107. Mu. »Siovenscl Narod41 valfa: * LtubljaJii na dom dostavljen : tate leto.........K 24-— •al leta .......... 12-- Strt leta.......... fr~ ......... 2-- v cprevniitvn prej—ian; celo leto . ......k 22-— pol leta.......» 11-— četrt leta. » , • • m 9*90 na aaeaee ..... 1U0 Depiff Da) st muiHraJo. Rokopis) a« ae vračalo. Vra4lNlfrtv*i Kaaflove olice it 9, (I nadstropje liro), teman St. S*. Izhaja laiarati valjajo i po 12 vfcL, aa Upravnttrva Na aaj sa dan avačar iavaanrJi aadaija te praznike. peti* vrata aa enkrat po 14 Wn., aa dvakrat aH voEkrai »o 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru, poilljaji troenine, reklamacije, inserati itd. tO |e sdasmuUfatlfnt stvari itev^lrs valja II vinarjev. - brea Istodobna vpetlatve naročnine se ne ostra. Uradna tlakama" t«ia#»n at. M. .Slovenski Narod" velja po pošti: aa Avatro-Ograko: za Nemčijo: celo leto.........K 2Sr— celo leto.........K 28-— pol leta . četrt leta, na mesec. 13-— 6-90 2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov na) aa priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavniatvo i Knafiove ulice 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 85. Besede m delanja. (Iz visokošolskih vrst.) Slovanski javnosti je še gotovo v živem spominu, kako so nemški (lijaki na Dunaju hoteli Slovencem onemogočiti visokošolsko študije in se tako odkrižnti neljube jim konkurence. Ravno aa cesarjev jubilej, 2. de-eembra 1. 1. so zasedli dunajsko dijaško kuhinjo in izgnali iz nje črez 1000 slovenskih in slovanskih dijakov, ki so morali potem s praznimi želodci praznovati vladarjev jubilejni dan. Xi pa tudi še pozabljeno, da so nemški dijaki potem zahtevali od kuratorija dijaške kuhinje odškodnino za to. kor so v času zatvorit ve kuhinje kar so sami povzročili morali drugod jesti. In znano je tudi, da je kuratorij dal tem uesramnežem lOOOK.zato pa zvišal cene hrani,tako tla moraju zdaj slovanski dijaki plačevati nagrado nemškim nestrpne-ženi, ki so zakrivili zatvoritev kuhinje. Vse to je se znano. Toda nemški radikaci niso mirovali. Hodijo svojo pot: onemogočiti nam študije, dii si tako preskrbe nemoteno hranjenje pri državnih jaslih. In v novejšem času so spet napravili korak bližj«- k cilju. Žt- v jeseni so stavili zahtevo, da se jim da v dijaški kuhinji poseben oddelek. Seveda so se bali, da bi se okužili, ee bi z nami sedeli pri isti mizi. In kuratorij je ugodil njihovi želji. Odkazal jim je dve posebni sobi, ki jih je nalašč zato najel. In tako ima zdaj nad 1U00 dijakov stare prostore, med t«*m ko dobe komaj dve stotini nemških radikalcev nove. No, to še ne hi l)il<> tako hudo. A za stroške se gre. Jn te bomo nosili mi! Ker so zdaj izdatki za najetje novih prostorov na rasti i. se hodo cene hrani zvišale In ini homo zopet tisti, ki homo plačevali Nemcem luksus poseb-uih prostorov. Tako je razsodil kuratorij, v katerem sede zvečine visokošolski rofesorji, ki na svojih katedrih redavajo o pravici, v praksi pa ji nalagajo batin in brc! Nemci >o potemtakem zopet ko-rak dalje v svojem stremljenju. Kdor pozna njihovo, v tem naravnost neizčrpno eneržijo, ve. da odslej ne bodo mirovali, dokler ne dosežejo popolnoma svojega uspeha. Nazadnje Nemcem toga ni tako zameriti. Dalajo pač v svojem interesu in da pri tem pritiskajo druge, je ravno. Toda nenaravno je od nas, da se ne hranimo. Ne samo, da naši LISTEK. Zdravniki m bolniki. Novomeški frančiškan pater Vimlišer je vzlic svojemu stanu in njemu predpisani askezi vendar neči- • m mož. Da! si je napraviti umetno zobovje. Ljudje tega seveda niso 'deli in kdo ve. koliko pobožnih devic je občudovalo lepe zobe patra Vindišerja. Pa temu ho zdaj konec, kajti ljudje so se zadnje dni zaradi zobovja patra Vindišerja toliko smejali, da se moral ubogi pater pač preseliti v Kitk oddaljen samostan, ee ho hotel zopet imeti lepe zobe, to >e pravi umetno zobovje. Ko se je namreč pater Vimlišer te dni zbudili ga je bolelo v grlu in s strahom je spoznal, da je v spanju požrl umetno zobovje. Bolečine so bile velike in očetje frančiškani so hi-tro poklicali dva zdravnika na pomoč. Zdravnika sta poskušala to in Pno, a zobovja ni bilo dobiti. Poslala sta patra Vindišerja v Ljubljano. Tu zdravniki zopet iskali v patrovem Soltaaea in želodcu, a zobovja niso dobili. Zdaj se je pater Vindišer napodi na kliniko v Gradec; pripravljen 3*' bil siromak, da se pusti operirati, Pripravljen je bil, da ga bodo rezali poklicani možje ne store ni kakega koraka, da se nemškim radikalcem stopi nekoliko na prste, ampak vsa znamenja kažejo, da je edina rešitev iz teh pristno avstrijskih škandalov — ustanovitev slovenske visoke šole — še daleč daleč v megleni neskončnosti. Naj navedem nekoliko spominov iz nedavnega časa. »Slovenec« z dne 7. decembra 1908 poroča o dijašk. shodu na Dunaju dne 3. decembra 1908, da je tam v imenu »Narodne zveze« govoril poslance dr. Korošec sledeče: »Pozdravljam vse navzoče v imenu vseh slovenskih, srbskih in hrvaških poslancev, ki smo sedaj združeni v eni »Narodni zvezi«. (Gromovito odobravanje!) Prišel sem v imenu vseh dokumentirat, da smo solidarni z vami. Premalo bi bilo, če bi prišel samo dokumentirat. (KI nas morate in imate pravico, da zahtevate, da Vam pomagamo v boju za našo univerzo. Italijani so z revolverji potisnili laško univerzo v ospredje. Oni bodo dobili svojo univerzo, ker to zahteva zunanja politika, ravno tako notranja, dasiravno ne toliko, kakor našo, ampak g. Tittoni rabi po-moči in baron Aerenthal mu pomaga. Toda istočasno z italijanskim vseučiliščem se mora rešiti tudi slovensko. In predno ste se vi zbrali tukaj, in predno smo slišali vaše želje, je »Narodna zveza« že sklepala o tej stvari. Sklenili smo: Med italijansko in slovensko univerzo mora biti strog junktim. Mi priznavamo Italijanom pravico do univerze, ker jo po narodnem načelu, ki je sedaj glavno, priznavamo vsakemu narodu. »Narodna zveza« vzame slovensko vseučiliško vprašanje z vsemi silami v svoje o-krilje; strašili se ne bomo niti najhujše opozicije. Paralelno se mora rešiti. »Zveza« je dovolj močna, da spravi to vprašanje vsaj korak naprej. Vsi člani »Zveze« so zavezani v proračunski debati vedno in vedno poudarjati to točko, in prvi govornik, posl. Fon, je to že storil. Slovensko univerzo bomo branili z vsemi silami. Označili smo pred vsem. kar nas z Italijani rnzdružuje. Ne pripustimo, da stoji italijanska univerza v Trstu. Mnenje vseh Jugoslovanskih poslancev in celega jugoslovanskega naroda je: Trst spada v našo interesno sfero; zato ne dovolimo italijanskih kulturnih zavodov v Trstu, ker hi s tem vzdržavali svoje nasprotnike. - S tem mislim, sem dal tudi smei- debati: »Slovensko univerzo v Ljubljano«. Na praktično stvar vas opozorim: o vseh dogodkih na u- ni verzi, v menzi in podpornih društvih informirajte našo »Narodno zvezo«, ki bo vse storila, da vam da popolno pomoč. Izrekli smo se tudi za reciproteto zagrebških izpitov. Želimo vam uspehov na celi črti. U-pam, da ste zadovoljni vi in ves narod.« (Burno odobravanje, dolgotrajno ploskanje.) Preteklo je od tedaj par mesecev. Vprašanje naše^ univerze še ni niti za las dalje, a Nemci krepko korakajo proti svojemu ciju. »Narodna zveza« pa tudi ni storila svoje dolžnosti, kakor nam je po dr. Korošcu obljubila. Narobe! U-g ledni slovenski poslanci so celo mnenja, da bi nivo slov. dijaštva padel, če dobimo svojo visoko šolo. Pri enem delu poslancev pa prevladuje strankarstvo, češ, da so vsi, ki so pripravljeni za docente na slovenski visoki šoli, naprednega mišljenja in hj utegnili tvoreči profesorski kolegij, odrivati pristaše druge stranke. Ne eno ne drugo ni utemeljeno. Toda mnenje samo je simptomatično. Od tod menda tudi vsa nebrižnost slovVnske državnozborske delegacije za to tako važno vprašanje. Da sta se od slovenske strani vložila istočasno v drž. zboru d v a predloga za ustanovitev naše univerze, to ni resen korak, marveč so se s tem naši poslanci prej osmešiti. Kaj takega po 20. septembru 1908, torej v času jalove sloge! Pri jesenski proračunski razpravi ni razen posl. Fona nihče slovenske univerze niti omenil. Sedaj se bliža nova proračunska razprava. Opozarjamo sloven. poslance, da tu store svojo dolžnost. Naj iz besed, ki jih je govoril dr. Korošec v imenu »Narodne zveze« vstanejo dejanja! Nemci stopajo korak za korčikom v sovražnosti in nasilju proti nam, kje pa so naši kameni za zidavo močne- j ga hranilnega zidu.'! , Slovensko akademično dijaštvo pričakuje od državnih poslancev, da izpolnijo dano obljubo. Vsaj malo stopinjo napravimo enkrat v tej zadevi! Saj smo že od 1. 185o. vedno na istem mestu, da, še vedno slabše je! Glavar in učiteljstvo. S Tolminskega. Kar se dogaja pri nas že leta in leta, posebno pa zadnje čase, presega znano potrpežljivost tolminskega uči-teljstva. Zato je začelo med učitelj-stvom vreli, in če se gospoda pri zelenih mizah ne spametuje, se utegne to vedno v nič devano učiteljstvo tako oglasiti, da bo marsikomu neprijetno donelo po ušesih. Tovarišem sirom slovenske domovine je znano iz »Učit. Tovariša«, kako je postopal okrajni šolski svet z mladini učiteljem, ki je moral v nekako pregnanstvo. Pa to jim ni bilo dovolj. Ker v zapuščeni gorski vasici ni bilo potrebne hrane, je moral hoditi eno uro daleč, da je prišel do gostilnice. Letos je zapadel na Strmcu dva in pol metra visok sneg. Siromak učitelj ni mogel nikamor. Ko je obolel na želodcu in dobil od dveh zdravnikov nujen svet za tritedenski dopust, mu je rekel nadzornik v Tolminu, da mora takoj na svoje mesto, kjer naj čaka rešitve — prošnje za dopust! V obupu se je učitelj rajši odpovedal službi in odšel domov. Tukaj ga bomo pogrešali, ker je bil zaveden učitelj in so ga imeli ljudje jako radi. Tako nam bežijo iz okraja mlade moči, pomanjkanje učiteljev je občutno, sein gori se pa nihče ne upa. Kdo bo imel veselje do učiteljevanja pri takih razmerah \ Kmalu po tem dogodku je šel v službi osiveli nadučitelj k okrajnemu zdravniku s prošnjo, naj ga preišče. Mož je bil lansko leto hudo in nevarno bolan; od tedaj je silno nervoze,i in razburljiv. Zdravnik mu je povedal, da ne sme odslej nikogar preiskati brez — glavarjevega dovoljenja I Nadučiteli je šel h glavarju in mu povedal, da prosi par tednov dopusta. Odgovori mu, da mu dopusta ne da; vloži naj prošnjo in čaka rešitve; do tedaj pa mora imeti šolo. Učitelj — razburjen — odvrne, da si dobi dopust v Trstu. Kar se je zgodilo sedaj, je naravnost škandal! Glavar odpre vrata in kričaje zapodi sivolasega moža iz sobe. Pri tem ga še sune K vrati v hrbet in mu pripre suknjo med vrata. In veste, kdo je bil ta mož, ki ga je vrgel tolminski glavar iz sobe! Ta je bil Franc Kašca, nadučitelj v Tolminu, ki je svojeeasno rešil glavarja s tisto znano zaupnico. Tovariši, kako britko se sedaj nad nami maščuje, kar smo tedaj zagrešili! Toda glave po koncu in kvišku srca! Še mora biti pravica na svetu tudi za nas. Kar smo zakrivili skupno, sedaj skupno popravimo. Pred vsem naj storita svojo dolžnost naša zastopnika, učiteljstvo pa tudi ve, kaj je storiti. Dokler bosta ta dva človeka na čelu našega šolstva, bo vedno slabše. Okraj je zašel v strašanske dolgove, ona pa držita roke križem in pri bogato obloženi mizi gledata našo in ljudsko bedo. Nočeta sodelovati pri akciji za državno pomoč okraju, učiteljstvo stiskata in preganjata, po drugi strani trosita iz šolskega fonda po nepotrebnem stota ke bogatini uradnikom, — inženerjem dajeta poleg mastnih dijet in potnim še bogate nagrade! — in se potegujeta in pehata za plačane dolgotrajne dopust«* — ne bolnih učiteljev — pač pa znane učiteljice, ki hodijo študirat — na otroško kliniko v Prago. In k vsem tem škandalom molči naš slavni deželni šolski svet! Ali smo res v deželi neverjetnosti, v deželi nasilja in brezpravja t _ Poslanska zbornica. Dunaj. 11. maja. Zbornica je danes razpravljala o nujnem predlogu poslanca Kvohtero glede izvolitve sladkorne komisije. Pred sejo se je v poslanskih krogih širila vest, da predsednik dr. Pattai ne ho pripustil debate o dr. Masarv kovom predlogu, češ da je zagrebški > vele-izdajniški« proces interna stvar ogrske državne polovice ter \ sled tega ne spada v kompetenco avstrijskega parlamenta. Ta vest je vzbudila med češkimi in jugoslovanskimi poslanci silno vznemirjenje in ogorčenje. Vsi ti poslanci so izjavili, da hodo vložili 'najojstrejši protest, ako bi predsednik delal kakršnekoli ovire dr. Masa r\ koveniu predlogu. Predsednik dr. Pattai pa je nato izjavil, ko je prišel v zbornico, da je dotična vest docela nevtemeljena in da absolutno nima namena zavirati razprave o Masa-rvkovem nujnem predlogu. — O Kvchterovem predlogu so govorili: poljedelski minister dr. Braf ter poslanci Luksch, dr. Danim, Biroven, Iro, Udrzal in Seitz. Ko je govoril še generalni protigovornik Sabata, se je razprava prekinila. Predsednik dr. Pattai je koncem seje naznanil, da bo dal na dnevni red prihodnje seje razpravo o vseh doslej še ne ngnosci-ranih volitvah. Prihodnja seja bo v petek ob li. dopoldne. Nemci in dr. Masarykov nujni predlog. D u li a j , 11. maja. V nemških političnih krogih so tega-le mnenja o dr. Masarvkovem nujnem predlogu «rlede zagrebškega »veleizdajniškega« procesa: Vprizoritev zagrebškega »veleizdujniškegn« procesa smatrajo vse stranke za obžalovanja vredno hibo, zlasti ker je sedaj nastala docela drugačna politična situacija, kakor je bila, ko se je vložila obtožba. in šivali, a na srečo tega vsega ni bilo treba. Došlo ga je namreč še pravočasno obvestilo iz Novega mesta, da so zobovje našli v — n j e g o-v i postelji, da ga torej ni požrl. Ljudje so se seveda od srca smejali, čuvši o tej »nezgodi«, in delali so slabe in dobre dovtfpe, na umetne /obe, na prizadetega patra in tudi na zdravnike, čeprav so ti čisto pravilno postopali in jim ni ničesar očitati. Toda ljudje so že taki, da na zdravnike najraje zabavljajo. To ima svoj izvor v človeški naturi. Človek se zaveda, da ima zdravnik njegovo življenje takorekoč v rokah in zdi se mu, da ga zdravnik tiranizira. O, seveda, če človek zboli, če se mu na obzorju pokaže le najneznat. senca, ka-. žoča, da se bliža smrt, potem hitro pokliče zdravnika in se rad podvrže njegovemu tiranstvn. A komaj ozdravi, se že maščuje z zabavijicami. Tako je bilo vedno, tako je bilo od nekdaj in tako bo vedno. To se zrcali tudi v literaturi. — Brez števila je epigramov iz najstarejših časov do naših dni; vsi ti epigrami se norčujejo iz zdravnikov in v gledaliških igrah so zdravniki vedno smešni in nevedni. Med zdravniki se dobe včasih tudi jako duhoviti ljudje. Dva pariška zdravnika sta zbrala celo vrsto zabavljic proti zdravnikom, zlasti iz literature. »Gavetez d' Esculape« je naslov .tej izredno zabavni knjižici. Kaj je tu zbranih poreduosti in dov-tipov. Poredni pa niso^samo ljudje, ki na zdravnike zabavljajo, nego poredni so tudi zdravniki. Vojvod inja Alba, soproga španskega guvernerja in zatiralca Nizozemske, je bila silno pobožna žena; ko je obolel njen sin, je poklicala zdravnika, ki ni bil prijatelj vojvode Albe. Ta zdravnik, videč, da fantu nič posebnega ni, je predpisal, da ga morajo klistirati z zmletimi relikvijami, namočenimi v vodenem jesihu. Vzlic svoji pobožnosti se vojvodinja ni ženirala rabiti relikvije za rečeni namen. Aleksander Duinas, avtor toli pri ljubljenih romanov, se je posebno rad norčeval iz zdravnikov. Nekega dne je bil naprošen, naj prispeva 20 frankov za pogreb v uboštvu umrlega zdravnika. »Tu imate sto frankov« je dejal Dumas, »a glejte, da bodete pokopali dva zdravnika.« »Medicus alter morbus« je bil že v rimskih časih znan pregovor. Nič manj hudobna je francoska besedna igra »Les medicins sont des astres en terre«, ki pomeni doslovno »zdravniki so zvezde na zemlji«, a ki dobi, pravilno izgovorjena — de-sastres — pomen »zdravniki so nesreča na zemlji«. Časih so se zdravniki tudi sami norca delali iz svojega poklica. Karel Pakin je pri skušnji vprašal nekega inedicinca: »Na koliko delov se deli medicinska veda?« — Na štiri dele, je odgovoril dijak, na fizijologijo, patologijo, semeiologrjo in terapev-tiko.« — »Pozabili ste na peti del,« je dejal profesor, »ki je morda najvažnejši, na šarlatanerijo.« »Kje se začne digestija,« je vprašal profesor Desgenettes pri skušnji nekega dijaka. »V ustih«, je odgovoril študent.— »Ne,« je dejal profesor, »že v kuhinji.« Kardinal Du Ballav je imel dobrega, a sitnega zdravnika. Ker se je zdravnik za vsako malenkost razjezil, ga je kardinal posebno rad dražil. Pri neki taki priliki se je zdravnik razjezil in je zakričal: »Požrte svoj umazani jezik — raje ga pa le gledam, kakor da bi ga poslušal. Angleški kirurg Sharp je imel posebno jezo na tiste brezposelne ljudi, ki kličejo zdravnika brez potrebe in za vsako malenkost. Neko noč je bil v največjem viharju klican na grajščino nekega lorda. Ves premra-zen in premočen je Sharp dospel na grad in je videl, da lordu pravzaprav nič ni, da si je le nekoliko kožo odrgnil. Sharp je napravil kar mogoče resen obraz, zmajeval z glavo, preiskava! in preiskaval »bolnika« in zdaj in zdaj mrmral — »oh« — »ob«. Lord ae je že tresel strahu, rodovina njegova je bila vsa zbegana. »Gospod doktor — za boga —« . . . Sharp je hitro zapisal zdravilo. »Pošljite takoj človeka v lekarno, a hiteti mora, kar se da mora hiteti —« »Kaj — tako nevarno je f« — »Le hitro, le hitro —« Voz je oddrdral v strašno viharno noč. »Gospod doktor, je vprašala — ali se je kaj bati?« »Da,« je odgovoril Sha rp. »najhujšega; če ne ho kmalu zdravila tu, bo Vaš mož — že zdrav, predno se vrne sluga z zdravilom.« Sharp pa seveda ni pozabil poslati lordu prav masten račun. Tudi sloveči londonski zdravnik doktor Abenethv je bil nevoljen, če so ga klicali ponoči. Neko noč je zapel zvonec, napravljen s ceste v nje- t govo spalnico. »Pridite hitro,« je ihtela ženska, ki je stala preti hišo, »moj sin je požrl miš.« »Recite mu, naj požre še mačka, pa mu bo pomagano«, je odgovoril zdravnik, zaloputnil okno in se zo|>et v legel v posteljo. Takih in enakih, tudi zabeljenih, je vse polno v rečeni knjižici, in vse pričajo, da je bila vedno prava vojska med zdravniki in med bolniki, dasi — drugi brez druzega ne morejo živeti. Z—c. Danes je aneksija priznana, veliko-srbska agitacija je ponehala, zato ni nič bolj nepolitično, kakor se skušati maščevati nad sovražnikom, ki se ga ni več treba bati. Kar se sedaj v Zagrebu doigrava, je sramota za kulturno državo, o tem so si edine vse stranke. Kaj pa se more proti temu storiti? Kakšen vpliv ima Avstrija, da bi lahko dala stvari drugo smer? Vmešavanje v še nerešeno pravno stvar prepoveduje zakon. Na razvoj političnih odnošajev na Hrvatskem ne more imeti Avstrija nobene inge-renee, nasprotno čimbolj se bo zavzemala za Hrvate, tem večji bo nanje madžarski pritisk. Z rezolucijo, s katero bi avstrijski parlament obsodil zagrebški tribunah je torej prokleto malo pomagano. Osvoboditev Jugoslovanov od madžarskega nasil-stva se gotovo tiče vseh avstrijskih Slovanov, toda pot k temu je še zelo dolga, a skrajšajo je tudi ne platonske manifestaciji-. Lepe besede, v katerih pa se skriva dober del hinav-ščine. O madžarski agrarni banki v Bosni. D u n a j. 11. maja. V jutrišnji seji aneksijskeira odseka pride v razpravo 10 predlogov glede bosanske agrarne banke. Dosedaj je prijavljenih 14 govornikov. Krščanski soci-alei bodo stavili dva predloga. V imenu jugoslovanskih poslancev bo stavil dr. Krek rezolucijo, v kateri se naglasa, da je koneesioniranje madžarske agrarne banke v nasprotju s § 0. upravnega zakona iz 1. 1880. in je vsled tega ta koncesija popolnoma protizakonita. Enako, toda še ostrejšo rezolucijo bo stavil dr. Kramar. Cjorgje Nastić v parlamentu. Dunaj. 11. maja. Danes dopoldne je prišel v parlament znani agent - provocateur Gjorgje Nastić, ter imel razgovor s poslancem dr. Masarvkom. Nastić je na to prišel ▼ časnikarsko sobo. kjer je napisal več notic. To je vzbudilo med žurnalisti, zlasti med zastopniki jugoslovanskih in italijanskih časopisov silno nevoljo. Vendar pa so Nastiča dopoldne še pustili pri miru. ko pa se je popoldne zopet pojavil v časnikarski sobi. so mu Italijani in »Jugoslovani pokazali vrata kličoč mu: »Tu ne boste pisali »Finala«. Tu ni prostora za obrekovalce, ovaduhe in podkupljene, nečastne subjekte«. Nastić se je ročno odpravil iz sobe. ne da bi reagiral. Deželnozborske volitve na Gornjem Avstrijskem. Line, 11. maja. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah v mestih in trgih so bili izvoljeni nemško-nacionalni kandidat je in sicer v Linču 5. v ostalih mestih in trgih pa V volilnem okraju Braunau pride do ožje volitve med nemškim naoionnl-cein in krščanskim socialcem. V kmetskih občinah so v vseh 1*J volilnih okrajih prodrli krščanski soeialei. Preobrat na Turškem. Proklamacija novega sultana. Carigrad, 11. maja. Uradni list priobčuje proklamacijo, v kateri se razglaša, da je sultan ponosen na izraze ljubezni in visokega spoštovanja, ki mu jih je izkazalo prebivalstvo vseh slojev pri včerajšnji ceremoniji opasanja z Osinnnovhn mečem. Ta ljubezen utrjuje še bolj krepko vez, ki veže vladarja z njegovim narodom. Sultan končno obljublja, da bo vladal strogo po ustavi, človeko- ljubno in pravično za vse državljane brez razlike vere. O usodi Abdul Hamida. Carigrad, 11. maja. Vojno sodiče je včeraj uradno zaslišalo šejka ul islam Jter ga vprašalo za njegovo mnenje, ako bi ne kazalo uvesti kazensko postopanje proti bivšemu sultanu Abdul Hainidu. Solun, 11. maja. Na ukaz vlade se sestavi posebna komisija, ki bo imela nalogo se posvetovati o zadostni izolaciji odstavljenega sultana Abdul Hamida ter določiti, ako se ima vila Aladini definitivno proglasiti za bivališče odstavljenega sultana. Nemiri v Makedoniji. Solun, 11. maja. V Skoplju je izbruhnila vojaška revolta. Poveljnik je brzojavno zahteval, naj se mu pošlje iz Soluna na pomoč artiljerija. Revolto so baje povzročili Albanci, ki so velik tlel vojaštva pridobili zase. „»đeijBajniar proces v Zagrebu. Pri včerajšnji razpravi se je na galeriji zopet pojavilo ono ženšče z imenom Horvatek, ki je prejšnji dan z galerije psovalo obtožence za »vlaško bando«. Zagovornik dr. Solarie je na to opozoril predsednika, ki pa ni ničesar ukrenil, seveda ker sodišče prineipialiio nastopa z vso strogostjo samo proti obtožencem in njihovim braniteljem. Priča M i jut M at i j e v i č je izpovedal, da je pred leti z obtoženci skupaj pope val srbske pesmi in bil stalno v njihovi družbi. Ko je bil za časa bosanske vstaje 1. 1875. kralj Peter v Glini, je občeval tudi ž njim. Ker se je nekoč* šel zahvalit vladi, ga je družba jela prezirati in žaliti. Zato je svojim bivšim prijateljem okrenil hrbet. Sliko kralja Petra je videl samo pri obtožencu Gajiču, drugje nikjer. Da bi bil župnik Kreegovae govoril v cerkvi o »Veliki Srbiji« ni res, on je samo slišal, da je govoril o srbstvu. Med počitnicami so hodili srbski dijaki oblečeni v kmetsko obleko, med ljudstvo ter razdeljevali med ljudi razne knjižice, tičoče se kmetijstva. V eni teh knjižic je bila baje tudi slika kralja Petra. V krčmi se je večkrat govorilo o kralju Petru in sicer vedno v šali. Kadar družba ni sedela pri vinu, se o kralju Petru sploh ni govorilo. Nekoč so v gostilni celo ustanovili »vlado in ministrstvo«. Takrat je on igral vlogo »italijanskega poslanika«. Nekoč je obtoženec Končar v družbi nazdravil »Petru kralju«, a to je bila šala, ker se Peter Kralj zove mlinar v Glini. Na vprašanje zagovornika dr. Sola-riča je priča priznal, da vlada v Glini od nekdaj najlepša sloga med Hrvati in Srbi; sovražijo se med sabo samo posamezniki radi privatnih nesoglasij. Na svedokova izvajanja je hotel reagirati obt. Končar, toda predsednik mu je že po prvih besedah odvzel besedo. K o n č a r: Vlagam ničnostno pritožbo, ker ni i ne dovoljujete, da bi se branil. Na te besede je predsednik prekinil obravnavo. Ko se je senat vrnil v razprav no dvorano, je predsednik Tarabocchia razglasil sklep, da se Končarja obsoja radi »renitentnega vedenja« v 2dnevni samotni zapor v temni izbi s postom. Svedok Milan H a d a n č e v i č ni vedel ničesar povedati o kaki »ve- likoarbaki propagandi«. Nikdar ni slišal vzklikov »živio kralj Peter, živila Srbija«, sliko kralja Petra pa je videl samo pri nekem kmetu. Glede odnošajev med Srbi in Hrvati v Glini je rekel: V Glini žive v najlepši slogi mirni ljudje Hrvati in Srbi, a neinirueži se prepirajo. Jaz sem Srb, a živim v miru s Hrvati, so pa Srbi, s katerimi ne živim v prijateljskih odnošajih. Na to je bil zaslišan kot priča Josip Križnjak, katolik, špediter v Glini. To zaslišanje je povzročilo silno senzacijo. Takoj začetkoma zaslišanja je namreč Križnjak izjavil, da ni tako izpovedal, kakor je zabeleženo v zapisniku. Kar navaja zapisnik, tega sploh ni nikdar izpovedal »Jaz ne znam pisati«, je rekel, »dal sem križ, a ne vem, zakaj. Preiskovalni sodnik mi ni prečital zapisnika.« Predsednik: V preiskavi ste rekli, da so obtoženci govorili, da je tu srbska zemlja, ki se ima združiti s Srbijo ter priti pod vlado kralja Petra. Priča: Tega jaz nisem rekel. To mi je rekel preiskovalni sodnik ter pripomnil: naj se to napiše. Predsednik: Vi ste danes popolnoma spremenili svojo izpoved. Na me napravljate vtisk, kakor da bi ne govorili resnice. Priča: Govorim danes pod prisego. Preiskovalni sodnik \Veinert mi je takrat rekel, naj le povem vse, ker ne bo nihče za to zvedel. Spisi se bodo itak zavrgli in ničesar ne bo prišlo na svetlo. Drž. j) r a v d n i k: Ali ste vi v preiskavi govorili tako, kakor je zabeleženo v zapisniku? Priča: Nisem. Drž. p r a v d n i k: Pazite! To ni mogoče, da bi bil sodnik v zapisniku drugače napisal, kakor ste vi izpovedali. Priča: Naj se zasliši pisar, ki je pisal zapisnik. Drž. ]> r a v ti n i k: Iz vsega vidim, da ste omejen človek. Morda ste vse to slišali od drugih? Priča: Nisem. Predsednik je nato prekinil obravnavo za pol ure. Ko se je razprava zopet otvorila, je predsednik dal dr. Mazzuri strogi ukor, ker je kimal z glavo, ko je drž. pravilnik rekel, da je izključeno, da bi sodnik kaj vpisal, česar svedok ni rekel. Na predlog drž. pravdnika je bil na to zaslišan preiskovalni sodnik W e i n e r t , iločim je bil predlog zagovornikov, naj se zasliši tudi pisar Marijaševie, odklonjen. Priča Križnjak je svoje trditve ponovil v navzočnosti sodnika Weinerta, a ta na vse te dolžitve ni imel drugega odgovora, kakor da je to nemogoče, sicer pa da se ne ve na ničesar več spominjati. Vkljub temu dvomljivemu zagovoru je sodišče na predlog drž. pravdnika odredilo, da se ima pričo Križnjaka pridržati v preiskovalnem zaporu, češ, da je na sumu, da je krivo pričal. Na to so bile zaslišane Še priče Zvonarič, .Jovanovie in Stefančič. Njih izpovedbe so bile brez vsakega pomena. Dnevne vesti V Ljubljani, 12. maja. + Iz deželnega odbora. Vodovodu v Šiški se dovoli 25%, deželna podpora. Pogajanja med Mubroin in deželnim odborom radi nakupa Blejske graščine so se razbila. V zdravstveni odsek ilirsko-bistriški poklical je deželni odbor dež. poslanca Ravni-harja. Zgradbo vodovoda Košana-Kal dobi gosp. Lončarič v Ljubljani. Deželna vlada noče izplačati »Zadružni zvezi« znanih 18.000 K,če tudi dežela ne bo dala primerne podpore. Deželni odbor je sklenil, da bo tako podporo pri deželnemu zboru priporočal. Sedaj naj pa nastopi tudi Zveza slovenskih zadrug ter prosi za enako podporo, tako pri državi, kakor pri deželi! + Nemška kultura in naša ljubljanska policija. Odkar je dr. Neuper-ger intoniral svojo uničujočo kritiko nad ljubljansko policijo, graški listi v enomer prežvekujejo kritiko svojega ljubljanskega somišljenika — oziroma sutrudnika. Očita se ljubljanski policiji pristransko postopanje proti našim ubogim Nemcem. — Nemci se niti ganiti ne smejo, pa so že »notri«, a Slovenci smejo vse početi, pa se policija ne briga zato. V tem smislu je »Grazer Tagblatt« šele te dni zopet napadel našo policijo. Poglejmo, koliko je resnice na ti »pristranosti«. V četrtek ponoči je neki jurist — Slovenec — po cesti malo bolj glasno zažvižgal. Takoj ga je stražnik aretiral, pa kako še! Zgrabil in gnal ga je s tako »nežnostjo« v mestno stražnico, da je moral dotični aretovanec potem iskati zdravniške pomoči. Nesrečni slučaj pa hoče, da je takoj drugo noč na to družba nemških hajlovcev prav kakor kakšne barabe u pila in razgrajala po najobljudenej. ulicah mesta. Tega jim noben stražnik ni zahranil. Pa pride še lepše. Ko je ta pobesnela druhal prišla v Gosposke ulice, je začela med grozovitim vitjem: heil, heil, hoch die Arbeit! razbijati po vratih slovenskih lokalov. Stražnik, ki ni daleč tam stal, je moral biti na to razbijanje šele opozorjen, predno se je — ne prenaglo — podal na lice mesta. Med tem so ljudje prebujeni in prestrašeni že klicali policijo na pomoč. Le dva trezneja hajlovea sta jo nato hitro pobrala, a ostala druhal je vpila nemoteno naprej preko Turjaškega trga do kavarne Eggia. Ko je stražnik prišel prav polagoma za njimi, so se zmužali v kavarno. Neka priča prejšnjih dogodkov je še rekla, naj jih aretira, a stražnik je odgovoril, da nima prav nobenega povoda za to. Ko je pozneje vendarle šel za njimi, ga je pa kavarnar Haberle zavrnil iz kavarne in vpil: »das ist Gesehaits-storung!« Šele, ko so dogodek prijavili na mestni stražnici, so se gospodje po mnogih remislekih odločili, da so poslali drugega stražnika kavarnar ju Haberle povedat, da ima policija v takih slučajih pravico makari do »Gesehaftsstorunge«. Medtem sta jo zopet ona dva trezneja izmed dru-hali popihala iz kavarne. Kden izmed nju stanuje v Bahovčevi hiši na Sv. Jakoba trgu. Ko so hajlovci videli, da se policija vendar tudi zanje zanima, so se izprva obotavljali izpovedati svoja imena. Tako, g. dr. Neu-perger, poročajte to še danes v »Grazer Tagblatt«, pa pišite tudi komentar zraven, nam ga ni potreba. -J- » V imenu hrvatskega Sokola. Nekaj Čukov je šlo v nedeljo na božjo pot na Šmarno goro. Vodil jdi je. »brat« Vovko, mož, ki zna mašo brati in je torej gotovo sposoben za vodjo telovadnega društva, čigar člani telovadijo samo takrat, kadar handera nosijo ali pritrkavajo. Torej Čuki so šli v nedeljo na Šmarno goro k maši. Po maši je »brat« Vovko imel še govor, v katerem jih je seveda hvalil kar se je dalo, tako da si hodo fantje nazadnje še domišljevali, da res kaj pomenijo. No, pa tega veselja jim nočemo kratiti. A zgodilo se je pri tem romanju na Šmarno goro Ueronllin. Spisal Ivo T r o š t. (Dalje.) Srečna, roko v roki sta se vrnila domov. Življenje v Zorkovi rodovini je začelo zahtevati z vso resnobnostjo svojo žrtev. Vera se je ni strašila. — List v pratiki kažoč medene tedne, se je preobrnil na naslednjo stran, kjer je bil označen — 40dnevni post samozatajevanja brez konca in kraja. Otroci so se iz početka Še nekoliko bali nove mame in slušali vsaj za prvo silo. Slabejše se je zgodilo Zorku. Razvajen že prej je skakal preko ojnic še huje za svojega vdovstva. Sedaj bi moral kar naenkrat opustiti te skoke. Kako? Zlasli jo rad veseljačil, igral in popival pozno v noč v veseli družbi. Tega ga ni mogla odvaditi Vera, dasi je skušala na vse načine. To je bil prvi oblak nesporazumstva, prva senca, ki je silila na pot zakonske sreče. Za prvo je prišla druga. Otroci so dobro vedeli, kdaj je papa z doma ali v uradu, pa so tudi po tem uravnali svoje delovanje in postopanje. Najprej je Milan odpovedal poslušnost, Ema se je zaverila, da nikdar več ne poreče Veri mama, ko jo je nekoč opozorila, da ni lepo, če mlada dekle pohajkuje praznih rok. Hudi in Franci sta raje ubogala deklo kot njo. Najmlajši štirje so bili seveda za tako zlobnost še preotročji, zato pa nesnažni, nemarni, kljubovalni, jezi j i vi in trdovratni. O Božiču ni znala Vera tako lepo o*ličit i drevesa kot rajna mama. Potice niso bile dobre. Tudi jed ni imela nobenega okusa. Vera se suče in suče po kuhinji, pa slednjič ob vsi marljivosti prinese na mizo neslano juho. O pustu ni bilo cvrtje še nikdar tako neužitno kakor letos. Za veliko noč pa ni vedela gospa načelnica, kako in kaj si* pripravi za pošten kranjski »žegen«. To da bi bila nova mama! Začele so se pritožbe zaradi otrok. Vpričo njih je Zorko res pritrdil vselej nji, toda ko sta bila sama, se je ponosno udaril na prsi in potrdil, da so otroci njegovi. Vera je čutila, da je njegovo srce z otroki. Ni se domislila, da je to popolnoma naravno ter sploh ne more biti drugače, ne. V nji se je oglasil črv: ljubosumnost. On ljubi otroke, torej ni samo ona njegovo najdražje bitje na svetu. Ljubosumnost je pa bolezen, ki jo čutita vselej dva človeka: tisti, ki jo ima in oni, ki je ali ni njen vzrok. Vsled tega je Zorko še raje iz-ostnjal iz doma ter nadaljeval svoje nerednosti in nerodnosti. Naveličal se je vednih njenih prepovedi in modrovanj in očitanj, kakšni so otroci, pa kakšni bi morali biti. Začel je od- / govarjati osorno, odurno, žaljivo — svoji Veroniki, ki ga je nekoč počakala v strmem klancu življenja ter mu ponudila prt, da si obriše potno čelo in oči . . . Bab! Kolika neumnost! Sanje razgretih možgan. sanje, ki niso bile niti sanje, blaziranost brez vsake podlage. Časih se je domislil, da je zares tudi sam kriv teh nemirov, pa se je sili, da bi vztrajal v novih razmerah ter potrpel že zastran otrok in javnosti. Nič, Zorko jo je zavozil, da sam ni več vedel, kako globoko, in Vera je čutila, da je britko razočarana. Premagovala se je, da jo je često lomil krč, da bi vsaj za silo mogla zadoščati svoji nalogi; premagovala se je vse dotlej, da ji je on očital svoje pomisleke na pečini prvi dan njenega prihoda, pa jih je ona zavračala kot neutemeljene, malenkostne. Potem ji je tudi prav na rahlo pokazal pot, kako bi bilo mogoče ublažiti nastale razmere: mi se ne preobrnemo zaradi tebe, a ti se moraš zastran nas. Vera ga je umela, pa je odgovorila mirno, odločno: »Mlado drevo se upogne, staro se zlomi«. To velja pa za-me in za-te, moja draga, de on suho in odide . . . Enaki prizori so se ponavljali dan za dnem, teden za tednom vedno hrupneje, vedno bolj odurno, sovražno. Neki dan pride ona k njemu v sobo. Obuval je čevlje, da bi šel na daljši izprehod. Povsem mirno in premišljeno mu stavi predlog: »Ali ni najbolje, da se razstaneva ? Ti ostaneš zoi>et sam s svojimi otroki, ki jih imaš rad, da jim dovoljuješ vse; jaz odidem prevarjena s svojim trpljenjem v tuj neznan kraj, kjer me nihče ne bo motil. Tako bo najlepše za oba« Ta predlog ga je zapanjil. Kaj takega ni pričakoval. Saj je vendar mislil nekdaj, da ga ljubi resnično in iskreno, kakor je veroval tudi same mu sebi, da jo ljubi zares. Ali da bi ga razočarana, užaljena v dno duše ostavila sedaj, ko sta vendar zvezana po vseh postavah, ne. To bi ga vendar bolelo. O predlogu samem ji ni odvrnil ničesar; začel jo je pa vendar miriti in tolažiti, da hoče gledati na otroke, jih svariti sam in kaznovati za neposlušnost. O svojem poboljšanju ni govoril. Ona je čakala, da se ji približa in prosi oproščenja, toda nič tega. Obul je še drugi čevelj, *se pokril, vzel palico in odšel, a nje ni pogledal. Iz njegovega vedenja je posnela, da se ne misli vdati on, marveč se mora vdati ona — vdati ali — zlomiti — In tega ne more. (Konec prihodnjič.) nekaj druzega, kar zanima tudi tiste, ki se za Čuke toliko menijo kakor za mirkovcev v Latermannvoem drevoredu. Neki Donadini se je v imenu hrvatskega »Sokola« na Šmarni gori zadiral v slovenske »Sokole«. Kako mnenje ima ta brat Donadini o slovenskih »Sokolih«, je prav vse eno, kajti to je že na sebi klavern in smešen Sokol, ki se pajdaši s Čuki. A mož se je drznil govoriti v imenu hrvatskih »Sokolov«, torej v imenu telovadne organizacije, ki je s slovenskimi »Sokoli« vred član slovanske sokolske zveze in v bratskem prijateljstvu s slovenskimi »Sokoli«. To pa daje stvari drugo lice in zato vprašamo: kako je mogoče, da je tak človek sploh hrvatski »Sokol« in kdo mu je dal pravico napadati slovensko »Sokolstvo« na »shodku« par tneatov slov. Čukov, ki jih živa duša ne sinat-ra /a resno telovadno organizacijo. Pričakujemo pojasnila od »Zveze hrvatskih soklskih društev«. -J- Idrijski gerent je po svojem zastopniku dr. V. Poganu vložil re-kurz proti razsodbi idrijskega sodišča, ki je ugodilo tožbi nepravilno odslovljenega tajnika J. Novaka. S tem rekurzom, ki je iz pravnega stai-šča popolnoma neutemeljen, napravil bo gerent občini le nepotrebne občutne stroške, samo da zavleče za nekaj mesecev zopetno namestitev odpuščenega tajnika. V rekurzu B6 namreč zanika razmerje med občino in njenim uradnikom kot zasebno pravno in hoče, da je javnopravnega značaja. Prav sedaj pa se je v nekem enakem slučaju nadsodišče v Gradcu in najvišje sodišče izreklo, da je razmerje med občino in njenimi uslužbenci zasebnopra v nega značaja in so torej o sporih kompetentna razsojati redna sodišča. Idrijski gerent bo t<> rej prav gotovo pogorel s svojim rekurzom in odslovljenemu tajniku se bo moralo izplačati vso doslej pridi-Žano plačo z obrestmi vred, kakor tu di vse stroške. RekurzJ so sedaj edini* klerikalno sredstvo, s katerim si idrijski klerikalci skušajo podaljšati svoje gospodstvo v Idriji. Te v zakonu zajamčene pravice se poslužujejo celo proti sebi samim. V predmetnem rekurzu pa so povedali prav grdo neresnico, da je deželni odbor že rešil meritorno pritožbo tajnikovo. To pa ni resnica, deželni odbor je, kakor znano, rešil vloženo pritožbo, a tako, kakor jo dostojen in pošten urad ne reši. zadržal jo je in navzlic napučim mu pouku v gerentov. dekreta zavrnil kot prepozno in na nepravem mesta vloženo, o nje meritorni rešitvi pa ni bilo niti sluha. Pa kaj je danes klerikalcu, če tudi vedoma neresnico trdi, saj namen posvečuje sredstva. — Kdo bode šolski nadzornik nemških šol na slovenskem Štajerskem? Ta nadzornik, o katerem sum že opetovano govorili, pričel bode svoje poslovanje meseca septembra t. I. ter bode imel svoj sedež v Celju. Imel bode le posvetovalni glas ter ho de prisoten ob sejah okr. šol. svetov, kadar se bo šlo za stvar kake »nemške« šole. Tačas se ga bode morala vabiti k sejam. To nadzorniško mesto je torej pravo peto kolo pri VOZU, morah* se je aktivirati, kajti hotel je to nemški »Volksrat« in temu se vlada ne tipa zameriti. — Kot moža za to mesto se imenujeta okr. šol. nad zoru i k Dreflak in meščanski učitelj Avg. Aistrieh v Celju. Prvi pa je »Voksratu« še premalo nemški, a Ai štrik se je že prevečkrat kompromitiral ter je postal nemogoč. In tako mislijo poveriti z nadzorništvom p" nemeevalnic na Spodnjem Štajerskem vodjo dekliške meščanske šole v Ptuju, Antona Steringa. Vede-remo! — K poglavju: Protesta nt izein na Spod. Štajerskem. Piše se nam od Dni ve: Nedavno ste pisali v svojem cenj. listu, kako Nemci iz raj ha pro pagirajo protestant izein v nas Si« vencih na Štajerskem in to le I nam. nom, da s tem podkrepijo nem Štvo. — Naj mi bode tozadevno dovoljeno, da nekaj malega omenim, kako naši protestanti postopajo. M;i riborski protestantovski pastor Mali-nert n. pr. je v minulem šolskem letu le zaradi enega dečka protest, kon fosije hodil slednji teden enkrat v slov. okoliško šolo v Leitersbergu-Karčevini, katero šolo je ravno i m«' novani deček obiskoval ter ga je eno OTO poučeval iz veronauka. Na ta na-čin je pater Mahnert lahko prisostvo val sejam kraj. šol. sveta ter kontrolira)] tega delovanje. Ravno tako j'' Mahnert iz tistih razlogov ud krajni'1 šolskih svetov v Pohrežju, Studeni; cah in celo v Lembahu, kjer se pri sejah k rajnega šolskega sveta obra v nava vse v slovenščini. Tako vidim" kako čuječi so Nemci povsod in kak' se prizadevajo, dobivati vpogled v vse naše zadeve. Mnogo naših ljudi pa nasprotuje šolstvu in učiteljstvu. kjer le more ter tako pomaga širit' moč nemškega vpliva. -f- Promocija. Gos peni c. in ki-mornarski komisar 1. razreda Loj^' R a n t bode 14. t. m. na dunajski um verzi promoviran doktorjem prava^ (Dalje v prilogi). Prutu jumutomm Marata" it 10T. trn IZ autii hm — Politično in izobraževalno drutvG sa dvorski okraj je sklenilo nvesti redne tedenske sestanke svojih somišljenikov. Prvi sestanek se vrši jutri, v četrtek dne 13. t. ni. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Marča-na na Rimski cesti št. 19, h kateremu se uljudno vabijo vsi člani in somi-ljeniki ž njihovimi rodbinami. Društvo namreč zastopa stališče, da je na podlagi živahnega, družabnega življenja mogoče tudi prav živahno in uspešno politično delovanje. _Sestanek narodnih dam, ki sodelujejo pri slavnosti »Slavčeve« 25-letniee, se vrši danes zvečer ob 7. v »Mestnem domu«, na kar vnovič opozarjamo častite gospe in gospodične. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 16. t. m. pešizlet čez Orlek in Sv. Magdaleno v Grosuplje, katerega 02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. H-23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel, čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča 2*08 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, StraŽe-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*10 popoldno: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. drž. žel., Jesenic, Tržtča. 6*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drai-dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic. 8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča. 9-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*08 ponoči: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drl iel, Gorice, drž. žel., Jesenic. Friaod v LJusliamo (državne žolaaaJetj! 0*46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*50 dopoldno: Osebni vlak iz Kamnika. 6*10 zvočor: Osebni vlak is Kamnika. 0-55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika (Le ob nedeljah in premikih). Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejikem času. c. kr. đriavao-ieleiaiško ravnateljstvo v Trsta. 51 Bled — Gorenjsko! novi vili, [S m eno rodbino, 8 krasnim ras-ledom in senčnatim vrtom, se proda sta*. Več pove upravniStvo „ Slovan-tega Naroda". 1791—2 Priporoča se Hotel ji 817 24 (■•■proti glavne pakte). Lepe sobe za tujce od 1 K SO h napre|. Od.d.a, se t"u.dJ. več mesečnih sob po nizki ceni. f. lananri I 11 mim " Mjioljle Me za čovlia alUVCUU J trfffKUJl taiOtt ItU ftUm «, v prid družbi .v in usnje a 24 vin. Cirila in Metoda. » ob 4., 5., 6.. 7. in 8. uri Ob aedel|ak In pnurildki ob 10. in 11. mi dopoldne in ob 8., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne. Slike ae dobivajo samo is prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres. Kinematograf Pathe Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". L prostor 00 vin., H. prostor 40 vin.: L prostor otroci 40 vin., IX prostor otroci in vojaki do narednika SO vin. isn Ulnti u snon od 8. do 6. ure predstave aa učenoe do znižani ceni. 1. prostor SO vin a prostor 10 vin, 1884 Novo! Novo! 90 % manj prostora potrebujejo patentovane „Kolumbus" ^39-6 skladne mize in skladni stoli n vrtove m vile ter gostilniške salone ki jih izdeluje in zalaga parna tovarna lesnih izdelkov Fr. Burger v Spod. Šiški. Stanovanje na Poganski eestl pri n. dri. gim- naaiji, obstoječe is 2 aob in vseh pritiklin, SO Odda u avgust mirni stranki bres otrok. 1881—1 Več se isrve na Fal|anskl OOStl 12, L nsdstroplo na desno. Prvo ieika tvornico reklamnih trakov 8. Čamperlik, Praga VOL Hojcenejie vezanje In najkorlst-nejio rekloma. ™ Ceneje neto motvoie. Slovenska tvrdka čevljev domačega ia tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v Ijubjlani ae slavnemu občinstvu priporoča. Po meri naročena dela se najsoliineje izvršujejo Veliko zalogo (romofonov u plott tudi s slovenskimi komad plošče od SMO naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar Ljubljana, stol In 26. 225247 Modna txgrovira.a. F. JTTST-MASCHK.E o* ■oljarnama*., *1 Žldowsike sille prinoroča po najnižji ceni Kakor najfinejše 347 87 347—19 v lastni delavnici. Odda se takoj klil na Dnna|skl oesti itov. 20 velik 7 805-2 zel. dame in otroke S bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, US: jL Zunanja naročila točno in vestno. UM Št 7222 Razpis. 1861—2 Za uravnavo Tržišne Bistrice pod vasjo Breg, občine Krite, potrebna, na 37.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadsjoČe ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotno cene proračuna, naj se predlože do 22. maja ob 12. opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom aa eno krono, je doposlati zapečatene z nadpisom: ^Ponudba za prevzet|e uravnave Tr- iiške Bistrice pod vasjo Breg". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brezpogojno. Razen tega je dodati kot vadi j še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede ca višino ponudbene cene, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 7. maja 1909. ........~ 1 parterni lokal Za gradbe potov na Savi, občine Jesenice na gorenjskem, nni'maran ta trflrnvirm Sili Tlisafno. SO VTŠi 1826 2 dne 6. maja 1909. Obč. gerent: A. Čebtdj. 1 Otvoritev trgovine. Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da otvorim dne 15. maja 1.1. v svoji hiši v fjubljani, na Starem trgu št. 18 modno trgovino za gospode in dame. Potrudil se bom svojim cenj. odjemalcem postreči z dobrim blagom in po najnižji ceni. V zalogi bom imel v največji izbiri spodnje in gornje parilo, najmodernejše bluze iz svile, volne in drugega modnega blaga, svilo za bluze, kravate in nakite, spodnja krila, mod srce, otročja oa-lekce, nogavica, rokavice, kravate, ovratnike, šerpa, palćolaaa, aiinfle čipke, posamentrlie itd. far vse potrebščine aa šivilje, kakor tudi bogato zalogo moskin klobukov, cilindrov, športnih cepič ia slamnikov. 1850—2 Za obilen obisk se toplo priporočam s spoštovanjem m i i 15 1 1 primeren za trgovino ali pisarno. Bavnoiam ao odda tako| ali pa s 1. avgustom v II. nadstropju stanovanje I ine 24. maja 1909 ob 11. dopoldne v obanskem ura&u na Jesenicah. obstoječe ic 6 sob in pritiklin, oprem- " Vadiia Je P€W*S 10 % *a dražitelja. ljeno a vsem modernim komfortom, z razgledom na Dunajsko cesto. VeČ se izve v odvetniški pisarni dr Hrlbarla v 8odnl|sklk nlioak it 2 ah pa pri bitnlku ravnotani. Št 13471. 1822-3 Razglas. Občinski svet ljubljanski je dovolil za letos 1140 I v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrof uložnih otrok ljubljanskih, v starosti 6*—12 let v morsko kopel v Oradei. Magistrat naznanja to s pristav-kom, da je prošnje za občinske pod pore v omenjeno svrho izročati do 25. majnika 1909. Magistrat deželnem stolnega mesta Ljubljene. Županov namestnik: Vončina 1. r. Vabilo redni občni zbor tbijn tarilii« it posojilnico t Idriji Peter Šterk. regintrovane aadrnfe s acoma|. zaveso ki ae vrši dne 20. mulo ob 9. dopoldne v uradnih prostorih zadruge. 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadaorstva. 3. Potrjenje računskega aaključka aa lato 1908. 4. Volitev načelstva in nadaorstva. 5. Slučajnosti. 1886 V Idriji. 11. maja 1909. HsVsSelatvo. • , I 1 .1 i . " " i' pralnega izvlečka j. „Hvala žensk." To jo najbolji! milni prašek zo namakanje perila In popolno nadomestilo za beljenje po travi. 1617—2 Za avgust so odda vinsko klet mm Sol« it 18. Vač se iave pri BIJ« 1*0*0- « Amkroievem trm itev. 7 ? MikllanL 1880-1 Sprejema aavarovaaja "HifsaVafi Uenjs po Bajrasaorrsniejiik keoV^ pod tako agoaatal pogoji, ko draga savarovalBtoa. Zlasti Jo savarovaajo oa eošltetie Jo ■snjisjoenai so vasašOL ee SLAVIJA" 12-53 I. ffoadi: 41,335.04101 K. lapladono odikododno Ia kapttaMJe 97,014.430-07 K. Po velikosti druga ysnjomna Mvmrovalnica nafte države Zavaraje aoaloaja trn UUva aaJboUši Likanj« knda mirne j« KdMerjeva cementna It Varstvena znamka. LJnMjnol Ravnotam m dobi tudi navadna vaako drago opeko strešna opeka z zarezo 3van Jtlafto na Glincah pri tjubljani. kroi laTfM ▼ najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jela čin v 1653—6 Postala Zabok Id poitajuJlife ZagorJaoske železnice Kopalltte StnUlca. Sezija od i. maja do 30. oktobra. Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno ta zdravljenje protina, Tevmatizma, lschias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih vanh. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje. Soba od K 1 — naprej. vPojasnila in prospekte daje iiopallaška uprava kopslltei Stabla« nb Hrisikrm. Posta Zsbok. Brzojavna posUja Stubica. Postaja za interurbani telefon. 1510—7 Stroje za košnjo, mlatilnice, slamoreznice, vratila, travniške ===== brane in pluge ===== najboljše vrste in po najnižjih cenah priporoča dobro znana veletrgovina z železnino f r. Stupica, Ljubljana (zraven „figabirta") Velika zaloga železniških sin, portland in roman cementa, vodovodnih cevij i. dr. 1449-6 ^^