Mejam čuvar na zlomu naših sil dehtel po slavi nisi ne obresti, le dvom je kljuval, trle so bolesti, a Ti, poln jasne vere, si gradil.
Besede materine sladki glas, da zagrenela so nam gesla tuja, iz srca smo Ti srkali njen kras.
Ti bil si nam, kar je valovom struja in semenom, da poženo se v klas, ljubeči pramen, ki od smrti vzbuja.
PESNIK
JANKO   GLASER
Sam, prerok,
sredi nas stoji —
kakor stolp visok
radio-posta je:
v molk zastrt drhti,
na vse kraje,
v vse strani
melodije v svet oddaje,
grom, šepet in vrisk in jok
kakor stolp visok
radio-postaje.
Bogve komu jih pošilja, bogve kdo v srce jih svoje — uglašeno — ulovi. Tisoč dušam jih pošilja: vsem — brez cilja;
Otonu Župančiču. v nepoznano daljo poje: v vse strani!...
O, razpni
svojega srca anteno,
trepetaje mrežo njeno
zvoku tajnemu nastavi
tudi ti!
Naj pojoč te spreleti
čudežni, neznani tok
— vrisk in jok —
od njega poslan v daljavi,
ki — prerok —
melodije svetu daje:
kakor radio-postaje
stolp visok!
SPOKORNICA
STANO    KOSOVEL
Kakor v prognanstvu tu mrzlo je in temno, kakor pod zemljo je pusto in žalostno, žejno tolažbe.
Kakor se vrača brezdomec poln smrtnih ran, strt od udarcev usode, bolan, bolan v srcu od dražbe —
66