Poštnina plačani V £ntbvi3t Sped. in abbon. post. - II Gruppo Uredništvo in uprava: Cena : Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 N a r o č n i n a : Mesečno L 110 Poštno ček. račun: štev. 24 12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 /: mi Leto VI. - Štev. 40 Gorica - 7. oktobra 1954 - Trst Izhaja vsak četrtek Odločitev za Trst je padla Kar se je pripravljalo že sedem let, se je izvršilo pretekli torek popoldne ob eni: v Londonu so za-stopniki Italije, Jugoslavije, Ang t-je in ZDA podpisali listino, s katero je Italija dobila poverjeno u-pravo področja A Svobodnega tržaškega ozemlja. S tem je bila usoda STO-ja zapečatena, čeprav se uradno glasi, da je to le začasna rešitev. »Začasno« jo imenujejo zato. ker pri njej ni bila udeležena sovjetska Rusija, ki je skupaj z ostalimi velesilami podpisala leta 1947 pariško mirovno pogodbo, s katero se je STO ustanovilo. Ker sedaj Rusija vsaj uradno nasprotuje temu, da bi Italija dobila STO, imenujejo sedanjo rešitev le »začasno«. Bo pa dejansko trajna, ker so se Velika Britanija in Združene države obvezale, da ne bodo podpirale ne Italije ne Jugoslavije v njih morebitnih zahtevah po ozemlju, ki ga ima soseda pod upravo. S tem je torej določeno, da področje A ostane Italiji, področje B pa Jugoslaviji, le da ta dobi nekoliko popravkov v svoj prid v Miljskili hribih. V glavnem pridejo pod Jugoslavijo naslednje vasi: Božiči, Hrovatini, Elerji, Sv. Kolomban, Škofije in del Plavij. Gre pa le za majhno popravo dosedanje začasne razmejitvene črte med področjema A in B. vsega skupaj za kakih tri tisoč prebivalcev in 9 km', ki jih pridobi Jugoslavija. Ob novici, da so dosegli sporazum glede razdelitve STO-ja, se je posebno razveselila ital. javnost. Časopisi so to vest prinesli pod največjimi naslovi, ministrski svet v Rimu je imel posebno slavnostno sejo v torek dopoldne, popoldne je pa ministrski predsednik Scelba poročal o doseženem sporazumu v senatu. Za sredo so napovedali državni praznik, ko je bil šole prost dan, vsa javna poslopja in tudi mnoge privatne hiše so okrasili s trobojnicami. — V Jugoslaviji se zdi, da ni bilo nobenih posebnih proslav ob tej priliki. Ko so podpisali »Memorandum«, so podpisali istočasno tudi dodatne protokole, ki urejajo različne probleme v zvezi s prenosom oblasti v coni A na Italijo. Glavne določbe dodatnih protokolov in posebnega statuta so v kratkem: 1. Preureditev začrtane nove meje se izvrši v roku treh tednov in sicer po anglo-ameriških četah, ki ostanejo še toliko časa na ozemlju. 2. Obe stranki se obvezujeta, da ne bosta podvzeli nobenih kazenskih ukrepov zoper one osebe, ki so nasprotovale sedanji ureditvi tržaškega vprašanja. 3. Italija in Jugoslavija se obvezujeta, da bosta sporazumno uredili vprašanje drobnega obmejnega prometa med obema področjema; s pogajanji bosta začeli vsaj v roku dveh mesecev. 4. V roku enega leta se lahko mirno izselijo na to ali na ono stran vse one osebe, ki so imele rezidenco v coni A ali B, lahko se tudi vrnejo, če so se izselile. V roku dveh let je dovoljeno, da svoje premoženje prodajo ali prenesejo, ce je premično, brez vseh ovir. 5. Iste pravice bodo uživali državljani obeh narodnosti brez katerihkoli diskriminacij. 6. Vsak obdrži svojo službo, četudi nima še diplome; mora pa poskrbeti, da si jo pridobi vsaj v 4 letih. Tudi civilna policija ostane v službi. 7. Podeli se kulturna avtonomija, dovoli se raba radia, izdajanje časopisov itd. v obeh jezikih. 8. Obdržati se morajo šole v narodnem jeziku od otroških vrtcev do ljudskih in srednjih šol. — Oboje šolstvo bo avtonomno in enakopravno. Obdržijo se šole kot so sedaj. 9. V onih občinah, kjer je dober del prebivalcev druge narodnosti, to je vsaj ena četrtina, se vpelje dvojezičnost na uradih, v napisih itd. -Tudi na sodniji se bosta smela rabiti oba jezika, prav tako v javnih uradih. 10. Slovencem v Trstu se dovoli, da dobe svoj kulturni dom v Rojanu in pri Sv. Ivanu, v sredini mesta se pa zgTadi zanje nov dom v ul. Pe-tronio. 14. V Trstu se dosedanja jugoslovanska delegacija spremeni v konzulat ; prav tako dobi svoj konzulat Italija v Kopru. 12. Jugoslavija dobi razne ugodnosti v tržaškem prostem pristanišču. 13. Ustanovi se posebna mešana ital.-jugosl. komisija, ki bo imela za nalog, da čuva nad izvajanjem sprejetih obveznosti. V torek popoldne je general Win-terton sprejel generala De Renzija, podnačelnika italijanskega stana, ki ga je ital. vlada določila, da prevzame. vojaško poveljstvo nad tržaškim ozemljem, za civilnega komisarja pa pride dr. Palamara, bivši prefekt iz Gorice, katerega pa imamo Slovenci v žalostnem spominu, ker je izgnal otroke optantov iz slovenskih šol. Kdo svoj narod prav ljubi ? Vsak kristjan sme in tudi mora svoj narod bolj ljubiti kot tuje narode; kajti ta ljubezen je že od narave v človeku. Krščanska vera je ne odpravlja, marveč jo poveličuje in goji. Če bi rekli: Kristjan sme ljubiti svoj narod, je to premalo. Treba je reči: Kristjan mora ljubiti svoj narod. Ljubezen do samega sebe in do staršev tudi ni samo dovoljena marveč zapovedana. In zakaj naj ljubimo svoj lastni narod? Zato, ker je narod kakor velika družina, v kateri smo vsi v sorodstvu. Kakor svoje krvne sorodnike bolj ljubimo kot tujce, tako moramo tudi svoj narod ljubiti bolj kot tujce, ne da bi te prezirali ali sovražili. Ljubezen do naroda je torej utemeljena v naravni postavi, v volji Stvarnikovi. Kakor je položil Stvarnik v naša srca večjo ljubezen do staršev kot do drugih ljudi, tako nam je dal tudi večjo ljubezen do lastnega naroda. Ljubezen do naroda je torej ukaz naravne postave. Krščanstvo pa naravne postave ne more odpraviti. Saj tudi Kristus izrečno poudarja, da ni 'prišel razvezovat postave (Mt 5, 17). Torej imata ljubezen do božje resnice in ljubezen do naroda — Boga za zaščitnika: sestri dvojčici sta, ki imata istega očeta, namreč Boga. Ker Bog samemu sebi ne more nasprotovati, ljubezen do vere ne more biti v nasprotju z ljubeznijo do naroda. Z ozirom na to, se ne smemo čuditi, če slišimo trditev, da so bili Kristus, preroki, apostoli, Mati božja in mnogi sveti možje navdušeni za svoj narod. Zakaj je naš Zveličar deloval skoro samo v Obljubljeni deželi? Zakaj si je prizadeval, da koristi najprej judovskemu narodu? Hotel je pač pokazati, da želi dobro najprej narodu, ki mu pripada. Žarečo ljubezen do lastnega naroda najdemo zlasti pri prerokih. Pomislimo n. pr. na preroka Jeremijo, ki je plakal nad razvalinami Jeruzalema. V misel vzemimo makabejske brate. Še umirajoči se sklicujejo na nočetovske postave«. Kakšna bodi naša ljubezen do lastnega naroda? Ljubezen kažemo s tem, da svoj narod cenimo in z dovoljenimi sredstvi delujemo za njegov razvoj in obrambo. Četudi člo-. vek ve, da so na zemlji še pleme- nitejše in bolj izobražene matere, kot je lastna, vendar svojo mater višje ceni kot vsako drugo. Podobno je tukaj. To uvaževanje lastnega naroda pa se loči od ošabnega precenjevanja, ki obstoji v tem, da ima človek svoj lastni narod za boljšega od vseh drugih. Jasno je, da ne morejo imeti vsi narodi prav, če se ima vsak za najboljšega. Napačno pa ravna vsakdo, ki je nasproti svojemu lastnemu narodu brezbrižen ali če ga zataji ter svoje otroke v tujo šolo pošilja. Napako pa stori tudi, kdor ljubezen do svojega naroda pretirava, kakor bi bil narod najvišja dobrina človekova. To je tako zvani »narodni fanatizem«, ki ni nič drugega kot malikovanje. Češčenje, ki smo ga dolžni samo Bogu, se v tem primeru prenaša na narod. Ljubezen' do lastnega naroda pa ne sme voditi do sovražnosti ali krivičnosti nasproti pripadnikom tujega naroda; saj so tudi ti otroci istega Očeta v nebesih. Zato smo vsi med seboj bratje. Kdor tujega naroda ne časti, lastnega vreden ni. Kristus nas je v priliki o Usmiljenem Samarijanu hotel poučiti, da tudi pripadnikov tujega naroda ne smemo izključiti iz ljubezni do bližnjega. Ljubezen do naroda kažemo vsi verni katoličani zlasti v molitvi za svoj rod. V nemških listih pogosto beremo poziv k molitvi zp domovino. Leta 1933 so na Dunaju 12. septembra obhajali zelo slovesno 250-letnico zmage nad Turki. Na ta dan so ustanovili tudi molitveno združenje »Immaculata«. Pokrovitelj združenja je bil dunajski kardinal lnnit-zer. Vsak član ali članica te molitvene zveze odmoli na čast Materi božji vsak dan del rožnega venca za odvrnitev vseh nevarnosti od domovine. Vsak član dobi pri vstopu v zvezo molek, ki je rdeče-bele barve in blagoslovljen ter opremljen z odpustki. — Kardinal lnnit zer je s toplimi besedami priporočil to zvezo in pristavil: »Molitev je največja sila.« Ali bi ne bilo prav, da bi mi, ta mesec oktober pri molitvi sv. rožnega venca molili tudi za svoj na- rod? Janez drugi strani, posebno pa po odločitvi Anglije, da bo ohranila na evropski celini, vključno Nemčijo, sedanje stanje svojih vojaških sil. Veliko je pripomogla k uspehu konference tudi Dullesova izjava, da bo sprejela Amerika do nove evropske obrambne organizacije vse tiste obveznosti, ki jih je bila obljubila prejšnji evropski obr. skupnosti. Tudi Adenauerjeva izjava, da se Nemčija prostovoljno odpoveduje proizvodnji atomskega, bakteriološkega, kemičnega in težkega orožja, je pomagala v izdatni meri konferenci do uspeha. O poteku te izredno važne konference prinašamo tukaj kratek pregled. Londonska konferenca se je pričela v torek 28. septembra v glasbeni dvorani palače »Lancaster House«. Udeleževali so se je vsi zunanji ministri devetih držav in sicer Eden za Anglijo, Dulles za Združene države, Mendes France za Francijo, Adenauer za Zapadno Nemčijo, Martino za Italijo, Pearson za Kanado, Spaak za Belgijo, Beyen za Nizozemsko in Beck za Luksemburško. Večina ministrov je prispela v London že nekaj dni prej, tako da so mogli imeti še pred konferenco nekaj sestankov. Lep vtis je napravil Dulles s svojim obiskom pri Mendes Franceu. S tem je popravil neprijetni vtis, ki ga je bil napravil pri Francozih, ko se pri svojem nedavnem obisku v Bonnu in Londonu ni hotel ali ni mogel ustaviti v Parizu. Razgovor obeh državnikov je potekel v prisrčnem ozračju ter je pomagal utrditi upanje na ugoden potek konference. Na splošno so prišli vsi državniki z velikimi upi na konferenco, čeravno so se vsi zavedali, da stvar ne bo šla zaradi francoskega stališča tako gladko izpod rok. Težave so se pokazale že takoj prvi dan. Pri prvi seji ministrov je po določitvi dnevnega reda povzel besedo Mendes France ter razložil francosko stališče o vključitvi Za-padne Nemčije v zapadni obrambni sistem. Ponovil je že znano zahtevo, da mora nadzorstvo nad oborožitvijo in industrijsko proizvodnjo vojnega materiala prevzeti bruseljski pakt in ne Atlantska zveza, ki že po svoji naravi stremi za povečanjem in nikakor po omejitvi vojnih sil. Mendes France je izjavil nadalje, da je Francija pripravljena pristati na to, da dobi Nemčija takoj svojo suverenost ter da se vključi v Atlantsko zvezo, toda le pod pogojem, da se Anglija in Združene države obvežejo, da bodo držale primerno število vojnih sil na evropskem kontinentu in ako se vprašanja Posarja pravično reši. Te zadnje zahteve Mendes Fran-cea so neprijetno presenetile vse člane konference in bati se je bilo, da bodo ravno te zahteve onemogočile ugoden potek konference. Važna angleška odločitev Popoln uspeh londonske konference Londonska konferenca se je za- članica v Atlantsko zvezo in skupno ključila zadnjo nedeljo s popolnim z Italijo v bruseljski pakt. Do teh uspehom. Nemčija dobi popolno su- uspehov je prišlo po trdem boju in verenost ter stopi kot enakopravna po raznih popustitvah na eni in Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Drugi dan, to je v sredo 29. septembra — datum je v resnici zgodovinske važnosti — je podal angleški zunanji minister izjavo, ki je na mah spremenila ves položaj. Izjavil je namreč, da je Velika Britanija pripravljena ohraniti na evropski celini za dobo 50 let štiri divizije in taktične letalske enote ali pa sile, ki jih bo Višje poveljstvo zveznih sil v Evropi smatralo za enakovredne. Velika Britanija, je dejal Eden, se obvezuje, da ne bo proti volji večine bruseljskega pakta umaknila teh vojaških sil z evropske celine, oziroma iz Nemčije, razen za slučaj skrajne potrebe v svojih prekomorskih deželah. Vse te obveznosti, ki jih sprejema Anglija, veljajo le za slučaj, ako konferenca doseže svoj namen. Se pred to Edenovo izjavo je podal ameriški zunanji minister Dulles zelo važno izjavo, da bo v slučaju. ako bo Evropa krenila na pot enotnosti, priporočil preds. Eisen-hovverju, naj sprejme glede nove varnostne organizacije vse tiste obveznosti, ki so jih Združene države sprejele glede zavrnjene evropske obrambne skupnosti. Z eno besedo. Združene države bodo nudile članicam bruseljskega pakta vso ono pomoč, ki so jo bile pripravljene nuditi evropski obr. zvezi. Po teh dveh važnih izjavah je konferenca dobro napredovala in zato so bili vsi prepričani, da se bo že zadnjo soboto srečno zaključila, a prišlo je zopet do novih težav in sicer pri razpravljanju o nadzorstvu oboroževanja in pri vprašanju proizvodnje vojnega orožja. Glede nadzorstva o oboroževanju oziroma o omejitvah oboroževanja so se končno zedinili, da prevzame to nadzorstvo vojaški svet bruseljskega pakta in ne Atlantska zveza, kot je prvotno večina držav želela. Nove težave so nastale, ko je šlo za določitev, kakšno orožje bo smela proizvajati Nemčija, ki spada pod »strateško izpostavljene cone«. In tukaj je stavil Mendes France take zahteve, ki jih ostale države niso mogle sprejeti, tako da je bila konferenca zopet v nevarnosti, da se razbije. Tedaj pa je nastopil Adenauer ter je s svo- jo izjavo rešil situacijo. Izjavil je namreč, da se Nemčija prostovoljno odpoveduje izdelovanju atomskega, bakteriološkega, kemičnega ter težkega orožja. Zahteval pa je, da bi morale veljati te omejitve samo za določen čas, nakar bi bilo treba o tem vprašanju zopet sklepati. Mendes France je pristal na to, a le pod pogojem, da se eventuelne spremembe sprejmejo enoglasno, kar pomeni, da bi smela Francija s svojim vetom preprečiti v bodočnosti vsako spremembo. In zopet je zašla konferenca v slepo ulico. Tedaj pa se je dvignil novi italijanski minister Martino ter predlagal, naj bi za spremenitev nemške oborožitve zadostovala dvetretjinska večina. Mendes France se je slednjič vdal in konferenci je bil zagotovljen popoln uspeh. Konferenca se je zaključila zadnjo nedeljo s podpisom posebne skupne izjave o sklepih konference. Sramotenje je njih namen V zvezi z nedavnim svetovnim kongresom Marijinih družb, ki se je vršil v Rimu od 8. do 12. sept., je »Primorski dnevnik« od 28. septembra t. I. priobčil članek »Križev pot 'Marijinih hčera' in dejavnost rimskih 'gladiatorjev'«. V tem članku je pisec nanizal vrsto umazanih namigovanj na nemoralnost Marijinih hčera, njihovih voditeljev — duhovnikov in rimskih moških udeležencev kongresa, ki naj bi vsi skupaj počenjali umazanosti med seboj. Sploh je članek tako sestavljen, da se človeku naravnost gabi. Č.lanek ne samo, da težko žali verski čut Marijinih družbe-nie in duhovnikov, ampak tudi moti javni red, ker so med udeleženci kongresa v Rimu bili tudi slovenski zastopniki in zastopnice, ki so s člankom izpostavljeni javni sramoti. Namen članka je nedvomno bil prav ta, da krivično žali udeležence in udeleženke kongresa, jih postavi na sramotni oder m zanese raszdor v vrste vernikov, duhovščine in družin. Zato članek kot tak z vso ogorčenostjo obsojamo in zavračamo, kot škodljivega verskemu čutu in poštenosti slovenskega ljudstva, pa tudi kot vzor komunistične propalosti! MARIJINO ZMAGOSLAVJE V ŠTANDREŽU Kako resnično je Marija po papeževih besedah največja zmagovalka v vseh bojih božjih, se je pokazalo tudi preteklo nedeljo v Štandrežu ob sklepu marijanskega kongresa slovenskih vernikov iz štandreške-ga ddkanata in iz Gorice. Marija je doživela v štandrežu zmagoslavje kot ga morda niti njen Sin ni ob evharističnem kongresu leta 1951. A pripovedujmo od kraja. Marijanski kongres, napovedan za slovenske diuhovnije v goriški škofiji, se je začel na prvi petek. Ponekod so bile to prav slovesne tridnevnice, povsod pa je pristopilo izredno veliko število vernikov k sv. zakramentom. K sklepu kongresa v nedeljo popoldne je prišlo več tisoč ljudi, računajo na 5000 ali tam blizu. Veličastna je bila procesija, ki se je začela točno ob Osemnajsta ned. po binkoštih Tisti čas je vstopil Jezus v čoln in se prepeljal in prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njili vero, je rekel mrtvoudne-mu: »Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi.a In glej, izmed pismoukov so si mislili: »Ta govori bogokletno. a Ko je Jezus videl njih misli, je rekel: »Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je lažje reči: »Odpuščeni so ti grehi«, ali reči: »Vstani in hodi«? Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe« - reče tedaj mrtvo-udnemu: - »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.« In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se zbale in slavile Boga. ki je dal ljudem tako oblast. (Mt 9, 1-8). ČESA VSEMOGOČNI BOG NE MORE Imamo vidni in nevidni svet, naravni in nadnaravni. Po telesu spadamo k vidnemu svetu, po duši k nevidnemu. Zaradi Jezusovega odrešenja in zasluženja smo pa poklicani v nadnaravni svet. Vanj stopi duša, kakor hitro smo v posvečujoči milosti. To milost smo dobili pri sv. krstu. Večno bomo v nadnaravnem svetu v nebelih. V vidnem, nevidnem in nadnaravnem svetu so določeni zakoni, po katerih se vzuržuje red. Kar koli se n. pr. premakne iz ravnotežja, se prevrne (kratki stik ugasne žarnico); živo telo. ki izgubi potrebno toploto, se prehladi. Tudi v nadnaravnem svetu je enako: kdor noče živeti po božjih postavah, po vesti, po nauku Cerkve, ki jo je Kristus postavil, naredi greh; smrtni greh pa uniči nadnaravno življenje. Kar se v naravnem svetu pokvari, je možno popraviti. Zdravnik n. pr. zdravi bolezen, elektricist napelje spet tok v žarnico. Kdo pa nadnaravni svet zdravi? Kdo popravi v naši duši izgubo posvečujoče milosti? Kdo nas spet dvigne v nadnaravni svet? Bog! Kako pa ? Ali elektricist vpraša žico, če hoče dovajati tok v ugaslo žarnico? Nič ne vpraša, pač pa uredi varovanke, in kar je potrebno. Bolnik mora navadno že sodelovati z zdravnikom; jemati mora n. pr. zdravila. V nadnaravnem svetu, v kraljestvu milosti, je treba našega polnega sodelovanja z Bogom. Pri Bogu sicer ni nič bolj ali manj težko. V današnjem evangeliju je Jezus poudaril, da mu je enako lahko: odpustiti grehe kot o- zdraviti bolnika. Zakaj je pa Jezus bolniku grehe odpustil, ni jih pa farizejem? Kje je bil vzrok? Mrtvoudni se je svojih grehov kesal, vedel je, da je bolan prav zaradi svojega grešnega življenja. »Že sedaj toliko trpim« —-si je mislil, — »kaj bo šele v peklu? Želel je biti rešen greha. Farizeji so pa v grehu vztrajali, niso se kesali. Glejte, kaj božji vsemogočnosti zveže roke: naša nespokornost. Ta naredi, da Bog grehov ne more odpustiti. Ali ni moči. ki hi otajala zlede-nelo grešnikovo srce? Je, bolj obilna milost, ki jo Bog podeli prosečim. Zato je praktično važno tole: Kjer imate zakrknjene grešnike, molite dosti zanje. Pa bo vstal grešnik iz postelje greha, zanikrno-sti in bo šel proti nebu na svoj dom. Ker Marijina priprošnja največ premore, prosite tudi njo, ki je pribežališče grešnikov, da zadrži božjo pravičnost in prikliče božje usmiljenje. Posvetitev Brezmadežnemu Srcu Marijinemu Brezmadežna Mati božja in Muti naša Marija! V tein slovesnem trenutku, ko zaključujemo marijanski kongres, se posvečujemo tvojemu brezmadežnemu Srcu. — Tvoji materinski ljubezni izročamo sebe, naše družine in našo mladino, naše šole in naše organizacije, vse naše zasebno in javno delo, vso našo deželo, vse naše ljudstvo. Pomagaj nam svojim otrokom, da bomo v življenju imeli pred očmi svoj večni cilj, da ne bo naše življenje le boj za vsakdanji kruh, pač pa naj bo ob tvoji brezmadežni roki tudi pot v nebesa. Sprejmi nas v svoje brezmadežno Srce in ohrani nas vedno zveste Bogu in sv. Cerkvi, ki jo je tvoj in božji Sin postavil, da vodi ljudi k zveličanju. Razgrni, o Brezmadežna, svoj plašč nad nas vse in varuj nas in vodi nas. Amen. Sv. oče blagoslavlja naše vernike LJUBLJENIM VERNIKOM, ZBRANIM V TEH DNEH V PROSLAVO VZVIŠENE KRALJICE NEBES, POŠILJA SV. OČE Z OČETOVSKO LJUBEZNIJO NAPROŠE-NI APOSTOLSKI BLAGOSLOV, KI NAJ OKREPI NJIH KRŠČANSKO ŽIVLJENJE IN JIM BO POROŠTVO OBILNIH MILOSTI IN DAROV PO ROKAH BREZMADEŽNE DEVICE. MONT1N1, namestnik državnega tajnika 3h. Na okusno ozaljšanem avtomobilu je na dovolj visokem tronu stal lep kip Marijin, ves v cvetju in ob straneh štirje živi angelčki, ki so ves čas procesije lepo molili pred Marijo kot njena častna straža. Tudi zvočniki so pomagali opraviti svojo službo, saj so prenašali glas molilcev in pridigarjev do slednjega udeleženca pri procesiji, ki je bila pa tako dolga, da po-, sebno v prednjih vrstah niso mogli povsem slediti molitvi in petju. Nadškofa, ki je bil zadržan, je uradno zastopal dekan msgr. Alojzij Novak, ki je z dragoceno mitro na glavi bil ,kakor škof. V procesiji je vladal vzoren red in posebno je bilo razveseljivo visoko število mož in fantov, pa tudi deklet iz krožkov in iz Mar. družbe. Veselo so vihrale v zraku številne zastave, ki jih je rahel veter pozibaval ter odnašal prazniško pritrkova-nje zvonov daleč preko meja štandreške fare. Najlepše se je odražala nova štma-verska zastava, ki so jo blagoslovili tik pred začetkom procesije. Slikarije na njej so delo slikarja Toneta Kralja. Središče vse dolge procesije je bil pač kip Marijin, ki so ga spremljala belooblečena dekleta in številna duhovščina, za kipom pa naši občinski svetniki in župani ter drugi zastopniki in veljaki. Zadnji del procesije so tvorile ženske, ki so prišle v prav posebno visokem številu. Zbranost in pobožnost je vladala med procesijo in prav isto moremo trditi o bla-goslo™ na trgu pred cerkvijo. Pete litanije, posvetilna molitev, zahvalna pesem, to so bili trije viški naše skupne pesmi in molitve. Vsa več tisočglava množica je pela in molila kot en sam mogočen zbor, v polni zavesti, da stoji pred Jezusom v najsvetejšem Zakramentu in pred njegovo sv. Materjo. Ganljivo je bilo tudi, ko je msgr. Močnik prebral brzojavko sv. očeta, ki je vsem navzočim podeljeval odpustke in svoj blagoslov. Z blagoslovom z Najsvetejšim in zaključno Marijino pesmijo se je zaključil prvi. to je cerkveni del marijanskega slavja. Marijanska akademija Dobre pol ure nato se je začel drugi del, marijanska akademija na prostoru poleg cerkve. Ta prostor je našemu občin, stvu že znan iz časov evharistične procesije in tudi drugih versko-kulturnih prireditev, ki so se že tam vršile. Za take množične nastope je prav primeren. Naval ljudstva pri akademiji je bil velikanski. Gotovo je bilo česf tisoč udeležencev, ki so skoro vsi sedeli. Tudi tu pri akademiji so zvočniki opravili svojo pohvalno vlogo, ker bi sicer akademija ne bila deležna uspeha, kakršnega je imela. Po uvodnem govoru dr. Humarja, ki je pokazal na Marijino češčenje kot na bogato dediščino, ki so jo naši predniki zapustili nam, svojim potomcem, so se razvrstile po programu ostale točke; zborne recitacije, živa. slika, nastopi pevskih zborov in končno prizor iz Meškovega Gobavega viteza, in sicer tretje dejanje, ki prikazuje slovo Blanke v grajski kapeli od patra Leopolda. V svežem jesenskem zraku nastopajočega večera je zaorila najprej pesem združenih zborov poid vodstvom g. Franca Valentinčiča, organista iz Pevme. M(jgočen zbor je bil to, ki je tvoril uverturo v akademijo. Brez dvoma je bila posrečena zamisel, da so združeni zbori nastopili na začetku in ne ob koncu kot ob prejšnjih prilikah. Sledila je zborna recitacija dekliške Mar. družbe s pesmijo, ki jo je zapel njen zbor. Dekleta so podala dovolj živo svoje vloge, le zbor je bil nekoliko šibaik. Med dekleti v družbi jih je gotovo še kaj takih, ki bi lahko pomnožile njegove vrste. Za Mar. družbo smo videli živo sliko, ki jo je predvajala mladina iz Štandreža pod režijo Maksa Debenjaka. Peli so pesem »Glej, o Marija« z odgovarjajočim prizorom pred podobo Marijino. Prijetni sopran solistinje in spremljava zbora, oboje je zelo ugajalo. Uspeh na odru je bil gotovo prijetno zadoščenje za trud vsem. Tudi zborna recitacija fantovske Mar. kongregacije je bila na mestu pri marijanski akademiji, saj smo bili naših fantov vsi veseli, ko smo jih videli na odru. Tri pesmi, ki jih je zapel zbor. SKIM) iz Gorice pod vodstvom prof. Fileja, so znova potrdile odlično formo toga zbora, ki je pa to pot imel nekoliko bolj šibko zasedbo v ženskih glasovih. Gotovo so teinu krive počitnice, ki so razteple ženske po svetu. Vsekakor je bilo izvajanje vseh treh pesmi na programu odlično. Posebno sta ugajali druga in tretja. Za nekatere je bilo že nekoliko pozno, ko se je začel prizor iz Gobavega viteza. A so kljulb temu vztrajali in ni jim bilo žal. Pater in Blanka, oba sta igrala odlično. Gotovo je bil v pomoč tudi oder in petje, ki je prizor spremljalo v drugi polovici. Vsekakor se je Blanka lepo poslovila od patra Leopolda predno je šla prosit zdravja Henriku, in tudi mi smo se lepo poslovili od Štandreža, kjer smo v nedeljo doživeli tako prijetno duhovno veselje. In odšli smo aopet na življenjsko romanje z željo, da bi se vsako leto lahko vračali v Štandrež na taka prisrčna versko-kulturna slavja. (r + r) Bogata in sveta dediščina (Govoril dr. Kazimir Humar na marijanskem kongresu v Štandrežu) Že veliko lepega je verno krščansko ljudstvo po vsem svetu doprineslo Mariji na čast v tem njej posvečenem letu. Tudi kar nas je vernih Slovencev nismo ostali ob strani. Najprej sta videla Trst in kraška planota okrog Trsta slavo Marijino. Danes pa smo se dvignili Slovenci ob dolenji Soči in Vipavi, in oni s spodnjega Krasa, da izpričamo pred svetom svojo vernost in vdanost Mariji Devici, brez madeža izvir-nega greha spočeti. In prav je tako. Če bi tega ne bili storili, bi ostal črn madež na našem verskem življenju. Saj nam še naši bratje z onstran meje, s Sv. gore in z mirenskega Grada, dajejo svetal zgled, kako moramo častiti našo nebeško Kraljico. Slišali ste in brali o njih gorečnosti in ljubezni do Marije, ki se je kljub vsem oviram prav žarko pokazala prav ob zadnjih romanjih na Sv. goro. Zato naj gre njim, ki stoje v prvi vrsti v boju za božje in Marijino kraljestvo, naš topel pozdrav. MARIJINA SVETIŠČA Dunajski pisatelj Hoppe, ki je napisal debelo knjigo o božjih poteh, poudarja, da je v slovenskem ljudstvu opaziti prav posebno stremljenje; naše ljudstvo se namreč odlikuje pred drugimi po tem, da ima postavljenih veliko svetišč po hribih in gričih. Večkrat taka svetišča zaradi praktičnih potreb niso potrebna, a pričajo o idealnem čustvovanju, o globoki pobožnosti, o verski sili in moči in o poeziji našega ljudstva, ki brez ozira na potrebnost sledi le vzvišenim težnjam srca in ne miruje in ne počiva, dokler ne postavi Gospodu, češčenemu in ljubljenemu, na najvišjih in najlepših vrhovih gora in gričev kamenit »Te Deum«, drugega za dru-gim. In prav isti pisatelj je ugotovil po primerjavi vseh narodov nekdanje avstrijske države, da je prav naše ljudstvo najbolj Mariji vdano, da jo najraje obiskuje na božjih poteh in da bi se po pravici smelo imenovati »Marijino ljudstvo«. In to Marijino ljudstvo je postavilo toliko Marijinih svetišč po hribih in gorah! Če se človek ozre na tako svetišče, mu duša kar sama zapoje: »Cerkvica vrh gore, cerkvica bela. vsak dan pozdravlja te duša vesela... Saj mi tako ljubo gledaš z višave, s holmca zelenega daješ pozdrave...« Nekaj prav posebnega je v tej težnji naših src, ki hrepene k Mariji v višavo. Ta težnja je odmev in odziv klicu Marijinemu, katera si je sama izbrala mnogo teh višinskih cerkva kot romarska svetišča in prestole milosti. Marija sama je klicala naše prednike iz nižin v višine; ona je v srca zasejala tisto idealno hrepenenje, ki se je dvigalo> iz življenjskih nižin proti nebeškim višinam. Vse lepe višinske cerkve so kakor kamenili odjeki hrepenenja: »Sursuin corda! Kvišku srca!« In v dejstvu, da je največ višinskih cerkva Mariji posvečenih, vidimo že dokaz, da je Marija sama klicala v te tihe in svete višine. Po naših gorskih Marijinih svetiščih danes še bolj goreče in hrepeneče kot pred stoletji odmeva: »Na gori stanuješ, v nebesih kraljuješ; o prosi, Marija, pri Bogu za nas!« Ali ta tihi »Magnifikat« in »Te Deum« naših gorskih cerkvie in svetišč, piljev in znamenj ob poti, je našel tudi živ izraz v besedi in pesmi. Naše ljudstvo ni Mariji postavljalo le svetišč in znamenj ob poti. temveč je svojemu čustvovanju našlo izraz tudi v živi in govorjeni besedi, v vezani in nevezani, v pesmi in pripovedki. Nekdo je letos vse to zbral in nam v lepi knjigi prikazal, koliiko krasnih biserov je slovenski človek ustvaril ob navdihu Marijinem. Prof. R. Lenček je v knjigi Slovenska marijanska lirika zbral in uredil, kar je najlepšega in najpomenljivejšega ustvaril slovenski genij Mariji v čast. Od neznanih pesnikov, ki so v sivi davnini zapeli prve pesmi Mariji na čast v slovenskem jeziku, pa preko naših velikih mojstrov Prešerna, Levstika, Zupančiča, do mijno-vejših Lovrenčiča, Antona Vodnika, in naših primorskih Piščanca, Bršljanskega, Šorlijeve je dolga vrsta slovenskih umetni-kov-pesni-kov, ki je oplodila njih umetnost sveta božja mati Marija. »Na poti samotni mater sem srečal: Marijo. Ob moji strani zdaj hodi, blodeče stopinje vodi na Goro. Vabeče zvonovi zvonijo. Svoje nemirno srce njej —- Materi sem posvietil. Svoje skrite solze v njene dobre oči sem izlil. Tako mi je dobro zdaj. Nikogar me ni več strah. Ob njenih materinskih nogah romal tako bi vekomaj.« ( J anežič ) SLOV. MARIJINE PESMI Ob Marijinih materinskih npgah je romal slovenski človek od davna do danes. In zato, ker je bil romar, je pel. O, slovenska Marijina pesem, tista preprosta po besedi in po melodiji, tako v srce segajoča, kdo bi te pozabil! Ti polniš naša svetišča. 1>Z glasnim šumom s kora orgle so donele, druži se z donenjem glas soseske cele. Bodi počeščena, rajska ti Devica, vseh nebes in zemlje, naših, src Kraljica!«. (Jenko) Ti, slovenska pesem Marijina, si naša najdragocenejša dota, ki se iz roda v rod deduje v naših družinah. Mati jo poje o-troku v zibeli, nato ga pesem Marijina spremlja vse življenje. Kadar je v težavah in skrbeh zapoje: »O Devica, pomočnica bila si in boš nam ti. Le sladkosti in blagosti tvoja roka nam deli. Ljuba mati, v zarji zlati ti tolaži nam srce. V vseh slabostih in bridkostih grenke briši nam solze.« K Mariji poje v veselju in sreči, v zdravju in bolezni.. Celo ko se nd smrt pripravlja, veren slovenski človek poje k Mariji. »Kadar nam zadnja bo ura odbila, Mati premila, pridi po nas! Ti takrat vodi v raj nas veseli, tam bomo peli hvalo ves čas.« »Slovenska beseda je kakor pesem,« je dejal Cankar. Ali najbolj zveni in poje, ko veren Slovenec prepeva pesmi svoji nebeški Materi. »Drevesa na vrtih cveto, po vejah pa ptice pojo, nebeški Kraljici, Mariji Devici, pozdrav ino slavo dajo.« Res, mislim, da skoro ni lepšega prizora, kot je množica vernih slovenskih ljudi, ki družno poje: »Lepa si, lepa si, roža Marija.« Tej roži, ki se ji klanja vesoljstvo, ki so se ji poklonili največji geniji svetosti in umetnosti, se klanjamo tildi mi. Klanjamo se ji tu v štandreški fari, v središču naše največje slovenske dekanije. Naši dedje in pradedje so ji postavili svetišča in kapelice širom dežele, bajali so o njej svete priče, prepevali svete pesmi in vse to so izročili nam nevrednim svojim potomcem. Bogata dediščina je to, ki jo moramo čuvati, braniti, gojiti z vsemi svojimi močmi. Sveta dediščina je to, ki jo moramo ljubiti z vsem srcem in ji ostati zvesti. Zato zaključujem s pesnikom: Naj čuje zemlja in nebo, kar dan’s rojaki mi pojo: Mariji zvesti kakor zdaj ostali bomo vekomaj! .Katoliški glas” v vsako slovensko družino l Kongres za zaščito otrok Dne 30. avgusta so v Zagrebu imeli Mednarodni kongres za zaščito otroik. Kongresa se je udeležilo 350 delegatov iz 30 držav. V otvoritvenem gooti Stran 4. - leto 1954 Leto VI. - štev. 40 S TRŽAŠKEGA OPČINE - 19, SEPTEMBRA 1954 po svojem strokovnem znanju, a zlasti radi svoje dobrote, pridobil veliko spoštovanja in upoštevanja. S petindvajsetimi leti se je spreobrnil in postal odločen katoličan v zasebnem in javnem življenju. Ko mu je pa umrla žena in sta otroka odšla vsak po svoji poti v življenje, je postal duhovnik. Duhovnik je bil 14 let. Bil je duhovnik, ki je ves gorel za božjo stvar. Ta gorečnost je prihajala iz njegove žive vere, o kateri je vedno trdil, da mu je bila dana po posebni milosti božji. Kako živa in trdna je bila ta vera, je ipokazal s svojo smrtjo, katero je sprejel kakor vsako drugo vsakdanje opravilo, ki ga je treba sprejeti in opraviti v vdanosti in pokorščini. Neomajna je bila njegova ljubezen do svete Cerkve in do škofa, v katerem je videl edinole predstavnika Cerkve. Marsi-kilaj je v raznih stvareh drugače sodil kakor cerkvena avtoriteta in bi on tudi drugače naredil, če bi bilo od njega odvisno, a je radi discipline, (brez katere ni mogoče življenje v Cerkvi), in vdanosti do Cerkve sprejel ukaze in jih izvršil kakftr dober otrok ukaze Svojega očeta. Bil je duhovnik molitve in globokega verskega življenja. Njegova pot do tega cilja je bila precej osebna, zato ni čudno, če je bil včasih v izrazih precej oseben. A bil je odkritosrčen v vsem svojem življenju, do sebe in do drugih. Radi tega globokega verskega življenja in radi njegove res široke in vsestranske izobrazbe je bil mnogim svetovalec v privatnem razgovoru, v spovednici in na prižnici. Pravzaprav pa je hotel, da bi bilo vsako njegovo delo božja prižnica. NA PESKU PRI BAZOVICI bo 10. oktobra ob 15.30 blagoslov nove cerkve. Po blagoslovu bo v cerkvi sv. maša. Cerkev bo blagoslovljena v čast Mariji Brezmadežni. Iz Trsta bodo vozile korijere in tudi vlak vozi s postaje sv. Andreja do Drage, odkoder se pride v desetih minutah na Pesek. VABLJENI! Posvečenje brezni. Srcu Marijinemu devinske dekanije Naša mala dekanija je preteklo nedeljo praznovala skupno Marijino slavnost v Zgoniku. Že prej smo imeli po posameznih duhovnijah tridnevnice in se tako pripravili na skupno posvečenje Brezmadežni. V Zgoniku pa so obenem vsi navdušeno pripravljali vas za slovesno procesijo; številni in umetniški slavoloki, mlaji, cvetje in luči so jasno pokazali požrtvovalnost in ljubezen zlasti zgouiške mladine. V nedeljo zjutraj je bila slovesna maša, pri kateri je g. dekan V. Štanta v pridigi pokazal koristi molitve sv. rožnega venca. Popoldne, se je od vseh strani zbirala številna množica vernikov iz devinske in mav-hinjske fare: z avtobusi in peš iz okoliških vasi. Zbralo se je nad 2.000 ljudi. Ob štirih je začela procesija s skupnim petjem Marijinih litanij in pesmi, katere je ubrano spremljala godba iz Trebč. Dolg sprevod vernikov se je razvil iz Zgonika v bližnjo Koludrovico. Ganljiva je bila zlasti skupina okrog Marijine podobe: otroci s cvetjem, dekleta v belih oblekah in narodnih nošah, postavni mladeniči s cerkvenimi zastavami. Po procesiji je pred cerkvijo imel slavnostni govor g. dr. J. Gracar, župnik iz Sv. Križa. V izbranih besedah je pokazal množici M. Devico kot Mater in Kraljico Slovencev, ki je naš narod čuvala od prvih početkov do danes in kakor ga je obvarovala protestantskega in turškega uničenja, ga bo tudi pred sedanjim brezbožnim, le če bomo mi zares njeni zvesti otroci. Končno smo vsi zmolili po-svetilno molitev in tako s posvečenjem zaključili to nepozabno slovesnost. V našem dekanatu imamo za Marijino leto v načrtu še marijanske dneve v Mav-hinjah in Devinu in postavitev ter blagoslov Marijinih kapelic v Nabrežini in Sesljanu. Naj vse to ohrani in poživi navezanost naših ljudi do nebeške Matere, ki ima še vedno izbrano mesto in močan vpliv v njihovih srcih. je bila prav izvrstno podana. Odlična je bila interpretacija Venturinijeve: Nocoj pa, oh nocoj, kakor tudi X. Rukovet S. Mo-kranjca. Če pa gledamo na splošno ves koncert, moramo ugotoviti, da so imeli pevci slab dan. Koncert ni pomenil za zbor nikak napredek; pred leti je lepše zapel. Posebno pri Kogojevi pesmi »Barčica« se je opazila negotovost. Zbor je bil tudi številčno šibkejši. Dirigent, znani Rado Simoniti, se je predstavil sicer kot izvrsten pevovodja; čudimo se le, da se je spozabil v nekaterih momentih. Pri ženskem zboru je zelo mo-til njegov glas. Pri intonaciji pa bi se moral bolj kontrolirati, da bi bil bolj jasen... čudimo se tem nedostatkom pri dobrem zboru, saj velja zbor Slov. filharmonije med najboljšimi med slovenskimi, Te misli so bile dane z veliko željo, da bi prispevale k izboljšanju in večjemu napredku zbora. Želimo, da ni zel vedno večje uspehe! Jan Na gimnaziji Na Državni višji realni gimnaziji s slo-venskim učnim jezikom v Trstu bo Otvoritev novega šolskega leta 1954-1955 v po-nedeljek 11. oktobra 1954 z začetno šolsko službo božjo v ulici Giustinelli ob 9. uri. Po končani masi se zberejo učenci raz« redov z realnim učnim načrtom ob 10.15 uri, učenci razredov s klasičnim učnim načrtom pa ob 11. uri v šolskih prostorih v ulici Lazzarelto Vecchio 9-IJ. Šolska maša na učiteljišču Za državno višje učiteljišče in trgovsko akademijo bo otvoritvena služba božja v cerkvi Sv. Ivana v soboto 9. t. m. ob 9. uri. Učenci in učenke se zberejo neposredno v cerkvi. Po cerkvenem opravilu gredo v svoje razrede, kjer dobijo nadaljnja navodila. Redni pouk se začne v ponedeljek 11. okt. Z GORIŠKEGA Razstava idrijskih čipk Tudi letos je državna uprava za čipkarsko obrt v Julijiski Krajini priredila na čipkarski šoli v Gorici zanimivo ratzstavo te obrti. \ okiusno pripravljenih dvoranah v ulici Morelli si lahko do nedelje 10 okiobra ogledate dela, ki so jih izvršile učenke čipkarske šole iz Gorice, Gradiške, Gradeža in Torviseose. Med razstavljenimi deli je mnogo izdelkov slovenskih deklet, ki s pridom obiskujejo čipkarsko šolo v Golici, Praznik grozdja Lepa, sončna nedelja je privabila precej ljudi na tradicionalni praznik grozdja. Goriške trgovine so se bolj ali manj potrudile in nekatere prav umetniško okinčaJe svoje izložbe z grozdjem. Glavni praznik pa je bil v ljudskem vrtu, kjer so V nedeljo zjutraj predstavniki goriške oblasti otvorili razstavo grozdja, Videli šmo kaj Vse premore naša žemlja, pa tudi umno in skrbno vinogradništvo. Praznik so poživili boleti v narodnih nošah, najprej otrok, hab še odraslih, ki šo izvajali vrsto ume* nih plesov in želi zato veliko odobravanja. Za zaključek je nastopila še mestna godba. Tudi letos so in c d najboljše raz-stavljalce razdelili nagrade. Prvo nagrado je dob,la prodajalka sadja iz ulice Car-duetu, Debenjak Marija. Nr,gradili so še 3 druge goriške trgovine s sadjem, štiri bare m eno restavracijo. , a se je predlansko leto vrnil domov, potem ko so ga izgnali iz Kitajske. Sedaj je njegovo zdravje zopet toliko krepko, da bo znova odšel v poganske misijone. Njegovi redovni predstojniki so mu odkazali novo misijonsko polje v Bengaliji, v državi Pakistanu, kjer bo deloval v škofiji, ki. šteje pet milijonov prebivalcev, katoličanov pa je samo nekaj tisoč. S sabo v misijone bi rad ponesel čimveč onih drobnih stvari, ki so misijonarju v takih oddaljenih deželah nujno potrebne, poleg denarja. \ ta namen je pisal misijonskemu odseku Mar. družbe v Gorici, preko njega pa vsem prijateljem misijonov, če bi mu mogli kaj darovati predno odide v misijone. »Misijonarju,« pravi, »vse prav pride.« Sedaj ko se bliža misijonska nedelja, se bodo gotovo našle duše, ki ne bodo preslišale glasu g. Miklavčiča ter mu bodo priskočile na pomoč. Če Želi kdo kaj darovati v ta namen, lahko pošlje na uredništvo »K. G.« ali pa na vodstvo Marijine družbe v Gorici. Zimski urnik ža trgovine J. olktobrom stepi v veljavo zimski iit~ nik za odpiranje in zapiranje trgovin ter drugih javnih lokalov. V glavnem bo sprememba v tem, da se bo večina trgovin odpirala ob 8.30 zjutraj, zvečer pa bodo odprte do 7h. Opoldne je predviden počitek od 12.30 do 15. ure. Štandrež Našega župnika napadata »Prim. dnevnik« in »Soča«, ker ne gre njuno seme v klasje, kakor je pokazal kongres. Tov. Lu-pinu priporočamo, naj v bodoče poleg, partizanskih pesmi uvede še pouk v slovenščini, da bodo tovarišice zmožne razumeti pridige svojega župnika. Ker so pa tudi istočasno tako kratkovidne, da vidijo med seboj tudi dekleta iz krožka, naj si kupijo naočnike, da bodo ljudi razločevale in znale šteti udeležence pri njihovi veliki prireditvi pred 14. dnevi do 199. Najstarejša romarica Kakor smo letos zabeležili novost, da seje č. g. župniku Vošnjaiku posrečilo priti-s »topolinom« na Sv. Višarje, tako ne moremo prezreti slučaja gospe Marije Vidmar, matere g. misijonarja Vidmarja, ki je skupaj z njim peš poromala na Sv. Višarje. Vidmarjeva mama ima namreč že 76 let, ter je letos, ko se mudi v Gorici na počitnicah, prvič po 50 letih spet poromala na Sv. Višarje. Mi ji k temu podvigu čestitamo ter ji prav iz srca želimo, da ne bi bila to njena zadnja pot k višarski Materi božji. Duhovne vaje v Rimu Minuli mesece so se vršile v Grottafer-rati pri Rimu duhovne vaje za prvo skupino slovenskih in hrvatskih šolskih sester. Ta teden pa so se začele duhovne vaje za drugo skupino šolskih sester, ki so prišle celo iz Avstrije in Egipta. \ oditelj prvih in drugih duhovnih vaj je prečastiti g. misijonar Jožef Vidmar, ki ga vsi poznamo kot izredno dobrega pridigarja. Izšel je PASTIHČEI^ za mesec september Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici f Koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije V težkih trenutkih za tržaške Slovence nas je razvedril koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Zbor, kot koncertni kompleks, ima za seboj že slavno preteklost, zato je privabil precejšnje število poslušalcev, večinoma izbrano publiko. Program je bil umetniško izbran, razen nekaj bolj znanih pesmi. Večina pesmi f Msgr. dr. M. Labor Pred enim tednom je nepričakovano umrl rnsgr. dr. M. Labor, ravnatelj tržaškega semenišča, Z njegovo smrtjo je zgubila tržaška škofija enega svojih najboljših duhovnikov; semenišče pa ravnatelja, ki ga bo težko nadomestiti. Dr. Labor je bil p0 rodu Tržačan, iz judovske družine, a v mladosti ni imel nobene verske vzgoje. Tako je kot brezverec in obenem kot socialist študiral na Dunaju in v Gradcu medicino. Postal je zdravnik in deloval mnogo časa v Pulju, kjer si je se, da je ves moker. »O pasja dlaka,« godrnja, »kdo bi bil rekel, da je ta sir tako težek!« Na večer pride v Ljubljano in zve, zakaj ni prav za prav Lipe hotel iti za »gospoda«. Srečno preide vse Slovensko in pride na Gorenje Štajersko med Nemce. Ne besedo »Vicu« pokažejo mu povsod dunajsko cesto. Onkraj Semmeringa sreča Slovaka, ki je ob cesti sede lonce vezal. Zdelo se mu je, kakor da bi ga bil že videl na Krasu, pa ni vedel prav, kje. A kar naenkrat ga ta o,govori: »No, kaj vas pa tod nosi, oče Koheneel j ?« Bog in dobra sreča! Kdor nosi cesarski sir, ima pravico po vsem cesarstvu,« pravi K okence 1 j in gre, Slovak pa gleda. Slednjič pride na Dunaj. Hitro seveda zagleda Štefanski zvonik. Kobencelj upre kar oči vanj in ne oziraje se ne na desno ne na levo, meri jo naravnost proti sv. Štefanu. Do tukaj ni Kobeneelj niti ene hiše videl, niti enega človeka zapazil. Drugače pa Dunajčanje. Sicer je Dunaj že marsikaj videl, a take prikazni, kakor je bil oče Kobeneelj, še ni bilo tam, odkar mesto stoji; in misli si tiste mogočne škornje — naredil mu jih je kil čevljar Jesenska matura NA UČITELJIŠČU v ^ • , Gbrici si> maturirali Ivjn pS ’ Bf -Uefa Ivanka, Bolčina Ivan, Ferletie Marije ^ ^ ]a]on Sak 'd' ™Vlna v Achtiii, Pehani Majda, Saksida Ana. g- ^ V- j tt ... dnerlanz Irena, lomsic Vanda, Uršič M’ h„. . _ ..... , Yf •• * . . Antofc, Vižintin Ana Marija, ŽuzeJk lh> ., . ... „ , Alfonz. na LICEU Andrej Ih ^ Blažič Oskar, Bratuž Saksida M'f ^ J“efa’ 0nesU m,0r’ Vsem ■ idkiono Čestitamo in jim 'voščimo življenju. Jjdhar Albin Miklavčič nas kliče iNfrfi tržaški misijonar č. g. Albin Mi- As-lavČic se pripravlja na ponoven odhod v ^ftiisijcme. Kot znano je že bil v misijonih, Pb daljšem lliidem trpljenju, prenašbVifem s krščansko potrpežljivostjo, je 23. septembra 1954 umrl moj Aobri oče jltNTON ISKRA elektro mojster Lv pokoju Truplo so izročili zemlji, iz katere je kilo vzeto, v soboto 25. septembra in čaka: vstajenja ha pokopališču v Begunjah na 'Gorenjskem. -Priporočam ga v spomin pri molitvi! V imenu sorodstva sin ANTON, duhovnik Poljče, Begunje pri Eescah, Bi in, Ljubljana, 23. sept. 1954. sreče v Mis’ Grotov iz Koprive nalašč za na Dunaj, vzad iznad čevljev, kjer so bile ’ izpovedane, sta pa gledali beli očes’ tem modra kamižola s svetlimi njenimi gumbi, in nazadnje oč cclj sam, župan Volčjcgrajski bisago in s cesarskim sirom. T bi ga ne bili gledali! Ko pride Kobeneelj na postoji; že tako, si mis' več izgubiti. Kar se pos' gleda kvišku; visok se pa že drugi zidarji, k lanskim naš dimni' Mače ,š'; po- ptosrebf-,e ' K obeti-, fs krasko .r, 'potem da okna na cerkvi, t celi hruševski z-bom! — kakor To pa drugač du. Imeli sr cerkev in lani Tot tfg šv. Štefana, ,i, ;še 'ne morem OtfH' pod zvonik in . triu ždi; tu so bili .akfir' tisti, ki so pred- £ 'Sezidali. In pa tista ,a ‘ko pa že višja, kakor rttfhik. Kar zazvoni. Bom! . Ma hi streljali s topovi. — ,e je, kakor v Volčjčm gra-, 4Wtfiireč tudi v Volčjem gradu katera je bil vozu pripe' Z' da ‘dva zvonova. 1 je ' Valetov oba skupaj na enem . StW>jlm kljusetom doli iz Vidma ijll. 4«ff'$iti Kobeneelj,' da je lačen. Res , fc(f'Vmalu pri cesarjevih, ali taka go* 1 knM navadno kasno, in Bog ve, ko-Ku citert bi bilo treba čakati; in potem pa m?'Jmntrr pri; taki gostpoidi kmet nič prav jdsti, ker ne ve kam postaviti ne rok ne 'nog; in večkrat prineso tudi takih jedi na mizo, da se ne ve, ali bi jih človek rezal ali lomil in od katerega konca bi se jih lotil, in tako se gospoda smeje. Kaj takega se je Kobenclju že zgodilo, ko je bil v Trstu jiri nekem gospodu povabljen na kosilo. Prineso na mizo morske polže. Oče Kobencelj si vzame in začne polže gristi, da se je miza tresla, in zdrobi si dva zoba. Ko vidi, da to ne gre, pobere vse s krožnika in poineče v klobuk, katerega je vedno pri sebi imel. Od tedaj mu pa ni nič kaj dišalo gosposko kosilo. Najprej pogleda v bisago. Toda rženega kruha, katerega je bil vzel s seboj, ni bilo nič več. Treba je bilo kaj kupiti. Tedaj seze v levi škorenj in privleče iz njega mošnjo, — ■ Kobencelj namreč ni drugje denarja nosil kakor v škornjih — vzame groš in kupi hleb belega kruha. Potem pa sede na cestni kamen ravno pred zvonikom sv. Štefana, dene klobuk med kolena, privle-č iz desnega škornja svoj krivač, prekriža hleb, vreže in začne prav slastno . jesti; saj belega kruha ni že davno jedel, zadnjikrat ko je bil v Trstu soli kupovat. (Nddttljevanje) OBVESTILO TVRDKA G. KERŽE TRST, Piazza San Giouanni št. 1-Telefon 35-019 ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu, je na željo svojih cenjenih odjemalcev USTANOVILA «ddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu. Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, motoscooters itd, itd., Vas vljudno vabimo, da se zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjen naslovu. Postreženi boste točno, po konkurenčnih cenah in’s kvalitetnim biafloml naročajte samo pri stari, svetovnoznani, v tej stroki specializirani DARILNE POŠILJKE čitrus tvrdki vašega zaupanja | m p O R T & E X P O R T — . ■ Lastnik: Aleksander Goljevšček TRST - Ul. Torrebianca 2T - Telefon 2-44-67 - Poitni predal 522 kjer boste najsolidneje postreženi. Poleg živil pošiljamo tekstilno blago, namizni pribor, porcelan, radijske aparate, bicikle, motocikle, motoscootere, harmonike in druga glasbila, pisalnei^n računske stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike (frižidere), gospodarske stroje in sploh vse za gospodarstvo in gospodinjstvo.