lj /^JOMJUVK AM \cl Leto XXUIM St. 132 Linbliam. nedelia 1*. hllliia !QiVXXI Cena cent« 80 Upravpiirvo i LfiirHtan«. Pncooljm oHea 9* Telefoo *L 11-22. 91-23. 91-24 Inseratni oddelek i Uoblnm. PoccinOeva aB> ca J — Telefoo It. 91-29. 91-26 Podružnica Novo mescoi Unbljansla cest« 42 Salonit za (JaMJaagfcc pokrajino po potao-čekcivoem zavoda fa. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Cood. Con. Post- No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa ogto* i* Ki. Italije in inozemstva tm Unione Pcbbliori Italiana S- A. MILANO rldiutoo • »PonedalMrim Jm Croco« Lil 56.50. UtedalitTOi Piki inifeva oHea kev. 9. _to. 91-22. 91-29. 91-24._ Bokopiti n ne mi»>o. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa la p*- bliciti di pco pritajenim še-lestom se ziblje vejevje. Topel dih življenja lebdi nad naravo. Strmo in visoko se vzpenja plameneči kolobar Dažboga na sinji svod, izlivajoč pramene belega, ščemečtga bleska na naš tako lepi, po sili življenja vzkipevajoči svet. In ko se bliža temenu dnevne poti, prehaja zelenje na poljih, tratah in livadah vzlic tej žarki svetlobi v rumen ozeleni čarobni odtenek, lasten pokrajinam ravniškega sonca. * Pošastne sence, ki so se ob sončnem vzhoda oblastno raztezale po ravni, posuti z biseri, se zdaj bojazljivo potegujejo bliže in bliže k posameznim, po plodni planjavi raztresenim drevesom. kjer se zgoste, dajoč biljem, ki se zar tekajo vanje, udobno zavetje. Poldne je, mir v naravi. Le iz daljav, kjer se v naseljih nemirno izživlja življenje, nam prinaša veter zdaj pojemajoče zdaj pojačujoče se zvoke poldan-skega zvonjenja, združeč jih nad prostranim Barjem v skladen napev. Vmes pa žjrrgole škr-jančki v višavah strastne in sladke pesmi. Tu v samoti šele se zavemo vseh prelesti, ki nas obkrožajo. In le-tu v stvarstvu začenja kaliti v naših srcih seme vseobjemajoče ljubezni, vskaii vera v lepoto, prešinjajoča vse naše bitje duh in srce. in ta vera je temelj prave s-reče — brez nje je ni! Kjer je sicer sožitje osnovano na brezpogojnem človekoljubju, tam so ustvarjeni pogoji za srečno življenje. To ni bogastvo in preobilnost, temveč po lepotah stvarstva vzbujena lepodušmost. Srečo mar iščeš v snovnih dobrinah? V duha jo išči brezmejnih višinah! V srca jo išči brcztalnih globinah! * Cvetlice, ki so z nami v zori mladega leta ljubimkale s sramežljivo povešenimi glavicami ter nam nalik zvončkom bingljale k vstajenju v prirodi, so se že davno' umaknile drugim sestricam s povzdignjenimi glavicami, saj morajo tekmovati z drugim biljem, ki bi jim sicer vzelo svetlobo. V visoki travi gnezdijo škrjanč-ki, petpedika prepelušček in se potika brenčeči in frfotajoči pisani svet. ki ga privablja belina okroglo ploščatih k o b u 1 n i c, modročipKasie p 1 a v i c e in rdečeglava detelja. Zdaj, ko se iz zavetja senčnatih host oglaša kukavica, so poleg njih posejani travniki z rdečimi zvezdicami k h k a v i č j i h 1 u č i c, lestenci z 1 a - t i c nam rumene svetli dan, vmes pa važno prikimavajo z lilasto-modrimi glavicami g 1 a -v i n c i, se zibljejo na lestvicah modre k a -d u 1 j e — vse barve so zastopane, kakor da se je mzlila mavrica čez griče ravnice! Tam pa, kjer se vi je jo potočki čez mične sveže loke, kjer se lagodno sončijo plitke lokve in kjer privre voda z dna v bistra barska okna, tam pokriva rumeni lokvanj vso gladino s J svojimi zelenimi ploščami, med njimi pa od- j j pira rumeni cvft žarkom sonca svoje deviško j ! naročje. Ob obali se šopirijo sablje p e r u n i - | i ke z ostrimi konicami, kraj njih pa božanski i cveti, ki zrastejo baje na mtstih kamor zaluča I gromonosni Perun svoje ognjene strele z grin- ! tave visoke planine, da nanj ne pozabimo. — * j Ko govorimo o cvetlicah, naj povemo, da so i vprav vse mamice, same cvet našega rodu, najbolj pozvane, vzbuditi v srcih svojih ljubljenčkov ljubezen do vsega stvarstva, polagajoč s tem trdne temelje srčne kulture v nežne, nedolžne duše in olajšujoč jim s tem zakladom življenje poznejših dni. Je pa tudi čas. dvigniti skoraj že usihajoče gladino srčne omike, sicer utegnemo zagaziti v blato snovnosti, katere posledica je obča propast, telesna, duhovna in nravna. o čemer nam daje zgodovina dovolj primerov. Zatorej — bodi Slovencu najlepša odlika trezen um in srčna omika! O. s. Labodja družina na tivolskem jezeru Pridni in pozorni obiskovalci tivolskega parka — mali in veliki — že vse te dni opaža jo, kako labod in labodka ponosno prepeljavata po vodi svojega mladiča, ki je nedavno ugledal sončno luč sveta. Cele tedne je labodka gnezdila na odročnem obrežju ribnika, pokoreč se naravnemu zakonu materinstva. Marsikak ptičji prijatelj se je ustavil &b vodi in opazoval laboda, ki je sam krožil ob nasprotnem obrežju in — skoraj bi dejal — z zavednim ponosom in zvestobo pazil, da se ni nihče preveč približal družici. Nedavno jutro smo mogli opaziti, da so pri labodih že dobili naraščaj. in sicer enega samega mladiča, drobčkano, ljubko bitje, ki se je bilo moralo takoj seznaniti z vodo. Videti je bilo, kako ga stara labodja dvojica uvaja v novo življenje in skrbno varuje, da bi se mu nič ne zgodilo. Labodja družina se zdaj že ne drži več vode ob obrežju. Včasi stara s kljunom natrga mladču obrežne trave, da dobi tudi nekaj »vitaminska« hrane. Medtem pa jadrajo preko lahno vzvalovane vode beli pomladanski oblaki in odrazi neba, drevja ip poslopja tvorijo z vodo in labodi slikovito podobo pravega pomladnega razpoloženja v naravi. Kencert Ljubljanskega fccn&gffsaesa trla Duh pravečni, kj vesoljstvo vladaš. Ti si zvezdam kroženje usmeril, sonce užgal, dal 'uni blesk srebrni, morju val in goram vrh odmeril. Bistrim rekam ceste v breg položil, zbudil ptice, vlil jim v gr'o petje, dal živalim svejstva in domove, rožam barve žar, vonjave v cvctje. Dal Arktidi gore si Irdene, dal ravniku nedogled puščave, v zem'jo skril zaklade neizčrpne dal si vetru zračno plast daljave Zoro jntra in f!ovo ed dneva z zlatom si pripel v neba višino, in oblakov bele pa.nvjlane si razgmii čez czarjeno modrino. Z bliskom si razsvetli temno nro, moč dal gromu, da v gorah odmeva, mavrico razpel si za viharjem, vsa narava Tebe razodeva. Mara J. Tavčarjeva. V petek je koncertiral v Veliki filharmonični dvorani Ljubljanski komorni trio. Dvorana žal ni bila zasedena tako, kakor bi zaslužil koncert ki se je izkazal kot ena najlepših glasbenih prireditev v sezoni, katere koncertno življenje je — kakor vsi vemo — izredno razgibano in darežljivo. Po'eg občinstva iz raznih krogov naše družbe so bili prisotni tudi nekateri dostojanstveniki, na čelu jim poveljnik Armadnega zbora Eksc. General Gambara. Koncert se je odlikoval po srečno izbranem programu in skrbno pripravljeni, v vsakem pogledu učinkoviti in kvalitetni izvedbi. Naš komorni trio je postal povsem homogena glasbena celota, v kateri se trojica umetniško izrazitih osebnosti voljno podreja skupnosti glasbenega hotenja in izraza ter išče vse do najrahlej-ših odtenkov tega. kar je bilo vedno največja odlika komornih združb: tanke izenačenosti muziciranja ob ohranitvi tiste individualne note. ki se ji niti v skupnosti ne more odreči noben resničen umetnik. Albert D e-r m e 1 j je ostal tudi v tem korpusu violinist nežnega in finega glasbenega občutja: nekaj sanjavega in človeško toplega se oglaša iz zvokov njegove violine. Čelo Cenka Šedlbauerja vnaša v trio ne le instrumentu ustrezajoče temnejše tone in moško noto. marveč tudi neko udarnost in energijo, izhajajočo iz umetnikove osebnosti, katere glasbena izraznost kaže polnokrven umetniški temperament in veliko muzikalno izkušenost. Delež pianista Marijana Lipovška v triu je tem večji, ker pianist ni samo spremljevalec obeh godalnih instrumentov, marveč so mu v posameznih sk adbah določene večje ali manjše samostojne pasaže, v katprih prihaja do polnega izraza Lipovškov lirični temperament in njegova odlična tehnika. S finim umetniškim ču-! tom ustvarja pianist ne le klavirsko podla-5 go tria, marveč tudi ritmično ravnovesje z violino in če.om ter ga tako združuje v umetniško sintezo. Med vsemi tremi instrumenti je opaziti vzorno uravnovešeno razmerje in krasne prehc-de in jih z'.asti nikjer ne moti preglasno ali preslabo sodelovanje posameznega instrumenta, kakor se sicer večkrat opaža pri korpusih s skromnejšo umetniško kulturo. Skratka: v vsem kaže naš trio odlike, ki ga usposabljajo še za velike in reprezentativne umetnostne naloge. Koncert je obsegal Beethovnovo mladostno delo »Trio v c-molu«. čigar mehka in sanjava spevnost še daje slutiti vplive Mozartove in Haj'dnove glasbe, posebej še v melodično sicer zelo 'epem Andantu cantabile con variazioni in v Minuetto. Druga točka, italijanskega sodobnega skladatelja H. Pizzettija »Septembrska rapsodija«. je bila pri nas doslej neznana. Osvojila je s svojim čistim g'asbenim izrazom, prostim sleherne problematike in barvitim, bukoličnim razpoloženjem. Nekaj prave septembrske vedrine in jasnine z umerjenim žarom in s prvo jesensko re-[ signacijo se oglaša iz tega lepega poema, kj je bil sprejet z živahnim priznanjem. Kvalitetno težišče večera pa je bilo nesporno o Dvorakovih »Dumkah«, skladbi, ki sodi med ona dela vcUkaga čf*knga mojstra, v katerih čutimo toplo hrepenenj -sko noto. prepleteno tu in tam s tragičnimi čustvi in ponekod z lahnimi folklornimi odsevi. Nič monumentalnega ni v tej skladbi, in vendar nas zavzame bolj kakor marsikatera druga Dvofakova skladba. Zdi se. da je potekla v srečnem inspira-rijskem trenutku prav iz skladateljevega bogatega, v bolestih in radostih tako obilno preizkušenega srca. Naš trio jo je igral s posebnim elanotn in dosegel z njo bleščeč umetniški uspeh. Po tej tretji točki dobro pretehtanega sporeda je navdušeno občinstvo zahtevalo dodatka in umetniški so mu ustregli. Kakor je bilo pričakovati, je novi koncert Ljubljanskega komornega tria nudil nevsakdanji glasbeni užitek in naj bi bil triu vzpodbuda k nadaljnjemu delu za napredek slovenske komorne glasbe. « _ h Novega mesta Degja je ie dovolj. Leto* nikakor ne more ustaliti ki vsak dan prinaša novo močo, katere pa semlja al več potrebna, aaj je že več kot dovolj prepojena z vlago. V torek je vse karalo, da se bo vreme končno zboftjšalo, zračni tlak je narasel ki po daljSem času je tndi sonce mpfpin nad oblaki, toda prod večam aa Ja nebo zanrežllo ter je ponoči ln vso sredo Dolenjsko dobflo nor, prav tadafan obrok dežja. Tudi ozračje se nikakor ne more ogreti in maksimalna temperatura suče le malo nad 20 stopinj, preko noči pa pada celo na 10 stopinj. Doiemjrid kmetje se boja, da ne M prevelika moča Škodovala žitnim poirjam, ki letos Izredno dobro kažejo, ter da bi žito poleglo tn pričelo gnUti. V splošnem pridelki letos prav dobro kažejo tal se obeta Dolenjski dobra letina, le da vreme ne bi preveč nagajalo. Tudi sadna letina bo po dosedanjih izgledih zadovoljiva. Prve domače češnje okdiičanke že pridno nosijo na trg. Mnogo pa si obetajo Dolenci letos tudi od gob, saj Je letos zopet gobova sezona. n— življenje in smrt. Mesec maj predstavlja rekord rojstev v zadnjih letih, saj je bilo ta mesec rojenih v kapiteljski in šmihetjskl župniji 40 otrok, od tega le 10 deklet, 1 mrtvorojenček in 1 par dvojčkov. Poročili so se: Kovačec Milan in Kastelic Cirila, Romih Ivan ta Nanu Pavla, Vovk Anton in Zupančič Mihaela, špec Jože in Vrabec Alojzija, Pire Franc in Zupančič Ana, Bauer Alojzij in Korošec Ana, dr. Kini Milan in dr. Orehek Vanda, dr. Kopač Idi ln Vovk Emilija ter Mislej Ciril in Koželj Vanda. — Umrli pa so: Ivanetič Marija iz Podgrada, Maloka Mihael iz Splita, Falkner Jožefa, Zurc Apolonija, Vovk Anton, Goleš Marta, Redek Marija, vsi iz Novega mesta, Zalokar Marija iz Bele cerkve, Gantar Ana lz Logatca, Lapajna Marija iz Novega mesta, Brodar Ivana iz Gotne vasi, Prime Neža iz Vel. Podljubna, šušteršič Justina iz Šmihela ln Medic Stanko iz* Stranske vasL n— Opozorilo Vsem lastnikom pisalnih in računskih strojev ter registrirnih blagajn »National«. Vsakih deset dni pride v Novo mesto strokovnjak Boris V. Simandl iz Ljubljane. Naročila sprejema iz prijaznosti g. Barborič — »Bata«, Novo mesto. n— številne nesreče. V Polgradu je pri sekanju lesa padel v gozdu 351etnemu drvarju Novaku Jožetu težak hlod na levo nogo in mu jo zdrobil v stopalu. — Pri spreganju je 251etnega hlapca Vovka Ignaca iz Draggnj brcnil domači konj s tako silo v trebuh, da mu je prizadejal resne notranje poškodbe. — V Ajdovcu je pri igranju padla s kozolca 51etna hči dninarja Brodnik Cecilija in si zlomila desno roko. — 61etna hči posestnika Marn Jožefa iz št. Vida je padla na vožnji s polja domov z voza t: ko nesrečno, da si je zlomila desno roko. — V Rumanji vasi je na poti z dela padel s kolesa 231etni delavec Dular Mihael ter pri padcu zadobil hude p:ekodbe na glavi. Z Gorenf^ega Na sejem plemenske živine v Kranju je bilo pripeljanih skupno 51 b kov, od teh 32 iz kranjskega, 13 iz radovlj:škega in 6 iz kamniškega okrožja. Devet bikov je bilo odbranih, 42 pa jih je bilo pripuščenih k dražbi. Zelo so se zanimali kupci za bike boljše kakovosti. Največ bikov so pokupile občine. Za četrtorazredne bike ni bilo posebnega zanimanja in tudi niso bili vsi prodani. Povprečni izkupiček je bil zadovoljiv. Potreba gorenjske živinoreje pa je s tem le delno krita. Zato bo treba nakupiti nadaljnje bike na plemenskem ozemlju pinegavske živine. V varstvo zaščitenih živali je deželni namestnik razglasil, da šolska mladina ne sme pobijati zelenih kuščarjev, ker spa- C e f e r i n Že kake dobre pol ure pred določenim časom, je prišla lahkih, prožnih korakov, ob.ečena v tisto sivkasto poletno obleko, ki se tako tesno prilega njenemu vitkemu stasu. Prisedla je k okrogli mizici, nedaleč od vhoda, in naročila kavo. Notranji mračni prostori so skoraj prazni, široki pločnik pred kavarno je pa poln zdolgočasenih gostov, ki buljijo v mimoidoče šetalce. Dan je bil vroč — zdaj. ko se sonce nagiba zatonu. še'e večina meščanov zapušča svoje razgrete dpmove. Izvabila jih je osvežujoča večerna sapica, ki diha od daljnega pogorja. Živa reka valovi po glavni promenadi. V simfoniji vseh mogočih zvokov in barv ljubko udarja takt šklopotajočih lesenih damskih čeveljčkov. Dame na hoduljicah! Uboge žrtve neizprosne tiranke — gospe Mode! Milica se danes ne zmeni za izpreha-jalce. Se modnih revij, ki so jo vedno zanimale, se dotakne. Njene m®i so kakor roj čebel, ko zunaj panja obletavajo svojo kraljico: samo okrog enega predmeta se. vrte in sučejo, ki z magnetično silo priteza vso njeno pozornost io ji vznemirja dušo. Trgovec Osešaik je tisti »ppedmet«. V ta c^iter se danes us*erje«e vse njene misli. . . Ze ves dan, odkar je zjutraj prejela tisti krasni šopek dehtežih vrtnic m pism% v katerem je prosi za reke, se ukvarja edinole z njim ter z usodnim njegovim vprašanjem: da — ali — ne? Težaven odgovor, na katerega bo treba jutri brezpogojno odgovoriti! V gorskem smučarskem hotelu sta se bila seznanila, kamor ga je bila lansko zimo pripeljala pot. da v veličastni beli pokrajini vsaj nekoliko pozabi kruto bol. ki mu jo je bila zadala neusmiljena Usoda: Žena — cvet mladosti in lepote — mu je z otrokom vred umrla na porodu. Prikupni mož se je Milici v dno duše zasmilil. Iz simpatije se je rodilo prijateljstvo — in nič več. In še to je kmalu obledelo. Vedno redkeje in redkeje «ta se sreča-vala na zasneženil višavah in v mestu, dokler ni prijateljsko občevanje med njima docela prenehalo. No. in danes — kakšno presenečenje — ženitvena ponudba! Bomba iz oblakov! Kakp je to mogoče? Ženitvena ponudba, še preden ji razodene ljubezen ... še preden jo vpraša, če ga mara ... in če je še sploh — prosta? Mož »poštenih namenov« mora te stvari najprej urediti, potem šele pride snubitev na vrsto. Kako je mogoče, d? bi ne bil opazil Lazarja, študenta Lazarja, njenega stalnega spremljevalca? Kolikokrat se v večernem hladu izpre-hajpta po nabrežju! Milica stanuje »a levem bregu reke. na desnem P* stoji Orešnikov ponosni dom. Kojpaj za deber streljaj ju leči zrairia razdalja. Meral ju je že kdaj videti! Ali ni nikdar pemislil, da ženska njenih let — četudi ni lepotica — utegne imeti kakega čestilca, ki bi jo hotel poročiti? Nerazumljivo! Zdajci ji pa vesel nasmešek raztegne rožnate ustnice. Seveda, trgovec je. ki ve ceniti čas! Počemu toliko vprašanj in ceremonij? Še čudno, da posredovalca ni zavrgel — običajnega cvetia s tradicionalnim naročilom: »Rožice miljene. ve. presite za me!« Ako bo šopek jutri zagledal na oknu — P'šc v pismu — bo znak. da so »cvetke« aebro opravile svojo naiogo: Že od daleč mu bodo oznanjale njegovo »brezmejno srečo«. Kako se naj odloči? Ali naj res postavi vazo z vrtnicami na okensko polico? Razum ji prigovarja: da! Sreča čaka pred durmi! Odpri ji! Srce je na Lazarjevi strani. Res je fant lahkomiseln in vihrav (še nobenega izpita ni napravil), toda je še mlad ... rad te ima ... in ti njega. Zaupaj mu — in počakaj! »Saj imaš tudi Orešnika rada.« pravi sr-•e »Priznaj, da ti je bilo težko, ko sta brez pravega vzroka prekinila občevanje!« Čudna tesnoba leže Milici na prsi. Mogoče je danes zadnji njun sestanek! »Kaj me tako hudo gledaš? ... Komaj za deset minut sem se zakasnil.« »dovolj, da izpričaš svojo netočnost.« Mladenič sirastega obraza, a živahnih temnorjavih oči, nejevoljen zmaja z glavo. Kako čudna je danes njegova deklica! Malo govori — in še tiste besede so ka-ker bodalo. Nekaj ni v redu. Je bolna? Njene lepe oči se nenavadno resno upirajo vanj, tipajo in izprašujejo, da je res že kar nerodno... Iz Neaplja: Cerkev GerolomfarfJe*, ki jo je zadela ameriška bomba dajo med one plazilce, ki so po naredbi za zaščito prirode popolnoma zaščiteni tn se ne smejo zato niti loviti, niti pobijatL Solska vodstva morajo mladino opozoriti na to zaščito ter pobijati napačno mnenje o strupenosti kuščarjev. Nadalje mora uči-teljstvo odločno posvariti mladino, naj ne meče kamenja na ptiče vseh vrst, pri čemer so žrtev te grde razvade F«tiči do velikosti goloba. Novi grobovi. Na Golniku je umrla gdč. Tončka Rožičeva, *v Kamni gorici pa 74-letna Marija Roemanova-Bohinjčeva. Spodnja štajerska poroke. V Celju so se poročili: Erik Gratz iz Frankfurta ob Meni in Ana špa-nova iz Celja ter Fric Drev in Ivana Gam-škova oba iz Celja. Nadalje so se poročili: v Trbovljah Leopold Žolgar m Francka Cvekova, na Dobrni pa Franc Kemer iz Brežic in Elizabeta Javornikova ter Franc Semmler in Francka Svetova. V Ljutomeru: Alb n Lipnik in Helena Zaverš-nikova ter Janez Mlinarič in Julka Nem-čeva. Nadalje sta se poročila v Mariboru dr. Slavko Teklič-Gittler, major in svetnik vojnega sodišča, ter Lucija šmidtova. ženske se uče šofirati. Po Hitlerjevi naredbi se vežbajo Nemke za upravljanje motornih vozil, da bi lahko moški odšli v voj-fflto. Za vse Spodnje štajersko je ta naloga poverjena poveljstvu motorizma v Mariboru. Prvi tečaj se je pričel v četrtek 10. t. m. Trajal bo 4 do 6 tednov, nakar prejmejo tečajnice šoferske izkaznice. Tečaj je brezplačen. Posvetovanje deželnih svetnikov. Na zboru, ki ga je sklical štajerski vladni predsednik dr. MUller-Haccius v grajsko dvorano v Gradcu, so prišli vsi štajerski deželni svetniki. Mariborska boriteljica proti židovstvu. »Marburger Ze'tung« se spominja v daljšem članku gospe Josefine Jurikove, ki se je že pred 60 leti začela boriti proti žsdov-stvu. Narisala je knjigo »Pismo proti splošnemu požidovljenu«. Knjiga je bila takrat zaplenjena. Gospa Jurikova pa se ni dala zlomiti od gmotnih neprilik in se je nadalje borila proti židovstvu, dokler ni nesreča končala, njenega mladega življenja. Njen sin major in vnuk poročnik se danes borita na vzhodni fronti. Avto je podrl na Triestinski cesti v Mariboru 63 letnega orc-žniškega uradnika Franca Hladmka, ki je dobil hude notranje poškodbe, 31 letni delavec Filip Staures s Teznega pa se je spodtaknil c-b neki korenini in padel na ceato, a tisti trenutek ga je povozil neki tovorni avto. Smrtno nevarno poškodovanega delavca so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! ' S platnene strehe, ki je razpeta nad asfaltnim pločnikom, pripleza na tanki, srebrno se bleščeči niti — velik, siv pajek. Pred Milico se spusti na mizo, za trenutek postoji — in že jo ubere naravnost proti njeni beli roki. »Joj. pajek,« se razveseli dekle. »Na večer prinaša srečo!« »Ubij grejobo!« veli študent. Ze je iztegnil desnico, da bi lopnil po živalci. »Surovež,« se ustraši Milioa. »Zakaj bi ga umoril, ko je tako lepa stvarca božja!« >No. če je ta ostudni mrčes lep, potem sem jaz Apolon! Že vidim, da nimaš pojma o lepoti!« Pajek je že dospel na vrh belega mesnatega grička: zdaj počiva in gleda v dolino Jozafat. Čudno nagubano pokrajino mu bo še prekoračiti, preden priroma do tiste visoke črne gore tam na levi, ki ima vrh iz ovčjega sira. »Glej ga, glej veleturista,« krikne Milica, »zdaj jo reže proti tebi!« Vsa izoremenjena je. Oči ji žare. ustnice se smehliaio... angelska dobrota ji sije z obraza. Po svojem odposlancu -.e Usoda dala znamenje, kako se naj odloči. Zdaj ve, da ne bo postavila vaze na okno! Ljubeče se zagleda v Lazarjev srrasti obraz. Nežno mu pogjadi dolge, koščene prste. »Ali zdaj verjameš, ljubi mej fant, da nama obema nosi srečo?« »Kakšno srečo?... Rad bi jo videl!« Miliea vzdihne. Ali mu naj pove, kaj se je pravkar odločilo? Ali naj mu zaupa današnjo skrivnost? Gordijski vozel njenih misli preseka fan- tovo besedičenje: »Veš. punčka, teh tvojih neumnosti sem pa zdaj sit!.. . Skrajni čas je. da se otre-seš bedastih vraž!« »Nikar tako. .*. saj ne veš. ljubček...« »Vem, da je smešno to, kar uganjaš s tem grdim pajkom.« In preden mu je mogla ubraniti, je ze s časnikom zamahnil po njem, ga zbil na tla in pohodil. Milica prebledi. Njene začudene, prestrašene oči strme v študenta: Zdaj šele je opazila, da črte in poteze njegovega obraza niso lepe... niso človeške. Zgrozi se. kakor da je zagledala zlobno se režečo satanovo masko. Trpka misel ji stisne srce: »Tako bi ti mene. kot zakonski mož, tudi kdaj treščil ob tla in pohodil... Kaj ne da. prijatelj?« »Tudi... kadar bi zaslužila!« je hladno odgovoril. »Hvala za odkrite besede!... Si bom pa svojo srečo tako skovala, da... ne bom ... zaslužila.« Poklicala je natakarja, plačala in odšla z nemim pozdravom. »Gos neumna!« je za njo zabrundal študent. »Jutri se bo pa smejala svoji prenagljeni jezici.« Huda nevihta je ponoči vihrala nad mestom. Treskalo je in lilo s črnega neba, da je bila strahota. Proti jutru se je pa zjasnila Rodil se je prekrasen dan, poln zlate sončne svetlobe. Kakor ogromen dragulj se leskeče v svetlih žaTkih kristalna vaza na odprtem oknu Miličinega stanovanja... Kronika Prihodnjo redno izdajo »Jutra« bodo dobili naročniki v torek proti večeru, ponedeljsko »Jutro« pa izide na praznik popoldne. * * Obletnica nemškega lista »Aquila del- 1'Etna«. Iz Rima poročajo, da so pred kratkim obhajali obletnico dneva ustanovitve glasba za nemške vojake »Adler von Aetna«. Izhajanje tega lista je omogočil s svojo podporo sam Duce, kajti namen časopisa je, gojiti tovarištvo med italijansko in nemško vojsko. List izhaja v dveh jezikih in sicer v italijanščini in nemščini. * Mednarodni šahovski turnir v Solno-gradu. V sredo S3 je začel v Solnogradu mednarodni šahovski turnir s 6 udeleženci. V prvem kolu so igrali Aljehin—Rellstab, Keres—Bogoljubov in Schmldt—Foltys. * Fiim o VJVgnerju v Benetkah. Iz Benetk poročajo, da so dovršene zadnje priprave za snemanje filma o življenju skladatelja Riharda \Vagnerja. V filmu bo gral vlogo Wagnerja znani filmski igralec Emil Jannings. « Začetek novega šolskega leta. Italijanski listi poročajo iz Rima. da se bo začelo novo šolsko leto 1943-44 na vseh šolah v kraljevini dne 5. oktobra 1943. Vpisovanje v šole se bo začelo 1. septembra Božične počitnice bodo trajale od dne 23. decembra do 8. januarja, velikonočne počitnice pa bodo od velikega četrtka do sobote po velikonočnih praznikih._ Za kraje prizadete po sovražnih letalskih napadih bodo sproti izdane potrebne odredbe. *' Visokošolcc je rešil življenje vojaku. Vseučiliščnik Luigi Boltolina iz Benetk, trenutno stanujoč v Goriziji, je preteklo nedeljo rešil življenje nekemu vojaku, ki se je kopal v Isonzu ter bi bil skoro uto-iiU. Boltolina se je brez strahu vrgel v vodo ter potegnil potapljajočega se vojaka na suho. SKRIVNOSTNO RAZODETJE SV. JA?4EZA spisal vladika DR. GREGORIJ ROŽMAN dobite po vseh knjigarnah Skrivnostna videnja in napovedi sv. Janeza zanimajo danes prav vsakega — mnogi si delajo vsemogoče nenavadne razlage _ zato naj si to knjigo omisli vsak, kajti daje nam pravilno razlago teh videnj. Knjiga stane broširana le 10.— lir, v pol-platno vezana 25.— lir. IZ LJUBLJANE Birmovanje v stolnici. Na binkoštno nedeljo bo v stolnici zadnja sveta maša za vernike ob 8. zjutraj. Ob pol devetih bo zadnje sveto obfhajilo. Ob 9. bo ponti-fikalna škofova maša, po maši ob 10. pa se začne birmovanje. Vhod v cerkev je med b:rmovanjem skozi glavna vrata, izhod pa skozi stranska. Ob 10. in pol 12. bosta pri stranskem oltarju maši za birmance m botre. Popoldne bodo ob pol treh slovesne večernice, cb treh pa se začne birmovanje. Na binkoštni ponedeljek bo pontifikalna maša ob 10., ob 11. pa bo začetek birmo-vanja. V ponedeljek popoldne ne bo b'r-movanja. >u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce g. Albin Zakotnik. Za njim žaluje soproga, sin, hčerka in številno drugo sorcdtetvo. K večnemu počitku so rajnkega položili v soboto 12. t. m. v Postu-mii. — Umrla je nadučiteljeva vdova ga. Ivana Hrastova, rojena Brejčeva. Na zadnji poti bedo pokojnico spremili v ponedeljek ob pol 15. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen lep spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— ponedeljska izdaja »Jutra« bo tokrat izšla na binkoštni ponedeljek proti večeru. Kakor po navadi, bo imela pestro vsebino. Vse prijatelje prirode bo zanimal opis lova na našega najlepšega gorskega ptiča, na ruševca. Pavle Rasberger nadaljuje svoje spomine na gledališke umetnike, ki so pred pol stoletjem zaključevali prvo sezono v novem ljubljanskem gledališču. Članek je tudi tokrat opremljen z zanimivimi slikami. V podlistku pa nam Valo Bratina podaja šaljiv prizor pod naslovom »Mali oglasi«. Je pa še dosti drugega štiva. Razen tega seveda prinese ponedeljsko »Jutro« najnovejša vojna in športna poročila. Ponedeljska izdaja »Jutra« je nujno potrebno dopolnilo ostalega »Jutra«. Posamezna številka stane 80 stotinK, mesečna naročnina pa 3 lire. u— Acitron — Vam nadomesti svežo ci-trono. Proizvod Laboratorija ž;ka. u— Zamenjava poslovnih knjižic. Opozarjamo vse prizadete delodajalce in delavce, da morajo do 4. oktobra t. 1. v smislu naredbe Visokega komisarja št. 47 od 4. aprila 1943'XXI, zamenjati stare enojezične poslovne knjižice z novimi dvojezičnimi (italijansko - slovenskimi). Za zaposlene Dipl. dentist zobar VINKO SLANOVEC se je preselil na Kongresni trg št. 8-1 (poleg kina »Matice«). Sprejema: od 10.-13. in od 15.-18. ure. — Izven teh ur po dogovoru. H0LYNSKI FOTO STUDIO za moderno fotografijo se priporoča cenjenim strankam. SOLIDNO DELO! ZMERNE CENE! delavce preskrbe zamenjavo tvrdke same po pristojnih občinskih uradih, dočim bodo za nezaposlene delavce preskrbeli zamenjavo pristojni namestitveni uradi. u— Poroka. V Kamniku sta se dne 5. t. m. poročila gdč. Vikca Christof, uradnica, hčerka uradnika, »Jutra« g. Oton Christcfa m inž. Ivo Kovačič. Mlademu paru obilo sreče! u— Nedeljsko zdravn ško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni višji zdravnik dr. C i b e r Franc, Ljubljana, Štefanova ulica 7. u— Dr. Ljuba Frcnner, odvetnik v Ljubljani, se presi?li s svojo pisarno s 15. junijem t. 1. v Cigaletovo ulico št. 3, pritličje (levo sodšča). u— Izdaten pouk rejcem malih živali prrraša njihovo glasilo /Mal' gospodar« v dvojni številki za maj in junij. Na uvodnem mestu objavlja urednik Dragotin Kosem proračun ljubljanskega društva »Mali gospodar«, nato pa sledijo številni člank1: O manj vrednih krmilih, o Me"delovem za-.conu dedovanja, o malih žival cah budrah, .> plevelu, o kuncih, o perutninarstvu. Priključena je tudi sedma številka, v kateri je pcuk o golobarstvu. o reji prašičev, o kokošji bolezni, ki je sedaj na dnevnem redu, "razgovor z veterinarjem, o pomladnih 'in poletnih delih in o topinamburjevi moki. Naši rejci so tako ravno za bin-koštne praznike dobili cel zbornik koristnih člankov, ki bodo :zdatno podkrepi^ njihovo znanje in jim dal; tudi novega pouka 'n novih pobud. u— Slike za osebne legitimacije. Pona-ročila po posnetkih Fototurist sprejema Campa Anica, Wolfova 6. (Foto Bem). u—- Sprejemni izpit za pivi razred gimnazije. Tekom tega tedna začno posebne inštrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseh predmetov po n:vih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji - strokovnjaki. Prijave se sprejemajo tudi danes dopoldne. Lepi šolski prostori v središču mesta: Kongresni trg št. 2, II. nadstr. Specialne strokovne inštrukcije za gimnazije in meščanske šole. u— Aromatizirana jedilna soda — proizvod Laboratorija žika. u— Tečaj za sprejemne izpite. Starši! Vabimo Vas, da svoje otroke, ki jih boste vpisali 14. in 15. junija na gimnazije za polaganje sprejemnega izpita v julijskem roku, vpišete v nrš pripravljalni tečaj na Novem (Turjaškem) trgu št. 5. V tečaju poučujejo ssrno profesorji. Honorar za tečaj, ki se začne 20. junija in bo trajal co izpita, je zelo nizek. Pouk in priprava vestna in temeljita. Prijave dnevno od 8. d') 12. in od 14. do 16. ure: Inštrukcije, N«vi (Turjaški) trg št. 5. u._ Botri in birmanci, pozOr! Praktična darila kot harmonike, crglice, gramofone, gramofonske plošče, nalivna peresa itd. dobite v veliki izbiri po najnižjih cenah pri tvrdki »Everest«, Prešernova 44. Oglejte si danes razstavljene predmete v izložbah tvrdke! u— Maturanti, privatisti! Profesor matematike (ki poučuje tudi nemščino, kemijo, fiziko, mineralogijo) vam nudi strokovno pomoč. Naši o v in informacije daje Servis Biro, šelenburgova. u— Učite se strojepisja! — Nrvi poletni strojepisni tečaji — dnevni in večerni (eno-, dvo- in trimesečni) se pričnejo v torek 15. junija. Pouk je dcpoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Spee alna »troje-pisna šola: največja moderna strojepisni-ca, raznovrstni stroji. — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Chn-stofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pouk modernh jezikov. — Novi (Turjaški) trg 5. Italijanščine, nrmščine, francoščine se hitro in praktično naučite v treh mesecih po naši metodi. Takojšnja Modri burgundec (Blauburgunder, prvovrstno tirolsko vino) od tvrdke Peter Podboršek, Celovška cesta 34 se toči PRI „ŠESTICI" LJUBLJANA, Bleivveisova cesta št. 6 ZA ZRAK IN SONCE LANOL ŠPORT KREMA DRAMA Nedelja, 13. junija, ob 18.30: Deseti brat. Zadnjikrat v sezoni. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 18.30: V Ljubljano jo dajmo. Zadnjikrat v sezoni Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Torek, 15. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Premiera. Red Premierski. * Jurčič-Golia: »Deseti brat«. Zadnja vprizoritev tega dela bo danes ob 18.30, po zelo znižanih cenah od 12 Lir navzdol. Osebe: Graščak na Slemenicah - Bratina, grašča-kinja - Gabrijelčičeva, Manica - Ančka Le-varjeva, Dolef - Lipah, Doktor Kaves-Pi-škav - Peček, Marijan - Verdonik, Martin-Spak - M. Skrbinšek, Lovro Kvas - Drenovec, Krjavelj - Cesar. Posamezne prizore veže bralka — Kraljeva. Režija: prof. Šest, scena: ing. Franz. Na binkoštni ponedeljek ob 18.30 vprizori Drama zadnjikrat v tej sezoni Ogrinčevo igro »V Ljubljano jo dajmo«, po zelo znižanih cenah od 12 Lir navzdol. Prihodnja premiera v Drami bo v torek 15. t. m., Cesara Viole komedija SKUPNO ŽIVLJENJE v režiji prof. šesta. Glavne vloge igrajo: šaričeva, Nablocka, J. Kovič, Nakrst, Košič. J P E K A Nedelja, 13. junija, ob 17.: Thais. Izven Cene od 28 L navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 17.; Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Torek. 15. junija: Zaprto Sreda, 16. jun., ob 18.: Vnebovzetje B. D. M. Red Sreda. * J. Massenet: THAIS. Atanael — Primožič, Nicias — Lipušček Palemno — Lup-ša, suženj — Delničar, Tha*s — Heybalova, Krobila — Mlejnikova, Mirtala — Stritarjeva, Alb:na — Golobova, puščavniki: Kri-starčič, Rus, Gašperšič. Smrekar, štular, Drobnič, Gregorin, Škabar, Humar, Seku-la, Marenk. Plešejo: Bravničarjeva. Jap-ljeva, Remškarjeva, M. Kirbos, Pogačar, in baletni zbor. Dirigira: Niko štritof, režija: C. Debevec, vodja zbora: R. 8'mcni-ti, koreograf: P. Golovin. Načrti za kostume: Jela Vilfan. Bedrlh Smetana: PRODANA NEVESTA. Sodelujejo: Janko, B. Stritarjeva Vidalijeva, Dolničar, Karlovčeva, Banovec, Čuden, Lupša, Jelnikar, Ramšakova, Marenk. Dirigent: D. žebre, režija: C. Debevec, vodja zbora: R. Simcniti, koreograf: inž. E. Golovin. honverzadja. Dopoldan**, pH>pc«dai*k| *a večerni tečaji. Znanje jezikov j« koristno vsakomur: omogoča branje tujih knjig, časopisov itd. Prijavite se v naše poletne tečaje. Pojasnila dnevno od 8. do 10. in od 14. do 16. ure: Inštrukcije, Novi (Turjaški) trg 5. u— Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotografije hitro in lično FOTO BEM — Wolfova 6. u— Dne 15. t. m. pričnemo s pripravljanjem srednješolskih dijakov za nižji in višji tečajni izpit (razlaga izpraševanja). Istotam pripravljamo dijake za popravne izpite iz posameznih predmetov, kakor tudi vodimo tečaje za sprejemne izpite konec šolskega leta. Ob sodelovanju dijakov uspeh ne bo izostal. Honorar zmeren, revnejši popust. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. — Koropetltorij, Mestni trg 17/1. u— Nesreč Z zlomljeno levo nogo so iz Stične pripeljali v ljubljansko bolnišnico 50ietno zasebnico Angelo Jakulcvo. 381etni Žagar Franc Simončič iz Ljubljane si je na krožni žagi porezal prste na levici. Z lestve je padel in si zlomil desnico 291etni pleskar Franc Bitenc z Rudnika. Hlod je padel na desno nogo 171etnemu sinu posetnika Alojziju Jurkoviču iz Ma-tene in js»a jo zlomil. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku Ijub'janske splošne bolnišnice. Iz Hrvatske Meščanske šole bodo spremenjene v glavne šole. po odredbi vodje nemške narodnostne skupine na Hrvatskem bodo vse neir.ške spolnje srednje šole (meščanske šole) spremenjene v glavne šole. Muslimanska delovna služba. Sarajevskr«-1'iuslinunsko dobrodelno društvo >Mer-hamet« je sklenilo ustanoviti prostovoljno delovno službo za obnovo krajev v vzhodni Bosni, ki so bili prizaleti zaradi odmet-niškega. delovanja. Maturanti so oproščeni popravnega zrelostnega izpita. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, po katerem so matur: nti Knjigama ŽUŽEK JOŽE V PREHODU NEBOTIČNIKA OTVORITEV DVODNEVNE RAZSTAVE: KNJIGA IN SLOV. SLIKARJI V PETEK, DNE 18. JUNIJA T. L. gimnazij in učiteljišč, ki so v šolskem letu 1941—42 polagali zrelostni izpit in jim je bila dovoijerei poprava, oproščeni pop.av-nega izpita, če so bili poklicani na od služenje kairskega roka. Letalska modelarska šola v Z.igrc bu. Nedavno je bila v hrvatski prestolnici odprta letalska modelarska šola. Obiskuje jo 316 učencev. Tečaji traj jo tri mesece. Na Hrvatskem so molelarska šole že v Va-raždinu, Bjelovaru, Karlovcu, Banjaluki, Brodu, Novi Gr.diški, Vinkovcih, OJjeku, Sarajevu in drugih krajih. Frankiranjr postnih pošiljk z znamkami v korist hrvatskim Ie:;ionar jem. Ministrstvo za promet je iz iclo odredbo, da se bodo morale poštne pošiljke juija in avgusta frankirati tudi z novo izdanimi znamkami v korist vdovam, otrokom in družinam hrvertskih . legionarjev. Poš Ijk, namenjenih v inozemstvo, ni treba fr n-kirati z imenovanimi znamkami. Iz Srbije Poljedelsko orodje za preseljence. Ko- misariat za begunce in preseljence v Beogradu je poslal v svrho pospeševanja lastne oskrbe svojih varovancev v Valjevo 'ra valjevsko okrožje 500 motik, 80 lopat in 100 rovnic. To orodje v vrednosti 40.000 dinarjev je bilo brezplačno razdeljeno med žbeglice v srezih valjevskem. kameniškem pcdgor:kem). ubskem (tamnavskem), mio-liškem (kolubarskem) in obrenovačkem (posavskem). Slovenska valjevska kolonija je dobila za svoje člane, ki kmetujejo, 30 motik, 6 lopat in 5 rovnic. Ta stvarna podpora je bila vsem kmetovalcem in ob-de"ovalcem zelo dobrodošla, ker se orodje težko dobi Slovenski rojaki ga bodo po- rabili s pridom, ker so obdelali velike površine zemlje in pridno sadijo, seje.io in celo že tudi pobirajo uspehe svojega dela. Zlasti so'ate berivke in kraljice nrva.inika, za kateri so bila ooslana semena iz domovine. je zrastlo že zelo mnogo in je bila marsikateri slovenski družini o ajšana skrb za jedilni list. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev 9 ki velja po naredbi Visokega komisaija za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1- naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne m ke 3.S0 lire za kg; enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg 2. Jedilno olje (olivno) 34.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K>s, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4. Micko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7 55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva. razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 iire za stot; mehki roblanci (žamanje) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot: trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo. ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg Darujte za slepe? Dal 7 al 21 giugno vengons emesse due serie dl del fesom quinqucnnali 5% dl L. S miliardi ciascuna Eutgressi e premi esenti da ogrni imposta presen te e Sutcrs PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione. PRE.V11: ciascuna serie dl L. 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n 10 premi per un ammontare complessivc di L. 10 000.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscriz cm si ricevono presso tutte le Filiali del seguenti Enti e Istitutl che fanno parte del Consorzio di emissione presiedut? dalla Banca d'Itaha: Banca dTtalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortunl sul lavoro — Banco dl Napoli — Banco di Sieiiia — Baneo Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale italiana — Credito Italiano — Banco di Koma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-l'Agrieoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Belhn-zaghi. Milano — Banca Cattolica del Venetu, Vicenza — Banca di Chlavari e della Riviera Ligure — Banca Agrieola Milanese — Danca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romaenolo, Bologna — Banca S. Paolo, Breseia — Soeieta Italiana per la Strade Fcrrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicnrazioni di Milano — Soeieta Reale Mutua Assicurazioni Torino — Kiunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti dl Cambio del Regno, Roma; Banca Vonuiller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. m CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banea Lnlone, Milano — Soeieta Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agrieola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banea Gaudenzio Selia & C., Biella — Banca Mutua IVpolare, Bergamo — B^nea Popolare. Leoeo — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banea Mobiliare Piemontese — Banea del Snd — Banea Pieeolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca .Milanese di Credito — Canea industriale Gallaratese — Banea Alto Milanese — Banca di Calabria — Banea Popolare Luino — Banca Cocperativa Popolare. Padova — Bama Mutua Popolare. Verona — Banea Mutua Popolare Agrieola, Lodi — Banea Agrieola Popnlnre. Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banea Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banea Pieeolo Credito Valtelllnese — Banea Popolare Cooperativa, Ravena — Banea Agrieola Mantovana — Banea Popolare tli Credito. Bologna — Bnnea Popolare. Vieenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commerelo e Industrla, Bolzano — Banea Popolare Pesnrese. Tutte le altre Banche, Banchieri. e Banche Popolari. nonch£ tutti gli Agenti di Cambio rappresentati nella firma de!l'atto eonsortile dagli Istitutl e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Od 7. do ti. funlfa besta emitirani dve šerifi is9ciaiii:h bonov s premij vsaka po $ milijard lir Oiresii ia premije so opioftene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard Ur Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ld se žrebajo vsakih šest mesecev. Vp sovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ld pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Banca d ltaUa — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazloni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortunl sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Baneo Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi dl Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse dl Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d*Američana e dTtalia — Banca Popolare dl Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chlavari e della Riviera Ligure — Banca Agrieola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda. Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Breseia — Societš Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl Asslcorazlon] dl Milano — Societš Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonuiller — Credito Industriale, Venezia —- Banca Lombarda di DD. & CO. — Banco 8. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Soeieta Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agrieola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Frlull — Banea Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Leeco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banea Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese dl Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese —> Banca dl Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agrieola, Lodl — Banca Agrieola Popolare, Ragusa — Banca Popolare d) Intra — Banca Popolare dl Modena — Banea Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banea Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agrieola Mantovana — Banca Popolare dl Credito, Bologna — Banea Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industrla, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljndske Posojilnice kakor tudi vri menjalnlčn) Agenti. U so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finanziaria«. o j® pozabiti Imena denarja Stara imena denarja pri nas — Nekatera so se ohranila, čeprav tistega denarja ni veš že dolga desetletja Denar kakršne koli valute ali veljave, zvenečega ali nezvenečega imena postane zelo kmalu popularen. Tudi preprosti ljudje se takoj seznanijo z novim denarjem, čeprav so celo nepismeni. Sicer kmetje radi še dolgo računajo v starem denarju; pred leti so pri nas računali celo meščani v kronah, tud< nekateri, ki krone niso n kdar niti videli. Vendar s tem ni rečeno, da hi ljudje ne upoštevali novega denarja ter da bi se ne naučili računati z njim; računajo celo dolge- v obeh valutah, v bivši in novi. Vsak denar se j'm tako priijubi, da ne pozabijo vsaj njegovega imena, ko tistega denarja ni več že dolgo. Ljudski jezik si prisvoji imena starega denarja, da ostanejo v nekaterih sočnih rečeni cah. Tako n. pr. pravimo še vedno: »Nimam beliča«, čeprav več nihče ne ve, kaj je prav za prav belič. Danes se bomo malo pomenili o imenih starega denarja pri nas. Posnemamo nekatere podatke iz razprave V. Steske »Naši denarji in kranjske spominske svetinje« (Izvcstja Muzejskega društva za Kranjsko, 1900). Slovenci niso nikoli imeli svojega denarja W~odov''narji in numizmatiki mislijo, da Slovenci niso imeli nikdar svojega denarja. V nr.ših krajih so sicer bile kovnice denarja, a tudi denar je bil tuj. Denarja s samimi slovenskimi napisi menda ni bilo nikdar. V starih časih so Slovenci uporabljali denar svojih sosedov, n. pr. Bizantin-cev ali Benečanov, odnosno svojih gospodarjev, Frankov. Vedeti pa moramo tudi, da je bi denar pred 13. stoletjem redek, saj je prevladovala še vedno menjalna trgovina. šele petom se je denar vedno bolj uveljavljal. Denarstvo je bilo v starih časih precej drugačno kakor dandanes, saj jc bil v isti državi v veljavi denar raznih držav. Denar so kovale tudi posamezne dežele in zemljiške gosposke. Zelo težko se je b li> spoznati med tako razrčnim denarjem vei dar so pa znali dobro razlikovati, kateri denor je več vreden. Tedaj se niso toliko oz rali na izvor denarja, kolikor na njegovo vrednost. Zato so pogosto bolj cenili tuji kakor domač: denar. Nekatere vrste denarja so posebno zaslovele. Nenavaden sloves so si pr dobili tolarji Marije Terezije, ki so bili v rabi še celo pred leti v Abcs:niji. Kairo so se širile kovnice denarja V začetku so bile kovnice denarja _elo r dke, kakor je bil redek tudi denar. Tedaj pač ni imel nihče drugi pravice kovati denarja kakor vladar, namreč cesar krščanskega rimskega cesarstva. .u so si pa pravico kovanja denarja pridobili tudi drugi veljaki, predvsem škofje jn deželni knezi, pa tudi posamezna mesta in samostani. To pravico so zlasti uživale gosposke, če so prejele tržno, mitn^nsko in carinsko pravico. čedalje več je bilo upravičencev, kl so smeli kovati denar; v nemškem (rim-'■om i cesr.rstvu jih je naraslo že na sto. Ob neki priliki smo že pisali, da je imela tudi Ljubljana svojo kovnico denarja v dobi. ko znane zgodovinske listine prvič omenjajo njeno ime. To pa ni frla mestna kovnica, temveč koroškega vojvode, ki je imel velik del Kranjske v posesti. Od kod ime »funt« V začetku so denar tehtali in ne šteli. Enota za težo je b'l funt ali marka. Iz tega tudi izvirajo poznejša 'mena denarja. Razumljivo je, da Slovenci niso imeli svojih imen za denar, ker so prejemali ter uporabljali vedno le denar tujega izvora. Vsaj prvotna imena denarja so tujega izvora; šele pozneje, precej p:zno so Slovenci začeli imenovati denar po številkah glede na eroto. Tako je nastala vrsta imeni, ki so nekatera sdaj že pozabljena, n. pr. četrtak — 4 krajcarji, petica petak, desetica, de-setak. dvajsetica, petdesetak, stotak, tisočak. Začeli so pa tudi imenovati denar po V.cv:ni in nastalo je nekaj lepih domačih i nen, n. pr. zlatnik ali zlat, srebrnik ali siebrnjak. Kaj je prav za prav »denar« Dandanes se več ne zavedamo izvora besede dener. S tem imenom imenujemo vse, kar razumemo pod pojmom plač lnega sredstva. Beseda denar izvira jz latinskega imena denarius, ki pomeni deset asov. V začetku, to se pravi leta 269 pred Kristusom, so bili denarji srebrni, od leta 207 pr. Kr. pa tudi zlat'. Zlat denar je veljal 10 srebrnih denarjev. »Denarji« so se ohranili celo do poznega srednjega veka, s čim si tud' lahko razlagamo, zakaj se je tako vko-reninilo staro ime ter se je razširil njegov pojem. Iz Rima se je ime razširilo po vsem tedanjem civiliziranem svetu kakor se je širil sam denar, to se pravi ne le po Evropi temveč tudi v Aziji. Ime ni ostalo ohranjeno le pri nas. temveč v mnogih drugih jezikih, kar je skoraj samo po sebi razumljivo za italijanščino: denaro. Francoščina pozna denier, jrabski in srbski dinar sta pa tudi istega izvora. O vrednosti denarja si napravimo lahko sliko iz tega, da je Karol Vel ki določil funt srebra za 20 sol-dov po 12 denarjev. To se pravi, da je funt veljal 240 denarjev. Nemci so pa zamenjali že v 13. stoletju denar s pfenigom. Bec, belič, cekin Rek »nimam beca«, je zdaj že pozabljen. V prejšnjem stoletju so še vedeli, da je bil bec denar. Ime je italijanskega izvora: bezzo. To je bil beneški denar, ki je bil i. 1723 v Avstrij' prepovedan. Bolj znano nam zveni beseda belič. Ime je lepo slovensko To je bil droben srebrn kovanec; ker jc bil srebrn, je bil bel in začeli so ga imenovati po njegovi barvi. Vendar je pozneje ime prešlo tudi na drug drobiž, tako da so tudi vinarje in krajcarje imenovali belič. Med drobiž je spadal tudi bor. Ni povsem jasno, od kod izvira ime. — Kaj je cekin, smo že pisal' pri eni prejšnjih prilik. Ime je italijanskega izvor?, izvira iz zecha ali ze-chino, kar pomeni sploh novec, kovanec. Pri nas so "pa razumeli pod tem imenom le zlatnik ali dukat. V začetku so s tem imenom imenovali le prave »cekine«, beneški denar, pozneje ;'e pa ime prešlo na zlatnike vseh kovnic. Beseda še ni izumria in srečujemo jo pogosto zlasti v pravljicah. Manj znana imena Manj znano je ime doplar. ki izvira iz nemškega Doppelthaler. To je bU torej dvojni tolar. Takšne tolarje so kovali po vsej Evropi. — Tudi ime drobiž je pomenilo baje pesebnj vrsto novcev in ne le drobnega denarja sploh. Tako ali drobnič so imenovali drobni denar. Ni še povsem pozabljeno ime Jvcjaka, ki se je v nemščini imenovala Zvveigrosohenstuck. Prvotno je veljala 6 starih krajcarjev, ki so imeli veljavo poznejših 10 krajcarjev. Pozneje so imenovali tako tudi dvajsetico, ker je bila dvojna desetica. Med manj znanimi ' neni je treba omeniti tudi novec, ki so ga ine-novali pocar. Ime izvira najbrž iz nemščine: Batzen (Batzen — Bar), ker je b;i na kovancu vpodobljen medved. Pocarji so bili v nekater h krajih četrtaki. Prve kovance s sliko medveda so kovali v Bernu. Prav tako pozabljeno ime je pelovičar, pol krajcarja; polovičarje so začeli kovati v Avstriji že v 13. stoletju. V zgodovinsk!h spisih naletimo večkrat na ime repar. To je bil četrtak. Ime izvira iz nemščine: Riib-lerbatzen; kovanec je imel na reverzu vpo- dobljeno repo, grb salcburškega nadškofa Lenarta. Dukat, novec, novčič Dukati so bili zelo priljubljen; kovanci; dukat je bil cekin dobrega zlata. Ime izvira iz dux. Nastanek imena je razumljivo; denar so začeli imenovati po vojvodi, ki j'h je začel kovati. Dukate je baje začel kovati apulijski vojvoda Rc-ger II. okrog leta 1140, drugi pa trde, da so jih kovali na Siciliji od 1. 1284 ali v Avstriji od leta 1339. Dukati so pa dobili razna imena. Pri nas so bili najbolj znani beneškj dukati. Se prejšnja desetletja niso rabili besede kovanec, temveč novec; ves kovani denar so imenovali v splošnem »novci«. Tako so imenovali tudi v splošnem denar. Besedo novci rabi tudj pesnik 2upančič; ko poje, kaj se je zgodilo z novci v Blatni vasi. Ime izvira iz nov, pomeni torej novi denar. Nekaj drugega je pa pomenil novčič, namreč krajcar. Izvoz bakra iz Turčije narašča Letna kapaciteta znaša 30.000 ton — Moderna elektroliza Turčija je bogata na rudah. Ima mnogo bakrene rude. Okrog 90 rudnikov je v Turčiji, kjer kopljejo bakreno *udo. Največji rudnik te vrste je pri Erganiju v okraju Diyarbakir v vzhodni Aanatoliji. V tej rudi je največ bakra na svetu. Najslabša bakrena ruda vsebuje 4 do 6 odstotkov srednja 10 do 12, najboljša pa 15.6 do 17.6 bakra. Ležišča bakrene rude pri Erganiju obsegajo 1200 kvadratnih kilometrov. Cenijo pa strokovnjaki, da je bakra v teh, ležiščih okrog 5,000.000 ton. Ti rudniki se izkoriščajo z najmodernejšimi industrijskimi napravami, dovršenimi v februarju 1939 leta. Bakrena ruda se prideluje v standardni baker, vsebujoč 97.5 odstotka bakra, ki ga natovarjajo na kolodvoru Ergani. V mirnem času je šel baker iz Erganije večinoma v pristanišče Mersin, kjer so ga pretovarjali na ladje in izvažali v inozemstvo. Proizvodnja bakra v Turčiji je dobila večji pomen šele v zadnjih letih. Od leta 1937. je naglo napredovala, lani se je pa v primeri s predlanskim letom zmanjšala za 10 odstotkov. V pridobivanju bakra se je izdatno uveljavila pobuda vlade. Zasebni, večinoma inozemski kapital je poprej pridobivanje bakra vedno bolj zanemarjal. Leta 1941 je znašala proizvodnja bakra v Turčiji 10.511 ton, lani pa 9600 ton. Da bi se povečala proizvodnja kovin, je Turška vlada zasnovala tri leta cosegajoč načrt, ki je dal nove pobude tudi izkoriščanju bakrene rude v rudnikih Ergani m Murgulj. Leta 1935 je bila zgrajena železniška proga Diyarbakir.Ergani-Malatya-Fevzipasa in s tem je bilo na bakreni rudi bogato področje Ergan-iMaden še tesneje vključeno v gospodarski proces. Leta 1939. so pričele obratovati moderno opremljene industrijske naprave, ki naj bi se njihova kapaciteta po načrtu povečala od 10.000 v prvem letu, na 24.000 ton bakra v naslednjih letih. Navzlic znatno povečani prejšnji proizvodnji pa ta cilj ni bil dosežen. še modernejše so industrijske naprave v rudniku bakra Murgul, severozapadno od Artvina. Tu je bila zgrajena tudi moderna elektrolitična rafinerija bakra, ki obratuje od konca leta 1940. Čeprav je Turčija šele deloma izkoristila svojo kapaciteto za približno 30.000 ton bakra letno, ga lahko še precej izvaža, ker ga rabi sama samo okrog 1.500 ton letno. To je tem važnejše, ker je zdaj povpraševanje po bakru po vsem svetu zelo veliko. Tako ima Turčija na razpolago dragoceno protivrednost za uvoz najvažnejših potrebščin iz inozemstva. Leta 1939. je odpadlo 21.1 odstotkov vrednosti mesečnega izvoza na baker proti 1.8 odstotka v letu 1937. in cene Kakšen denar je bil v rabi pni nas v 17. stoletju in po čem 90 bili poljski pridelki Na stare mere ljudstvo na deželi še ni povsem pozabilo. Stari ljudje si še vedno pogosto pomagajo s preprostimi merami prejšnjih stoletij. Kaj je n. pr. klaftra, ni treba še razlagati. Še pred leti so kmetje prodajali v Ljubljani drva v tej meri. Klaftra živi tudi v nekaterih značilnih naših izrazih. Pravimo, da kaj leži toliko in toliko klafter pod zemljo, n. pr. zaklad; snega je bilo na klaftre. Spominjam se še, kako je moja mati merila blago, tkanine, kupljeno na sejmih — na lakte. Znala je meriti tako točno, da se ni zmotila niti za centimeter. Stare mere se niso povsem preživele med ljudstvom niti v časih, ko niso bile več v rabi v trgovini; kmetje so še vedno merili za svoje potrebe v starih merah. V novih merah niso znali tako dobro računati in si ne dovolj točno zamišljati količin. Ob tej priliki naj navedemo nekaj podatkov o starih merah in denarju v i7. stoletju po spisu dr. Frana Kosa »Zgodovinski pobirki iz loškega okraja« (»Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko«. 1891). Ko čitamo razne zgodovinske spise, naletimo pogosto na imena tedaj veljavnih mer in denarja; marsikdo ne pozna medsebojnega razmerja starih mer in denarja, zato naj bo ta sestavek namenjen za boljše razumevanje označevanja količin in vrednosti v starih časih. Mere za trdno blago V škofjeloškem gospostvu so v 17. stoletju uporabljali za suho. trdno, to se pravi netekoče blago dve vrsti mer. Žito so merili na ljubljanske stare, a v veljavi je bil tudi mut (Muth, Modius), ki so mu dajali prednost freisinški škofje in njihovi uradniki. Star je bil razdeljen na 4 polovice, polovic'a pa na tri mere ter je torej vseboval 12 mer (Masz). Mut je držal dva vagana, vagan še je pa delil na tri merice, tako da je mut vseboval 6 meric (Mericza, Maszl). Mut je bil malo večji od stara. Razmerje med mutom in starom je bilo: mut = star in pet osmink polovice, ali: 1 mut = en in pet dvaintridesetink stara. Iz tega je razvidno, da ni bilo tako lahko računanje v starih in mutih. Razen teh mer za žito so bile v rabi še druge. O kakšni enotnosti ni mogoče govoriti. Zaradi tega je bil navadno prizadet podlož-nik, kajti gosposke so jemale pridelke od njega po merah, ki so najbolj ustrezale njim. Ljudstvo je merilo žito tudi na velike sklede, iz kakršnih so jedli. Iz tega bi lahko sklepali, da so bile družinske sklede približno enako velike, toda najbrž ne povsod enako polne. Jedi nedvomno niso merili z njimi in jih šteli na žlice, čeprav so v starih časih dobro vedeli, kaj je glad in kaj lakota. Mere v starh časih niso bile stalne, tako da so nove izpodrivale stare. Kmet je bil vedno čuvar tradicij in se ni mogel sprijazniti tako hitro z nobeno novostjo. Tako so se tudi podložniki loškega gospostva pogosto sklicevali na »polovico« stare mere, ki je bila nekoliko večja od navadne polovice, kakršna je bila v rabi v 17. stoletju. — Seveda so v starih časih veljale tudi drugačne mere za tekočine. V loškem okraju .so merili tekočine na vedra ali čebre. Vedro je držalo 40 bokalov, bokal se je delil na dva poliča, polič pa na dva maselca. Denar kranjske veljave Se mnogo večja zmeda kakor pri merah je bila v starih časih pri denarju. Vedeti moramo tudi, da je bila veljava de- narja, ki se je ohranil še v prejšnjem stoletju po imenu, precej drugačna; od starega denarja so ostala pozneje le imena. V rabi ni bil le »domači denar«, to se pravi denar deželne ali kranjske veljave (kr. v.), ker so razne gosposke uporabljale denar državne ali nemške veljave (n. v.). Imeli so torej »lokalni« denar razen državnega: deželni stanovi so imeli svoj denar. Zato je treba razlikovati med goldinarji kranjske in goldinarji državne veljave. Goldinar nemške veljave je imel večjo vrednost od domačega denarja, zato so pa tudi gosposke zahtevale od svojih podložnikov, da so jim plačevali davke v državnem denarju. Goldinar, deljen na 60 krajcarjev Tedaj še ni bil v veljavi desetinski sistem. Tako se je goldinar pred stoletji še delil na 60 krajcarjev. Goldinar je še dandanes najbolj znan, vsaj po imenu; ni še izumrl rod, ki je moral računati v goldinarjih. Toda ti goldinarji, ki so se dočakali prve svetovne vojne, so bili nekaj povsem drugega kakor oni v 16., 17. in 18. stoletju. Goldinar se Je tedaj delil na 60 krajcarjev. Tudi tedanji krajcarji niso bili takšni, kakršne še poznamo. Krajcar nemške veljave je veljal štiri peneze. krajcar kranjske veljave pa samo tri peneze. Po tem takem je veljal goldinar nemške veljave 1 gld. 11 krajcarjev in eno tretjino peneza kranjske veljave, odnosno kranjski goldinar je veljal 50 krajcarjev in sedemnajst osmink peneza nem ške veljave. Preračunavanje je bilo že prava umetnost. Penez se je delil še na manjše enote, na dva vinarja. To ie bil »najnavadnejši« denar, ki ie bil tedaj v rabi. Ljudje so pa morali računati še z markami, šilingi, petaki. reparji in črnimi penezL Zamotani računi Računanje z vsem tem denarjem je bilo tako zamotano, da se čudimo, kako so mogli preprosti ljudje, ki so bili po veliki večini nepismeni, sploh uporabljati tako različne kovance in jih razpoznavati. Najpreprostejša razlaga je. da z denarjem niso imelj mnogo opravka, kakor nimamo dandanes tisti, ki ga nimamo. Samo oglejmo si, kako je bilo s tem denarjem! Marka je imela 160 šilingov ali 100 krajcarjev n. v. Včasih je veljala marka šilingov 27 reparjev in 1 petak. kar je znašalo 2 tretjini krajcarja. Računati je pa bilo tudi treba s funti penezov. kar je znašalo 75 krajcarjev, vendar ne vedno, tako da je imel funt penezov včasih tudi 80 krajcarjev, n. m. Krajcar nemške veljave je imel 4 peneze ali 1 in tri petine šilinga, odnosno tri petine petaka. To je bilo enako vrednosti trem črnim penezom. Petak je pa imel 5 črnih krajcarjev in menda je prav zaradi tega dobil svoje ime. Petak je veljal 1 in dve tretjini krajcarja ali 2 in dve tretjini šil nga. Repar je veljal 4 krajcarje n. m, groš pa le 3 krajcarje. V rabi je bil tudi štirjak. a zgodovinar pravi, da ni mogel ugotoviti, koliko je veljal. Zgodovinski viri omenjajo štirjak pogosto. Razmerje med vsem tem denarjem je bilo: 10 krajcarjev n. m. je veljalo 16 šilingov ali 40 penezov ali 30 črnih penezov aii 6 petakov ali 80 vinarjev ali 2 in pol reparja. kar je bilo enako 3 grošem in eni tretjini. Iz tega je pač dovolj razvidno, kako zamotani so bili računi z denarjem v prejšnjih stoletjih. Vrednost posameznih vrst denarja se je spreminjala, kar je seveda še oteževalo računanje. Priljubljeni cekini Znano je. da ime »cekin« izvira iz italijanščine. V rabi je še dandanes in uveljavilo se je tudi v leposlovju, posebno v pravljicah. kjer pogosto govore o pravijCnih cekinih. Cekin je zlatnik. V starih časih so bili cekini zelo priljubljeni kakor tudi dukati.. Listine pogosto govore o ogrskih cekinih in cekinih v denarju. Vrednost te*, cekinov je znašala 80 krajcarjev deželne veljave. V naših krajih so bili zelo razšir-beni beneški cekini. Pred 300 leti -e veljal beneški cekin 3 gld. in 33 kr. Več veljave so imeli cekini »in specie«; leta 1783 je veljal takšen cekin 4 gld. 23 kr. n. m. Po letu 1740 so bili v veljavi novi in zlati cekini. Novi cekin je veljal 3 gld. 46 in dve tretjini kraje., zlati cekin pa nekaj manj: 3 gld. 33 in eno tretjino kr. n. m Poznali so tudi »ednotere« zlate cekine, dvocekine in križaste cekine, ni pa razvidno, koliko so veljali. Srebrniki V veljavi je bilo mnogo srebrnikov, ki so jih zelo cenili. Posebno priljubljena Je bila beneška krona, ki je pred 300 leti veljala pri nas 2 gld. 6 kr.. a na Bavarskem je niso tako cenili; tam je veljala le goldinar 48 kr. Kmalu se je vrednost srebrne krone v loškem okraju zmanjšala, tako da je znašala sredi 17. stoletja 1 gld. 50 kr., potem pa samo 1 gld. 30 kr. V drugi polovici 17. stol. je vrednost beneške krone zopet narasla nad 2 goldinarja. Beneška krona je imela 10 liber. libra pa 20 soldov. Trije sodi so navadno veljali po 2 kr. n. m. Razen tega »žlahtnega« denarja ki ni nikdar povsem izgubil svoje vrednosti in so ga zato tudi zakopavali, da še dandanes včasih odkrivajo »zaklade«, so bile tedaj v prometu tudi »ednotere« zlate krone in pol-krone, zelo cenjeni pa so bili tudi državni tolarji, ki se je njih vrednost gibala okrog 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 50 kr. — Vrednost naštetega denarja se nam bo pokazala bolj očitno v cenah pridelkov, o čemur bomo spregovorili prihodnjič. Burma — dežela pagod V enem samem mestu jih je na tesnem prostoru 729 Pagode niso samo poslopja svetišč, kakor mnogi mislijo, temveč se imenujejo tako tudi spomeniki, ki so bili z velikim trudom in spoštovanjem postavljeni na čast Buddhi. Na take spomenike naletimo na Kitajskem, v njihovi prvotni domovini Indiji in v Burmi. Burma je prav za prav domovina pagod. Nešteta taka sveta poslopja so značilna za burmanska mesta in deželo. Visoka so navadno 60—70 m, zgrajena v obliki orjaških stolpov in krasno okrašena. Največja pagoda je visoka do 125 m. To so verska zbirališča budhističnih Burma-nov. Verniki prinašajo pred svetišče zavojčke z zlatimi lističi, ki jih noasijo v svečani procesiji okrog Buddhinega spomenika v notranjosti poslopja, potem pa blagoslovi svečenih lističe ter jih po vrsti pritrdi na steno. Tako se leskečejo stene svetišča vedno znova v zlatu. Solnčni žarki še povečajo vtis tega. razkošja ln lepote. Nekatere pagode so po sijaju in bogastvu neprekosljive. Najkrasnejša med njimi je sloveča pagoda švelagon v Rangunu. Zgrajena je v obliki zvona in pri tleh meri v obsegu nad 400 m. Visoka je 123 m in je največja med tisočerimi pagodami v Na smrt obsojena Zaradi številnih tatvin ob priliki zadnjih letalskih napadov na Berlin je bila obsojena na smrt pred posebnim sodiščem v Berlinu 37-letna Charlotte Ioch. Glasba pred joo leti Tečno pred 300 leti ob koncu maja 1643 je priredil v Niirnbergu na vrtu magister Johann Michael Dolherr, profesor teologije in ravnatelj niirnberške gimnazije In mestne knjižnice, priljubljen govornik in pridigar, javen koncert. Na njem je podal zanimiv zgodovinski pregled glasbe. Na sporedu je bilo rečeno: »Začetek, nadaljevanje izpremembe, raba in zloraba plemenite muzike.« Spored je obsegal 22 značilnih komadov. Burmi. Njeno površino so vsako leto znova pokrili z zlatimi lističi, tako da se je neprestano lesketala v zlatu. Ta pagoda je v starih časih zelo slovela. Poročilo pravi, da se je neki domači knez zaobljubil, da bo daroval pagodi toliko zlata, kolikor tehta sam. Svojo obljubo je tudi Izpolnil, žrtvoval je za pagolo celo premoženje. Z njegovim zlatom so pokrili ves gornji del pagode. Vrh stolpa je bila s 4.600 demanti, smaragdi in rubini okrašena zastava, tik pod njo je bil zlat okrasek, obstoječ iz sedmih zlatih obročov. Na njih je viselo 100 zlatih in 1.400 srebrnih zvončkov. Nepopisno melodično je bilo pritrkavanje teh zvončkov, kadar jih je zagugal veter. V temeljih tega krasnega buddhističnega svetišča so vzidani baje v zlati škatlici trije pristni Buddhini lasje, kot ena najdragocenejših svetinj. Tudi v mnogih drugih pagodah so shranjene podobne relikvije, bodisi las, ali pa noht odnosno zob živega boga Buddhe. V nekem svetišču pa hranijo njegov prah. To je velika pagoda Arakam, ki jo verniki posebno cenijo in spoštujejo. V nji je 3 m visok Budlhtn kip, kamor prihajajo verniki v velikih množicah. Skoraj sleherni dan pokrijejo verniki ta kip znova z zlatimi lističi. Izredno mnogo pagod je v spodnjem delu stare burmske prestolice Mandalai. V posebnem obzidanem mestnem okraju stoji na tesnem prostoru 729 pagod, zgrajenih v istem slogu. V vsaki pagodi je tabla, na kateri so lepo po vrsti vgravirane vse Buddhine zapoveii. Ta skupina pagod z njihovimi kamenitim ploščami je pač naj-originalnejša knjižnica sveta. Z burmanskimi črkami vgravirano besedilo je ove-kovečeno na kam eni tih ploščah v jeziku pali. V osrednjem visoko nad druga segajo-čem poslopju se zbirajo množice vernikov k molitvam in verskim svečanostim. Burma, dežela pagod, je zdaj zasedena po Japoncih, ki njene tradicije in svetišča spoštujejo. Davek na vstopnice in knjige v Bolgariji V Bolgariji je stopil v veljavo zakon o kulturni zbornici. Prosvetni minister je ▼ zvezi s tem izjavil, da se bo v bodoče pobiral poseben davek od vseh vstopnic in Šolskih knjig. Od vstopnic po 5 do 10 levov se bo pobirala prestojbina 1 lev, od vstopnice po 19 do 100 levov pa 2 leva. Vstopnice, ki stanejo nad 100 levov, bodo obdavčene s petimi levi. Gre za gledališke, kinematografske, koncertne, športne, plesne in druge vstopnice. Tudi od vseh šolskih knjig se bo pobirala posebna pristojbina. in sicer 1 do 5 levov. Od knjig, prevedenih iz tujih iezikov. se bo pobirala pristojbina do 500 levov od vsakega prevoda. Od vsake povesti, prevedene iz tujih jez-kov. b0 pa treba plačati 100 levov. Domača iiteratura ne bo obdavčena. V sanjah spočet V 17. stoletju je n=ka žena iz Aiguemera po štiriletni odsotnosti svojega moža porodila sinčka. Zlobni jeziki so jeli seveda takoj šušljati. da je varala moža. Toda žena se za to ni dosti zmenila. Trdila je namreč, da je zanosila v sanjah, ko se ji je prikazal njen mož. Zadeva je prišla pred sodišče in obravnavala se je v Gre-noblu. 13. februarja 1637 je bila objavljena razsodba. Sodišče je proglasilo ženino zagovarjanje za tečno in dokazano. Razsodba se je naslanjala v prVi vrsti na izjave zdravnikov in starih žen, ki so trdile, da je možno, da žena v sanjah zanosi. Razlastitev sinagog v Bukarešti Urad za rumunizacijo je razlastil dve židovski sinagogi, eno židovsko šolo in pa mnogo drugih židovskih neprem čnin v korist države. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se razlasti vse židovsko premično premoženje, ki ga ne bodo upravljali židovski lastniki ali njihovi pooblaščenci. Izselitev žš&3v iz Sofije Najpozneje v treh letih bo izselitev Židov iz Sofije končana. Izvzemši žide, ože-njene z Bolgarkami, se morajo vsi prebivalci Sofije židovske krvi izseliti iz mesta. Premičnine lahko vzamejo s seboj. Denarna sredstva za preživljanje dobe nakazana po državi. Ker je ves židovski denar blokiran v Narodni banki, bodo prejemali židje na svoje račune mesečne zneske, potrebne za njihovo pi eživljanje. Siromašne žide bo podpirala država, židje smejo stanovati samo v židovskih hišah. Za nje velja policijska ura do 21, kakor tudi vse druge omejitve, ki so veljale doslej za žide v Sofiji, židje se ne smejo naseliti v mestih Plovdiv, Varna, Burgas in Ruse. Tuka častni doktor berlinske univerze Slovaški ministrski predsednik in zunanji minister dr. Tuka je bil v nedeljo na univerzi v Bratislavi svečano promoviran za častnega doktorja. Svečanosti je prisostvovalo več članov vlade, člani diplomatskega zbora, profesorski zbor slovaške univerze ter tehnične visoke šole. Dr. Tuka je bil promoviran za častnega doktorja Friedrich-Wilhelmove univerze v Berlinu. Zmagovalec V četrtem stoletju je živel v Rimu mož, ki se je po vrsti 21 krat oženil. Zadnja njegova žena je bila baje tudi že prej poročena 21 krat, tako da je bil on njen 22 mož. Ves Rim je bil radoveden ali bo preživel mož ženo ali ona njega- Usoda Je bila naklonjena možu. Med vzklikanjem prebivalstva je šel mož za pogrebom svoje žene kot zmagovalec z vencem na glavi in palmovo vejico v roki. Poznalo se mu je pa tudi na obrazu, da je ostal zmagovalec. Kopernikova spominska znamka Nemška poštna uprava za vzhodne pokrajine je izdala ob 400 letnici smrti zvez-doslavca Nikolaja Kopernika 14. maja posebno znamko vinsko rdeče barve s preti-skom 24. maj 1543 — 24. maj 1943. Na znamki ie slika Kopernikove glave, posneta po posebni znamki, ki je izšla 20. novembra 1942 v seriji »Nosilci kulture v področju Visle«. Kopernikova spominska znamka se je tiskala v dunajski državni tiskarni. Njena vrednost je en zlot plus 1 zlot doplačila za Hitlerjev kulturni fond. Madžarski se obeta dobra letina Madžarsko kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o stanju posevkov. V zadnjem poročilu je bilo še rečeno, da preti nevarnost suše. Zdaj je pa tudi ta nevarnost odstranjena, ker je ob koncu maja na Madžarskem močno deževalo. Pšenica je kazala ponekod slabo, pa se je po dežju popravila. Jaro žito je v toplejših krajih že v k"asju. V splošnem kaže žito dobro. Isto velja za krompir. Sladkorno in navadno peso so bili napadli škodljivci, ki jih je pa dež r>••---«} pokončal. Po nekaterih krajih je bilo žito pozeblo in tam so posejali večinoma solnčnice. Sadje kaže povsod zelo dobro. Prve črešnje so se že pojavile na trgu. Atenska policija proti čarovnikom Atenska policija je začela loviti po mestu razne čarovnike, zaklinjalce kač, vedeževal-ce itd. Ta ukrep je bil nujno potreben, ker so se bili človeško naivnost izkoriščajoči čarovniki zadnje čase zelo razmnožili. Policija je aretirala mnogo takih sleparjev in jih izročila sodišču. Židje v Novem Sadu Madžarski list »Fuggr'/-r-sg« je priobčil več člankov o Židih ir. jihovem premoženju v madžarskih meslu. V er.em obravnava tudi židovske v p v šar;e v Novem Sadu. DoČim je v Munkaču žici vsak drug:, v Ungvaru vsak tre+ji. v Budimpešti vsak Četrti, v Kassi vsak redmi. ie v Novem Sadu žid vsak 15 orcbivalec Leta 1717 so. bili v Novem Sadu samo trije židje Leta 1743. je pa mesto že izdalo prvi protiži-dovski r-*:on Leta 1869 so našteli v Novem Sadu 965 židov. leta 1930. pa že 3202. Naročnikom,Dobre kn jI ge4 SI SI Hrvatskem Te dni bodo naročniki DK v Nezavisni Državi Hrvatski dobili oba dela slovitega romana »DEŽEVJE JE PRIŠLO«. Ta napeti roman o sodobni Indiji je naletel med čitatelji v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini na nedeljeno priznanje. Trdno upamo, da bodo v polni meri zadovoljni z njim tudi naročniki DK na Hrvatskem. Ta mesec bo kot naslednji roman v zbirki »Dobri knjigi« izšlo delo znane in priljubljene italijanske pisateljice Albe de Cespedes »NAZAJ NI POTI« (»Nihče se ne vrne«). Roman obravnava v nadvse zaninuvi obliki probleme sodobnega življenja in ga štejejo med največje uspehe italijanskega knjižnega trga v zadnjih letih. V juliju, avgustu in septembru bodo izšla v »Dobri knjigi« naslednja dela: PearI S. Buck: »VZHOD IN ZAPAD«. Je to izpoved mlade Kitajke, ki nam odpira pogled v kitajsko življenje in opisuje dramatično borbo med evropsko in staro kitajsko civilizacijo. Paul de Kruif: »BORCI PROTI SMRTI«. Ta zgodba o velikih medicinskih odkritjih človeštva prekaša po svoji zanimivosti in napetosti sleherni roman. Luigi Piranclelo: »POKOJNI MATIJA PASCAL«. Roman spada med najboljša dela slavnega italijanskega pisatelja, čigar duhovitost in sijajne pisateljske vrline so znane našemu občinstvu že tudi iz njegovih odrskih del. Naročnike za zbirko »Dobro knjigo«, v kateri izide vsak mesec po en izvrsten roman, sprejema v Nezavisni Državi Hrvatski tvrdka »PRESS-IMPORT«, ZAGREB, KATANČIČEVA 3. Naročnina za ŠEST romanov znaša 360 kun. e se je zac< Nekaj besed o poeziji In preži košnje v mestu in na deželi V našem leposlovju je že tradicija, da vpletajo kmečka opravila v poezijo ter da gledajo na kmečko delo z nekim posebnim pesniškim navdihnjenjem. V resnici zaslediš lahko povsod poezijo, a povedati je treba, da je drugače pesniško navdušen kosec, ki že od zore vihti koso kakor pisatelj, ki je nekoč videl kosca na travniku ali slišal o njem. odnosno o dišečem senu. Čas košnje ima nedvomno svojo poezijo; morda že zaradi tega. ker je košnja prispodoba konca pomladi ter minljivosti saj tedaj pada pod koso zadnje pomladno cvetje. Morda so prav zaradi tega začeli smrt upodabljati s koso. Toda košnja vendar ni tako žalostna, da bi morali misliti le na smrt. Praznicnost kmečkega dela V resnici je nekaj na tem: v kmečkem delu je poezija. Težko je reči, ali je kaj ooezije, ko delavec vihti rovnico na cesti; ko pa kosec sredi žive narave, kakor da je spojen z zelenjem travnikov, vihti koso v posebnem ritmu, se ne moreš ubraniti vtisa, da je v tem delu nekaj lepega._ Nedvomno je košnja težko delo, a pravi kosec najde v njem užitek, kakršnega ti nudi vsako uspešno in zdravo preizkušanje sil. Ali si morete misliti še kakšno ročno delo. ki bi tako zdravo krepilo mišice in bilo po svojih gibih bolj vzorno prilagodeno dihanju in srčnim utripom? Toda v košnji je še nekaj več, da smemo govoriti o njeni poeziji. V vseh velikih kmečkih opravilih je poseben čar prazni-čnosti. To velja za kmečko delo na de-ž M; v mestu kopni poezija tudi pri koš-n. Zdi se celo. da je v kmečkih opravilih ostalo nekaj obrednosti tistih davnih časov, ko je človek začenjal pomembnejše delo z obredom ter žrtvovanjem. Delo je bilo tako spojeno s slovesnostjo. V krajih na deželi, kjer še niso obledeli mnogi prastari običaji in še žive izročila naših prednikov, se polasti ljudi ob posebnih prilikah praznično občutje, čeprav je težavno delo popolno nasprotje praznovanja. Takšne prilike so čas oranja, košnje, žetve in trgatve. V starih časih so praznovali praznike žetve. Trgatev je še vedno prava slo- vesnost v nekaterih krajih. V Slovenskih gorcah so še do novejšega časa ob trgatvi streljali kakor ob proščenjih. Ob trgatvi so pekli potice in nosili na mizo vse, kar je veljalo za najboljše. Toda tudi košnja ni bila na kmetih nikdar le navadno opravilo. Na njo so se pripravljali kakor na pravi praznik. Koscem so vselej dobro postregli z dobro jedjo, samo po sebi se je zdelo razumljivo, da kosec tudi ni smel biti žejen. Tako je poezija prevladovala nad prozo napornega dela in so celo napori in utrjenost povzdigovali posebno slovesno občutje. Čim napornejše je bilo delo. tem bolj se je delavcev polaščal občutek slovesnosti ter prazničnosti, ko so sedali k mizi ali okrog velikega jerbasa na travniku. Poezija košnje dandanes Poezija košnje še vedno ni povsem izumrla. Marsikaj se je res spremenilo. Na nekaterih travnikih sploh več ne vidiš kosca ob košnji. Če imaš malo domišljije, ti stopi pred- oči prikazen apokalipse. ko zagledaš konje, ki vlečejo kosilni stroj. V tem ni več lepega ritma. Kosa se več ne oglaša na klepalniku in ne zapoje ob dotiku osle. Kosilnica sicer šklepeče in konji prhajo pred njo. človek pa — kako bi ga imenovali: kosec ali voznik? — od časa do časa zarobanti, ko naleti stroj na kamen. Tako se vsaj v tem pogledu ni mnogo spremenilo, kajti že od nekdaj moti poezijo košnje kamen, ki se ob njem krha kosa in nastal je celo rek: Kakor kosa na kamen. Seveda mi, ki se še predobro spominjamo starinskih košenj, nimamo pravega razumevanja za poezijo košnje s kosilnico. Pesniki nove stvarnosti se šele rode. Zdi se nam le, da ni nič več prazničnega v tej košnji in da ob kosilnici nihče ne vriska, kakor so vriskali včasih kosci na travnikih. Tudi pesmi deklet, ki suše, so utihnile. Košnja v Ljubljani Ko govorimo o Ljubljančanih, navadno mislimo na meščane v pravem pomenu besede, namreč na tiste meščane, ki se vprašujejo, kje rastejo vžigalice; s tem Potrti v neizmerni boli sporočamo, da je dotrpel naš srčno ljubljeni in nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod ZAKOTNIK ALBIN Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 12. junija 1943 v Postumii. Postumia, Maribor, dne 10. junija 1943. Žalujoči: JOSIPINA roj. KRAIGHER, soproga; ALBIN, sin; JOŽICA por. DITRICH, hči; TEODORA, snaha; LUDOVIK DITRICH, zet; EVA, ERIKA, vnukinji — in ostalo sorodstvo pa delamo krvico številnim ljubljanskim kmetom. Kmečki stan ni v Ljubljani zadnji. Z našimi kmeti ne morejo tekmovati niti mnogi deželani, ki mislijo, da imajo v zakupu vse kmetovstvo. Nekaj naših kmetov je premožnih. Stanujejo v pravih meščanskih vilah, a kmečkega dela se vendar ne sramujejo. Napredni so v dobrem pomenu besede. Niso tako zakrknjeno starokopitni kakor deželani. Znajo obdelovati zemljo uspešno z vsemi modernimi pripomočki. Razumljivo je torej, da uporabljajo tud kosilnice, zlasti ker imajo velike travnike. Večina je živinorejcev, ker najbolj kaže rediti krave za prodajo mleka v mestu. Vendar še ne kosijo na vseh travnikih s kosilnicami.. Na nekaterih travnikih bi tudi ne kazalo kositi s kosilnico, ker so tla mehka in bi konji napravili precej škode. Tako ne kaže kositi s kosilnico marsikje na Barju. Prav tako so kosili v Mestnem logu vedno le s kosami. Mestni log in Barje sta slovela že zdavnaj po svojih travnikih. Posestniki so potrebovali številne kosce. Kmečkih delavcev ne moreš najeti v mestu kadar koli in kjer koli na deželi, kjer vsi pomagajo drug drugemu. Zato se je v Ljubljani razvil običaj, da so ob času košnje prihajali iskat dela z dežele, včasih tudi iz zelo oddaljenih krajev, delavci ter iskali zaslužka pri košnji, v Ljubljani smo imeli dolgo pravo posredovalnico za kosce, a brez pisarne in uradnikov. Kose, ki ;o želeli dobiti delo, so čakali s kosami na Krekovem trgu. da jih kdo najame. Posestniki so seveda tudi dobro vedeli, kje je treba iskati kosce. Vsi niso sicer najemali koscev na Krekovem trgu, ker so nekateri imeli stalne delavce, a ko je primanjkovalo delavcev, je bilo treba vsekakor upoštevati borzo dela pod kostanjem Kose: so pa tudi znali varovati svoj poklicni ponos ter ceniti svoje delo. Ni bilo dovolj, da je delodajalec dejal: Pojdi kosit! Kosec je v prašal: Koliko boš dal? Ali bo kaj pijače? In hrana7 Samega suhega kruha ne bom otepaval! — Pogajanja niso bila tako gladka. Kosci so imeli svojo tarifo. Izkušeni so tudi dobro poznali gospodarje. Kakor da imajo kartoteko o vseh gospodarjih, so vedeli natančno, kako postreže ta kako oni; kako te je potegnil ta in kako je bilo treba pljuniti v roke pri onem. Prav dobro so se spominjali, kakšna je bila pijača pri katerem koli gospodarju in kaj so jedli že pred leti. Vedeli so pa tudi. kakšna je trava na posameznih travnikih ter kako reže kosa tam in kako drugje. V Ljubljani diši po senu V času košnje je vsa Ljubljana odišav-ljena s senom. Nešteto vozov sena se pomika skozi mesto od južne strani, kajti mnogo posestnikov, ki imajo travnike v Mestnem logu ali na Barju, stanuje v Šiški, na Ljubljanskem polju ali v vaseh ob Ljubljanici. Sicer nam je vonj sena domač tudi v drugih letnih časih, ker imamo blizu središča trg za seno — na Borštnikovem trgu. pod starodavno lipo. Prav takšne malenkosti dajejo Ljubljani poseben čar, da jo tako ljubimo kakor je mogoče ljubiti le njo. Dandanes nam je vonj po senu še posebno prijeten in veseli smo, da je Ljubljana kmečka, da ima travnike, da je dobro razvita živinoreja in da smo samostojni tudi v tem pogledu. Včasih smo radi govorili o napredku in razvoju mesta. češ, povsod se razprezajo nove ulice, mesto se vedno bolj širi na vse strani, vasi se prerajajo v predmestja. Toda zdaj smo veseli, da v mestu še vedno tako diši po senu ob času košnje ter da na košnjo ne moremo pozabiti, čeprav bi radi veljali za velemeščane. — Čas košnje se je torej začel. Letos menda malo prej ter bo tudi v tem pogledu letina bolj zgodnja. Sicer se pa čas košnje začne ob Medardu. O kresu bi moralo biti pokošeno po večini vse. Toda košnja je zelo odvisna od vremena. Pri nas pa tudi mnogi kmetje ge vedno kosijo prepozno, ker mislijo, da rase trava bolj gosta, če kosijo čim bolj zrelo, da se seme osuje, a seno iz zrele trave je mnogo slabše. Pigmejke so nečhnerne Pri afriških pritlikavcih Pigmejcih je pojem higijena še povsem neznan. Pig-mejci se ploh ne umivajo. Zjutraj si Pig-mejec samo pošteno pomane oči in s tem je njegova jutranja toafcta opravljena. — Zato pa se širi od Pigmejcev zelo neprijeten duh. čudno pa je, da so pigmejske žene izredno koketne. Navdušeno se lepo-tičijo in v ta namen imajo celo svoje s.frizerje«. Mažejo si obraze s rdečo, črno in belo barvo. Ebembe pravijo Pigmejke pestrim barvam, barvnim emblemom, neke vrste tetoviranju, ki pokriva vse njihovo telo. Moški se ne šminkajo, pač so pa groteskne pričeske njihov največji ponos. Z ostrim nožem si izrežejo v gostih kodrastih laseh polmesece, kroge in razne druge figure. SNSERIRAJTE V „JUTRU" S Zanimivosti 10 stopenj pod ničlo na Švedskem. Na ozemlju severne in osrednje Švedske je padlo te dni živo srebro 10 stopenj pod ničlo. Zaradi izredno nizke temperature je rž v mnogih krajih zmrznila ter so jo morali pokrmiti živini. Nov 1150 mf trov dolg most na Danskem. Med Seelandom in otokom Monom so zgradil nov most. ki je 1150 m dolg in poleg mostu čez Mali Belt največji most v deželi. Most so imenovali po kralj ci Ale-ksandrini. I Umrla je naša ljubljena mama, stara mama, tašča in teta. gospa Ivana Hrast roj. Brejc nadučiteljeva vdova dne 11. t. m., previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek, dne 14. junija 1943 ob %3. uri popoldne z žal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. junija 1943. Rodbini HRAST - FRATINA ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, dragega očeta, starega očeta, svaka, strica in tasta, gospoda Majsen Mihael-a gostilničarja in posestnika se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, mestnemu fiziku g. dr. Mav-riciju Rusu za skrbno zdravljenje ob času bolezni pokojnega, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti ter vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin, ter nam stali ob strani v težkih urah. Sv. maša zadušnica se bo darovala prihodnji torek, dne 22. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 12. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI Ko je tako hodila skozi gozd, je že skoraj na koncu poti srečala mladega, lepo oblečenega tujca. Tujec jo je pogledal, se ji je nasmehnil, potem pa se ji je globoko priklonil rekoč: »Anica, oglarjeva hči, poslušaj dobro, kar ti bom povedal! Beli golobček bo sedel nate — in ti boš postala kraljevi-čeva žena! Do tu je vse prav in dobro — toda, ko bo preteklo leto dni od tvoje poroke, se bom spet oglasil pri tebi. Ako do tedaj ne zveš, kdo sem, boš moja! Stori torej, lepotica moja, kakor veš in znaš!« Mladi tujec se ji ie spet globoko priklonil in izginil v gozdu. a »n perje prodaja | g R. SEVER, Marijin trg 2 f nmnnmiii! »t iif nn nt f nm^i 111! tiiun i m tun i t; im i n hiiha Hti ■ i i im: iHumunii n uuii t m i n n i n; i i i i n i: i iti 1111 i n iiuiua; im kajite v » Jsstru«! It!!ll!l!l!!!l!!!l!!lll!!ll!!lilllll!!llll!!!l!l!flli'!li!l!l!ill!lilll lilllHIlHKimitilllllilinil ZAHVALA ljubljene soproge, Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše mame, hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe MARIJE ILOVAR trgovke se tem potom najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, čč. sestram, gg. zdravnikom, pevcem za žalno petje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 23. t. m. ob uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne 12. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI F T " ___ . -t: ■ i-,--.-;.: u- " • ' t?"?--' ■■f * y '- .v,' " -j-*'-' . ■r . v l L 'iAj ZAHVALA Ob tako težki izgubi našega toliko ljubljenega in nepozabnega VINKA nam je bilo v naši neizmerni boli v veliko uteho toplo sočustvovanje vseh Vas, ki ste pokojnika ljubili, tako iskreno sočustvovali z njim v njegovem hudem trpljenju in mu izkazali čast na njegovi poslednji poii. Srčna hvala spoštovanim gospodom zdravnikom za vse njihovo prizadevanje, da bi nam Vinka ohranili pri življenju oziroma mu olajšali poslednje muke. Srčna hvala čč. sestram usmiljenkam, ki so s tako materinsko vnemo bdele ob trpečem Vinku, mu lajšale trpljenje in v čijih naročju je ob njih gorečih molitvah izdihnil svojo plemenito dušo. Srčna hvala gospodom pevcem za njih občuteno in v srce segajoče petje. Srčna hvala vsem, ki ste pokojnika obsuli s prekrasnim cvetjem, vsem Vam, ki ste od daleč in od blizu prihiteli v tako velikem številu pospremit našega toli objokovanega Vinka na njegovi zadnji poti in vsem ostalim, ki ste na katerikoli način počastili njegov spomin in sočustvovali z nami. Vsem ponovno naša najprisrčnejša zahvala in Bog plačaj. Trata, št. Vid, dne 12. junija 1943. , , „ , . „ ... Globoko žalujoča rodbina ARHAR—KOPENOVA A. ALEXAKDER: 63 POZABLJENI NAPEV ROMAN 30. POGLAVJE V kavarni »Arkansas« v Saint Louisu je sedel zasebni detektiv Huntington pri velikem, solnčnem oknu ter kadil in listal po časopisih. Na oko je bil videti dokaj miren in pogledi, s katerimi je kdaj pa kdaj obletaval druge goste, so bili hladni in brezbrižni, toda kadar je ponesel skodelico s kavo k ustnicam ali kadar si je prižigal cigareto, mu je roka komaj opazno trepetala. Ta dan je bilo pričakovati odločilnih dogodkov, ki bi pokazali, kateri bo zmagovalec, on ali Hearn. Stalna neuspešnost njegovih poskusov, da bi spravil prevejanega kapetana s poti, ga je bila privedla v tako zagato, da se je namenil uiti čez mejo in postati begunec. Zdaj je šlo le še za nekaj ur in njegova prostost je bila odvisna samo od tega, ali bo dovolj prisoten z duhom in dovolj prevejan. Da si je izbral mesto pri oknu, ni bilo slučaj. Huntington je kazal velikim zrcalom hrbet, in tako sta imela agenta v civilni obleki, ki sta ga opazovala s ceste, kaj lahek posel. Da sta bila bolj prekanjena, bi se jima bilo moralo zdeti sumljivo prav to, da si je Huntington izbral tako viden prostor. En sam pogled v notranjščino bi jima bil pokazal, da nista onadva tista, ki nadzorujeta Huntingtona, ampak narobe, da ta sam ne spusti njiju dveh izpred oči. Na steni nasproti detektiva je bilo veliko zrcalo, v katerem je vsakikrat, kadar je vzdignil glavo in skrivaj blisknil z očmi v tisto stran, zagledal nasmejana in zadovoljna obraza obeh policistov. Enkrat pa se je Huntmgtonovo oko dolgo in napeto pomudilo pri zrcahi. To je bilo v trenutku, ko je stopil v kavarno neki gospod v svetlem površniku in klobuku. Ko bi bil detektiv opazil pri policistih le en sam količkaj nagel gib ali kakorkoli sumljivega, bi bil pri tisti priči opustil načrt, ki ga je bil tako zvito zasnoval. Vendar se ni zgodilo nič podobnega. Moža sta kar najbrezbrižneje nadaljevala svoj pomenek. Očitno jima je bilo ta mah vsega drugega bolj mar kakor tega, kar jima je veleval poklic. Novi došlec se je previdno ozrl, nato pa obesil klobuk in površnik na kljuko in sedel za mizico, ki je stala daleč od Huntingtonove. Naročil si je skodelico kave ter jo željno popil; čez nekaj časa je vstal, krenil po hodniku, ki je vodil na stranišče, in izginil. Huntington se je med tem delal, kakor da čita neki list, a v resnici ni niti za trenutek izgubil novega došleca izpred oči. Ko ga je videl, da odhaja, mu je žilavi obraz nekam otrpnil: trenutek dejanja je bil prišel in treba je bilo zastaviti vso spretnost. Prihodnjih petnajst minut je bilo odločilnih za njegovo prostost — in kdo ve, morda tudi za njegovo življenje. Prvi del načrta je bilo zelo preprost: skrivaj je pogledal na zapestno uro in spet čakal, dela je se, kakor da čita. Pustil je, da je prešlo še sedem minut, nakar je vstal Pogled v zrcalo mu je pokazal agenta še vedno tam, od koder sta ga prej opazovala. V tem odločilnem trenutku se je čutil tako mirnega, kakor da bi šlo za nedolžno stavo. ^ Hodnik, na katerega je stopil, je bil zapuščen in slabo razsvetljen. Če bi bil pa ta mah kdo prišel, bi se bil moral na moč zavzeti, ko bi bil videl dva moža, podobna kakor jajce jajcu, kako sta se srečala in šla z vzajemnim lahnim naklonom drug mimo drugega svojo pot, ne da bi izpregovorila besedico. Huntington je stopil v stranišče in zaprl vrata za seboj. Kakor prej njegov pajdaš, je tudi on potreboval točno sedem minut, da se je do dobrega izpremenil. Po preteku tega časa se je vrnil v kavarno in vsak bi bil prisegel, da je to tisti gospod v svetlem površniku in klobuku, ki je bil malo prej prišel in s tolikšno naglico posrebal svojo kavo. Prvi del načrta je bil srečno opravljen. Ko je stopil na ulico, je detektiv z zadoščenjem opazil, da sta policista v civilni obleki izginila. Hudobno se je nasmehnil ob misli, kako bodo pač gledali Hearnovi ljudje, ko primejo njegovega dvojnika in spoznajo, da jih je speljal za nos. Štiri zjutraj je bila ura, ko je brzi vlak, s katerim se je vozil Huntington, dospel na zadnjo večjo postajo pred mejo. Detektiv je sedel v oddelku, ki je bil poln ljudi, in čital bogoslovno razpravo, vzeto izmed kupa knjig, ki jih je imel zraven sebe na sedežu. Ne le, da je bil mojster v umetnosti šem-ljenja, ampak znal je tudi potrpežljivo paziti na vse drobne malenkosti, ki so se morale ujemati z njegovo krinko. Veliki naočniki, siva, skrbno negovana bradica, visoki trdi ovratnik, skratka, vse mu je dajalo dostojanstveno in častitljivo lice; čitanje dnevnikov ali drugega posvetnega tiska se ne bi bilo skladalo s tem dojmom in bi bilo zbudilo pozornost. Da je mogel, bi bil sedel celo v oddelek za nekadilce in se odrekel cigaretam, brez katerih skoraj ni mogel živeti. Vendar se je bal, da brez tega v odločilnem trenutku ne bi mogel brzdati svojih živcev, ki so bili že tako čez mero napeti. Ko je vlak zavozil na postajo v Cotulli, je Huntington odprl okence, pomolil glavo venkaj in se tesnobno razgledal na vse strani. Neki železničar je pritekel vzdolž vlaka po postajnem hodniku, kričeč na vse grlo: »Brzojavka za velečastitega Philippa Macken-zieja!« Huntington je počakal, da je prišel do njega, ia mu mignil, naj postoji. Nato je pokazal svoj potni list, ki ga je železničar v naglici pogledal, preden mu je izročil brzojavko. S to v roki se je umaknil v svoj kotiček, med tem ko je vlak spet potegnil, ter jo s poudarjeno neprisiljenostjo odprl. Čital je: »Aretiran včeraj ob 15.56 od Hearna osebno.« Lfrejuje: £>asorin Karljea — Izdaja za konzorcij »Jutra*: Stanko yiraat — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskamarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani