REZULTATI ŽREBANJA 'ZA SLOVENSKE ZMAG£ S SLOVENCI PO SVETU DRUGA, TRETJA TN ČETRTA NAGRADA V AVSTRALIJO PO DVE POVRATNI LETALSKI VOZOVNICI ZA SLOVENIJO SO DOBILI:
RUDI ISKRA iz Melbourna in naša dva naročnika IVAN HANŽELIČ iz Melbourna ter EDVARD JAKOB iz Canberre
I4-DNEVN1K CENA $ 2.(K)
RON GOMBOC - KIPAR IZ PERTH A Z NAG RA IX) CITIZEN OF THE YEAR AWARD FOR ARTS, CULTURE AND ENTERT AINMENT WEST AUSTRALIA
Te dni ponovno razstavlja svoje skulpture v bronu-str.8
LETO 2 / št. 27
25. MAJ / veliki traven 1994
POMEMBNI DATUMI - MAJ
*26/ 1891 je rojen v Breznici na Gorenjskem priljubljeni slovenski pisatelj Janez Jalen. Največ uspeha je dosesel s svojimi poljudnimi povestmi Ovčar Marko, Previsi in Trop brez zvoncev, izjemen dosežek pa pomeni njegova odlična predzgodovinska povest o mostičarjih na Ljubljanskem barju z naslovom Bobri
*27/ 1926 je umrl eden najbolj nadarjenih mladih slovenskih pesnikov po prvi svetovni vojni Srečko Kosovel. V svojih pesmih je največkrat izražal svoje doživljaje trpke kraške pokrajine z njenimi gmajnami, bori, burjo, brinjem, kamnitimi hišami in preprostimi ljudmi
*28/ 1641 je bil rojen znameniti kranjski zgodovinar Janez Vajkart Valvazor. Med drugim je izdal na svoje stroške nemško pisano delo z naslovom Slava Vojvodine Kranjske, ki je obsežen in predvsem izredno dragocen zbornik najrazličnejšega gradiva iz življenja slovenskega ljudstva	'
*29/ 18.71 je umrl znameniti slovenski zemljepisec in kartograf Blaž Kocen, ki je izredno veliko storil za napredek sodobne kartografije
*29/-' 1963 je umrl pomembni slovenski slikar Gvidon Birolla, ki se je pri sin kanju posebno rad zasanjal v baladno romantiko odmirajočega sveta potepuhov, beračev in pravl jično slikovitih pejsažev
NOVO! ANGLEŠKA S TRAN ZA VSO DRUŽINO NEW! ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY
Štefan in Milena Merzel, iz 'časov, ko je šlo zares - za Slovenijo!
Milena in Štefan se trenutno selita iz Melbourna. na precej [oddaljeno farmo, odhajala pa tudi na obisk v Slovenijo, na zasluženi počitek. Srečno!
Recycled paper Tiskano na okolju prijaznem papirju
-MISEL->
Sicer je pa tako najbolje, če človek nič ne dela; imaš vsaj mirno vest, da nisi z ničimer sodeloval.
F.M. DOSTOJEVSKI
Spoštovane bralke, dragi bralci!
Štirinjast dni je naokoli in ponovno Vam prihaja na obisk naš Glas. Vsem, ki ste nam poslali ob prvi obletnici čestitke z dobrimi željami, bodisi po telefonu ali pismeno, hvala! Hvala tudi vsem Vam, ki ste že poslali naročnino za naslednje leto. Posebna hvala Vam, ki ste našli nove naročnike; Košorokova Marija in Loize sta jih v preteklih mesecih našla več. kot deset. Hvala tudi Marceli Bole, predstavila nam je novo naročnico-svojo hčerko, hvala za znamke in prispevek v tiskovni sklad. Hvala Jožetu Vahu iz Queenslanda, ki je ob obisku našega uredništva v Melbournu "podaril" novega naročnika. Paul a Zemijak iz NSW nam je poslala razen ljubeznivega pisma še naročnino za drugo leto in prispevek za tiskovni sklad, hvala! Ivan Hanželič pa je na naš časopis naročil kar svojega brata iz Slovenije. Pozdravljeni torej vsi novi naročniki! Človeku je kar toplo pri srcu in več dobre volje je za delo, če je tu tudi Vaša podpora.
Kar zadeva moj zapis iz dnevnika v prejšnji številki: nekaterim je bil izredno vseč, drugim pa "preostro pisanje". Med nami je žal še dosti nasprotnikov svobodnega izražanja... "Ob mednarodnem dnevu svobode tiska v začetku maja je ameriška ustanova 'Svobodna hiša' objavila, da je tisk omejen v 113-ih deželah, povsem svoboden pa je le v 6Š-ih. Slovenije (oz. Slovencev) m bilo najti ne v prvi ne v drugi skupini, je pa slišati vihar o zasledovanju novinarjev... " tako je zapisal slovenski novinar Bernard Nežmah. Torej se Slovenci še vedno nismo popolnoma nalezli svobode tiska, ne v domovini ne v tujini, čeprav sem sigurna, da je država Avstralija med tistimi 68 deželami, kjer je tisk svoboden in je povsem neumestno, da Slovenci nad sabo vihtimo gajžlo (ne)demokracije in (ne)resnic.
IZ DNEVNIKA
Stanke Grvgor/č
UREDNICE
Ameriški pisatelj Bergen Evans je dejal: "S voboda govora je brez pomena, čc novinar ni sposoben svobode mišljenja." Naj bo torej dovoljeno tudi meni misliti in oblikovati besede svobodno.
Iz verske revije Družina mi pridejo še na misel besede Janeza Grila ¡"Kristjani se moramo v javnosti oglašati večkrat, kot pa smo bili navajeni doslej. S premišljenimi stališči, prežetimi z vrednotami in resnicami nase vere, a hkrati odprtimi za soočenje in pogovor z drugačnimi pogledi in stališči, tako bomo spremenili tudi javno mnenje...' in na koncu je povabil bralce, da svoje poglede, stališča in rešitve predstavijo tudi na straneh Družine... Dragi bralci, Vi pa naravnost na straneh Glasu Slovenije.
Vaša Stanka
OPOZORILO
PROSTMO NAROČNIKE
SAJ NE POŠILJAJO VEC EKOV ALI DENARJA NA NASLOV ŠTEFANA MERZELA. ŠTEFAN SE SELI S STAREGA NASLOVA, TE DNI PA ODHAJA TUDI NA DOPUST V SLOVENIJO. VSO POŠTO (prispevke, čeke, naročilnice in drugo) POŠILJATI NA NASLOV UREDNIŠTVA
Upajmo, da ne bomo tako ravnali z našim časnikom, saj ne bi mogel dolgo shajati...
Tiskovni sklad: Marcela Bole $ 5.00, Paula Zemljak $ 50.00. Hvala.
PIŠEJO NAM
Spoštovana Stanka,
v kratkočasilo branje bralcem Glasu Slovenije in tudi malo v premislek. Vam pošiljam tale kratek prispevek. Srčno upam. da ga boste uspeli objaviti, ker se verjetno takšne stvari ne dogajajo samo meni. Stanka, prav dobronamerno in brez kritike (v mislih imam vaš uvodnik v Glas Slovenije iz zadnje številke) bi vas opozorila na eno oz. dve precej bistveni napaki: Glas nam dosledno nosi besedo zivljenski, življensko... pravilno se glasi: življenje, življenjsko, življenjski... in pa. če je besedica "prosim' sredi stavka, sta pred in za njo vejici...vsakdor izmed vas naj, prosim, najde še...In še eno pripombo imam na vaš zadnji uvodnik; če je časopis slovnično pravilen, še ne pomeni, da je to literarna revija in obratno. .
Moram pa vam še enkrat povedati, da vas res občudujem s časnikom vred. Kljub mnogim pripombam na Glas, je treba resnici na ljubo priznati, da ga brez vas eotovo ne bi bilo.
Z lepimi in toplimi jesenskimi pozdravi Marta Š. Skrbiš, Adelaide. Južna Avstralija
SLOVENIA? WHERE IS IT?
Ravno zadnje čase sem brala nekaj optimističnih poročanj v različnih slovenskih časopisih kako na široko je že znano dejstvo o obstoju Slovenije kot samostojne države (Glas Slovenije, 24. april 1994. str.4), zato se ne morem premagati, da k tem optimističnim in iluzionističnim ugotovitvam pristavim še svoj lonček - z malo drugačnimi izkušnjami.
Ker se v drugi polovici letošnjega leta nameravam s svojo družino odseliti nazaj v Slovenijo in ker se je v letin bivanja v Avstraliji nabralo ogromno knjig in podobnih dragocenosti, ki bi jih radi vzeli s sabo, smo hoteli poslati majhen kontejner po ladji v Slovenijo, v pristanišče Koper. Nadaljevanje zgodbe je bolj žalostno, kajti pristanišče Koper ni na seznamih nobenega podjetja, ki smo ga poklicali za prevoz (naslove smo poiskali kar v telefonskem imeniku). Ponekod so nam predlagali, da pošljemo stvari v Hamburg ("kajti Evropa je tako ali tako majhna in je vse blizu"), drugod so nas spraševali kje je Slovenija (ali ni to morda Južna Amerika ali Afrika,...), na edinem podjetju, ki pa je imelo Koper na svojem seznamu, jim je računalnik povedal, da je tam "vojna" in da tja ničesar ne pošiljajo. Kljub zagotovilom, da v Sloveniji že tri leta ni vojne, so nam prijazno jx>jasnili, da tam "vojna je, tako piše na računalniku" in da vso področje "kontrolirajo čete Združenih narodov". Nobeno prepričevanje ni pomagalo; v Sloveniji je vojna in konec in tako tovora z ladjo tja na noben način ni mogoče poslati, ker imajo baje vse avstralske prevozniške firme (ladijsko prevozništvo) enake podatke v računalnikih in da naj se ne trudimo dobiti drugačnega odgovora. Po petih poskusih sem tudi jaz, po naravi izredno trmasta oseba, odnehala telefonirati naokoli, ker je postajalo že očitno, da prihajam iz preveč čudne države, da bi se dalo zame kaj storiti.
Ob tem zapletu se lahko samo zamišljeno vprašam kaj
ga počnejo tisti odgovorni v oblasti in predstavništvih epublike Slovenije, ki naj bi skrbeli za promocijo svoje države v tujini. Da niti ne omenjam vsakdanjosti, ko na. različnih uradih iščejo ime tvoje države pod rubriko Afrika; ko ti povedo, da Slovenija ne obstaja, da je to Jugoslavija; ko te s sočutjem sprašujejo, če ti je kdo umrl v tej strašni vojni, ki aivja ze dve leti; ko te postavijo, s Slovenijo vred, sredi ruskih step,... edino kar imam ob tej žalosti za pripomniti je, da naj se že nehamo ustiti kako že ves svet ve za samostojno Republiko Slovenijo, ki "vstopa v Evropo". Meni se bolj zdi, da je zamudila že zadnji vlak za Afriko. S svojinvj uradnimi predstavniki vrecf. Marta Š. Skrbiš, Adelaide, Južna Avstralija
POLETNI TEČ AJ1 SLOVENSKEGA JEZIKA NA SLOVENSKI OBALI
PRIREDITELJ: ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA JUŽNO PRIMORSKO Koper, 15. - 28. 8. 1994
HALO, TUKAJ SLOVENSKI MEDITERAN!
Tako bomo odgovorili vsakemu, ki nas bo poklical. Pokličete pa nas lahko vsi, ki bi radi spoznali Slovenijo in njene prebivalce, njihov jezik in kulturo, hkrati pa preživeli dva lepa poletna tedna ob slovenskem morju, kjer domuje turizem s tradicijo. Združite torey koristno s prijetnim in obiščite stara mediteranska mesta Koper, Izolo, Piran in turistično središče Portorož na Slovenski obali. Prireditelj: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko. KONTAKTNA OSEBA:
prof. Vesna Gomezel, Il.prekomorske brigade 43/e, 66000 Koper, Slovenija, tel.: +386 66 23235-ponedeljek, sreda 16h — 18h.
JEZIKOVNI TEČAJI
Jezikovni tečaji na več nivojih, od začeta i ških do nadaljevalnih in izpopolnjevalnih, trajajo 2 tedna. Obsegajo 20 šolskih ur na teden (po SO min.) oziroma 4 šolske ure na dan (oa 9.00 do 12.40).
VEČERNI PROGRAM
Tudi večerni program je zelo bogat. Nekateri večeri so namenjeni kulturnim dogodkom, n.pr. ogledu gledališke predstave, slovenskega filma, srečanju s slovenskim pisateljem, režiserjem, igralcem, druai pa predvsem zabavi (spoznavni večer, razni sprejemi, ogled vinske Kleti, zaključni večer...)
EKSKURZIJE
Prvo soboto in nedeljo sta predvideni dve celodnevni ekskurziji: ena v Ljubljano in druge zanimive slovenske kraje, druga pa po slovenskih obalnih mestih in njihovem zaledju s kopanjem v znanem letovišču Portorož.
NASTANITEV	,
Udeleženci so nastanjeni v udobnem koiidžu v središču mesta.
CENA
Šolnina USD 270; nastanitev USD 250.
Prijavnico lahko dobite na slovenskih diplomatskih predstavništvih v Avstraliji ali v uredništvu našega časnika. Prijavnico pošljite do 20. junija 1994 na naslov zgoraj omenjene kontaktne osebe prof. Vesne Gomezel.
PROSLAVA MATERINSKEGA DNE KLUB TRIGLAV - SYDNEY
Pesem, šport in še malo heca!
Proslava Materinskega dne je vedno najuspešnejši dan leta za vse slovenske organizacije. Na ta dan se vsi (ali skoraj vsi) očetje Slovenci potrkajo na prša in pravijo: Mati,.na kosilo te bom peljal, nič ti ne bo treba kuhati! In vsi sinovi in hčerfc z družinami, ki že leto dni niso videli od blizu slovenskega kluba, se tega dne spomnijo in pripeljejo sem svoje otroke,.saj je tudi niih vodila sem niinova mama.
Tako je bilo tudi v nedeljo, na Materinski dan v Klubu Triglav. "Barbecue" kosilo za celo družino. Najmlajši so takoj našli pot do mlade učiteljice Denise, ki jih je zabavala z igricami in je poslikala mlade obraze z živimi barvami, da so izgledali kot cvetni vrt. Materam na čast je zapel novo,ustanovljeni kvartet Triglav (pevcev je sicer med nami vedno mani), našim športnicam-balinarkam pa so podelili pokale za tekmovanje Materinskega dne. Prvo mesto sta zasedli Ivica Krope in Cvetka Berginc. Za zabavo in smeh smo imeli tekmovanje med tremi očeti-prostovoljci, ki so se pomerili v umetnosti povijanja in zapenjanja pleničke na dojenčku. Seveda v tekmovanju ni bilo pravih dojenčkov. Tri sodnice, ki se na to delo spoznajo, so prisodile prvo mesto mlademu očetu Dragu Družincu, ki ima aoma sinčka starega le nekaj mesecev- vsem čestitke!
Za ples so nam zaigrali na pravi slovenski način muzikanti ansambla Alpski odmevi in komaj da je bilo dovolj prostora na plesišču za vse. Pridni delavci za Darom in v kuhinji pa so si z vzdihom zaželeli, da bi bil Materinski dan vsaj enkrat na mesec.
Martha Magaina. Sydney

IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV RS
J
OBVESTILO
Veleposlaništvo Slovenije v Canberri bo nudilo konzularno pomoč Slovencem s področja Sydneya in Melbouraa kot sledi:
SYDNEY - četrtek, dne 16.6. 1QQ4
09 00 do 12. ure v verskem središču Menylands
v Slovenskem društvu Sydney MELBOURNE - petek, dne 17 6 1004 y y
^oiJiLUKePwSan,a S,OVenSkC8a narodne«a sveta ViktoriJe -
14.30 do 17.30 ure v slovenskem društvu Planica
Prosimo vse Slovence, ki želijo konzularno pomoč, da predhodno
Ce zdrav ep0slamštvo'da x dogovorijo za točno uro sestanka.
Ajfa&Gosnar Odpravnik poslov
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY CNF SLOVENIA
Advance Bank Centre-Level 6.60 Marcus Clarke street, Canberra City. tel.: (06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisipa in dnigo pošto poSljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 284, Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure pa- so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar. upravno konzularni referent: Tina Omahen.

KONZULAT REPUBLIKE SLOVENUE AVSTRALIJA (NSW in VIC)
21 Judge Street. Randwick. Sydney. NSW častni konzul Alfred Brežnik
Obisk urada izključno po dogovom (By appointment only) Tel.: (02)3145116: Fax. (02) 3996246 Poftni naslov:
P.OBox 188.Coogee.NSW 2034
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Eastern Hurt Road. Pomarc. Lower Hutt. (Wellington), iastm konzul OuSan.Lajovic. tel.: (04 > 567 0027. fax: (04) 567.0024 Po&m naslov:
P jO Box 30247. Lower Hut. New Zealand
Naslov v Avstraliji:
78 Victoria Street. SmithTield.
Sydney. NSW 2164.
tel. (02) 604 5133: fax: (02) 60« 009
Foltni naslov:
P JO Bo* 5. Smithfield. NSW 2164
J
in
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONFERENCA ZA SLOVENIJO
Draga gospa Stanka Gregorič!
Ravnokar sem prejela Glas in berem z veseljem ... zanimanjem. Čestitam vašim naporom in elanom, da vodite tako zanimivo glasilo. Zahvaljujem se tudi za prostor, ki ga namenjate novicam v zvezi s Kongresom... Rada bi vas ob tej priložnosti prosila za pomoč pri mojem raziskovalnem delu o likovnih ustvarjalcih po svetu. Vidim n.pr. fotografijo mlade slikarke, slišim tudi za druge. Prosim vas, če lahko vključite obvestilo, da se kot umetnostna zgodovinarka ukvarjam z evidentiranjem in ocenjevanjem likovnih dosežkov naših ljudi po svetu. Rada bi vključila v svoje delo tudi več mlajših umetnikov iz Avstralije (vabilo velja slikarjem, kiparjem, grafikom, arhitektom in oblikovalcem). Vsi, ki bi se za to zanimali, lahko pišejo na naslov: SSK - KS, dr. Irene Mislej, Cankarjeva 1, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon: ool 1 386 61 1263 326; fax: 0011 386 61 222125. Iz tega svojega strokovnega področja bi lahko napovedala naslednjo razstavo akvarelista Garya Bukovnika, druga generacija Slovencev v ZDA. Otvoritev bo v razstavišču Kihard Jakopič 4. julija letos. Lep pozdrav dr. Ireac Mislei
predsednica SSK-KS	•
TO IN ONO IZ SLOVENIJE
REFERENDUM O RAZGLASITVAH NOVIH OBČIN
V Sloveniji so že predstavili volilne imenike s podatki, državljanov, ki bodo zadnjo nedeljo v maju povabljeni na referendum o razglasitvah novih občin. Po sprejetem odloku o določitvi referendumskih območij, se bodo torej ljudje odločali, da bodo ali ne bodo imeli namesto sedanjih 62 občin kar 340 občin. Odprli bodo 4.000 volišč, vsako yolišče pa do državo stalo tisoč mark. predračun za izvedbo referenduma naj bi okvirno stal 270 milijonov tolarjev.
POROČILO ZUNANJEGA MINISTRA . PETERLETA O AMERIŠKEM POTOVANJU
Na seji odbora za mednarodne odnose so Lojzetu Peterletu očitali, da seje v ZDA udeležil slovesnosti v spornih žrtvam komunističnega nasilja, saj naj bi bil kot minister posvečal enako pozornost vsem skupinam slovenskih izseljencev. Minister pa ie kot odgovor povedal, da spoštuje vsak odpor proti okupatorju, in upor proti revolucionarnemu nasilju med vojno. Zatrdil pa je, da zunanje ministrstvo goji stike z vsemi Slovenci, ne glede na njihovo politično pripadnost.
NAKLONJENOST KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DO DRUŽINE
Stranka slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ie na redni tiskovni konfrenci predstavila svoja prizadevanja za naklonjenost do družine, v prihodnje bodo predlagali spremembo obstoječe zakonodaje o porodniškem dopustu, ki naj bi jo uredili po avstrijskem vzoru, po katerem naj oi porodniški dopust trajal dve leti. Vsako rojstvo pa naj bi pomenilo pripis štirih let k pokojninski dobi.
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA (SDSS) POSTAJA VEDNO MOČNEJŠA POLITIČNA SILA Po tretjem kongresu maja 1993 se je članstvo v stranki povečalo za več kot 100 odstotkov in sicer iz 3257 na 6782 maja letos. Največ članov je pristopilo stranki po odstavitvi Janeza Janše (ki je tudi predsednik SDSS) kot obrambnega ministra. Od teh jih 83 odstotkov še nikoli ni bilo v nobeni politični stranki, kar 317 novih članov pa ima univerzitetno izobrazbo. V SDSS je trenutno 28 doktorjev znanosti in 56 članov z magisterijem. Na lokalnem nivoiu se SDSS povezuje s Slovensko ljudsko stranko (bivša kmečka stranka), Zelenimi Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati. SDSS zahteva predčasne državnozborske volitve, saj kar 12 odstotkov državnega zbora ni več legitimnega. Zaupanje v sedanjo vladajočo koalicijo, ki jo tudi nekateri tuji časniki že povsem odkrito označujejo kot neokomunistično, bo v domovini, kot v tujini v prihodnosti še padalo.
SLOVENSKI VOJAKI Okrog dva tisoč mladcev nove generacije' slovenske vojske je s prisego tudi uradno nastopilo služenje vojaškega roka.
OD 1. MAJA DRAŽJA TELEFONSKA NAROČNINA
Podražila se je za 14.3 odstotka. Za enojni telefonski priključek je treba po novem plačati ( s petodstotnim prometnim davkom) 840 tolaijev, za dvojčka pa 672 tolarjev. Od 15. aprila je za 15 odstotkov dražji tudi telekomunikacijski promet s tujino, poštni pa za 9 odstotkov. Tako stane n.pr. minuta pogovora za Kanado ali ZDA 330 tolarjev, za Južno Korejo pa 594 tolarjev (za Avstralijo podatki niso navedeni).
USPEH SLOVENSKIH INOVATORJEV
V	ŽENEVI
Slovenski inovatorji so se dokaj dobro odrezali na 22. svetovni razstavi iznajdb v Ženevi. Med sedmimi prijavami so bile nagrajene kar tri. Največji uspeh je vsekakor dosegel Andrej Detela, ki je na tej razstavi nastopil individualno in je za svojo inovacijo smhronega elektromotorja za direktni pogon električnih vozil dobil zlato medaljo.
Na tej razstavi, ki je največja na svetu je svoje inovacije predstavilo 650 iznajditeljev iz 35 držav, največ iz azijskih. Prvo nagrado so posodili kitajskemu inovatorju za miniaturni kardiograf.
SPOMENIK ZAMOLČANIM ŽRTVAM
V	BOROVNICI
V	Borovnici so odkrili spomenik doslej zamolčanim žrtvam, ki so bile med drugo svetovno vojno in po njej pobite zaradi komunistične revolucije. Na petih ploščah, pred katerimi stoji simbolični zlomljeni steber, je vklesanih 121 imen.
BO TERAPEVTSKA SKUPNOST V SAMOSTANU?
Osem fantov in sicer štirje iz Slovenije in štirje iz drugih držav, ki so zasvojeni z mamili, naj oi v kratkem v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico (kjer službuje pater Niko Žvokelj) dobili prostore, V katerih bo njihov začasni terapevtski dom.
ZAKAJ ITALIJANSKE CESTNE OZNAKE Sp VEDNO USMERJAJO V "JUGOSLAVIJO"? Podobno vprašanje ie v parlamentu postavil poslanec Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Ministrstvo za zunanje zadeve RS ie v odgovoru pojasnilo, da je poslalo noto veleposlaništvu R Italije v Ljubljani, v kateri je spet opozorilo na problematiko cestnin oznak v obmejnem pasu ter predlagalo, da se stare oznake (Jugoslavija) čim prej nadomestijo z novimi (Slovenija).
USPEŠNA PRESADITEV SRCA V LJUBLJANI
V	Kliničnem centru so uspešno opravili že tretjo presaditev srca v Sloveniji. To pot so srce presadili 45-letnemu bolniku, ki je na operacijo čakal že leto dni. Srce je daroval 17-letni fant, ki se je tako hudo poškodoval, da mu zdravniki niso mogli več pomagati._
KAJENJE
SLOVENIJA - AVSTRALIJA
Slovenija - 1. 998. 800 prebivalcev Avstralija - 17.712. 700 prebivalcev (podatki od septembra 1993) .
Slovenija - zaradi kajenja umre na leto 3.572 ljudi (podatki iz leta 1990) Avstralija - zaradi kajenja umre na leto skoraj 20.000 ljudi
NAJNOVEJŠI AVSTRALSKI UKREPI PROTI KAJENJU
V	Avstraliji živeči se glede kajenja na javnih mestih ne moremo več kaj dosti -pritoževati, saj smo nekadilci relativno dobro "zaščiteni" pred kadilci, tako na javnih mestih, kot v tovarnah, pisarnah in drugod, vključujoče svoje domove, ko morajo marsikje naši možje kaditi kar v
Šaražah, saj nekateri znanstveniki menijo, a je pasivno kajenje (vdihovanje cigaretnega dima nekadilca) za zdravje še bolj nevarno kot pri aktivnih kadilcih. Avstralija pa ima povrhu vsega še od aprila letos najostrejša zdravstvena opozorila o škodljivosti tobačnih izdelkov. V večini primerov pokrivajo četrtino sprednjega dela zavitka cigaret in tretjino zadnjega. Na nekaterih zavitkih je telefonska številka za pomoč pri odvajanju kajenja, cela stranska stran pa pokrita s. podatki o katranu in nikotinu.
NOVA ZAKONODAJA O KAJENJU V SLOVENIJI
Tik pred sprejetjem ie nova zakonodaja v Sloveniji, ki bo predpisovala, kje in kako lahko kadijo ter na kakšen način iim lahko tobačna industrija predstavlja svoje izdelke. Tobačni lobi se še zadnjic udarja z zdravniki, aktivisti iz društev za boj proti kajenju in tudi z onimi, ki menijo, da mora imeti kadilec pravico do izbire.
PORAZNA STATISTIKA O KAJENJU
V	Sloveniji kadi tretjina prebivalcev. Med štirinajstim in sedemnajstim letom kadi vsak tretji državljan, med šestindvajsetim in Štiridesetim letom pa vsak drugi prebivalec Slovenije. Po 40. letu kadi vsak peti, po 70. letu pa le vsak deseti prebivalec Slovenije. V Sloveniji kadi 430.000 moških in 170.000 žensk.
ZDRAVSTVENI PODATKI IN UMRLJIVOST
Na Zemlji zaradi tobaka letno umre tri milijone ljudi. V.Sloveniji je v letu 1990 umrlo zaradi kajenja 3.572 ljudi. Med kadilkami je neplodnost dva do trikrat večia kot med nekadilkami. Zaradi posledic kajenja , ki nastanejo na srcu in ožilju, umre več kadilcev kot zaradi vseh rakov skupaj. Kadilci imajo tudi več možnosti, da zbolijo za rakom na pljučih, grlu, žrelu, ustni votlini, ustnicah, požiralniku, trebušni slinavki, želodcu, ledvicah, sečnem mehurju; kajenje pa povzroča tudi kašelj, bronhitis in druge bolezni.
/podatke zbrala S.G J
SLOVENIJA
H'JL
DEŽELA
RIMSKE TOPLICE — Tovarna Zdravil Krka. ministrstvo za obrambo in podjetje Petrol so podpisali pogodbo, po kateri bodo oživili dejavnost tega nekdaj znamenitega zdravilišča s stoletno tradicijo. Zdravilišče v Rimskih toplicah je bilo znano ze v rimskih časih, v drugi polovici prejšnjega in prvi polovici tega stoletja, ko je odživelo svoj največji razcvet, pa so bile med modenimi in petičnimi gosti neredko tudi kronane glave. Po drugi svetovni vojni je prišlo v last jugoslovanske armade, ki je zdravilišče precej zanemarila. Zdravniški park. ki obsega skoraj 50 hektarjev je spomenik oblikovane narave, in ene najbolj ohranjenih klasicističnih ureditev v Sloveniji. Prvo adaptacijo obnove zdravilišča naj bi speljali že v pol leta.
jfc
NOVO MESTO — Ob sredah naj bi imele gobe mir. Gobarska zveza je podprla omejitev nabiranja gob - na dan največ dva kilograma. Gobarji naj bi' se z gobarstvom ne
ukvarjali profesionalno, omejiti pa je treba tudi izvoz.
*
IZOLA — Izolani so ujeli 40 kg težko ribo-ugorja. ki ga je iz srednjega Jadrana pripeljalo izolsko podjetje Insula Man Nevarna mrcina je bila dolga skoraj dva metra, ogledali so si jo tudi strokovnjaki Morske biološke postaje in ugotovili, da v Jadranu doslej še niso ujeli večje ribe te vrste.
DOLENJSKA — Spoznavanje Dolenjske s kolesarskega sedeža. Agencija Prava pot - Goodway iz Ljubljane je pripravila petdnevno krožno kolesarsko popotovanje po Dolenjski. Car potovanja je bilo odkrivanje manj znanih vasi' in zaselkov, ne °lede ali je to pot od Mokronoga preko Skocjana do Bučke ali od Kostanjevice preko Otočca in Gaberij do Dolenjskih Toplic.
-f*
TRBOVLJE, HRASTNIK IN ZAGORJE - so zaradi onesnaženosti zraka 16 let na vrhu žalostne lestvice. Vzporedno z razvojem rudarstva in industrije je po letu 1870 število prebivalcev v Zasavju hitro in enakomerno naraščalo. Tehnološki napredek pa je prinesel tudi poškodbe okolja, kijih niso znali ali hoteli predvideti. Med prvimi so na onesnaženje opozorili Hrastnicani leta 1861, v sporu s Tržaško premogokopno družbo. V pritožbi so zapisali, da je družba ob potoku postavila pralnico premoga, ne da bi -koga vprašala. Voda je neuporabna za pranje in napajanje živine, blato pa ovira delo mlinskih, kovaških in žagarskih koles. Posledice onesnaženja so kmetje opažali tudi na pridelkih. Stoletja trdna Drnovškova kmetija je propadla po tožbi s Tovarno kemičnih izdelkov leta 1929. Po drugi svetovni vojni pa onesnaženost postaja iz leta v leto bolj nevzdržna.
MARIBOR — Enciklopedija vrtnarjenja; je nova knjiga, ki jo je Slovenska knjiga v Mariboru predstavila pred kratkim. To je slovenski prevod knjižne uspešnice, ki jo je pred poldrugim letom izdalo Kraljevsko vrtnarsko združenje v Veliki Britaniji. Enciklopedija vrtnarjenja je ena najbolj iskanih tovrstnih knjig v Evropi.
*
BELA KRAJINA — Zgledu spet oživljenih in kadrovsko prenovljenih turističnih društev v Adlešičih, Črnomlju, Vinici in "Vigredi" iz Metlike so sledili v Ziliah z društvom "Kolp~" v Gribljah, Dra°atušu in Semiču. Skrbeli bodo za ureje okolje, pripravljali pa bodo tudi turistične prireditve.
•a , urejeno
KOSTANJEVICA — Zveza društev vinogradnikov na Dolenjskem je Teden cvička, tokrat že 22. zapored, pripravila v Kostanjevici na Krki. Prireditev, ki je pokusina vin in ne le veselica, je združena s sejmom vinogradniške in kletarske opreme in poteka od 27. do 29. maja v "starem cistercijanskem samostanu.
ADRIA AIRWAYS Slovenski letalski prevoznik
MS*
STATENBERG — Dvorec Štatenberg (na fotografiji zgoraj) je spet odprt. Lesjakovi, ki imjao v Makolah gostilno že več let, so v začetku leta vzeli od Bistriškega Jmpola v najem še dvorec Štatenberg in zdaj odprli njegova vrata. Gostom je na voljo restavracija z dobro kuhinjo, na ogled pa viteška dvorana in muzejski del s petimi sobanami, v katerih si je moč ogledati predvsem freske, slike in pohištvo. Karel Lesjak je nedavno za domačo haloško vinsko kapljico prejel najvišjo oceno-. Za zdaj dvorec odpira vrata ob II. uri dopoldan in jih zapira, ko odidejo zadnji gostje. Ob
ponedeljkih in torkih bo dvorec še nekaj časa zaprt.
*
ČATEŠKE TOPLICE - RADENCI
slovenskih Čateških
toplicah. Prvo nagrado zdravilišča" Cateske toplice je prevzel direktor Borut Matkovič. Drugo mesto je pripadlo zdravilišču Radenci, priznanje je prevzel Jože Duh, direktor zdravilišča.. Predstavnice marketinga Slovenca so jpodelile posebna priznanja tudi vsem v akciji sodelujočim zdraviliščem: Zdravilišču Laško, Dobrni. Rogaški. Strunjanu. Mladinskemu zdravilišču Debeli rtič, Dolenjskim toplicam ter Šmarješkim toplicam.	. ,
SEŽANA — Kmetijska zadruga Vinakras iz Sežane je prejela na nedavnem mednarodnem vinskem sejmu v Veroni pomembno priznanje - zlato medaljo v skupini mirnih rdečih vin z geografskim poreklom,. starih najmanj šest let. V. močni konkurenci vin -iz Francije, Španije, Nemčije, Grčije. Kanade. Italije in drugih držav si je prislužil medaljo teranton letnik "86. Gre za posebno arhivsko vino iz grozdja sorte refošk. ki
na kraški rdeči zemlji daje vino teran.
*
TRŽIČ
— V Tržiču so že po tradiciji ponovno pripravili razstavo mineralov in fosilov, kjer je sodelpvalo 21 tujih in 32 domaČih razstavijalcev, razstavo zanimivih kamnov si je v dveh dneh ogledalo kar 6.000 obiskovalcev.
TRNOVO — Prebivalci Trnovega nad Novo Gorico so po 12-ih letih gradnje višinskega vodovoda iz Čepovana končno dobili zdravo pitno vodo. Od odprtju vodovoda je minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar obljubil, da bo njegovo ministrstvo tudi drugje na Primorskem pomagalo dograjevati vodovode.
Kuzmičeva 7. Ljubljana, tel.: 313 366 fax: 323 356
Slovenija
Vevo iuri2ma ^
RENT-A-CAR KOMPAS HERTZ
Celovška 206. Ljubljana
tel.: 572 005, 571 987 fax: 572 088
POSVETU
NA TLEH BIVŠE JUGOSLAVIJE UBITIH KAR 66 NOVINARJEV Med njimi tudi eden najboljših slovenskih novinaijev (Mladine) Ivo Štandeker - na fotografiji. 28. januarja 94 je v Mostariu padel pod strelom granate tudi Aleksander Oto-Slovenec iz dolinske občine -uslužbenec RAI-ja v Trstu. Ob mednarodnem dnevu svobode tiska, ki se na pobudo Organizacije združenih narodov praznuje v začetku maja. je Mednarodna zveza novinarjev, ki združuje prek 350.000 novinarjev iz 82 držav, pripravila več prireditev. V Sarajevu so se poklonili spominu vseh ubitih novinarjev. Zadnji žrtvi sta padli v nedeljo. 1. maja. ko sta Američana Brian Brinton in Francis William Tomasic v bližini Mostarja zapeljala na mino.
DO VOJNE LAHKO PRIDEŠ PEŠ
Američan Neil Gittins pešači proti Balkanu, da bi dokazal, da lahko posameznik kaj stori za mir. 36-letni ameriški slikarje 12. februarja skupaj s prijateljem in skoraj brez denaija z nahrbtnikom na ramah peš krenil na pot iz Pariza proti balkanskim bojiščem in se ustavil tudi v Ljubljani, kjer je imel pripravljenih nekaj vprašanj za predsednika Slovenije Milana Kučana. "Miloševiču pa bi rad, ne da bi mu kaj rekel, dal kamen, ki mi ga je dala prijateljica", je dejal Gittins. Njegova demonstracija je namenjena vsem z namenom pokazati, aa je bosanska vojna tako blizu Zahoda, da jo je mogoče doseči peš. S svojo hqjo pa protestira tudi proti temu, da ljudje nič več ne protestirajo. Študentje se danes ne vzdigujejo več da bi povedali kaj mislijo, meni Američan. Njegovo vodilo je. da obstajajo dobri Slovenci in slabi Slovenci, dobri Srbi in slabi Srbi, dobri Bosanci in slabi Bosanci...itd.
TISKOV,

1XU1V
V LETU 1994 OSEM NOVTH JEDRSKIH ELEKTRARN
Po podatkih Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) bo do konca leta 1994 v omrežje priključena jedrska elektrarna Guang-dong-2 na Kitajskem, Kakrapar-2 v Indiji, Tkata-3 in Monju na Japonskem, Yonggwang-3 v Južni Koreji, Laguna Verde-2 v Mehiki, Cernavoda-1 v Romuniji in Sizewell B v Veliki Britaniji. Lani je na svetu delovalo 430 jedrskih reaktoijev.
OSEBNI OZONSKT TEST
Večja gostota ozona je lahko zdravju škodljiva, zlasti v poletnih mesecih pripelje do zmanjšane kapacitete pljuč. Astmatiki ali osebe s kroničnim bronhitisom lahko zaradi ozonskega vpliva pri globljem vdihovanju občutijo bolečine ter začno kašljati. Po dognanjih najnovejših raziskav skoraj petina Američanov trpi za posledicami prekomernih ozonskih obremenitev, ki so jim tudi pozimi izpostavljeni uslužbenci v prostorih s fotokopirnimi stroji in laserskimi tiskalniki. Pred kratkim so v Ameriki izumili kartico z merilcem ozona, ki si jo uporabnik pripne na obleko in tako izmeri njegovo koncentracijo na delovnem mestu, v letalu ali avtomobilu: V Nemčiji osebni test proizvaja firma Anseros, kartica stane 58 mark, dobi pa se samo v lekarnah.
SVETO PISMO JE NAJBOLJ PRODAJANO
Sveto pismo je in ostaja najbolje prodajana knjiga na svetu. V letu 1993 je Svetovna zveza bibličnih združenj po svetu razdelila več kot 630 milijonov izvodov. Samo v državah Severne, Južne in Srednje Amerike so lani razširili šest milijonov izvodov Svetega pisma.
UMETNA KRI NI VEČ UTOPIJA
Gotovo najznamenitejši znanstvenik, Nobelov nagrajenec za prispevek k molekularni biologiji iz Cambridga, prof. dr. Max F. Perutz, je nedavno tega izjavil, da so na temelju njegovih odkritij v Coloradu že v zadnji razi kliničnih preizkusov sintetičnega hemoglobina, ki bo pri transfuzijah znatno zmanjšal nevarnost okužbe z aidsom in drugimi nevarnimi virusi.
LOVEC
Med najnovejšimi trofejami slovenskega lovstva sta se nenadoma znašla dr. France Prešeren in Ja^ob Aljaž. Nekdanji slovenski funkcionar in lovec Franc Šetinc je v zadnjih dveh številkah glasila Lovec razglasil, da sta bila oba narodno zavedna Slovenca tudi lovca. Kar zadeva Prešerna, je do te ugotovitve prišel na podlagi zapisa Jakoba Aljaža v Planinskem vestniku ("letnik 1922/^3); Aljaž namreč piše, da je Prešeren v časih, ko je živel v Kranju, hodil na lov v Vrata. Ta^ zapis, kije nastal skoraj 75 let po Prešernovi smrti, je Šetinca spodbudil, da je raziskal še Aljaževo življenje in tudi v njem odkril lovca.
MLADINA
Novinar Mladine je povprašal generalpolkovnika Ivana Dolničaija, predsednika Zveze združenj borcev Slovenije kako se počuti nekdanji borec NOB ali nekdanji interniranec, ko sliši, da se je ustanovilo združenje vojnih veteranov desetdnevne vojne za Slovenijo. Ivan Dolničar je odgovoril:
"Naši ljudje to težko razumejo. Nekateri menijo, da to sploh ni bila nikakršna vojna, temveč le mali konflikt z delom jugoslovanske armade. Pomisleki pa so tudi na drugi strani, pri teh mladih veteranih, ki trdijo, da so le oni tisti pravi, ki so se borili za samostojno Slovenijo. Mi naj bi se po njihovem mnenju res borili proti okupatoiju. potem pa naj bi dopustili, da postanemo del vojske neke tuje države. Zato si želimo pogovorov in sodelovanja z njimi, da bi se te stvari lahko razjasnile. Ne nazadnje je za našo obrambo pomembno, da so odnosi med nami normalni. Y naši organizaciji je strnjenih veliko izkušenj iz vojne in vedno smo pripravljeni pomagati pri organiziranju obrambe naše mlade države.'
CREATIVE REVIEW
piše v enem svojih uvodnikov o slovenskem oglaševanju in ustvaijalnosti, ki se prebuja v novi Evropi. Deloma je k temu pripomogla majhna srednjeevropska dežela, ki začenja v mednarodnem o°laševaniu za sabo puščati vidno sled. Slovenija ie prišla do točke, ko lahko izzove celo kvalitetne zahodnoevropske agencije, saj ustvarja najvznemirljivejša dela, Je potrdil Andrew Rawlins, direktor evropskega oglaševalskega tekmovanja Epica, na katerem so slovenske agencije letos v konkurenci poslastic iz najelitnejših londonskih in pariških hiš pobrale dve nagradi. Slovenija se ponaša s stotimi oglaševalskimi agencijami, ki so večinoma nastale v zadnjih petih letih.
CORIERRE DELLA SERA
Antonio Martino, dvainpetdesetletni ekonomist, avtor Berlusconijevega gospodarskega programa je dal za časnik intervju, po katerem ni imel dvomov, da bo prihodnji italijanski zunanji minister. V intervjuju poudarja, da so meje med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo nedotakljive, da se ne bo znova razpravljalo o osimskih sporazumih, da pa se bo treba pogovariati o odnosih med Italijo ter Slovenijo in Hrvaško. Ne more pa skriti zadrege zaradi teea, ker se je Naprej. Italija! povezala z neofašističnim Narodnim zavezništvom, tako da bo moralo biti v novi vladi nekaj ministrov iz Finijeve stranke. Potoval bo po svetu in razlagal, da ni res, aa so fašisti spet na vlaai v Rimu. Meni, da Slovenija in Hrvaška ne bosta mogli v Evropo, če bo meja med njima delila Tstro in italijansko skupnost v njej in če ne bosta vrnili lastnine, ki so jo tamkajšnjim Italijanom vzeli Titovi partizani.
GOSPODARSTVO
TEČAJNA USTA - slov. toiaricv (SIT) Maj 1994
DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI
Avstralija	1AUD	95.2388 95.8120
Nemčija	1 DEM	78.9642 79.4395
ZDA	1 USD 131.4045 132.1953
ANKETA
PODOBA NAŠEGA OTROKA
REZERVOARJI ZA TANKER V LUKI KOPER Koper - Na platoju t.i. industrijskega terminala v Luki Koper, kjer ima mariborska Metalna v dolgoročnem najemu okrog 16 tisoč kvadratnih metrov površine, so priredili krajšo slovesnost ob dokončanju treh velikih rezervoarjev za prevoz utekočinjenih plinov. V Sloveniji so take rezervoaije naredili prvič in Metalna je tako dobila Certifikat ISO 9001, s katerim je certifikacijski biro Germanischer Lloyd Metalni priznal najvišjo kakovost izdelave in tudi lastne Kontrole kakovosti tako zahtevnih izdelkov kot so omenjeni trije rezervoaiji za najnovejši tanker belgijske družbe Ex Mar; za skoraj 400 milijonov tolaijev posla.
MAXIMARKET - NAJVEČJA BLAGOVNA HIŠA V SLOVENIJI
Ljubljana - Maximarket je postavljen na privlačnem mestu v Ljubljani. Kupci imajo na voljo prek 1.000 parkirišč. Ob nakupu za več kot 4.000 tolarjev blagovnica kupcu povrne stroške začetnega parkiranja. V blagovnici prodajo približno 38 odstotkov tekstila. 35 odstotkov prehrane ter 27 odstotkov tehničnega blaga in galanterije.
V	trgovini, gostinstvu, pekarstvu in slaščičarstvu dela 550 delavcev. Večje količine blaga dostavljajo ljubljanskim kupcem na dom brezplačno. Vsa evidenca je računalniško vodena, zato lahko v pritličju obiskovalcem povejo vse potrebne podatke. Pekarna dnevno speče več kot tri tone raznega kniha in peciv. Zanimiv je tudi gostinski del s klasično restavracijo Maxim, Emonsko kletjo, aperitivbarom, z lokalom Romansa, ki ima pridih italijanske kuhinje in slaščičarno Park.
MARIBORSKO LETALIŠČE USMERJA TUDI TOVORNI PROMET
Maribor - Mariborsko letališče nima redne letalske povezave s tujino. Konec lanskega oktobra je letalska družba Adria Airways ukinila polete v Frankfurt, letos 23. marca pa tudi progo Ljubljana-Maribor-Skopje. Zato je mariborsko letališče začelo iskati nove trge, med drugim so se povezali s predstavniki Atlante, mešane ukrajinsko-ameriške družbe, pogajajo pa se še z drugimi poslovnimi partnerji.
PRODORNA KRKA IZ NOVEGA MESTA Novo mesto - Tovarna zdravil Krka se uvršča med najpomembnejše svetovne izdelovalce antibiotikov, z drugimi izaelki pa mea svetovnimi proizvajalci zaseda drugo in tretje mesto. Antibiotike izdelane po fermentacijskem postopku izvažajo že od leta 1967. Danes prodajalo predvsem na Japonsko, v ZDA in na trgu Srednje ter Zahodne Evrope.
V	Krki so nedavno posodobili zmogljivosti fermentacije in zgradili razvoino-kontrolne laboratorije. Naložbo so financirali iz lastnih sredstev, stala pa jih ie 27 milijonov nemških mark. Odprtja novih prostorov, ki jih je odprl predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, so se udeležili tuji in domači poslovni partnerji in številni gostje.
POSOJILO ZA AVTOCESTO Šentilj - Slovenija je dobila 32, 1 milijona dojarjev posojila za izgradnjo avtocestnega odseka Pesnica-Šentilj, ki ga je zagotovila Evropska banka. Slovenski delež za izgradnjo tega odseka pa bodo zbrali iz avtocestnega tolaija.
MARIBORČANI V DRUŽBI NAJBOLJŠIH
FIBEP, svetovno združenje agencij za spremljanje medijev, je bogatejše za novega člana - mariborski Press clipping. Mariborčani so edini predstavniki Slovenije v tem svetovnem združenju. Pod okriljem FTBEP deluje tri tisoč ljudi, ki spremljajo informacije v petdeset tisoč tiskanih medijih v tridesetih državah. Tako lahko sedaj slovenskim podjetjem, ki se nameravajo podati na tuja tržišča, ponudijo medijske informacije, pomembne za spoznavanje novih trgov.
Učiteljice slovenskih dopolnilnih šol in starši! V imenu Tržaške krajevne zdravstvene enote-slovenske socio-psiho-pedagoške službe-Trst je poslal psiholog dr. Danilo Sedmak anketo (tudi na Tržaško in Koroško, v Kanado. Argentino), ki naj bi jo izpolnili, tudi v Avstraliji; dr. Sedmak. organizira to akcijo prostovoljno in sporoča:
Spoštovani, slovenska socio-psiho-pedagoška služba v Trstu se že dalj časa ukvarja z vprašanjem, kako bi čim bolj smotrno in stvarno pomagala otrokom, ki imajo težave v šoli. v družini in v družbi. Teh otrok je veliko m so prav zato vredni posebne pozornosti tako s strani vzgojiteljev in drugih strokovnjakov kot s strani staršev. To so otroci, ki imajo težave pri učenju, ki so v razredu moteči, s katerimi imajo težave tudi starsi; otroci^ki se ne razumejo s sovrstniki, ki se nikjer ne udejstvujejo... Ce hočemo tej populaciji priskočiti na pomoč, jo moramo najprej poznati, vedeti za njene težave, in kdo lahko bolje vse to jx>zna, če ne prav vzgojitelji in starši, ki skupaj z otroki živijo m delajo.
V ta namen se je naša služba odločila, da izvede posebno razsikavo po vseh slovenskih osnovnih šolah pod naslovom
PODOBA NAŠEGA OTROKA Prepričani smo, da bo raziskava koristila tudi šolnikom, šolam in staršem v Avstraliji. Zato se obračamo na Vas s prošnjo, da bi izpolnili vprašalnik (v Avstraliji so povabili k sodelovanju učence Slomškove šole v Merrylanasu-Sydney, verskega središča v Kew-Melboume, učence dopolnilne šole v Adelaide, vprašalnik pa imajo tudi Ivanka Škof, učiteljica iz Slovenskega primorskega socialnega kluba Jadran-Melbourne. Mariza Lican SBS ramo Sydney ter Elica Rizmal SBS radio Melbourne: kdor želi omenjeni vprašalnik naj se obrne na eno izmed teh oseb). Anketa je anonimna, razdeljena je na dva dela-šola in družina ( izpolnite samo tista vprašanja. ki se nanašajo na slovenščino - ostala vprašanja niso primerna za razmere avstralskih otrok)) >- Anketo pošljite najkasneje do sredine junija 1994.
Leppozdrav
dr. Danilo Sedmak. Via Giulia 96.34126 Trieste. Italy
DR. DANILO SEDMAK. PSIHOLOG
Rodil se je 1937 v Sv. Križu pri Trstu, kier je preživljal svoje otroštvo. Učiteljišče je zaključil v Trstu, maturiral na gimnaziji v Kopru, v Ljubljani študiral psihologijo in pedagogiko. V Milanu opravil nostrifikacijo na Katoliški univerzi, pozneje še specializacijo iz psihologije, psihoterapije in psihoafcupunkture. Poučeval je humanistične predmete na slovenskih srednjih šolah na Opčinah, v Nabrežini in na Katinari. Leta 1968 seje zaposlil kot psiholog v psihiatrični bolnici v Trstu. Od leta 1982 dalje je tudi koordinator Slovenske socio-psiho-pedagoške službe v Trstu. Objavljal je celo vrsto prispevkov, je soavtor knjige "Tiha asimilacija" (1983 izdal skupno s sociologom Emkujem Susičem). Pogosto predava za starše, mladino, učitelje, kulturna društva in sodeluje na slovenskih, italijanskih in mednarodnih srečanjih psihologov.
Vse od začetka sedemdesetih let je življenje Danila Sedmaka prežeto z uresničevanjem drugačnega načina zdravljenja, zavzeto se je vključil v spreminjanje razmer, v borbo za pridobivanje lastne identitete duševnega bolnika. Z bolniki preživlja pretežen del svojega časa na njihovem domu, svetuje niim in njihovim družinam v centru za mentalno zdravje v Nabrežini in širi ideje te humane in demokratične psihiatrije. Zavest, da se danes lahko vsi ti bolniki svobodno zdravijo in živijo v skladu s svojimi željami in nagnjenji, mu je največja nagrada za trud in spodbuda za nadaljnje aelo.
UMETNIK KOT OPAL DRAGOCEN
s_X 1982 Z_.
GOMBOC GALLERY SCULPTURE PARK
James Road. Middle Swan Western Australia. 6056 Telephone: (09 ) 274 3996 Facsimile: (09) 274 2665
RON GOMBOC
LANSKOLETNI NAGRAJENEC CITIZEN OFTHE YEAR AWARD FOR ARTS, CULTURE AND ENTERTAINMENT-WEST AUSTRALIA
¡¡¡BP	"Z umetnostjo je tako-ne izbereš si jo sam,
SpSr	ona izbere tebe; popolnoma se ß posvetiš Je
j|r';	kot mamilo.."
&	Ron Gomboc
Tokrat vam ponovno in podrobneje
predstavljamo umetnika-kiparja. cigar	■Oj^E^^E",
ustvarjalna moč se je razmahnila v	reBMSfflKlfe Zahodni Avstraliji: Ratimir Marijan (Ron) ¡¡g^Erff^; jk sf^&jHl^
Gomboc - dobitnik lanskoletne nagrade	wlHA^«' «ll^Pnfr^»' Citizen of the Year A ward for Arts,
Culture and Entertainment - West	Ron Gomboc s soprogo Terri
Australia.	y
Iz obsežnega skrbno urejenega albuma s	1
časopisnimi izrezki in fotografijami, ki mi	;
ga je Ron Gomboc poslal, je moč	J 1
zaključiti kako velik človek in umetnik je	Ä I
ta naše gore list. Stran za stranjo, same	1» I
nagrade in priznanja, vsaka zase govori o	jl^^L
njegovi izredni delavnosti in predanosti	to^^Hb
umetnosti. "	i ÜW
Rona Gomboca rodijo leta 1947 v
Ljubljani, s 13 leti se s starši priseli v	lilH
Avstralijo. Gombocovi imajo najprej	mllA -'¿¿-k
pohištveno podjetje v Perthu in Ronov	Bafašfli
oče sinu že zgodaj vcepi miselnost: delaj	^
težko - pozabi na zabavo (work hard and	"V"
forget fun). Slikarstvo in kiparstvo
najprej študira v Clareniont School of	®
,^rt. kasneje pa konča še Art College.	-Mil'H*H"(l|Hn
Študira tudi mramomo tehniko kiparstva.	^Hr«' B^HkImm
čeprav je. največ njegovih skulptur	ilSliflf mh WwBh - v ?-
izdelanih iz brona.Večina kipov v'	^«wll^'^H
njegovem parku je abstraktna, vendar	"
inspirirana s humano obliko in pokretom.	j^Sraft* n^HVi'^
Gomboc obiskuje tudi številne tečaje,
poučuje v tako imenovanih umetnostnih
delavnicah, organizira kiparske simpozije 'Al the Crossrocids'
in razstave: veliko je študijskih potovanj	'_
\ Singapur. Hong Kong. na Tajsko, v	^tl^Hi Bangkok in po Evropi, predvsem
povezuje avstralske kiparje z azijskimi.	V- /T^jifftm
Kipar Gomboc zakoplje svoj talent v	^H^^EmIIP
svoj park skulptur - v privatno galerijo Gomboc. v bližini Pertha, točneje v Middle Swan-u. kamor se zatekajo
umetniki iz vsega sveta. In Ron Gomboc	^Bllnllli
je pripravljen vsakemu ponuditi svojo	, .^HI^SS
pomoč - to je njegova nepreračunljiva pot	l^V
do sveta umetnosti, v katerem živi skupaj	M^Llžgllil
s svojo soprogo in sinčkom. Njegovo hotenje je neustavljivo: zdaj dograjuje
galerijo, zdaj stanovanjsko poslopje za	^¿fllSi hi^M.
goste-umetnike. zdaj pripravlja razstavo...	;
ja, tudi te dni.	i^jT^jBB'^M
Kljub temu da Ron Gomboc prispe v	Ž^SSMI^^mI^^B^^MMII^^
Avstralijo kot mlad deček, nosi v sebi	^¿m^^W^Kl^^^^^^^i
preteklost, ki jo doživi v Ljubljani. So	jjBBM^E^^^iP^^BB potem njegovi kipi tudi odraz tega časa. in ali lezi tu pravo jedro njegovih intimnih izpovedovanj in hotenj?
Napisala Stanka Gregorič.	'Soirit ofnn OM Tnum'
Na otvoritvi razstave bronastih skulptur
First Swallow
G/AS SLOVENIJE stran «
J VSAKO ŽIVLJENJE JE ROMAN ZASE
Nadaljevanje iz prejšnje številke
In ko sem ga čez nekaj dni obiskal, me je
gredstavir direktorju proizvodnje z esedami:" Ta mladi gospod zna delati tube." Oni pa me je vprašal: "Kaj želite od nas J," Dejal sem le: "Cene in teden časa." Čez teden dni sem že iz Nemčije od starih predvojnih znančev pri firmi Herlan, ki je delala stroje, zvedel za cene strojev, materiala in roke. Potem sem se vrnil v Colgate. "In kaj želite zdaj?' so me vjpSali. "Naročilo, sem rekel.
•	Sliši se zelo preprosto, vendar je najbrž treba imeti lcup denarja za takšno tovarno...
..», ~ LAJOVIC: Pray gotovo. No. začel sem v majhni delavnici. Potem se je bilo treba razširiti. Sel sem k svojemu odvetniku, s katerim sva sodelovala, pri zemljiških transakcijah. V posel se je vključil s četrtinskim deležem. Bila sva dobra prijatelja in ko je pred šestimi leti umrl. mi je ta delež zapustil. Tako je naša firma zdaj čisto v Lajovičevih rokah. •
•	In koliko je zdaj vredna ta vaša
firma?
LAJOVIC: O tem se pa ne govori. Lahko vam le rečem, da na leto prodamo za 40 milijonov dolarjev. V Sydneyu imamo 8500 kvadratnih metrov pokritih površin, zaposlenih 110 ljudi, razen tega pa še mešane družbe oa leta 1965 na Filipinih (51 odstotkov), v Indoneziji od 1969 (70 odstotkov) in v Novi Zelandiji od 1970 leta 65 odstotkov. Na Filipinih sem tudi odprl manjšo družbo. Sicer pa smo opustili aluminijaste tube in izdelujemo plastične...
•	Se vedno za Colgate? LAJOVIC: Da. A kar je
najpomembnejše: za območje Avstralije, Nove Zelandije in Malaje smo. edini dobavitelji tub za Colgate. Po vseh drugih državah ali regijah ima Colgate najmanj dva dobavitelja.
•	In kako vam je uspelo izriniti konkurenco?
LAJOVIC: Zaupajo nam. Glejte, lani smo naredili 45 miki ono v tub. oa tega so jih kupci reklamirali 15. Sedem jih je imelo naso tovarniško napako, osem pa Colgatovo. Po avstralskih standardih velia, da na eno reklamacijo pride 30 slabih izdelkov, ki jih ljudje ne reklamirajo. Torej smo od lanskih 45 milijonov tub naredili slabih le 450. To pa pomeni desettisočinko izmeta. Sicer pa iz Sydneya izvozimo 60 odstotkov na Japonsko, na Tajvan, v Hongkong, na Kitajsko, na Tajsko, v Sri Lanko in v ZDA. Veste, delamo le material za tube... •Kaj pa Slovenija? LAJOVIC: Tudi v Sloveniji sodelujem. Leta 1988 mi je telefoniral bratranec arhitekt Janez Lajovic, češ naj pomagam, ker Srbi nočejo kupovati
slovenskih izdelkov. Pa sem se povezal z (delavnice v Kamniški ulici
Imnn nm n	d:.»	I-F I •	• i	____ _ ■ ___• • t
tube. Torej za približno 300 dolarjev vsako minuto. Takšna specializacija pa zahteva visoko produktivnost. Pri nas te količine naredijo trije ljudje. Jasno je, da Jc njihov dober zaslužek minimalen strošek na enoto izdelka.
•	Ste vse to dosegli z znanjem, ki ste ga prinesli s seboj v Avstralijo?
LAJOVIC: Imel sem srednjo tehniško izobrazbo. Študiral sem tudi na strojni fakulteti v Padovi, znal sem več jezikov in imel podjetniško žilico. Ampak, ko sem se konc petdesetih let, ko sem začel s tovarno, ugotovil, da ne znam brati finančnih poročil, sem se vpisal na tečaj za managerje na oddelku ekonomske univerze v Sydneyu.
•Ste se ob tubah oziroma materialu ža embalažo posvetili še kakšnemu zanimivemu poslu?
LAJOVIC : Eden je bil posebno zanimiv. V sedemdesetih letih, ko so vrgli komunistični režim v Indoneziji, so se indonežijsko-avstralski poslovni stiki začeli pravzaprav v moji niši. Ná coctail partv, ki sem ga priredil za podmaršala letalstva Sojetna Sukima, je bilo celo 110 ljudi. No, in za Indonezijce sem potem izdelal sedem tisoč ton aluminijskih kovancev za pet rupehov. Zanimivost tega kovanca je bila v tem, da je imel upodobljeno družino: očeta, mater in dva otroka; propagiral je omejevanje rojstev... Oh, s temi lndonezijci imam še danes odlične stike. Všeč so mi.
•	Zakaj pa?
LAJOVIC: ker so vrgli komuniste...
. • Zdaj ste tukaj (v Sloveniji), da bi kupili svoje nekdanje podjetje Tubo?
LAJOVIC: Seveda. Zanima me vse, kar je novega. Veste Lajovici nismo le poslovneži. Pet, šest let sem recimo delal na posebnem postopku, da se lahko uporabi stara, že potiskana embalaža. In uspelo mi je. Zdaj imam patentiran stroj, šest metrov je visok, v katerem lahko staro umazano embalažo z obeh strani obložimo z novo snovjo in jo spet uporabimo. Ta. postopek sem patentiral pod imenom "lajean' in Japonci so že odkupili pravice do uporabe patenta. In
godoono me seveda tudi zanima lovenija, še zlasti zdaj, ko se je otresla starega komunističnega režima. Sicer pa sem po srcu vselej ostal Slovenec. Tako sem prišel, da bi odkupil Tubo. Vlagam
okrog dva milijona dolarjev v družbi print venture, tema milijonoma pa bom priložil še denar, ki ga bom dobil s prodajo nekdanje denacionalizirane stavbe in
uporabimo za aluplastično folijo za tube. dolžnosti direktorja ing. Grudnom. Prodajam pa tudi druge Impolove izdelke	• Pa vam Slovenija predstavlja še
v Avstraliji, Novi Zelandiji in na Tajvanu. kakšen novatorski izziv? Letnega prometa bo okrog dva milijona	LAJOVIC: Seveda. To je Kpper
avstralskih dolarjev.	Mislim, da ima Slovenija tri izjemne
•Veliko delate s tako priložnosti. Prvič turizem, drugič Luko imenovanimi azijskimi tigri in tigrčki. V Koper in tretjič delovno silo, ki je cenejša naših očeh je to hermetično zaprt trg, kjer °d evropske, hkrati pa boljša od ie vse cenejše in kjer se da konkurirati, j vzhodnoevropske. Pravzaprav ima Vam pa iz bogate Avstralije to uspeva. Slovenija zdaj možnost kupiti trg. To bo Kako?	trajalo še dve, tri leta. Ko enkrat trg kupiš
LAJOVIC: Da si je naša firma m si na njem, lahko zvišaš cene. In zdaj je Impact International priborila 365. mesto trg v Evropi poceni, med avstralskimi izvozniki, smo morali	»Kaj to pomeni?
preiti na visoko tehnologijo in velike	LAJOVIC: Dostikrat sem
naložbe. Tako imamo zdaj stroje, ki kupoval trg. To ne pomeni, da moraš vsako minuto izdelajo okrog 150 uničiti konkurenco, pač pa da moraš vsaj kvadratnih metrov alu-plastične folije za znižati število konkurentov. Za to pa je t—: —— . . . treba ¡metj ¿¡v^ tvegaš in seveda
podložen moraš biti s kapitalom. Kar poglejte, kaj so Američani naredili z Rusi? Začeli so licitirati z Vojno zvezd in Rusi, ki niso mogli več finančno slediti, so odnehali. Tako je razpadel komunizem. Podobno bi morali narediti Slovenci...
•Že, a mi nimamo denrja? LAJOVIC: Glejte, Koper mora postati pomembno uvozno-izvozno pristanišče. Koper je cenejši od italijanskih pristanišč, od hrvaških pa je bolje organiziran. Če se bo Koper oazival na ta vprašanja hitro in korektno, bo prišel tudi denar... Navsezadnje smo avstralski Slovenci krepko podpirali Demos, ne le z besedami, tudi finančno... ministru Kračunu, ki je bil pred dvema mesecema v Avstraliji,, in'je dejal, da je Slovenija z Jugoslavijo izgubila velik trg, sem rekel, da to pač ni bil velik, ampzGt lahek trg.
•	In kai naj bi Avstralija in Nova Zelandija ponudili Evropi skozi Koper?
LAJOVIC: Mislim, da bi lahko v Kopru opravili veliko dodelavnih del. Skozi Koper bi lahko Evropa uvažala avstralsko meso, ga recimo konzervirala in dobavljala "just in time", tu bi bila lahko velika skladišča za volno, v Kopru bi lahko bile tudi dražbe volne, in tretjič iž Nove Zelandije bi lahko prek KoDra usmerili mleko m mlečne izdelke. Ne smete pozabiti, da sem častni konzul RS v Novi Zelandiji, kjer imam tovarno in hišo v planinskem delu. -- -
•	Kajpaazijski izdelki? LAJOVIC: Koper ima Velike
cisterne. Lahko bi prek njega potekal uvoz palmovega olja iz Malaje v Evropo.
•	Polni ste idej. Človek pa ostane mlad, dokler ima ideje, ali ne?
LAJOVIC: No, nam Lajovicem jih še ne bo zmanjkalo. Glejte, moj sin, imam sina in hčerko, torej sin, čez štirideset let ima, se med drugim ukvarja tudi s konstrukcijo avtomobila na sončno energijo. Predlani je zgradil 180 kilogramov težko vozilo, ki jc zmoglo 40 kilometrov na uro, leto pozneje ga je izboljšal in je zmoglo 68 kilometrov na .uro. No, Honda je nitela s 112 kilometri na uro.Kot sem rekel, idej nam ne zmanjka, imamo pa še eno značilnost: radi živimo skupaj m se dobro razumemo. Vsi smo doma v istem kraju in vsi smo delničarji naše tovarne, žena, sin z družino, hči, še najmanjši delničar sem jaz.
Skrajšani intervju iz revije MANAGER . Pogovarjal se je Bogo Sajovic	_
PONOSNO REČI SMEM:
SLOVENEC /SLOVENKA
SEM
USPEŠNI SLOVENCI
25.	INGRID ROEDER - RODRIGUES (na fotografiji), rojena 1964 v Melbournu. Mati Neva, rojena v Trstu, slovenskih staršev; oče Wolfgang, rojen v Nemčiji. Stari starši: Mareela in Silvestor Bole, rojeni v Sloveniji.
Leta. 1986 Diploma of Youth Work na Phillip •Institute of Tchnology. Trenutno je zaposlena na Department of health and Community Services kot Reception Services Intake Coordinator.
26.	SIBILA GERDEN,. rojena 1970 v Milduri (Victoria), slovenskih staršev Jožice in Igorja. Diploma of Teaching -Bachelor of Education na University of Melbourne ( 1992).
27.	DAVID GERDEN, rojen 1970 v Milduri (Victoria), slovenskih staršev Jožice in Igorja. Bachelor of Business na La Trobe University Melourne (1993).
■■Na fotografiji : družina Gerden. z leve - Barbara Sibila. starša Igor in Jožica. Robert in David
PA SE TO
IZ SLOVENIJE
Snažilka, ki v Sloveniji "sprivatizira" rolico toaletnega papirja in jo odnese domov, se kaznuje s šestimi meseci zapora. Če direktor "sprivatizira" celo podjetje, pride za teden dni v časopise.
One of the leaders in refrigerators, freezers, stoves, ovens, washers & dryers.
gorenje pacific
Domestic Appliances
0285 littlf ä assoc
INTERNATIONAL CONFERENCE ON NUCLEAR SAFETY
Athree^day interna tional conference entitled . "PSA/PRA (Probabilistic Safety Assessment/Probabilistic Risk Analysis) and Severe Accidents 94" opened in Ljubljana on April 18. It was organised by the Slovenian Nuclear Experts' Association (DJSS). Approximately 100 experts from 20 countries were presenting the results of probabilistic safety ""assessments and hypothetical risk analyses of the possibility of serious accidents, in nuclear power plants.
On behalf of the -European Nuclear Society (ENS), the conference was addressed by their representative Pekka Silvennoinen. In an opening speech, Miloš Komac, chairman of the group for devel- . opment strategy at the Slovenian Ministry of Science and Technology, said that Slovenia was aware of its duties in the field of nuclear safety to the international community and the environment. He informed the foreign experts that his Ministry allocated 4% of its budget for research in the field of electrical power, of which over one-fifth went on research in the field of nuclear safety.
MARCH UNEMPLOYMENT DOWN 2.5 PER CENT ON FEBRUARY
The number of people registered out of work in Slovenia at the end of March was 130,587, a fall of 2.5 per cent on February, the National Employment Office reported in its monthly analysis of unemployment trends.
The March fall was somewhat steeper than in past months. Unemployment in March was 4.8 per cent lower than last December.
Women accounted for 43.9 per cent of the March jobless total.- First-time job-seekers made up 18 per cent, while 46.1 per cent had no professional training.
ENGLISH PAGE
PRESIDENT KUČAN
LETTER FROM US PRESIDENT BILL CLINTON
Slovenian President Milan Kučan re ceived a letter from US President Bill Clinton on Tuesday. In the letter, President Clinton writes that the security of Slovenia is important for US security, and that the United States salutes Slovenia's support of the Partnership for Peace.
According to President Clinton, the US feels an obligation to continue supporting democratic and market-oriented reform in Central and Eastern Europe, and that "together we will be able to place Central and Eastern Europe at the heart of the new Europe, making it united, democratic, successful, secure and free".
President Clinton also tells President Kučan that he outlined his aims for European security in the 21st century for himself while on his visit to Europe, and add? that such aims must be set by a united Europe based on democracy, -stable market economies and cooperation in the area of security.
FIRST SLOVENIAN MARITIME TOURS COMPANY
Eight Slovenian companies signed a contract recently founding a new limited liability company called Prince International Cruises. In so doing, they ended speculation about the fate of ownership of the Slovenian passenger vessel Prince of Venice, since the new company will assume outstanding debts to the Australian bank EFIC. The largest shareholder in the company will be Kompas International with a 39 per cent stake, with the remainder divided equally among the other seven partners.
FOUNDATION STONE LAID FOR NEW BUSINESS BUILDING
The Toncity Centre in Koper, a project initiated by Slovenian-born Australian Jose K. Zrim, should be completed in four to-seven years. The centre will offer some 10,000 square metres of commercial and other premises and is to provide a base for around 230 Far Eastern companies who are interested in Koper, and thus Slovenia, as a potential springboard to the European market "The Australian businessmen consider Koper, with its port, and Slovenia, by virtue of its geographical location, to be well suited to the requirements of businesses from the Pacific region.
PRESENTATION ' OF SLOVENIAN SCIENCE IN SWITZERLAND
In a speech held at the Forum scien tific meeting in Engelberg, Switzerland, Rado Bohinc, the Minister of Science and Technology, announced that a similar meeting would be organised in Slovenia. It would be devoted to cooperation between small nations in the world's scientific production, as well as to cooperation among countries in transition.
In his speech, Bohinc presented the Slovenian experience and orientation in the scientific and technological fields. He also met Hubert Curien, former space- and . research minister and current CERN chairman. They discussed the status of Slovenia in this centre. They also discussed the envisaged agreement on scientific and technological cooperation between France and Slovenia.
JAPANESE INTEREST IN SLOVENIA
Following a five-day visit to Japan, Zoran Thaler, president of the parliamentary committee for international relations, told at press conference that Japanese interest in Slovenia was on the rise.
Thaler was invited by the Japanese government to visit Tokyo. He met the Japanese deputy foreign minister, the president of the Japanese parliament and the president of the parliamentary foreign affairs committee. Japan was informed of the situation in the territory of the former Yugoslavia in detail, said Thaler. He continued
FEWER OBSTACLES TO BUSINESS TIES
An Italian chamber for Slovenia is to start work in Ljubljana under the auspices of the Italian ambassador. The chamber is to resemble others of its kind elsewhere in the world. It will pass on information and seek to promote commercial ties between businesses from both countries. Companies and individuals are entitled to free services and representation on payment of an annual membership fee. At a recent meeting of businesses from both sides Slovenia's importance to Italy as a commercial partner was pointed out, since last year's bilateral trade totalled three thousand billion lire. Among the EU countries, Italy is Slovenia's second most important foreign trading partner.
FINANCE & MARKET
After eighteen months of work the finance ministry has drawn up a new customs law, which was passed last week by the government The new legislation is fully accommodated to the European customs code, while taking account of circumstances peculiar to Slovenia.
"WHERE TO BUY, WHERE TO SELL"
The Centre for Interna
tional Cooperation and Development issued a publication entitled "Where to Buy, Where to Sell" which presents to Slovenian companies 800 potential foreign partners, including their full addresses and a list of Chambers of Commerce from 173 countries.
Editor Branko Hvastja stated that there were two motives for issuing this publication: the Centre has large database on foreign companies which have asked for the addresses of Slovenian companies with whom they could do business, exchange goods/ or otherwise cooperate. On the other hand the Centre offers a variety of business services to Slovenian companies.
In addition to the addresses of foreign companies the publication includes information about their activities, which are grouped into ten broader categories. The greatest amount of interest in cooperation	with Slovenian companies is found in Austria, Germany, Italy, Great Britain, the Czech Republic, Hungary and the Netherlands, and on other continents in India, Pakistan, Nigeria, Kenya, South.Africa and the Republic of South K jrea.
SLO WEEKLY
r
mi
AUSTRALIA lili
euro
international ptyitd
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia * Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
: EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADDRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152
Ph: (03)764-1900 Fax: (03) 764 -146V .
SYDNEY BRANCH
2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671-5999 Fax: (02)621-3213
A KONCU SE NASMEJTE...
RAZLOG
Zakaj so Marsovci zeleni? Od zavisti. Ljudem namreč zavidajo, ker se znajo tako množično in hladnokrvno pobijati.
UGANKA
—	Kdo pride k maši po glavi v cerkev? —Neumno vprašanje, nihče!
—	Pa pride! Zebelj čevlja menda.
***
NOVINKA
Direktor se ie razjezil nad novo tajnico: . .
—Gospodična, kaj vi mislite, da sem idiot?
—Ne vem, gospod direktor, sem šele od včeraj tu v službi.
GODOIWIJC/I
IZ PAVLIHOVE PRATIKE
VSE N-*JB_0JL)$£

glas Slovenije Založnik: Založba glas Ustanovitelji :
Dušan l.ajovic. Alfred Hrcžnik. Štefan Merzel in Stanka Grcgorič Upravni odbor
Dušan /.a/onc. Alfred Hrežnik. m Stanka Grcgorič
Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje,
umetniška izdelava, priprava strani:
Stanka Grcgorič. 215 Allandale rd. Boroma. Victoria 3155
TWe/iw /a\. <03> 762 6830
Občasni sodelavci: dr. Stanisla\ Frank. Draga Gelt. Jožica Gerden.
Lojze KoSorok. Martha Magajna. Vinko RizmaJ
Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt: Logo: Frances Gelt
' Distribucija: S Z. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney, Slovenec, Delo, Družina, Mladina, Naša Slovenija, Rodna gruda, revija Slovenija, Mladika, Slovenia Weekly, turistične brošure o Sloveniji, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci
%
POZOR! V bodoče nam ^ pošiljajte VSO POŠTO, B tudi naročilnice in čeke na
naslov uredništva.
♦
Naročam GLAS SLOVENIJE
Priložen ček za: letnonaročnino $ 50 ali polletno $ 30
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale ni. Boronia, VIC3155
n
Fodpisana(a) Ulica in Inj Driava ....
Poitna St.
4
^ Podpis ................... Datum......... ....... ^
Tisk:

Bounty Print. 651 leatherdale Road. Ringwood. Vic, 3134