39. številka. Ljubljana, četrtek 18. februarja. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD £ četrt ČL 4 «oldi - Za LtaMtaff hi^Sn P- Pra2n,,k,h- ter 7eJJ» P« P««« prejema«, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold, lom Te računa % kra,c M TEmPmE ffSS^ 2? "3 Kold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meeec I gold. 10 kr. zl pošiljanje na in « dijake veljA l^fo£tt3^'*?L^J2^ 1 ?* "Je S,4alf, ■««oeJ° leto 20 *old- M Po1 ,ota 10 *old- ~ Za goJpode učitelje na ljudskih šolah in *» aijaae velja znižana cena in^ LJoblJan« za četrt leta 2 god. 50 kr., po posti prejema« za čet., leta 3 gld. - Za oznanila se plačuje od četiri- DoDiai nai se izvoli ^rJklU, p fc • 8° oznam'° .oukrat rTt,flk*. 5 «« «° dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. 0»r*vnXl,» nI kit .i tf" ~~ r"kopi;?,.8e1 M vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši Hotel Evropa« Opravn.štvo, na kat ro , aJ »e bi ago voh, o poslati naročnine, reklamacije, oz„J.ila, c. j. administrativne reči, je v „Narod« tiska."- v Tavčffjevi hi«. Francosko. Zastopstvo francoskega naroda v poslanski skupščini v Versailla se zdi kakor naša „šivilja Klara, ki kar po noči šiva po dnevi para.u Dolgo so posvetovali se o ustavnih zakonih, sprejemali osnove od paragrafa do paragrafa, nže je bil ves pošten svet venci, da se raja na Francoskem sicer močno konservativna ali vendar republika. A glej, ko so francoski zastopniki vse lepo prej z večino sklenili, vigli so nazadnje vso postavo skupaj v kraj in svoje lastno delo uničili. Kar so prej napisali, izbrisali so^ka-kor z gobo — tabula rasa. V astavnih zakonih je eden glavnih pos tava, katera ustanavlja, da se poleg narodne skupščine založi še draga višja zbornica, senat. Orleauci, ki so prej za Valonov predlog, kateri republiko cticijalno proglaša, glasovali le iz bojazni pred bonapartisti, ker le-ti vedno v številu napredujejo, hočejo si s senatom še nekaj vrat odpitih ohraniti, skozi katere bi mogel njih kraljevski kandidat princ Aumale morda še kedaj republi ko s prestola vreči in sebe nanj posaditi. Zatorej so Orleanci z drugimi konservativci vred za to, da se senatorji nekoliko od predsednika imenujejo, nekoliko pak iz posameznih stanov in razredov posredno volijo, a ne na ravnost iz naroda. Republikanci so bili proti temu. Njih člen Paskal Duprat je nattvetoval torej, naj se tudi v senat voli isto tako kakor v zbornico t. j. iz celega naroda, z občnim glasovanjem. Naglašal je, da na Francoskem nij več aristokracije kakor na Angleškem, ter da tudi višje meščanstvo se ne briga za drugo, nego da samo sebe bogati. Zavrnil je tudi one kraljevce - legitimiste, kateri o občnem narodnem glasovalnem' pravu nesodobno govore in ga zametajo, da-si so sami na njegovi podlogi voljeni bili. Ves narod naj tudi senatorje voli, ker sicer bode pred Hednik v svojej službi onim odgovoren, katere bi sam imenoval, kar je menda vendar nepravedno. Vsled tega Dupratovega predloga, kateri je sicer vseskozi pravičen in zdrav, a za sedaj, ko v francoski skupščini taki kon servativni bojazljivci in omahljivci sede kakor so Orleanisti, ki uc vedo kani in kako bi, morda prenagljen. Da bode republikanski stvari škodljiv, izpoznali so tudi najhujši sovražniki republike, legitimisti na skrajni desnici in so ali glasovali zanj, ter tako svoje lastne principe (oni so zoper občno glasovalno pravo) prav po jezuitsko, ali pa so se glasovanja zdržali. Tako je bil Dupratov predlog Bprejet. Vsled tega velik h rum in vrišč v vladnem taborji. Mak-Mahon, predsednik republike, dasi sovražnik republike, videl je, da ako se ta postava potrdi, potem nihče republike ne podere. Takoj drugi dan je pisal po svojem prvem ministru Cisstvju svojim vladnim mamelukom v zbornici: nPo mnenji predsednika republike jemlje glasovanje prejšnjega dneva ustavnim postavam konservativni zuačaj. Vlada ga torej ne priznava. Maršal-predsednik tedaj smatra za svojo dolžnost, zbornico na to opozoriti, predno ona dalje ide." Tako je soldat, ki sedaj stoji na čelu Francoske, narodni skupščini zažugal s kolom in hitro se je toliko mamelukov ustrašilo, da so pri tretjem branji cele postave drugače glasovali, nego prej in svoje lastno delo ovrgli. Sedaj se bode poskušalo posredovati, zlasti oni »strupeni zobu, Dupratov dostavek, izpuliti ustavnim postavam; a nij gotovo če se to posreči. Republikanci, ki so do sedaj „slogi" za ljubo, mnogo zatajevali svoje prepričanje, groze se, da bodo od slej svoj pravi in lastni pot hodili. Nevolja republikancev se je tudi precej po tem končnem glasovanji izrazila. Stopil je namreč republi kan Brisson na oder in predlagal, naj se skupščina razpasti, ker nij zmožna ustavnih zakonov ustvariti. Njemu so pritrjevali tudi drugi, mej njimi sam Gam-hetta, ki je nrnisterstvo ostro obsojal. Nasvet o razpuščenji nij bil sicer sprejet, uego se bode sedaj, kakor omenjeno, na predlog poslancev Waddingtona in Vautraina poskušalo te dni doseči kak posredovalni pot. Kako in koliko se bode to doseglo, ali če se ne bode ničesa doseglo, o tem hočemo bralcem v političnem razgledu dan za JLietek. Črne oči. (Izvirna povest, spisal Li borius.) VI. (Daljo.) Starka prileti k strahotna v sobo. Ponuja zdravil, a videvsi Leouov bledi obraz, debelo skrivno solzo na 1 cu, htrmeč pogled — zboji se, postavi pijačo na mizo iu odide niisltč — h profesorjem morata imeti kaj — in toga žali, da bode v resnici obolel će še nij. Ko se Leon predrami, zgrabi pijačo iu da bi starke ne žalil, izlije jo skozi okuo na dvorišče. Popoluilue se opravi ob uavaduej uri, ter gre kakor sicer po ulici luemu njenega okna. A kaj je to V Okno jo zaprto, saniotu* cveto rože na njein, nihče jim ut> prilivu, nihče no ureduje, kot sicer. Iii njeno črno, goreče oko ne gleda i/, nad cvetja na živahno ulico, ne pričakuje Samotnega tujca v tujem mestu. Malo duj in kaka sprememba. Urnih korakov odide Leon naprej, sam no ve kum. V pisarno ne, to -nij mogoče, kaj mu je delo, dolžnost, ves ta svet, brez nje, brez njene ljubezni, nič, nič! Pot ga zavije na eamoto v gozd, tja kjer ga ne vidi nihče, ne bere nihče obupa v njegovem obrazu mej otožne zelene smreko, ki samevajo kot ou, a so srečnejši od ujegu. Njun se povrne vesela pomlad, ptičji rod, gujezdi zopet v njunih višičih pre-pevaje ve>eieč se v ta goljufivi svet. Njemu pa — n emu, cvetju stvarjenja, Človeku niordaui več pomladi — in kdo ve če nij to njegova največji sreča, katere more se pričakovati. Tukaj misli obspo Leona ko dirja po samoti. Posled se vsede na sivo skalo, in sloni, da zasvetijo zvezde, da uastaue noč, ki pokrije z enakim zagr njalom vse, srtčn«1, nesrečne, upajoče, obupne, ves ta vesoljni svet. Da, noč, to je najlepši čas večine) B< iitij- VIL Neko popoludue sedite zopet Amalija iu Karlina v svoji sohi pri vezenji. A isto veselje, ihta šaljivost, ki ju je sicer vedno spremljala je izginila iz njune druščine. Amalija poveša zadnje dni vedno otožno glavo, Karlina pa vidoč njeno tugo, tudi ne more biti vesela. „Pusti to neprijetno premišljevanje in udaj se ljuba Amalija1', pravi črez nekoliko Karlina s prosečim glasom. „Kaj hočeš ? Oče trdijo svoje in kdo ve če nimajo prav. Meni je sicer Leon tudi bolj povšeči, a pomisli mlad je, kdo ve kake zapreke bi se še stavile, ko bi bili oče tudi zadovoljui ž njim. In gospod profesor. Učen čislan mož, če tudi nima iste vuanje lepote, ki tako ne trpi dolgo. Lepo življenja bodeŠ mola z ujim, v Časti bodeš i u če ostanem jaz «ama, potem se preselim k tebi. Kaj ne Amalija, da bode tako?" Tihota nastane. Amalija sloni zamak-ueua in ne more odgovoriti besedice. Boječe se oklene potem sestrinega vratu in pravi: nKako moreš govoriti tako ljuba Karlina, če mu ljubiš in ti je moja sreča pri srci. Ti meriš sladkost tega Življenja po časti, brezskrbuosti, zunanjih razmerah. Vera srečna si, da imaš take lastuosti, tiuli jaz bi bila, ko bi mialila tako. A meni je srce prvo, vse drugo je vnanje, nepomeuljivo. Iu za to tudi ne morem, ne smem ubogati očeta, kajti profesorja ljubiti ne moicm, ali vsaj v takej meri kakor bi ga morala, ka- dnevom poročati. Iz vsega pa je previdno kako tudi na Francoskem poštena politična reč s trudom in težavo naprej ide, mnogokrat pade, a se zopet vzdigne, s kratka: kasna je reja, ta reja narodov, in nehvaležno je dostikrat delo za zboljšanje ljud stvene osode, težak je boj, ali ta boj nam je uravna dolžnost in o končni, če prav pozni zmagi biazih in vzvišenih idej svobode ne smemo dvomiti. V državnem zboru 15. febr. je minister Lasser odgovoril na več interpelacij, mej temi tudi na interpelacije dr. Vošnjaka, grofa Barba in dr. Vitezica. Dr. V ošnjak je še lani interpeliral ministra, kako je to, da se sme v Avstriji, kjer so vsi avstrijski jeziki po osnovnih državnih postavah enakopravni, župnik kaznovati, kateri matice ali matrikule vodi V slovenskem jeziku in ne v nemškem. (Znano je, da je bil župnik B. Kajč kaznovan s 100 gold. globe.) Minister Lasser kratko odgovori, da nij uzroka odstopiti od nemškega uradovanja. To je avstrijska ravnopravnost pod ustavoverjem. Na interpelacijo V i tezi če v o zarad zametanja hrvatskega uradnega jezika v Pri-morji, pravi minister Lasser, da sta navedena slučaja posamezna, (mi svojo glavo zastavimo, da to nij res) torej nič ne pomenita. Na interpelacijo grofa Barba zavoljo breztaktnega obnašanja Vestenekovega pri razdeljevanji podpore Dolenjcem, odgovarja minister Lasser — izogibajo se stvari, — da se je razdeljevanje v redu vršilo in da volilna svoboda nij bila omejevana. — Alt tega tudi nihče interpeliral nij. Proti razdelitvi nc nij nihče pritožil, volitve so bile pa ože proč. Pritoževalo se je le proti brez-taktnosti politično mladoletnega c. kr. komisarja Vcsteneka, ki je porabil razdeljevanje te državne miloščine za moralno volitveno kor je menda potrebno ljubezni mej možem in ženo, da se moreta imenovati zadovoljna, Se tudi ne srečna." »Izpusti vsaj polovico tvoje domišljavosti ljuba Amalija, in prepričam te, govoriš mi drugače iu izpoznaš kdo ima prav ti a'i oče, ki so izknsili gotovo več na svetu kakor mi dve", odvrne morda ostreje, kakor je bila navada Karline, hoteč prisiliti sestro, da naj uboga in se utolaži. To Amalijo še bolj užali. „Torej tudi ti si zoper mene, tudi ti me obsoduješ", pravi potem in zakrije obraz z rokama. V tem trenotku v stopi profesor in daljnemu pogovoru o tej reči je konec. Amalija se zgane in jame urno vezti, boteč zakriti svojo otoinost „Kaj vam je gospodična Amalija, dozdeva se mi, da ste precej otožni denes", povzame profesor in upre sočutno oko v bledo deklico. „Nič mi nij, vesela sem", pravi bolj tiho Amalija in zarudi. „Nekaj bolehna je denes", jo izgovarja Karlina sedaj, kajti nespodobno bi bilo v tujej druščini kazati otožoost. „Varajte, sedaj v jeseni je nevarno, človek izboli, da ne ve kedaj in zakaj", prigovarja profesor. „Če bi se nam primerilo teroriziranje. Lasser se je ognil vprašanju, ali vlada kaj stori proti tacim uradnikom, kateri jo na tak način blamiraju, kajti dan denes se celo na Nemškem hrani vsaj videz pravičnosti, in če se kak organ pregreši, najmanjša kazen je, da ga prestavijo iz kraja proč, kjer je vlado blamiral. Potem pride na vrsto dr. Rac l ago v nasvet, naj se vojaška postava tako spre meni, da se šestdesetleten oče smatra kot pridela nezmožen, torej se njegov edini sin, ali sin ki ga vzdržuje, vojaščine oprosti in dalje tako, da bodo tudi bogoslovci vojaščine oproščeni in le ob času vojne služili kot vojaški duhovni. On se sklicuje na peticijo moravskih učiteljev, ki za učiteljstvo terjajo ta poboljšek. Tudi duhoven je učitelj. Duhovni v celoti nijso državi in modernemu napredku sovražni. Fanatikarji so le posamezni. Dekan Pflttgel, gornje-avstrijski poslanec podpira dr. Razlagov nasvet in pravi, da je pomanjkanje duhovnov vedno večje, ker mnogo kandidatov vojaška postava odvrača. Tudi Vtezič zagovarja Razlagov predlog. Poročevalec Hammer-Purgstall pa pravi, da svoboda le v tem obstoji, če so pred postavo vsi stanovi enaki. Če more duhovenski stan le obstati s tem, da se mn privilegije dajo, potlej je malo ostalo onega ognja, katerega so apostoli mej svet nosili. Minister za de želno hrambo, Horst, govori proti temu in pravi, da se preveč oproščevati ne more, ker z oproščeujem enega se dela druzemu krivica. Če kdo v 61 leta ne more delati ki je v 60 še mogel, lehko sina reklamira, kar se bogoslovcev tiče, ne more se izjema delati; tudi, da bi ob vojni kot vojaški da hovni služili, nij mogoče, ker cela vojaka potrebuje le 212 duhovnov, in samo sedaj študira 823 mladeničev bogoslovje, ki so pod vojaško postavo. Razlagov nasvet pri glasovanji pade. Politični razgled. V Ljubljani 17. februarja. V Ofenheiwmovi pravdi bodo porot" niki baje pojutranjem, v petek po noči, svojo sodbo izrekli. ii ii'4f tski zastopniki hočejo tako dolgo v Pešti ost ti, da je ministerska kriza pri kraji, ker morda njih 34 glasov bai odloči. O ofjerski krizi se poroča, da se veliko upanje stavi v Tiszo in njegov pogovor s kraljem. Ako pa on ne bi ministerstva prevzel, hote se obrniti na Sennyey-ja. Vm*«ii«> dritive. Zadnji »,CVftoj7©f*i*?*f, ki nam je došel (tiskan 8. febr., a dobili smo ga najbrž zarad hnde zime in pretrgane komunikacije stoprv 17. febr.), pripoveduje, da so vsi konzuli iz Cetinja in da imajo Črnogorci sedaj „veoma jaka z;niii", ter „pao je neobično veliki snijćg". To uže samo brani pred vojno. Ali varajo se one nvetske novine, ki pravijo, da je turško-črnogorska razmirica rešena. Cetinjski „Crnogorac" pravi v svojem uvodnem članku, da je to pitanje Še vedno otvoreno, da so vsi dogovori s Turčijo pretrgani in da ne ve kaka bode rešitev. Na spomlad boj, ki so sedaj velevlasti odvrnile, hipom lehko pokne. Mlti&ke „Birževija Vedomosti" opominja Magjare naj s Slovani drugače postopajo kakor dosedaj iu se pomirijo z njimi. — Tudi na R'iskcm so zbirali za tlačene ogefilkt Slovake. liumuuska zbornica v Itnkn»r.ittt je potrdila postavo, ki dovoljuje rumuuskej trimnaziji v Brašovem na Sedmogradskem ktne podpore 15.000 frankov. Iz #W**#r»o.»Jfcrr/fr (glej prvi Članek) se poroča: Dosedaj nij mogoče novega ministerstva sestaviti. Waddington in Bčrenger, ki spadata k zmernejši frakciji levega središča, sta Broglieju odločno odbila njegovo ponudbo, z njim v eno ministerstvo stopiti. Na drugi strani so pa liberalci v desnem centru rekli, da bodo k republikancem prestopili, Če Broglio le enega bonapartista v kabinet vzame. Nasproti jo pa Magne zopet izrekel, da če nobenega bonapartista ne bo v ministerstvu, bodo glasovali bonapartisti z levičnjaki, da se zbornica razpusti. kaj tacega, bi ne bilo nič, a nježnomu mlademu ženstvu, kdo ve koliko skrbi in gorja bi uzročila bolezen, pri osebah, katerih niti ne poznate ali poznati nočete." Te besede izgovorjene bolj resno, kot šaljivo, nijso bile brez pomena in tudi morda ueopraviČene grenkote. Amalija izpozua kam merijo. Vročica jo oblije in tesno ji je pri srcu. rNe vem, Če imate po vsem prav gospod profesor", pravi potem jasno iu precej pogumno. rMo;a dobra ali slaba osoda mislim, da ne muči mnogo nikogar, in kogar bi morala, tega ne sme. To je največkrat britki, a resnični zakon Ženstva. Uklanja se mu moštvo in govori o svobodi, najlepši stvari na »vetu, a kuje mu samo težke verige neprostovoljnega robstva, katerega bi moralo nositi vse svoje življenje." Prof;sor osupne. Znano mu je, kuni merijo te besede, da so hramba proti njegovi ljubezni — usiljeni — kakor se izra-zoje Amalija. Tihota nastaue potem. Karlina se trudi zastonj z mnogimi govoricami oži veti zopet druščino. Profesor le pritrduje ali zanikava različnim mislim. Amalija na vadno molči, a črez nekoliko vstane meneč, da ima opravilo v kuhinji, ter odide. „Ne zamerite gospod profesor, Amalija je denes slabe volje, toraj njeno mrzlo vedenje", pravi opravičujoč sestra, Karlina. „ Verujem, verujem", meni profesor — in tudi — da so zastonj vse moje misli na njo. Človek, katerega sem imel za najodkritosrč-uiŠega mi je odnesel njouo srce." ,,Ne mislite tako gospod profesor. Oče so zadovoljni, jaz jej tudi prigovarjam — le nekoliko potrpite, vse se predrugači — in ona izpozua i u obžaluje posled svojo ne-sp.■mn-,t. Oni pa o katerem govorite, menim, da sedaj še ne misli resno na ženitev, mej tem pa omrzne tudi njegovo sočutje." Nekoliko pomirjen zapusti potem profesor družico, a gredoč mimo kuhinje zapazi v njej Amalijo, slonečo ob zidn in otirajočo svetle solze v objokanem očesu, gotovo smrtne solze njegovej sreči, solze ljubezni, človeku, ki ga je pahnil v to gorje. Dolgo je še hodil isti večer profesor po svoji sobi, misli mnogo in nič, sredina ujegovega premišljevanja je bila Amalija. VIII. Malo tednov mine po tem. Kratek, ne pomenljiv čas v vesoljstvu, a kako važen, odločilen toliko potov v srečo ali nesrečo ubogega zemljana. Po mestu, po krčmah, po okolici in povsod se je raznesla novica o Amalijinej in — profesorjevej svatbi. Minvarstci deželni zbor se je 15. t. m. sešel. Pričakuje se huda opozicija ultramon-tancev. Dopisi. Iz TlOZlrJtl 16. februarja. [Izvirni dopis.] Kamor pogledamo po domovini, vi' dimo take kraje, kateri bi lahko za obrtniška p od vzet ja kaj storili. Kraji gorenje Savinje bi bili za vsakovrstno industrijo primerni. Dosedanja trgovina z lesom je vse stroške pokrivala; a Savinčanje se maožijo ko listje in trava, zaradi tega postajejo potrebščine večje, nego nam ljuba narava daruje. Priznavati moramo, da trgovina z lesom vedno bolj hira in pojema. Skrbeti moramo tedaj, da to z drugimi obrtniškimi pridelki odškodovamo. Ako bodimo od Mozirja proti zabodu po cesti preko bistre Savinje, dospemo v Četrt ure do necega mostiča, tamkaj zavijemo črez Savinjo in pridemo v Nazaret Na desnem brega Savinje leži prijazni hribec, na bribcu pak — frančiškanski samostan, kateri zre, kakor z neba višine na prebi-bivalce savinjske doline. V podnožji hribca leži pak graščina Vrbovec. Ta graščina je v prejšnjih časih bila trdnjava, in ima še zdaj čisto značaj nekdanjih vitežkih gradov. Poleg tega grada se nahaja velika žaga, mlin iu v njeni bližini pak velika gospodarska zgrada ali pristava. Okolo grada so jako lepa polja. Vsega tega užituik je — ljubljanski škof. Ker se pa planinski prebivalci pečajo dosta z ovčarijo, tuko, da jim je to največja užitnina in pridelulejo iz te volne tako zvano mozirsko sukno, katero je ohČe znano, in mi smo tega mnenja, da bi se iz istega velikega gospodarskega poslopja napravila suknarica. Iz grada pa delavnica za hudodelnike in potepuhe, kakor je ljubljanski grad, kajti jetnišntce so itak nže prenapolnene. Tamkaj bi jetniki delali v suknarici, žagi in mlinu, prebivalci olimpa — v kloštru, bi pa skrbeli za dušno blagost jetniških dušic. Vse to bi se lahko od ljub- Mnogi so bili veseli tega in dejali : srečna je ta deklica, modrega, spoštovanega moža je dobila, katerega tudi zasluži. Drugi so zmajevali z glavami pri tej govorici, nijso pomogli prav umeti kako in kaj — kajti profesor, akoravno učen gospod, nij več mlad — in ta Leon, lep, priljuden mladenič — sta si v nasprotji. — Kako, da je zmagal prvi, je malo čudno. „K»j menite," pritakne v take j priložnosti kak znanec, „stari Bravin, on je pameten, njemu godi profesor — in deklina mora nbogati pa je, je-1 i zadovoljna ali ne.'' „Tako," se začudi zopet drugi — „sila, sila — ta nij nikjer dobra, posebno pri ženit vi ne." In resnica je bila — kar se |e govorilo povsod — Amalija sicer nij potrdila z besedo očetovi želji, — posedala je okrog in molčala. — Vesela pa nij bila nikedar. Profesorja je sicer bolela v srce ta ti-bota, — a mislil Bi je: sčasoma vse preide. Iu Leon — ubogi mladenič! — Odmika) se je odslej — druščini, — ljudstvu, zapiral se v svojo sobo in opustil hojo mimo Ama-lijinega okna. Prepričal Be je, da je ves trud zastonj — da je nesrečen v prvi — iu zadnji ljubezni, kajti njo ali nobene je mislil. Pač je pisal njej pred kratkimi dnevi ljanskega škofi jstva v najem dobilo za majhen denar. V tem smislu je uže dosta govoril 1. 1848 g. Hojnik, braslovški tržan Na to opozorujemo mi zopet. IZ ItlMl i HI - P4»ftte 14. februarja. (Izvirni dopis.) Generalna proračunska razprava je končana, in po vladi sestavljen proračun je z veliko večino za podlogo Specijalne debate sprejet. Razprava je bila velik parlamentarni turnir. Dokler naša ustavnost obstoji nij se čulo nikoli poprej hriljantnejšib govorov, nego v ravnokar svršene j general ne j debati o proračunu za tekoče leto. Kolikor koli ima magjarorszag velikih državnikov in glasovitih govornikov vsi so stopili drug za drugim na govorniško lečo, da s svojim znanjem in svetom pomo-lejo našo državno samostalnost rešiti. Vsi govorniki zldgali so se pa samo v tem, da je magjarorszag v nevarnosti, ter da ga je treba rešiti propada. V sredstvih rešitve so se pa poedini govorniki daleč drug od drugega razšli, tako, da je vsak tledoji govornik svojega predgovornika pobijal. Gliyczy je mahal po S?nnyeyju, Bitto po Tiszi, Paczolay po Lonyayju itd. Simpatije občinstva pridobil si je zmirom zadnji govornik, in ker sta zadnja Ghyczy iu Bitto govorila, imata sedaj ta dva vse simpatije It sebe. Vsi drugi govorniki so več ali manj užo pozabljeni. Njuna sreča, da sta bila zadnja govornika, drugače gotovo ne bi denes lovoriko, kot zmagovalca v proračunskoj razpravi v rokah nosila. Kljuhu tem pa, da se je zadnji čas javno mnenje odločno na stran sedanjega ministerstva postavilo, je ono vendar ostavko dalo ali de-misijoniralo. Njegov pad je denes toliko, kakor gotov čin. Vpraša ser kdo bode Bitto Gbyczyjev naslednik? Ali Sennyey ali Louuyay ali T/sza? ali mari vsi trije skupaj? ali bode nemara Szlavy, ali celo Bitto poklican, da novo vlado sestavi ? Vsa ta vprašanja so denes še nerešena. Rešen je a mora uže denes ali jutri priti. Obče položje daljšega odlagovanja ne more pre- — razjasnil vse svoje nedopisljivo gorje. Odpisala je sicer, — zatrjevala, da ona ljubi in bode ljubila le njega, — a zdaj ne ve nobene pomoči. Preslaba je, vstavljati se zapovedujočemu očetu. Le enkrat ga hoče še videti — ondi, kjtr sta bila tolikokrat — pri samotnoj — starodavnej kapeli. In tako se približa dan poroke. Velikanske priprave so se vršile uže mnogo diiij prej po vsem mestecu. Daljni in bližnji sorodniki hitijo skupaj čestitat Amaliji. Ona sc zahvaljuje sicer, vidno je vesela, — a helota iz njenoga lica ne izgine. Veselje in radost se razlega krog in krog. Take svatovščine ne pomni nikdo. Naj imenitniši osobe vse okolice spremljajo Amalijo v dražih kočijah k poroki. Pot jih pelia ob obrežju reke, izlivajoče se v morje adrijansko. Na nasprotni strani Hainuje ob pečovji starodavna kapela. Ondi si je izvolila Amalija biti poročena, kajti to ji je sveto mesto, kolikokrat je obiskovala z ranjco materjo tiho svetišče in pozneje s sestro, da ondi je prisegla — pred nekimi dnevi — Leonu večno zvestobo. Močno dume ondi valovi m >gočne reke, ter se ubijajo nad sivim stoletnim pečevjem. Na nasprotno stran prepeljuje siv čolnar nesti. Sennyey za voljo svojega okorelega konservatizma nij pri velikem občinstva priljubljen. Lonyay se ima za moža nečistih rok. Tiszv se pa ne verjame, da je v resnici državno pogodbo z Avstrijo leta 1867 pripoznal, in za to imata denes Szlay in Bitto še naj več izgleda na krmilo vlade priti. — Nova vlada — naj bode uže ka-koršna koli hoče — pa tudi našega linami-jelnega stanja ne bode, kakor da bi z roko obrnil, na bolje preokresila. In na tej skali se bode tudi prihodnja naša vlada razbila. Ghyczy je rekel, da na posodo niagyar orszag nikjer več denarja ne dobi, ker nikjer več kredita nema. Edino sredstvo je, da se globočje v žep davkoplačevalcev posegne, in sicer najglobočje v žep zemljiŠčnih posestnikov. Naš zcmljiščni davek iznaša skupaj z zemlj ščno odvezo denes več kot tretji dol čistega prihoda, in Chyczy ga kani ne mara na polovico povisiti. To je strašno. Naj bi raje kapital bolje obdavčil, ki je dandenes pravi morilec vsake Človeške svobode ! Zmirom in povsodi mora le bore kmet največ krvi in največ znoja za države prelivati. jftomafo stvari. — (G. prost dr. P o g a č a r) je šel v Trst k pogrebu škofa Legata. — (Po dobar Zajec) v Ljubljani bode naredil Costov kip. Kdor ga želi, naj se nanj obrne. — (Iz Ljutomera). K nam dobimo kakor sneno narodnega župnika, g. Sinka. Zapusti pa nas narodni in miroljubni kaplan, g. Morčnik, zdatni podpornik naše čitalnice, njegov odhod je torej prav obžalovati. — Pri sv. Duhu, dve uri od nas, je te dni malopriden sin svojo lastno mater umoril. — (Mariborski) mestni občinski zbor le sklenil, da na svoje stroške zida poslopje za okrožno sodišče v Mariboru in za jetniš-nico, ako vlada ustanovi v Mariboru tako sedaj posebno zarad porotuih sodeb potrebno na brodu redke potnike, katere vodi pot črez valove. In denes, kako veličastno, kako okiu-čauo je vse krog in krog. Čolni so privreli od vseh stranij prepeljat lepo nevesto — k poroki. Glej, zdajci stopi Amalija — v beli obleki — z vencem na glavi, kakor vzvišena, nadzemska podoba s svojim spremljevalcem v okinčaoi čoln. Vendar — kakor sneg je belo njeno lice, oči mračno str mite, roka se ji trese ; nogi ji omahnjeti. Onemogla se zgrudi na odkazano mesto. In Čolnar odpne Čoln, svat je odpno svoje. Godba zadoni, veseli valovi zašume pod bro-dovjeni. Tamkaj doli v globini pa je tako jasno — tako milo. SolnČni žarki visevajo kakor čisto zlato mej vodnimi biseri. In Amalija se nagne, zmrači se ji lice, spomni se strašne prisege — ter omahne v šumeče valove. Strašen krik se začuje. V obupu vije ženin, oče, vse ljudstvo roke. Nevesta se utaplja. Po dolgem trudu veslarjev poteg-uejo Amalijo v nezavesti na breg, ter jo po-ložč kakor mrliča v okinčani čoln. Vse je v neredu, vse je zbegano. V strahu se raziđe vesela svatovščina. Zdravniki obupujejo nad oživljenjcm utopljene neveste. (Dalje prih.) drogo sodišče sa spodnje Štajersko. V tem ozira je 81a deputacija na Dunaj. Mariborsko mesto bode tako, ako se njegova nže mnogokrat ponavljana prošnja izpolni založilo več sto tisoč gld., katera to se ve da mora na posodo vzeti. Slovensko gledališče. (Lumpaci-Vagabundu:}. — Kdo bo zadnji smije? — Gospod Kodelja pridigo izza gardm. — Krojač Kipa.) To je bilo mnogo blaga, ki so nam ga prinesli zadnji pustni in prvi postni duevi. Vesel pa je bil oni čas, ki se je končal s tužno pepelnico; plesalo se je povsod, maskirano in ne maskirano, zabavljali so si in zabavali so se, pametno in nespametno, koketirali in se modro pogledovali, in še starega nepoboljšljivega črovljarja v .. 1.111:1 paci-Vagabundi|iiM se je polastila neka pustna nagajivost, da je koketuo z enim očesom pogledal na nevarno politično polje ; — pa spazili so ga, in vsled tega občna veselost, in demonstrativni rokoplesk. V parterju in na zaduji klopi galerije je vedel vsakdo, „za kaj se grč", iu mej mnogobrojnimi nij bilo menda nikoga, komur nij bila po volji taka sodba. Tako smo veseli končali pustno dobo, — postno pak smo zopet radostni pričeli, prav tako. Vsaj kdo se bode repeučil, — de naj sitnejši in najbolj izberljivi recenzent bi ne mogel tega, — ako vidi sinove in hčere naše Talijo tako vrlo izpolnjevati svoje naloge, kakor so jih baš zaduji ponedeljek. Vse tri igre so se vršile z neko nenavadno lehkoto, naloge so bile dobro izbrane, in razun par manjših, nijso posamezne izvršitve samo zadovoljile, temveč nas skoro osupnile. V prvej veseloigri „Kdo se zadnji smeje" nastopila je gospodičina Podkrajškova (Podgorska) s tak naravno eleganso, in s tak dovršenim igranjem, da moramo v istini obžalovati ozke meje našega repertoarja, ki tako talentirane] igralki zabranjujejo pot do bolj temeljitega učeuja in izobraževanja. Pa česar okoliščine ne dopuščajo, to in še mnogo več premaga lastna pridnjost in trdna volja, — torej le tako uaprej. Gosp. Schmidt (Trnovski) je igral itak izvrstno, in o njem velja isto, kar smo o našej prvej igralki rekli. Igra sama na sebi je prav dobra, in želeli bi videti jo še na našem repertoarju. „Gospoda Kodelja pridige izza gardin" v širjem ponieou so jako zabavale občinstvo, akoravuo v ožjem pomenu tega vspeba uijso imele. Gospod Kodelj (g. Šušteršič) je bil preveč nemiren, rekli bi, preveč koleri-čeu, iu ves njegov govor, ki je tu in tam Ispodtaknivši so, strašuo hitro tekel, kazal je preveč znamenje na pamet naučenega. Kuakomernost poslušalca vtrudi. Tudi gospodična Lcdarjeva propade šo večkrat tej napaki, pa ta večer je zadovoljila. Gosp. JNolli (Muk) in gdč. Podkrajškova (Konigunda) nta bila izvrstna v prizoru zakonike sprave. Gospodičina Namretova kaže vcasi še premalo pognma, — strah premagati, potem pak vrlo pojde. In kaj hočem reči o „krojaču Fips-u"V Nič druzega, nego tO, da smo ga bili srčno veseli, in da vselej nestrpno pričakujemo večer, kedar beremo na gledališkem listu ime: Kaj zel. Goapodičina P i s k a r j e v a Isdajatelj iu urednik Josip Jurčič. se jako sigurno vede na odru; gosp. Trnovski pa je bil zopet strašno — trnjev, in njegov spomin je nalezel kr.mirni „ kat .in li'. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Baru t? fiimr.oau. 28 let uže je nij bolezni, ki bi j« m bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i itmcih brez medicin in BtroSkuv; zdravi vse bolesni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prohlajenje, nespanje, slaboBti, zlato žilo, vodenice), mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v uscBih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, Bhujsanje, hledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojene« inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri Sevala profesorja Dr. VVur/.erja, g. F. V. Ueneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega Bvetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uro, groiinje < 'astle 8tuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih oHub, se razpošiljava na posebno zahtovanje zaBtonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzorja, Bonn, 10, jul. 1863, Revalesciero Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravita. 1'osebno koristna je pri uristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri priuadljivem a bolelmem draženji v setdni cevi, zaprtji, pri bolelmem bodunji v ohistih (n mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchoster, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Rovalesciere je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so Bani glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocolnik, !)!>. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega Bvetovalea gosp. Dr. A11 g e 1 s te i u a. li e r o 1 i n, H. maj a 1856. Ponavljajo izrekam glede Kevalescie.ro du liarrv vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n go 1 st e in , tajni Banit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. 0 b e r g i m p e r 11, (lladensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar potižiti nij mogel, je vsled rabo VaSo KevaloBcičro du Barry po-polnaina zdrav. Viljem Burk ar t, ranocclnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciero du Barry so izvrstni. Ker d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija;, piše v n H e 1 1 i n e r K 1 i n i s e h e W o e h e n s e li r I f t" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar 110 zabini, dajo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalenta Ara-bica" (RevaleBciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila aijuo bila v Btanu odpraviti: toda Revalesciero gaje ozdravila popolnoma v o tednih. St. 04.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na neBpanji, treslici na vseh udih, shuj sanji in hipohondriji. St. 70.810. Gospo vdovo Klemraovo, piisseldori, na dolgoletnem bolehati j i glave in davljenji. St. 7f>.877. Flor. Kollorja, e. kr. vojafik. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolubauji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.970. Gospoda (iabriela Tefinerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajsko, na skoro hreznudejni prsni bolečini in pretresu ćutiiic. St. 65.716. Gospodični do Montlouis na uepre-bavljeuji, nespanji in linjsanji. St. 7f>.928. Barona Sigino IO letno bramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciero je 4krut teeneja, nego meso, toi bo pri odrnseenih in otrocih prihrani .00 k rat već na ceni, glede hrano. ; !.,::Hi!Mh pufiioph po pol funta 1 gold. 50 kt' ' gold. 50 kr., 2 fanta 4 golđ. 60 kr., 5 run >v 10 gold.. 13 funtov 90 gold., 24 funtov 30 gold — Bevalesolere-BiseaiteD v pušioah A 2 gold. ft<> ki in i ^olu ^' kr. -- Lvuaiubciuro-Chocolatoo v pialn .o v i'k'šlioah iti. 12 Un I „-old. !>0 kr., 24 ta« 2 gole >0 kr., 48 tat! \ yold. r-o kr., v prahu r.a 120 u tO gold., »h j.v> taa 110 gold., — vi 576 ih* 30 golo - rTOdaJei Barry du lkrrv & Comp. na l>u irtjll, WalltlMehKunfcit'. st 6, v I.JubSJaul E« * ihr, v vurtttiul bratje Ohoranzuiuy r, v *•><■ itii'a!a« D i 00 h ti Frank, V 1 ciovtil V. Bi m laoher, v ILonAt Ludvig Muiior, v marlbort M. M p rio, v.«-j»an- j ]* -ttookbanseu. v /li^i.-l.u v lekarnici it s m i lj e u i h sester, v CVr-iiovicula pri N. Šni ili n, v Owekii pri Jul. Davidu, lekarju, v <■■ »ilm pri linitih Oberranz-nieyr, v 'i Vumsuu n pri .los. v. Papu, mestnemu lekarju, pri O. M. Jahnerju, lekarju, v Vami ri lekarju dr. A. II al ter ju, .>ik<» m mestih pri dobrih lekarjih in •peoerijakih trgovcih; tndi razpoiilja dnaajaka hiia na vae kraje po poštnih .ukainioah ali oovuetjih. (Jiairll ▼ Muftiju. 111 od 13. do 15. febr.: Marija Bacher, do'avka, 41 L na pljučnem not ji. — Toni Cibor, zasebnik, .r>o I., na pjučniei. — Jerica Šaforjeva, hč hižnega posestnika, >'> I., na pljučnem «rvav jonji. — Anton Korošec, dete sukiiorczca, s mns., na vnetici grla. — Job. Pirat, delavska hči, 17 L na jetiki. — H. Fe/dirjeva, delavka, 00 1., na pljučnem vnetji — Jov. Fincova, delavka, 4M I , na sušici. — Fidelis Trpinec, graščak, 7(j I., na pljučnici — Franc Legat, hižni posestnik, f>ii 1., na iiniii'lii. — France Vovk hlapec, 60 I., na p'jučnici. — Fr. Bizjak, hlapec, 64 I., na pljučnem vnetji, — Jovan Gril, dolavec, st. 40 I., na prsnej vodenici risjel. 16. februarja: r-.t«-«-j m : Totnazo iz Celovca. — Hio iz Beljaka. Pri Monu: pl. Jercunolf iz Feterburga. — Klun iz Švice. — Fufič iz Trebiža. — Mayer iz Kočevja. — Žnidar iz Hohinja. — Kiler iz Litijo. — gr. Pače iz I'<»novica. Pri dr. Dvofačok, Vidic iz Dunaja. — Goslet iz Hrastnika. — gr. Vascpicz iz Colja. — Bavinšck iz Mot'ike. — Hirsehlor, Ungar, SUss, ^r. Licltonstcln iz Dunaja. — Jerman iz I.oko. — Riidcnberg iz Elberfolda. — Jugovlo iz TrBta. — liohutinsky ll Dvora. — Soitz, Winter, Gairinger, Hondeo It Dunaja. — Sehonbaiun iz Križevea. — Degasperi iz Trsta. l'i i >'niiiorj>*xiKjiiix* UOiJktt 17. februarja. Enotni drž. dolg v bankoveih . 70 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru . * 76 „ 80 , L860 dri. poeojUO.....112 a 15 „ , očisti zobe in zobno mesu vsili škodljivih ivarin, n < um pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno Kapo u/.o po krat kej rabi. Anatherin — zolma pasta od dr. J. (i. 1'oppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunajt. Ta priprava obrani čvrstost in čistotn dihanja, vrhu tega podeli zobem bulo-luskouo barvo, ohrani, da so ne pohabijo in okrepi zobno meso. I>i\ »/. G, JPcppov rastlinski zobni prah. Zobe oSisti tako, ako .se rabi vsaki đon, da ne odpravi samo običajnu .sitni tobnl kamen, nogo t tuli ZObua glazura dobiva vedno veejn bclinjo iu nježnost. (854—I!) \' Balogi Jo v i.;iii»iiitiu : pri Potri-čiču in Plrkerju, J os. Karingerjn, Ant. Krisperju, Bduard ttahru, P. M. S c h m i 11 11, ES. Biršicu, v lekarni; dalje v vseh lekarnah, parfumerijskih In galanter^skih zalogah na Kranjskem. Lastnina iu tisk „Nanulo« uskarue'