Stv. 47.
V Mariboru 20. novembra 1873.
Tečaj YII.
SLOVENSKI
GOSPODAR.
List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek.
List reljii s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 (rld., za pol leta 1 ffld. 60 tr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Doslo je zastran volilcev in kako da je vsak glasoval vredništvu toliko dopisov, da se bo imenik dal sestaviti, ako dobimo poročil še iz onih krajev, odkodar jih še ni. Večjidel so to kraji, ki so slabo volili. — Se enkrat torej in posled-njokrat ponavljamo prošnjo, da se nam blagovoli poslati imenik z opazko, za koga da je vsak glasoval. Naj svet zve, kde da ima domovina zvestih sinov in kde odpadnikov!
Vrednistvo.
Pravi prijatelji ljudstva v drž. zboru.
Zadnjič smo v političnem ogledu ob kratkem naznanili, da je vlada državnemu zboru že predložila postavo, vsled ktere se razpiše posojilo za 80 milijonov v srebru, narodna banka bi pa za toliko izdala bankovcev, s kterimi se hoče pomagati trgovini in obrtniji, borzi in pa da se zgotovijo nektere železnice. — To je stvar, ki sega v mošnjo vseh, ki davke plačujejo. Vsako posojilo se namreč mora povrniti, in dokler ni povrnjeno, se morajo obresti alj činži plačevati. Obresti pa pridejo na račun tistih, ki davke plačujejo. S pomnoženim papirnatim denarjem se množi tudi ažijo srebra in odlaša čas uravnanja vrednosti med papirjem in srebrom. Slednjič je še pomisliti, da se bo vsled te „državne pomoči" zopet začel „švindel" na borzi; kajti borzni špekulanti, ki sedé med ustavaki v državnem zboru, ter ima vsak zmed njih večji kup akcij kakor je letošnjega „Gospodarja", ti ljudje že komaj čakajo trenotka, da drž. zbor postavo sklene, vsled ktere se da na akcije 70 procentov gotovine dobiti. Akcije, ki so zdaj skoro brez vse vrednosti, bodo namah zopet poskočile tem višje, ker postava sicer dovoljuje, na nje — po odbitih 30% — dati gotovine, nikjer pa ni rečeno, kako da se bo po-
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 6 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
pravila z gub a, če zastavljene akcije mahoma zopet p a d e j o.
Zvedenci pa tudi prerokujejo, da ne bo s to pripomočjo nič pomagano; kajti polom je ravno zarad tega prišel, ker niso akcije mnogih bank dejanske vrednosti imele, ampak le navidezno, sleparsko vrednost. Če torej tudi vsled „državne pomoči" začasno na borzi poskočijo, ne morejo dolgo navidezne cene obdržati, in bodo zopet padle ter pride drug, še hujši polom, in namesto gotovine ostane v državni blagajnici papir propalih akcij, na katere se je denar bil posodil.
Iz vsega je tedaj očitno, de je posojilo borznim akcij a m v pomoč nevarno, obenem pa tudi škodljivo, ker gladi pot novim borznim sleparijam, in slednjič prav nepotrebno, ker ogromna večina tistih, ki davke plačujejo, ne igra z borznimi akcijami, nima ne deleža ne koristi iz dunajskih bank.
Ti resni premisliki napotili so poslance naše pravne stranke, *) da so v imenu ljudstva in njegovih koristi povzdignili glas in predložili državnemu zboru predlog, da se naj — preden se od vlade namenjenih 80 milijonov posojila dovoli — izbere poseben odbor 15 udov iz vse zbornice, ki naj na tanko pozveduje vzroke, iz kterih prav za prav izvira denarstveni in narodno-gospo-
•) Imena teh ljudskih prijateljev so: Lien-bacher (Solnograd), grot H ohenwart (Kranjsko), Petrino (Bukovina), grof Barbo (Kranjsko), Karlon (nem Štajersko), Greuter (Tirolsko), Fischer (gornje-Avstrijsko), dr. Graf (Tirolsko), di Pauli (Tirolsko), Hormuzaki (Bukovina), grof Brandis (gornje-Avstrijsko), žl. Sternbach (Tirolsko), Schrems (gornje-Avstrijsko), Harrant (dolenje-Avstrijsko), dr. Valusj (Goriško), dr. Vitezič (Istrijansko), Weinhan-del (nem. Štajersko), Jungbauer (nem. Pemsko), Zeilberger (gornje-Avstrijsko), Giovanelli (Tirolsko), Barnfeind (ncui. Štajersko), Gudčnns (nem. Štajersko), Weiss-Starkenfels (gornje Avstrijsko), Rainer (nem. Štajersko), Neumayer iSolnograsko), M. Herman (slov. Štajersko).
darski polom, ter še le potem nasvetuje pomočite, kako v okom priti hudim nasledkom in zabraniti v prihodnje enake vzroke. — To je edino pametno in ljudstvu na korist, ne pa na vrat na nos dovoljevati in borzi v žrelo metati milijone iz ljudskega žepa.
In kako se vede nam nasprotna nemškutar-ska stranka, na kteri sta Seidl in Brandstatter ? Ona ima pod vodstvom dra. Herbsta v odboru, ki pretresuje postavo glede 80 milijonov, večino, in glej, že v prvi odborovi seji s p r e j e 1 a je predlog, da se glasuje za državno pomoč! Edini grof H o h e n w a r t je v odboru nasprotno glasoval. B res tel, nekdanji finančni minister, je samo proti temu bil, da se borzi na noge pomaga, češ, da po njegovi misli ni pomočka, ki bi zamogel odstraniti borzino denarno stisko, da se k večjemu le pomagati da trgovini in obrt-niji — po naših mislih pa po drugem potu, ne po novem državnem posojilu. Dr. Herbst, duša usta-vakov in mešetar sedanje vlade, je pa v odboru naravnoč rekel, da sicer navadno za take denarne stiske državna pomoč ni, da jo pa zdaj vendar zagovarja, ker si tu lastna moč ne more pomagati. — Tako se je potem odbor z vsemi — ' proti enemu glasu — za državno pomoč izrekel, in menda bo tudi nemško - ustavaška večina zbornice z a to glasovala in s tem — nov davek državljanom na glavo nakopala!
In tako gre že 12 let sem. Po umetni volilni postavi imajo nemški liberalci večino; ta večina je kriva premnogih nepotrebnih davščin, je zakrivila denarni polom, ker je s sleparskimi akcijami politiko delala in svoje privržence odškodovala, — zdaj jo pa še slovenski nem-škutarji pri volitvah podpirajo, ter pošiljajo v državni zbor Seidlna, Brandstatterja, (skoro so še Schniderschitza zadeli!) Schafferja, Suppana itd.! — Nespametnim Slovencem, ki take ljudi volijo, pač že veljajo besede: „Kogar Bog pogubiti hoče, ga — zaslepi".
Cerkvene zadeve.
Družba duhovnikov v medsebojno pomoč.
0. kr. namestnija je potrdila z odlokom od dne 6. t. m. pravila „družbe duhovnikov Lavantinske škofije v medsebojno pomoč", kakor so se zadnjo spomlad vsem duhovnikom na ogled poslala.
Oglasilo se je dosihmal blizo 280 deležnikov, do kterih se ravnokar vabila k občnemu zboru razpošiljajo, ki se bode obhajal 27. t. m. ob 10. uri predpoldne v kn.-škof. pisarnici, in pri kterem se bode volil društveni odbor, da se bode zamoglo nemudoma društveno delovanje začeti. Vplačane ustauovnine je že dosihmal blizo 700 fi.
Gospodarske stvari.
Kako se je rabota in desetina odpravila?
(Konec.)
Nadaljujmo, kako se je z zemsko odvezo dalje godilo. Sklep, kterega je 31. avgusta 1848 državni zbor zavoljo te reči storil, potrdil je kmalu potem cesar Ferdinand z najvišim patentom od 7. sept. 1848.
Ta 7. sept. 1848 je tedaj imenitni god za vse kmetstvo avstrijskega cesarstva, pa ne morebiti v tem pomenu, kakoršnega mu dajejo Nemci in nemčurji, ki hočejo iz tega dne cekine za svojo nemčurijo kovali, in ki so letos, ko je 251etni god te odveze bil, samo Kudlicha slavili, na pre-milostljivega cesarja Ferdinanda pa čisto pozabili, ampak zato je dan 7. septembra 1848 tako imeniten, ker je kmet prost, svoboden, rešen tuje tlake, samolasten gospodar svojega posestva postal. Zares zlate besede je cesar izustil v tem patentu, ki obsega ednajst točk (punktov), v kterih je povedano, kako se ima „odveza" izvršiti. Posebno lepo in jasno se glasite prva in druga točka: „Podložuost in zaveza med gruntnimi go-sposkami in podložnimi ste z vsemi postavami, ki to zavezo zadevajo, nehale." — „Grunt ali zemljišče je vseh dolžnosti o d v e z a n o; vsi razločki med gospodskimi iu kmečkimi zemljišči imajo nehati."
Ta cesarski, neprcklicani in nepreklicni patent je potem gosposka 15. sept. 1848 še v posebnem „razglasu na ljudstvo po deželi" razglasila in med ljudi bolj razširila, da bi vsak na lastne oči vidil, da je to resnica, kar je cesar obečal, in da bi se sleparjem in šuutarjem usta zamašila. Kajti hudobni ljudje, kterim za drugo ni kakor za nemir, in ki imajo veselje, če koga črez nos obrijejo, so ljudi šuntali in jim rekali, da to vse ni res itd. Temu je gosposka s tem nasproti delala, da je cesarsko besedo in novo postavo kolikor le mogoče razširjala in razglašala.
In prav je imela. Se zdaj naši nasprotniki — nemškutarji in liberalni Slovenci —- nevedne ljudi s tlako in desetino plašijo proti konservativnim kandidatom. Človek, ki to bere in čuje, pa sam o tem skušnje nima, ne moro skoro verjeti, da se še zdaj, 25 let po tem patentu, in ko se je že toliko milijonov ljudi čisto do krajcarja odkupilo, morejo ljudi najti, ki kaj takega verjamejo! Vselej, kader so volitve, prikažejo se taki s 1 e p a r j i. Kmetje! spametujte se enkrat in pokažite takim ljudem, ki vas dražijo in za norce imajo, ravni pot!
Da pa bodo trdoglavi ljudje v odvezo bolj verovali, naj jim povemo, da cesar Ferdinand, čeravno je iz Dunaja bil moral v Olomuc zbežati, svojih besed nikdar ni preklical, ampak v posebnem pismu iz Olomuca 15. okt. 1848 te-le imenitne besede svojim narodom pisal: „Kmetje
mojega cesarstva! Zaupajte svojemu cesarju, kakor Vaš cesar zaupa Vam ! Odrešenje, ktero je že dana Vam postava zastran poprejšnjih gruntnih dolžnosti, kakor: tlake (robote), desetine itd. obljubila, Vam je zagotovljeno, in ponavljam Vam zastran tega zopet svojo cesarsko besedo. Moja trdaa volja je, Vam to rešenje varovati .... In če se ljudje najdejo, kteri skušajo besedo Vašega cesarja Vam počrniti, verjemite Mi, da so izdajavci Moje in Vaše sreče!"
To so cesarske besede milostljivega še živega Ferdinanda I.! —
Ko pa je slabotni cesar Ferdinand 2. decembra 1848 (letos bode tedaj ravno 25 let tega) vladarstvo svojemu sinovcu, sedanjemu cesarju prepustil, potrdil je ta v posebnem patentu 2. decembra 1848 iz Olomuca, da bo vse „od Ferdinanda zagotovljene svobode in ustavno piavice zve.slo varoval". In res se oni patent Ferdinandov do zdaj ni samo ne preklical, ampak odkupljenje zemljišč se je ravno pod sedanjim cesarjem izvršilo, tako da je nepreklicno postalo ne samo zavoljo tega, ker je izvršena postava, ampak tudi, ker bi je preklicati ne bilo mogoče.
To je kratka, pa resnična zgodovina zemske odveze. Iz nje lehko sprevidi vsak, ki ni slep in gluh, da se s povrnitvijo prejšnjih časov morejo samo mali otroci in stare babe — nikakor pa ne pametni možje strašiti. Kedar pa Vas zopet nem-čurji in liberalni Slovenci šuntat pridejo, veste zdaj, kaj da jim imate povedati.
Je li boljše dvakrat alj pa trikrat na dan krave molsti? Pri tem vprašanji se naj pred vsem na skušnje gleda, alj je namreč mleko boljše alj pa slabeje, če delj alj manj časa v vimenu ostane. Skušnje so pa dopričale, da je jutranje mleko, ki se je po 9 ur v vimenu zbiralo, najbolj vodeno ter ima v sebi najmanj zmetka; popoldansko mleko, ki je le kakih 8 ur v vimenu, pa ima že več zmetka in menj vodenih delov;.večerno pa, ki je menj časa v vimenu, presega v dobroti prvo in drugo. — Skušnje so dopričale, da gre od dvakrat na dan molzenega mleka 13 bokalov (pintov) na 1 funt surovega masla (butra), od trikrat pomolzenega pa le 10bokalov.
Trikrat pomolzeno mleko torej ima več mastnih delov v sebi kakor pa dvakrat pomolzeno, pri trikratnem molzenji se tudi več mleka dobi, torej je svetovati, da se t r i k r a t na dan molze. — To le tam mogoče ni, kjer se živina dalječ na pašo goni, torej le v jutro in na večer pomolsti zamore.
Tudi po zimi, ko paše ni in krave le suhe klaje dobivajo, se naj trikrat molze. Kdor misli, da bi trikratno molzenje napčuo bilo, češ, da suha klaja toliko mlečnatih delov nima kakor pa črstva alj frišna, se moti; kajti prav večkratno molzenje
pospešuje pritekanje mleka in povrača nekoliko, kar suhi klaji mlečnega menjka.
Eden uzrokov, zakaj da v poletnem času svinje tako rade zbolijo, je tudi ta, da se kuhinjske pomije in druge stvari skišejo, kar ni dobro. Temu se v okom pride in svinjam zdrava hrana obvarje, ako se vse to prekuha. Dobro je tudi, ako se svinjski klaji vsak dan primeša 1 navadna alj 2 majhni žlički pepelnate soli (soda), kar je za to posebno dobro, ker želodec po tem ložje in boljše hrano prebavlja.
Kako repo čez zimo spraviti, da ne zmrzne in ne zegnjije. Vsak gospodar ve, kako imenitna da je po zimi repna hrana za živino. Kako jo tedaj shraniti, da zdrava in črstva ostane? Kdor ima prostorno zidanico, temu je lahko; pa le malokdo ima v zidanici dovolj prostora, da se repa razgrebe in hrani. V nadzemeljskih prostorih je pa tudi ni varno hraniti, ker se ne more v njih zračna prememba odstraniti; po zimi zmrzuje, ko pa nastopi južno vreme, repa zgnjije.
Najboljše je repo blizo hiše na suhem kraji v kopah shraniti. Jame skopati za repo ne kaže prav, ker pride lehko voda do nje, če je jesen deževna, alj pa po rani zmrzlini zopet južnato vreme nastopi. — Boljše kakor v jamah je repo kar na površji zemlje — podolgovato kakor greben — nasuti in z zemljo 1 do 2 čevlja na debelo pokriti. Da zemlje pridobiš, izkopaj okoli repne kope graben, kar je še zato posebno dobro, ker se tukaj^ mokrota steka, repa pa lepo na suhem ostane. Če je vreme ugodno, naj ostane nekaj časa repa neogrnjena, da se izhlapi. Jemlje se potem pri konci kope, ter se vsakokrat luknja s prstjo zopet dobro zadela. („St. Ldbte.")
Dopisi.
Maribor dne 17. novembra. Da želji „Slov. Gospodarja" vstrežem ter zastran poslednjih volitev za državni zbor iz tega kraja poročam, sem nekaj gradiva iz Maribora v Ruše potovaje nabral.
Slavne Ruše so nekdaj slovele zavoljo svoje narodnosti in značajnosti, pa zdaj je vse drugače, kar nimajo več Grizolda in njemu enako mislečih narodnjakov. Je še sicer narodnih mož, pa so preveč raztreseni, in ni človeka, ki bi jih združil in k pravemu delovanju osrčil. V Rušah zdaj dva rogata liberalca in nemškutarja zvonec nosita; oba sta tujca, eden prebiva pri železnici, in dasi niti volilne pravice nima, se vendar v vse srenjske in šolske zadeve meša; drugi pa je nekaj let tukaj trgovec, in si je z denarjem slovenskih žuljev nekaj opomogel, v zahvalo pa zdaj domačine zatira. Pri zadnjih volitvah sta ta dva nepopisljivo rogovilila in pritiskala, in kljubu vsemu temu bi saj eden konservativen volilni mož bil izvoljen , ko nebi politični komisar protipostavno
ravnal. Po prvi volitvi še je kake pol ure čakal, da je zamogel g. Jakóp dva svojih privržencev pripeljati, ki sta za njega glasovala, vrh tega sta liberalna volilca sebi glase dala, in tako sta prišla na površje, kar sicer ni zoper postavo, pa je vendar grdo in smrdi po čudni osabnosti. Tako sta bila izvoljena g. Praprotnik, posestnik, in g. Jakóp, trgovec in gospodar „hude luknje", ki sta oba Seidlna volila.
Na bistri L o b n i c i, domovini pokojnega Grizolda in čislanih Glaserjev, ki so pred nekaj časom še vsi vedno za pravično stran stali, sta bila izvoljena g. Pavel Glaser in g. Harič. Prvi je zavoljo steze, ki je letos iz Selnice čez Ruški brod na nase stroške bila napravljena, za kamškega straha glasoval, in drugi se mu je pridružil. Mnogo posestnikov pa se volitve ni vdeležilo, ker je bila ravno sobota, ter so se v Maribor podali na sejem.
Za Log je bil izvoljen steklar g. Prosenjak in posestnik g. Robnik (Lipovnik); oba nemčurja sta glasovala za Seidlna.
V Ruški Bistrici je bil izvoljen g. Matija Lorbek, po domače Rapé, srenjski predstojnik na Bezeni, o kterem se pravi, da je dobra kršanska duša, pa je vendar le na vse prigovarjanje narodnih volilcev trdovratno nevernemu liberalcu svoj glas dal, češ, da je Seidl za blaženo nemško „špraho vnet". — Tako tedaj slavne Ruše niti enega narodnega volilnega moža niso zmogle! Skoda za Ruše, da jih pači ta madež!
Kar L e m b a h zadeva, se je govorilo, da bodo saj tri konservativni možje voljeni, pa žali-, bože, tudi tukaj je spodletelo. V Bergenthalu in Hrastji so skoro sami vincarji; mala pešica posestnikov se pa da svojemu srenjskemu predstojniku, gorečemu prijatelju Seidlna, v kozji rog vgnati, in tako sta bila izvoljena g. Jož. Lešnik (Šimandl), posestnik v Hrastji, in g. Jur. Lešnik (Švejncer), srenjski predstojnik, ki sta seveda za sovražnika kat. cerkve in našega naroda svoj glas oddala.
Na Pekrih in v Lembaški Bistrici bi zmagali narodnjaki, ko nebi nekteri Pekerčani zanemarili volit priti. Na Bistrici pa je predstojnik postal figamož in je z enim odpadnikom svoj glas dal očitnemu liberalcu g. J. Tuschu, mlinarju na Bistrici. Na obeh krajih je sicer potrebna bila ožja volitev, pa pri tej je nasprotna stranka zmagala. Za Pekre je bil izvoljen g. Anton Rotner, po domače Guze, krčmar, kterega so njegovi tovarši volili ne iz prepričanja, da bo kaj koristnega za občni blagor storil, ampak iz kosmate sebičnosti, da bi kaj piti dobili. „Pje! zdaj boš pač za vino dal", mu je neki volilec koj po volitvi rekel. — Sram bodi volilce, kterim je lastna čast in blagor domovine za denar ali za kupico vina na prodaj! — Na Bistrici je bil izvoljen g. J. Tusch pri ožji volitvi. Vendar se mora omeniti, da so lazniški posestniki možato stali za svojega volilnega moža, ki bi bil glasoval za g. Pajka. Slava jim! Propali
so le, ker skupaj volijo z Bistrico. Rotner in Tusch sta glasovala za Seidlna.
V Lembaški srenji se je, kakor vselej, tudi zdaj volilo narodno; volilni mož je bil g. Jan. J a u k (Tancer), kteri je trdno stal, ter še na volišču enega volilnega moža pridobil za pravično reč, ki sicer ni bil iz njegove domače fare, ker pri teh je bila vsaka beseda bob v steno, ampak je bil iz sosedne fare. Slava mu! Da se v tej srenji vsigdar mirno in soglasno voli, je pripisati pošteni rodbini Robi če v, ki zavoljo svoje značajnosti in poštenosti dalječ okoli slovijo.
Ker se ravno zdaj vršijo volitve za srenjski zastop, še moram nekaj omeniti. Kakor je znano, vlada po uradnijah povsod nemštvo, in tudi srenj-ska predstojništva tičijo do ušes v blaženi nem-škutariji; morajo pa tudi to svojo zaslepljenost drago plačevati. Zavolj najmenjšega spisa mora predstojnik teči h kakemu pisaču, da mu par besedic za dragi denar napiše. Ko bi srenje slovenski uradovale, nebi trebalo za oklice, zapisnike in druge malenkosti drago plačevati, lehko bi si jih same prepisale. Odtod pa pride, da srenj-ske naklade vedno bolj rasejo, ker mnogi srenjski predstojniki za pisarije veliko denarja po nepotrebnem potratijo. Mora se tedaj po pravici reči, da je nemški jezik za Slovence „drag" jezik, zato pa ženejo nemčurji in nemškutarji na to, da naj vedno vse nemško bo, ker si pri tem obilno zaslužijo; ubogi Slovenec pa plačuj in ostani hlapec tujčevi peti. Dalo bi se kaj prihraniti in izostalo bi mnogo nepotrebnih potov in prepirov, da bi se povsod v umljivem narodnem jeziku, kakor to ravnopravnost tirja, uradovalo. Zato bo zdaj pri srenjskih volitvah treba na to gledati, da se povsod izvolijo pošteni, pravicoljubni in zua-čajni kršanski odborniki in predstojniki. Bog daj srečo!
Iz Savinske doline 16. list. Kaj bo? Davki in hudodelstva se vedno množijo. Duč 13. t. m. ponoči so v Brašlovčih pri g. Klajn-u tatovi svinjče pred svinjakom zaklali in odnesli. — Teden po-pred je 12 žandarjev z » veliko množico kmetov Oljsko goro in vse tamošnje kote preiskalo, pa niso nič našli; govorilo se je namreč, da se tam več ušlih hudodelnikov potika. Pa kaj pomaga, če jih prav dobijo, ko vhajajo zaporedoma, in če tudi kazen dostojijo, se vendar nič ne poboljšajo, kar mnogi in tudi sledeči primerljeji kažejo. Po naključbi se je kmetu B. primerilo, da se je enemu, ki je zavoljo hudodelstva uboja več let zaprt bil, zameril; zdaj se mu hudobnež grozi in pravi: „Ako se ne odkupi, mu bom, kakor hitro vkup prideva, na čelu pušal." Kmetic se ga je bal in mu rajše vina kupil in zahtevani denar, 1 gld., odrajtal, kakor da bi ga bil gosposki ovadil. (Alj ni poštenih sosedov, ki bi bili enoglasno pri sodniji spričali, da se je hudobnež tako grozil? Zakaj se trpi tako-šen človek v soseski? Vredn.)
O drugem, tukaj sploh znanem tatu se pripoveduje (kar pa ne vem, če je popolnoma resnično), da mu neki premožen posestnik letnino odrajtuje za to, da mu ničesar ne ukrade, in s tem se tudi drugi braniti morajo. Zopet drugega, na letih celo mladega hudobneža poznam, da je že ednajstkrat bil kaznovan in večkrat zavolj hudodelstva, pa vendar pravi, da ko pride iz ječe, nič boljši ne bo.
Tako je zdaj : le poštene, zveste in čednostne ljudi zatirajo in preganjajo, hudobnežem pa so vrata na široko odprta. Kaj ne, liberalci, da je to — napredek? Ce bo pa tako šlo naprej, bomo skoro Turke prekosili. To so nasledki „svobode" in „omike" brez vere in brez božjega strahu!
Kmetic.
Od sv. Križa pri Ljutomeru. Žalostni glas se je razlegal po naši okolici dne 12. listopada, ko se je zazvedilo, da nam je nemila smrt vzela nenadoma gospoda dra. A. Klemenčiča. Kdo bi zamogel popisati žalost domoljubnega občutka pri tej zgubi! Utrnola se nam je zvezda na narodnem nebu — tako smo vzdihovali, ko je prišel nenadni glas o smrti nepozabljivega nam g. dra. Klemenčiča. Drugi den, 13. listopada smo rajnega na žalostno gomilo spremili, in tukaj se je vidilo, kako da je ljudstvo pokojnika spoštovalo; ljudi se je vse trlo, žalost bila je splošna. Spremilo je ljubega prijatelja in soseda nad 20 duhovnov in mnogobrojna množica domoljubov k slednjemu počitku.
Naj počiva v miru blaga duša; mi pa ne pozabimo častnega spominka pokojnemu postaviti. Vsak domoljub bo rad kaj malega daroval za spominek, ki bode našim potomcem kazal mesto, kder počiva eden najvrliših rodoljubov. To je želja Križevčanov.
Iz Št. Lenarta nad Laškim. (Odgovor dopisu v „Gospodarju" 6. nov. 1873, št. 45.) Oča Gašp. Lapornik kmet na Lokah i povejte nam:
1.	Ktere nedelje igral je naš organist med-igrine poskakalice? Ali Vam jih ne bi zapisal nekoliko Vaš tajnik? Prinesite jih, da slišimo in da z nami vred se prepričate, so li res poskakalice bile? Kolikor zamorem in smem pri sv. meši orgle slušati, okroglih med sv. opravilom pri nas slišal nisem! Kolikor vem, jih — hvala Bogu — organist naš tudi ne zna mnogo.
2.	Ako je bilo po Vašem „toliko okroglih v veži božjej" pri nas, je bila ta spodtika pobožnim že več nedelj sem; zakaj ste pa molčali Vi in „obilo število vaših sofaranov", ko ste videli, da pobožni kristjani se spodtikajo? K grehu molčati je tudi greh! Pritožili bi se bili tem ložje, ker dobro veste, da smo ostri zoper vsaktero pohujšanje pri in v cerkvi; ne trpimo ga tudi na koru ne!
3.	Organist naš je rekel, da nič veselejili mediger ne igra, kot Laški alj Celjski organist. Prijatlom komedij in krčem za ljubo ne igra naš
orglavec okroglih, da si jih tudi zna! Vesela med-igra pa nije že „poskakalica", marveč je prav taka po cerkvenem duhu, kakor so med žalostnimi tudi vesele pesni svete cerkve. — Kdor je nekdanjega mojstra na orglah, gosp. Kepelna, v Celji alj v Petrovčah poslušal, nam bo pritrdil, da vesela, svečanosti primerna medigra pobožnost močno pospešuje.
Kdo je tedaj slišal tiste medigrine „poskakalice" pri sv. Lenartu? D omišljija nek-terih! In kterili ? Od nekdaj imeli smo cerkv. stre-žaja (mežnarja), ki je bil tudi organist. Pred par leti, ko smo dobili šolo ter učitelja, začeli so nekteri farani pritiskati, da naj mežnarja kot organista odstavimo, ter učitelja postavimo za organista, in da učitelj dobiva bernjo, za katero je mežnar od nekdaj mežnaril in orglal. Lehko smo torej zdaj spoznali, od kod da piha burna sapa zoper mežnarja organista! Ako ste kmeti soper kmete, morajo se pač Vaš župnik poskušati za kmete! Slušajte oča Gašpar! Ako za organista postavimo učitelja, ki po državni postavi ne sme biti cerkveni strežaj, učitelja, ki hoče za orglanje mežnarjevo dozdajno plačo, potem bi za mežnarja bilo treba zopet novega davka. In pred tem novim davkom kmete branimo in jih še braniti hočemo. „Kmet in posestnik"! Vam li to ni ljubo? Da pa to Vašemu tajniku ljubo ni, tega nam ni bilo treba iz Lok skoz Maribor v šent Lenart sporočati, to vsi dobro vemo.
. Slednjič prejmita od „postaranega zagovornika" še to le: Varujta — spoštovajč svoje predpostavljene — varujta poskakalic svoje ljudi; orgelnih pri nas Vama bati se ni!
Cerkveno predstojništvo pri sv. Lenartu nad Laškim 10. nov. 1873.
Za poduk in kratek čas.
Poberki iz liberalnega „Tednika."
Slovenski „Ted." pripoveduje v štev. 20. od dne 14. nov., da je neka deklica na Kranjskem „zarad prenapetih predig o peklu in hudiču znorela, in da ima „fikso idejo", (to se pravi, da vedno na to misli in ljudem pripoveduje), da mora večno „frdamana" biti". — Čuden tič — ta „Tednik", alj prav za prav tisti, ki je te bedarije pisal. Drzne se namreč soditi o predigah, da so bile „preuapete", kterih pa gotovo slišal ni, kakor tudi ne ve povedati, kde da so bile te „prenapete predige". — Zanimivo bi tudi bilo vedeti, kaj da „Tednikov" patron o peklu in hudiču veruje in zna, ker si upa sodbo izreči, da se je „prenapeto" o teh rečeh govorilo. In ker dušoslovni „Tednik" na prvi mah povedati ve uzrok, zakaj da je dekle znorelo, naj povč, zakaj da je v norišnicah toliko znorelih sirot obojega spola, največ go-' sposkega alj purgarskega stanii, in med njimi
mnogo protestantov, kterim še pastor o peklu in h— govoriti ne sme. Povej nam pregledovalec norcev, kaj je krivo, da se dan denešnji toliko samomorov godi? Kot liberalec moraš tudi ti trditi, daje, kdor se sam umori, znorel bil; povej torej, zakaj jih posebno po večjih mestih vsak mesec toliko zn ori in se jih umori? 18. t. m. se je v Mariboru pred pokopališčem ustrelil mesar Longman. Ker je še živel, so poslali po duhovnika; mesar pa takrat o spovedi in pokori ni hotel nič slišati, marveč reče prav po mesarsko: „Ne trudite se, gospod! Jaz odpustim Bogu vse, on pa naj meni odpusti, pa bo!"*) No, „Tedn.", povej, al je ta „norec" v predigah kaj takega slišal? Nili-čer ne ve, da bi bil pridno k predigam hodil, v Mariboru se tudi nikakor „prenapeto" ne pridigva, in vendar je mesar L. „znorel" in v smrtni blod nji po svoji „fiks-ideji" o Bogu neumno govoril, kakor govori ono Kranjsko dekle. — Iz sočutja do tebe, ljubi „Tednik", za kterega ni vsak tje-den vernih duš dan, ¡da bi mogel šteti Očenaše, kterih se za groš premalo moli, kteri tudi ne dobiš vsak tjeden masla, da bi mahnil po „prenapetih predigah", iz sočutja ti svetujemo, da jo drugače sukaš, če hočeš kmete v liberalno vero spreobrnoti. Zdravo misleči kmet pri takih čen-čarijah brž čuti, da so to bose, in lahko te vrže v peč. —
„Tednik" je pa tudi lažnjivec, ako mu le v mavho sodi laž. V 18. štev. od dne 31. okt. poroča „T.", da je Paški g. kaplan pred volitvami — volitveno predigo imel in med drugim rekel: „Kdor voli dra. Vosnjaka in ne Kosarja, stori smrten greh, kateri mu ne bo odpuščen ne na tem, ne na onem svetu." C. g. kaplan nam pa piše, da je vse od konca do kraja debela laž ter pozivlje za priče vse poslušalce, da ni o volitvah s predižnice nikdar besede spregovoril. — Vidi se torej, da „Tednikovi" dopisuni k predigam ne hodijo, pa jih vendar sram ni, predigarje ob-rekovati.
Oastno mesto za narodne volilce kmečkega stanu.
14.	Juri Mlaker, župan v Hošnici La-porske fare, po svojem značaju dika slov. županov v celem Slovenobistriškem okraji. Kakor vselej popred se je tudi pri poslednji volitvi možato obnašal. „Kamškega straha" hlapci mu hočejo pri „Elefantu" po vsej sili nemčursko krpo (kokardo) natakniti. Ko se jim drugače ubraniti ne more, jim obrne hrbet, rekoč: „Tti gori le jih našijte, kolikor se vam poljubi". — Jemu se je zahvaliti, da sta še dva: L. Rak in V. Potisek za g. prof. Pajka glasovala.
15.	16. Val. Brinovec (Gorogranec) in BI. Grobelnik (Mazil), iz Gotovelj pri Zavcu. Kljubu silni agitaciji v Cel ji sta oba krepko stala
*) Drugi dan se je spovedal. Vred.
za kandidata „pravne" stranke in še druge volilce pridobila in ohranila stranki.
17. 18. Jan. Gert, posestnik in gostilničar, T o m. Kraj n c, posestnik v Frajliamski fari. Slavna Frajhamska fara je sploh glede narodnega duha in drugih lepih prednosti kakor prijazen vrt sredi nemškutarske puščave, ki se širi od Maribora doli ob vzhodnem pobrežji Pohorja. Vseh 7 volilcev je volilo pošteno našega kandidata, omenjena dva moža sta pa na vso moč skušala pridobiti omaliljivce in — nevedneže po Dravskem polji za pravično stvar. Marsiktera šleva jima je obljubila glasovati s Framčani, jima segla v roko, pri volitvi jih je pa „Kamški" veter popihal v nasprotni tabor.
19.	Mart. Lapom i k, obč. svetovalec, veliki posestnik in kmet v šentlenarški fari, v občini Jurjevklošter. Se mlad mož, pa čvrstega značaja in .bistre glave, je stal kot skala za našega kandidata v Celji in ga dvakrat volil.
20.	Jož. Lesjak, obč. odbornik, kmet in posestnik na Blatnem vrhu občine Jurjevklošter, je obakrat stanovitno glasoval za našega kandidata. Pri volitvi volilnih mož 13. okt. je on s pomočjo domačega čajt. g. župnika dobro in pametno agitiral, da so vendar 3 možje pravne stranke bili zvoljeni za volilce. Kdor zagrizenost nem-čurjev v ti srenji pozna, bo vedel ceniti take može, ki se upajo v boj zoper zaslepljenost in surovo strast.
Politični ogled.
Dne 2. dec. 1873 bode 25 let, kar so svitli cesar vladarstvo nastopili. Povsod se bo 251etnica s cerkvenimi in posvetnimi svečanostmi slavila. V teh letih je Avstrijo toliko nezgod zadelo , da za-moremo le Boga prositi, naj bi vladarju in nam doživeti dal, da se povrne mir in pravica med narode, da se zboljša žalostni stan narodnega gospodarstva, da neha boj zoper božje in cerkvene pravice, pravosodje se pa tako prenaredi, da bodo hudodelniki pravega strahu imeli!
Državni zbor poslancev ima adreso do cesarja v delu. Pri občnem razgovoru jih je več lir o ti adresi govorilo. Med vsemi se je odlikoval g. Herman, ki je neusmiljeno liberalne usta-vake šibal. Ko dobimo stenografični zapisnik, bomo nja govor razglasili. Med govorniki naše stranke jc bil vpisan tudi grof Hobenvvart, ki je sicer kratko, alj jako pomenljivo izjavo oddal, da se namreč stranka po opravilnem redu mora glasovanja vdeležiti, v adresni razgovor se pa ne spušča, ker bi se to leliko tako tolmačilo, da pri-poznava direktne volitve, ki so deželam bistvene pravice prikrajšale.
Predložil se je državni proračun za 1. 1874. Stroški so proračunjeni na 387,359.000 gld., za 2,570.000 gld. manj od letos. Minister povdarja, da se do konca meseca sept. t. 1. ni čutil denarni
polom pri državni blagajnici, ter se nadja, da bodo tudi poslednje četrtletje davki redoma pritekali.
Ogersko ministerstvo se maja, če že ni padlo. Uzrok je obupljivo stanje finančno.
Razne stvari.
(Pogumna občina.) Piše se nam, da so se posestniki občine „na Bregu" pri Ptuju že meseca julija t. 1. obrnili do presvitl. cesarja s prošnjo, da bi se jim zaradi preslabe letine dača saj nekoliko polajšala. Prošnja je pisana v slovenskem jeziku. Kakor smo iz zanesljivih virov zvedeli, so svitii cesar prošnjo finančnemu ministerstvu izročili iu ministerstvo jo je posredno poslalo Mariborski okrajni fin. direkciji, da jo spodobni reši. — Ker se. podpisani pritožujejo tudi o nekem prav čudnem sodnijskem slučaju, pričakuje se po pravici, da se pismo tudi dotičnim oblastnijam v preiskavo prepusti.
(Kde je Seidl doma?) Iz Laporja se nam naslednja, skoro neverjetna „storija" piše: Po dokončanih volitvah volilnih mož v slov. Bistrici vpraša neki konjiški nemškutar pri g. A. nazoče kmete: „Koga bodo vaši volilni možje za poslanca volili"? Odgovor: G. profesorja Pajka! — „Kaj še" — odreže se nemčur — „Seid'lna morate voliti; on je kmetišk sin, pozna potrebe slov. kmeta, ume dobro vsako kmečko delo, ve, kde da nas kmete čevelj tišči. Le takih vojakov ne volite, kakor je g. Pajk!! Sabljo zna morebiti dobro sukati, druga pa nič!" — „Kde pa je g. Seidl doma?" ga nekdo vpraša. Zviti nemčur pa odgovori: „Na spodnji Polskavi!" In vsi nazoči kmetje dajo besedo, da bodo delali za — Sei-dlna na spodnji Polskavi!! Ce je to res, moramo reči, da se je tem kmetom popolnoma pamet vsu-šila, da pa ima „kamški strah" več sreče kot pameti!
(Delalsko društvo.) Iz Celja se nam poroča: V nedeljo 16. t. m. je bil „pri volu" vstanovni zbor delalskega društva za mesto in okolico. Prvo-sednik je razlagal v nemškem jeziku večjidel slovenskim delalcem namen in potrebo društva. Delalcem se naj dajo volilne pravice; naj se čas za delo skrajša, otroci v fabrikali k delu ne puščajo; naj se loči cerkev od države (se ve da; potem bo več zaslužka, bo naenkrat meso, vino, pivo, tobak — vse, vse bo potem naenkrat boljši kup; tudi zime več ne bo, in — poslanci se bodo potem naenkrat odrekli 10 goldinarjev dnine, delalci pa— politikovanja. Vredn.); naj se vsi neposredni (!) davki odpravijo (kterih delalci itak ne plačujejo — vredn.). — Na to govori slovenski neki delalec od ljubljanskega del. društva in pravi med drugim to-le oslarijo: „Pred letom 1848. so delavci morali delati ino moliti (kdo jih je le k "molitvi silil?) zdaj pa je treba delati in pa — misliti; le tako bode naš stan na
višjo stopnjo omike in izobraženosti se povzdignil." — Slednjič se je ustanovil odbor 6 možev. Društvo šteje 37 udov; čež mesec dni bode zopet zbor pri „Senici." — Tudi mi želimo delalcem političnih pravic, posebno pa — izobraženja v krščanskem duhu. Ce pa društvo s tem začenja, da nad molitvijo burke brije, je za delavce naj-veča nevarnost, da v takem društvu vero zgubč, človek brez vere je pa divja pošast, naj si ravno mnogo na tjeden zasluži. — Bilo je pred nekoliko leti v Celji katoliško delalsko društvo; pa zaspalo je, ker je menjkalo delalnih voditeljev!
(Žalostna novica iz Ruš.) V nedeljo 16. nov. se poda neki krojač s svojim pomagavcem večerko na svoje delo v Ruše, in je bil spotoma po tolovajsko napaden in ubit; pomagavec je na pol mrtev obležal. Tri razbojniki so jih napali; kdo so bili, se še ne ve. —
(Smodnik prav dober policaj!) Nekemu kmetiču v Šaleški dolini je nekdo drva kradel. Kaj storiti in kako se braniti, ker postave bolj tatove branijo, kakor pa posestnika? — Vzame smodnika, nabaše poleno kup drv in zamaže z blatom luknjo. — Že par dni potem je šel glas, da se je pri nekem sosedu peč razletela, vedo pa vsi, zakaj ?
(Liberalna kazen.) Kozjanski srenjski zastop noče povrniti volilcu Jož. Bachu potnih stroškov, ker je dvakrat v Brežicah glasoval za kandidata Kosarja. Ne zarad grošev, marveč zarad krivice se hoče pritožiti volilec pri deželnem odboru in ima prav. — Strahonji občine sta pa: uradnik Hribar, kot obč. svetovalec, in neki Zupanec, obč. pisač, — oba zagrizena nemčurja in liberalca — in zdaj veste vse, le morebiti tega ne, zakaj da si občani take ljudi kakor je Hribar, v obč. zastop volijo.
(„Vera ni v nevarnosti.11) „Mi (liberalci) smo prepričani", tako piše „tagespošta" v št. 265., „da ne bodo napadi na svčtne postave od strani du-hovništva nehali, dokler ne postane papež samo rimski škof." — „Tagesp." tedaj misli: postave že imamo, treba je le papeža, t. j. primat svete cerkve odstraniti, in potem bo že šlo! — Prašamo zdaj slov. liberalce, ali še zares mislijo, da vera ni v nevarnosti? Ali tacim ljudem morda ni znano, da je primat star veronauk svete kat. cerkve? —
(Le katekizma ne!) V Kozjanskem okraji se je letos 800 bukvic ubožnim šolarjem razdelilo, med vsemi pa ni bilo ne enega katekizma! To je zares čudno; kajti šolske bukve se tiskajo ob stroških šolskega fonda, ki je napravljen iz po-grabljenega cerkvenega premoženja; in šolska postava se bahä s paragrafom : da je namen ljudske šole, mladež v „nravnem-verskem" duhu vzre-jati (sittlich-religiöse Erziehung). Kdor pa hoče ta namen, se ne sme tako katekizma bati, kakor šolski očetje, ki so teh 800 bukev odbirali.
(Spremembe v Lavantinski škofiji.) Artička fara je podeljena č. g. Luku Zevšek, župniku pri sv. Hemi, ki jo nastopi 1. adv. nedeljo. — Umrl je č. g. Jož. Pirkmajer, župnik v š. Lenartu v Za-bukovji, 13. t. m. za osepnice v 64. letu svoje starosti. — Iz „Danice" se pozvedamo naslednje: C. g. novomešnik Juri Cobelj je postavljen za 2. kaplana v Slivnico pri Marib. ; kuracija sv. Flo-rijana v Doliču je v faro povzdignjena.
Z a h v a 1 a.
Podpisana se spodobno zahvaljujeta p. n. občinstvu, ki seje pogreba č. g. dra. Klemenčiča, v tako obilnem številu udeležilo. Ljutomer 15. listop. 1873.
Fr. Ozmec, farni oskrbnik. Ant. Merčnik, kaplan.
Najnovejši knrzi na Dunaju.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. % . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjem .
Ažijo srebra.............
„ zlata .............
68'
167 108 5
kr.
60
50 50 40
Tržna cena pretekli teden		v Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
		ti.	k.	fl.	k.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan .	...	7	60	6	50	7	50	6	80
Rži	...	5	40	5	—	5	—	4	80
Ječmena „	. ■» .	—	—	4	30	4	50	8	65
Ovsa „		2	—	2	15	2	30	—	—
Turšice (koruze)	vagan .	4	60	4	30	4	—	3	95
Ajde	n •	4	20	3	25	4	—	3	—
Prosa		—	—	4	50	4	—	—	—
Krompirja	„	1	90	1	60	2	20	i	40
Sena.....	cent .	—	—	2	—	1	—	I	20
Slame (v šopkih)	n •	—	—	1	70	—	80	—	—
„ za steljo	n '	—	—	1	15	—	60	—	95
Govedine funt .		—	30	—	32	—	32	—	22
Teletine „		—	34	—	34	—	32	—	24
Svinjatine „		—	33	—	32	—	32	—	32
Slanine „			35	—	36	—	36	—	40
l.olerijne številke:
VGradci 15. novemb. 1873: 67 76 37 8 33.
Prihodnje srečkanje: 29. novembra.
Vinska dražba.
Dnč 3. decembra, na dan sv. Frančiška se bode
v Frajhamu
ob 10. uri predpoldne
blizo 8 štertinjakov
letošnjega bukovskega in črešnovskega cerkvenega vina po dražbi prodajalo.	2—3
Cerkveno predstojnistvo v Frajhamu.
Dražba cerkvenega vina.
25. novembra, na den sv. Katarine, se bode v Lembahu ob 10. uri predpoldne
3C 17 strt i lijakov
letošnjega cerkvenega vina s posodo vred po dražbi prodavalo.
1—1 Cerkveno predstojnistvo v Lembahu.
1—3
Mladenič,
ki zna slovenski in nemški, se takoj sprejme za
učenca v špecerijski prodajalnici.
Mesto se pozve v TSTar-otlni tiskarni
v Mariboru.




Celó nove, prav lične Bl liskc tkanine za možko obleko : tifel , Sil k BI O ,
toskins , peruvien, ogrinjala;
tkanine za žensko obleko na poljubno izbiro: barhent, pravo in pavoljnato platno priporoča po najnižji ceni
prodajalnica rokodelnega blaga
„M*ri zvezdi"
v Mariboru sredi gosposkih ulic Štev. 146, poleg medicarja g. Gerta.
Vnenja naročila se bodo pošteno in urno zvrševale, in kdor želi česar na ogled, se mu pošlje brezplačno.
Zagotavljaje, da se bo vsakemu pošteno in cenó postreglo, prosi posebno slovenske kupce, da k njemu po blago prihajajo,
s spoštovanjem podpisani 3—3	Jože Brglez.
99 VtDiMka dražba."
V ponedeljek 24. novembra ob 9. uri pred-poldné se bo v Jarenini 14 štartinov cerkvenega vina brez posode dražbeno prodajalo.
2—2	Cerkveno predstojnistvo.
j