a njen glas ostane brez odmeva. Pač sklanjajo ženske glave. Čutijo, da sili v njih debele butice nekaj kot sram, a pijane so krvi ter hočejo imeti svojo žrtev.
Tako se bliža zadnji dan. Antonijeta sedi pri sv.oji mali mizici ter piše, s solzami v očeh, svoje zadnje pismo na svakinjo.
—	C'est a vou. ma eher soeur que j'eerie pour la denniere foi. (Tebi, draga sestra, pišem svoje zadnje pismo).
Poslovi se od svoje svakinje, od svojih ubogih otrok.
Dne 16. oktobra, ob polpetih zjutraj, je kraljica vstala. Dobila je prvikrat svečo, ob koje svitu se je oblekla. Trda je bila od mraza, kajti noč je bila hladna in jutro mrzlo. Uredila si je zadnjikrat lase ter si nataknila na glavo svežo belo čepico, okrašeno s črnim trakom. Prišla je Rozalija, objokana in tresoča se po celem životu ter hotela prinesti kraljici še zadnjikrat skodelico krepke juhe. Kraljica se ji je zahvalila in v istem trenutku so se oglasili na dvorišču bobni.
Napočil je čas.
Ob polosmih je prišel duhovnik Girard, ki jo je hotel izpovedati. a ona ga ni hotela poznati, ker je bil revolucijonar. Odklonila je izpoved.
Ponudil ji je spremstvo.
—	Comme vous voulez, monsieur, — je odvrnila.
Nato je odšla ter vrgla zadnji pogled na turobno celico, v kateri je prestala toliko jada.
Pokončno korakajoč je šla skozi ljudsko množico, v kateri Ju vladala smrtna tišina.
Danes boš lahko nekaj videla. Francija!
Ko je zagledala kraljica umazano enokolnieo, v kateri naj bi se odpeljala na torišče, je obstala. Pričakovala jft, da jo bodo odvedli tjakaj v zaprtem vozu. Na enokolnici ni bilo ničesar, ne stola, ne blazine in tudi na kupa slame. Nato je vstopila. Konj je potegnil ter jo odvedel skozi Pariz. Roki je imela zvezani in . . . stopila je na giljotino brez besede, molčeča. Lase je imela od striže-ne pod čepico, — od lastne rok*. Sklonila je glavo, nož je padel bliskovito in narod je vzkliknil od radosti . . .
vse dišave Ara bije, vse - vodovje oceanov bi ne
ROYAL MAIL

tttšMnimvn
NEW YORK IN HAMBUINI CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita** XI paniki ao nori In modami v th-kaa oalru, najbolj priljubljena potnikom In fflaaortta radt komodaoetl m_
KOMFORTA.
Zdrava. teCna In obilna hrana, m aar-vlra nen potnikom na belo pokritih mizah, D rutin«, Ceno In otrooft Imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti ao obrnit« na nala zaatopnlke ▼ vaSem mestu aU na ROYAL MAIL 8TEAM PACKET CO . n Broadway,. Now York

zadostovalo, da izbriše ta krvavi madež iz tvoje zgodovine in s tvojih rok, — pravi lmbert de fc5t. Amand.
Kako osrečiš svojo ženo.
Nek londonski časopis je prinesel navodilo mladim možem, kako morejo napraviti svoje žene srečne in zadovoljne. Posebno pomembna so sledeča navodila:
Prizadevaj si \edno, ravno tako ugajati ženi po poroki, kakor pred poroko. — Pomisli, da je novo življenje za ženo popolen preobrat njenih misli in navad ter ji .sploh nerazkrita dežela. Imel torej trpljenje z njo. — Reci ji pri priliki, da jo imaš red. Sicer ve to saima. vendar rada sliši. — Začni vsako stvar v taki meri, ki jo moreš tudi nadaljevati; to velja posebno v denarnih zadevah in ne žali njenega čuta s tem, da jo primoraš prositi za denar. Za to stvar moraš imeti fino čustvo, ker denarno vprašanje je glavna točka za prepire v rodbinah. — Bodi pozoren v malenkostih. Edina cvetka more č est okra t olepšati ves ilan. — Obvesti jo o svojih skrbeh ravno tako, kakor o svojem veselju. Dva prenašata trpkosti lažje, kakor pa en sam.
je tvoja žena, ki te ljubi. To storiti si dolžan in mogla bi ti dati marsikak dober svet. — Prenašaj ob priliki njene solze, možje morajo delati, žene pa morajo jokati. — Ne omoti jo z javno kritiko. Ako ji imaš kaj očitati, stori to doma. Dopovej ji. da je edina ženska, ki si jo sploh kdaj ljubil, to je velkega pomena. — Ne zbadaj jo, ako ne moreš prenašati, da te ob priliki tudi ona zbada. — Postopaj z njo kakor s tovarišem ali prijateljem, toda ne pozabi nikoli, da je predvsem ženska, ki potrebuje tvoje podpore in pomoči.
Večja vrednost.
Ko je nekemu kmetu poginila lepa molzna krava, je bila njegova žena tako razburjena, da je od žalosti umrla. Komaj se je to zgodilo, že mu je sosed ponudil svojo hčer, nekdo drugi svojo sestro in tretji svojo neo^injo za ženo. nakar je kmet pripomnil:*
"Že vidim, da je v naši vasi boljše, če izgubiš ženo; po smrti le te so mi jih ponudili kar pol tacata drugih, ko mi je pa krava poginila, mi niti eden ni ponudil
nove
V Roču v Istri
imajo župnika Salvadorja, ki se je letos no Telovo priporočil fašistom s tem, da ni več čital v Hrvatskem jeziku evangelija, kakor je bilo to doslej vedno običajno in kakor je to storil še lansko leto. Župnik hoče avanzirati in dobiti boljibshižbo;/ S •
Kretanje parnikov - Shipping News
iS. Julija:
Pittsburgh. Cherbourg; Luetsow. Bremen.
IT. julija: Westphalia. Hamburg.
1». Julija:
Majestic, Cherbourg; La. Savol«. Havre; Lapland. Cherbourg; Mount Clay. Hamburg; Stuttgart, Bremen; Dulllo, Genoa.
It. Julija:
Reliance. Hamburg; Seldllta, Bremen.
O. Julija: Paris, Havre.
Julija:
Leviathan. Cherbourg; Veendam, Boulogne; Albert Ballin. Hamburg; Orca, Cherbourg.
2». Julija: Canoplc, Cherbourg; Bremen. Bia
SO. julija: FYance, Havre.
81. Julija: Zeeland. Cherbourg.
1.	avgusta:
Muenchen v Cherbourg in Bremen
2,	avgusta
Olympic. Cherbourg; Georpe Washington, Cherbourg; Now Amsterdam, Boulogne; Conte Rnjsjso. Cienoa; llansa Cherbourg In Hamburg; Uolgenland. Cherbourg in Hamburg
4.	avgusta:
Taormlna. Genoa
5.	avgusta:
Resoute, Cherbourg In Hamburg; To lumbus. Cherbourg in firemen; • lie ublie. Cpherbourg in Bremen
6.	avgusta:
Aqultania, Cherbourg; Rochambeau,
Havre; Luetzuw, Bremen; Ohio. Cherbourg
7 avgusta
Belgenland. Cherbourg; Colombo. Genoa; Minnekahda, Cherbourg in Bremen; "Wuertemberg, Cherbourg in Bremen
8. avgusta:
President Wilson Trst
9. avgusta:
Homertc, Cherbourg; Lancastrla. Cherl bourg; President Roosevelt, Cherbourg in Bremen; Deutschland, Cherbourg Hamburg; Ryndam. Boulogne
12.	avgusta:
Derflinger v Bremen; Suffren v Hat
13.	avgusta:
America. Cherbourg in Bremen; Stutt] gart. Cherbourg In Bremen
14.	avgusta: Mongolia. Cherbourg
16.	avgusta:
Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cher-I bourg: Lafayette. Havre; Cleveland! Cherbourg in Hamburg: Orbita. Cher-f bourg; Rotterdam. Boulogne; (Jlulicj Cesare, Genoa
17.	avgusta:
Sierra Ventana. Bremen
19. avgusta:
Pittsburgh. Cherbourg; Reliance. CherJ bourg in Hamburg
20 avgusta:
Paris. Ham; Mauretania. Cherbourg| York, Bremen; Conte Verdo, Genoa
21. avgusta:
Arabic, Genoa; Thurlngia, Cherbourj In Hamburg
23. avgusta:
Olympic. Cherbourg; President Harding, Cherbourg in Bremen; Mount ClayJ Cherbourg in Hamburg; VolendamJ Boulogne; Duilio. Genua
26.	avgusta:
Seldlitz, Bremen
27.	avgusta:
France, Havre; Aqultanla. Cherbourg
28.	avgusta:
Columbus. Cherbourg in Bremen; Zee land. Cherbourg
30. avgusta:
Homeric, Cherbourg; Veendam, Boulogne; Orca. Cherbourg; Muenchen. Cherbourg in Bremen; Albert BalinJ Cherbourg
CUNARD
Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno leto. bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto.
V JUGOSLAVIJO
v S in pni dne vsako sredo s tremi eksnresniini parniki BERENGARIA	AQUITANIA
MAURETANIA (preko Cherbourg«)
CE nameravate dobiti svojo rodbino iz JUGOSLAVIJE, se takoj brigajte za potovanje. NaS urad v Jugoslaviji jim bo pomagal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva f-istoba hrane. Za podrobnosti se obrnite na lo-kalne agente ali J na
CUNARD LINE 25 Broadway New York : • - --'..—_f
din« alrektno spomladno od plutja
Otvrtitvens vožnja znanega Martha Washington —12. Jul!.; 6. sept. Presidente Wilson — 8. avg,; 10. okt.
v Dubrovnik all Trat.
Zelcznlna v notranjost smerna. Nobenih vi- i s«Jev. VpraSajte pri bližnjem agentu ali pri I i PHELPS BROS. & CO., 2 West St.. N. Y.
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANK BENČIČ, doma iz Herpe-lje na Primorskem. Svoječasno se je nahajal v okolici Chicaga. Oglasi naj se bratu Anton Bene i č. Big Kun Lumber Camp, Slaty Fork, W. Va.
Zlrtt^(HARR!MAN LINEp^CS
w -	• Joml Seme*	-»
J
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse dele
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak teden z na.šiml razkošnimi parniki RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki s 1, 2 in 3 razredom ln znani
"Mount Clay",	"Cleveland",
"Hansa". "Thuringia" "Westphalia"
s kabinami ln 3. razredom.
WESTPHALIA 17. julija opoldne
L'speSna, uljudna služba, Izborni kuhinja, prijetni in privlačni prostori.
United American Lines
35 - 39 Broadway New York, N. Y.
PRODA SE
v lepem kraju na Gorenjskem hiša s krasnim vrtom. V hiši so v pritličju 4 sobe, in zproraj -i sobe. Cena 1300 dolarjev. Moj naslov: Angela Dermota, vas Sora, št. 23. Pošta Medvede. Kranjsko, Jugoslavija.
ZA $25.00
dam 4-vrstno Lubasovo harmoniko. Kdor prvi naroči, jo dobi. John Obit, Station 1, Owosso, Mich.
PRODAM
6 parov konj, vse skupaj, ali po-samrane pare. — Joe Prebevšek, 518 R. F. D. 2, Allegany, N. Y. (4x 11—15.)
Žena C. 6. Dawesa, ki kandidira na repnblikanflkem tiketu za podpredsedniško. mesto.
MOŠKI! ZaičIUl« a*
IVoti naiez«
•bjjvbe »i nafboljfio rai*<to
mPKEiJBK sa MOsKE Velika tuba 36c. Kit (4's) $1 „ VrfMtaMSsB Sv-Y-Kit Dept.-B * Bftridbšn St.. New Torfc Ite sa olrroCntea.
Pozor čitatelji.
Opoiorfto trgoTC« is j* brtaikv, pri katčrik knpv* JeU aH naročat* ii itii »jih postrežbo x* do v olj ki, da oglašujejo t liitu "Glav Naroda", fl fem bu*
Vpratc "CHm Kar*<Url
Prav vsakdo—
kdor kaj ličo; kdol kaj ponuja; kdor kaj kupuj*] Mor kaj prodajaj pnf? Tsakdo primara, da imaji SudtTft upih —
mfedi oglasi
? "Gla* Viiiitn
DR LORENZ
642 P*nn Av*, PITTSBURGH, PA.
CDINI' SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPEClJAt-IST MOŠKIH SOLEZNI. Maja atroka Ja atflravtjehja akutnih In kronlCnlh bolezni. Ju aam 2a zdravim nad 25 lat ter ima,m skuinje v vseh boleznih ' In kar znam slovansko, zato vi^ moram popolnoma razumeti In apoznatf vata boMaiil, da vaa ozdravim in vrnem moč (<i zdravja. 8kozl si let aom *rtdobM posebne akuftnjo prt ozdravljanju moitdh bolezni. Zato sa moreta .popolnoma zanesti na mena> moja skrb pa Je, da vaa popolnoma osdra-' Vfm. Na odlalajta, ampak pridite Simpraja. «aa oadrovim zastrupljeno kri. mazUTJe in lisa po tetesu, bolezni v prtu tz. padanja las, bolečine v kosteh, stare rans, oslabelost, živčna In beleyn) v'md-hufju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zlato2llo,natftftia Itd. . Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopotdna do K popoMae* ▼ torek, četrtek la sobota od S. dopoldne do «. aVsdar; v "Irtish |b UHOamnr od It. dopoldne do 1. popoldne.