Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » Četrt » ► 6 > 50» mesec > 2 »20»
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h j»ol leta » tO » — ► Četrt » » 6 „ — » mesec » 1 »70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinino in inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.]
Rokopisi se ne vraSajo, neCrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niskih ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 25.
V Ljubljani, v sobota, 31. januarja 1903.
Letnik XXXI.
Na dveh sedlih.
.Und so konnte man im „Na-rod" ein heiteres Beispicl sehen, \vie derselbc zuglcich auf zwei Sattcln reitcn kann — und muss!
„ Deutsche Stimmen" 22. jan.
Neodkrita in brezznačajna igra, katero igra v naši deželi tako imenovana „narodno-napredna" stranka, je dobila svoj mrzli „tuš" od zaveznikov -- Nemcev! Jahati na dveh sedlih je težka stvar, in tudi najspretnejšcmu političnemu akrobatu se včasih primeri, da obleži med obema na tleh. In to sc jc primerilo »Slov. Narodu".
Liberalci so v politični koaliciji z Nemci in morajo varovati nemško posest na Slovenskem. To je njihova dolžnost po pogodbi. Ko je pa nemški Mihelj stegnil svojo roko po Jesenicah ter si je hotel prilastiti lep kos slovenske posesti, so bili »Narodovi" politiki v veliki zadregi: kot Slovenci bi morali odbijati napad na Jesenicc, kot trdno zavezani udinjanci nemške stranke pa bi morali ponižno korakati ob strani nemških vojskovodij. Kaj storiti?
Začela se je volilna borba. »Slovenski Narod" je dobil dopise od obeh strani. Ko so katoliško-narodni možje že v »Slovencu" krepko udarili, so tudi jeseniški slovenski liberalci začeli pošiljati dopise v „Narod", v katerih so klicali v boj proti nemštvu. A tudi nemška tovarniška stranka je pošiljala svoje dopise v .Narod".
Buridanov osel je bil nekoč v takem položaju. Na vsaki strani je imel snop sena, a ker sta bila oba enako lepa in vabljiva, ni vedel, na katero stran bi se odločil, in je v sredi med njima lakote umrl. Tudi „Na-rodovi" politiki so tako opazovali nekaj časa obe strani.
A liberalna stranka je pokazala, da je razsodnejša, kakor Buridanov osel. Nagnila se je na nemško stran in priobčila dopis tovarniške stranke! »Halb zog sie ihn — halb sank er hin!" in narod no-napredni Perun je ležal v objemu nemške Kunigunde. Ali je to poleg moralnega pritiska in sladkih visokonemških besed stalo še kaj drugega, ni prišlo v javnost.
Jeseniški liberalci pa niso vedeli, v kakih bolečinah se zvija njihovo strankarsko vodstvo v beli Ljubljani, ampak so pritiskali na uredništvo, naj prinese njih dopise. Nič ni pomagalo. Zdaj so pa nastopili drugo pot: Zagrozili so »Narodu", da ga pošljejo vsi nazaj in za vselej odpadejo od njega, ako nc sprejme dopisa od slovenske strani. Ta odločni nastop in „Slo-venčev" pritisk je privlekel stranko zopet v sredo, in Buridanov osel je zopet opazoval oba snopa.
In izmislil si je jako zvit načrt: Nemcem sem že ustregel; ustrezimo še nestrpnim Slovencem! In nagnil se je še k drugemu snopu ter objavil jako previden in skromen dopis za slovensko stranko. Prižgal jc vsakemu hudičku eno svečo, čakajoč, kaj bo iz tega. Saj je bila liberalna stranka prepričana, da Slovenci podležejo groznemu pritisku tovarne.
A prišlo je drugače: Slovenci so zmagali! In zdaj je »Slov. Narod« povzdignil svojo slovensko glavo ter je izpustil članek, v katerem zatrjuje, da bo on vsikdar, kakor doslej, junaško branil vsako ped slovenske posesti proti komurkoli. To je zatrobental na slovensko stran.
Na nemško stran je pa seveda moral tudi takoj pristaviti avtentično interpretacijo tega zagotovila, pišoč: .Če so Nemci politično razumni in znajo ceniti svoje sedanjo pozicijo, bi bil pač že čas, da nehajo igrati se z ognjem."
Oho!,C eni t i svojo sedanjo pozicijo!" Torej liberalna stranka ofi-cielno opominja Nemce, naj ji s svojo brez-merno poželjivostjo ne delajo prevelikih težav, kajti, ako konjiček z nemško-liberalnim sedlom prehitro skačenaprej, potem ne more liberalnijahalec sedeti hkrati tudi na slovenski Rozinanti.
Potem mora liberalna stranka ali zapustiti nemško sedlo, in potem Nemci izgube večino v deželi, ali pa mora pre-sesti na nemškega konjička, in potem se »klerikalci" polaste njene politične zapuščine. Torej: »Bista-hor! Bolj počasi, da moremo lepo skupaj
naprej v brambo sedanje nemške p • z i c i j e!
A čujte odgovor od nemške strani! Kaj mari ravnatelju nemškega političnega cirkusa, ako slovenski Tugomir težko brzda svoja konjiča! Mi smo po tvoji pomoči že dovolj močni, ti pa si v naši službi že dovolj oslabel! To je misel nemškega odgovora. Ali služi še nadalje, suženj hribovski v grajščinski livreji, ali pa leži tje in iz-dahni!
V »Deutsche Stimmen" pišejo Nemci o slovenskih liberalnih voditeljih, da so napolnjeni z „D u m m h e i t" in ,G e -m e i n h e i t", imenujejo jih zaničljivo »d i e s e K e r 1 e* ter njih rodoljubje povsem po pravici nazivljajo — „S c h i n d -1 u d e r"!
Tako, zdaj imate ime za svoje politično kljuse!
In z globokim zaničevanjem pristavlja glasilo kranjske nemško-liberalne stranke o vodstvu slovenske narodno-napredne stranke: »Saj mora jahati tako v dveh sedlih!" M o r a! Da, mora! Zato naj pa tudi brce prenaša od obeh strani, dokler ne pade obema konjičema pod kopita!
Katoliška slovenska društva!
Dne H. marca letos bodo 25 let, kar je bil s papeško tiaro venčan naš Bedanji slavno vladajoči papež Leon XIII. Vesoljni katoliški svet in celo nekatoličani pripravljajo se dostojno praznovati slavnostni dan sivega starčka na prestolu apostola apostolov sv. Petra Leona XIII. Brezdvojbeno je, da tudi mi Slovenci, zlasti pa naša katoliška slovenska društva, ne smemo zaostati za drugimi narodnostmi v slavju socijalnega papeža, velikega prijatelja in zaščitnika Slovanov, »luči na nebu!« Gotovo bi velike večine sedaj obstoječih društev in socijalnih organizmov naših ne bilo, ako bi ne bil po krasnih, času primernih svojih okrožnicah slavni papež, »luč na nebu«, vzbudil med rmzboritimi katoličani in tudi med nami Slovenci mož, ki navdušeno in z veseljem delujejo za družabno preosnovo gnile naše družbe po večno resničnih krščanskih načelih. Zato iskreno želimo, naj bi Leonov dan čim najslavneje praznovala naša katoliška slovenska društva. Da se bo pa slavlja moglo udeležiti naše ljudstvo v kar mogoče velikem številu, zato
nij naša društva Leonov jubilej praznujejo v nedeljo 8. marca 1 9 O 3.
V	ta namen naj se naša katoliška društva dne 8. marca dopoludne udeleže službe božje. K službi božji naj se gre v slovesnem sprevodu, če ima društvo zastavo, z zastavo. Naj se agitira med društveniki in znanci za sijajno udeležbo pri skupnem sprevodu k službi božji. Po cerkvenem slavnostnem opravilu se naj zopet v sprevodu odkoraka v društvo.
Vsako naše društvo naj, če bode dopustil čas, takoj po cerkvenem slavnostnem opravilu ali pa popoludne priredi slavnostno zborovanje v primerno okrašenih prostorih! Ce je na razpolago društvena godba ali pevski zbor, naj se otvori in zaključi slavnostno zborovanje s papeško himno. Na odru bodi okrašena soha ali podoba papeža Leona XIII. Slavnostno zborovanje ne bodi predolgo, predmet slavnostnega govora bodi: papež Leon XHI. in njegovo delo s posebnim ozi-rom na Slovane.
Na slavnostnem zborovanju naj se sprejme udanostna izjava sv. očetu in takoj odpošlje brzojavnim potom. Naslov: Leo XIII. Pioma.
V	krajih ali farab, kjer je več naših društev, naj vsa društva skupno praznujejo Leonovo slavlje, da se tako na impo-zanten način pokaže vzajemnost in solidarnost naših katoliških društev. Načelstva naših katoliških slovenskih društev naj zato v takih krajih v ta namen takoj stopijo v dogovor.
Konečno pripomnimo, da se mora tak slavnostni sprevod k službi božji in nazaj v društvo kakor tudi slavnostno zborovanje pravočasno naznaniti pristojnemu c. kr. okr. glavarstvu. (Glej »Poročilo o shodu aepoli-tičnih društev našib.«)
Naša društva nam naj blagovolijo kratko poročati, kako se je Leonovo slavlje izvršilo, pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani
Krščanski pozdravi
Odbor slovenske kršč. soc. zveze v Ljubljani, dne 26. januvarija 1903.
Državni zbor.
Dunaj, 30. prosinca. Veliki isgredi.
Kakor sem včeraj porečal, je bila velika nevarnost, da danes zborniea ne odobri bruseljske sladorne pogodbe in dotičnega davčnega zakona. Sladorni rafinerji so namreč izprva zahtevali, da se jim povrne, oziroma mej troške zaračuni varstvena carina, ki bode
LISTEK.
Pravi vzrok.
Zares zvite bučioe so naši liberalci. Nekoč slišali smo enega izmed voditeljev naših liberalnih inteligentnežev, ko se je bahal, da ao otroci tega sveta, to so seveda liberalci, vedno bolj prebrisani kot pa otroci luči. In otroci tega sveta so mučili uboge svoje glave, ukaj imajo pri nas ti črteni »klerikalci« veČino med Ijudatvom. Najrazličnejše razloge zato za nje toli žalostno prikazen so že navajali. Pravili so, da imajo »klerikaloi« neko čudno bisago, ki ni nikdar polna. In ljudje mečejo v to bisago baje denar neprenehoma že stoletja. Toda nihče ne veruje te bajke o bisagi.
Ljudje vidijo razne liberalne bisage, potem pa pogledajo bisago svojoga žnpnika ali kaplana, potem si napravijo ?odbo, pogledajo bisage raznih samostanov in napravijo si tudi sodbo. Vsako leto 600 gld. župniku in 200 gld. kaplanu pade kongrue v »klerikalno* bisago. Ta bisaga pa je res brez
dna, ker tisto malo, kar pada vanjo, pade tudi precej iz nje za dijake, reveže, cerkve in druge dobrodelne namene. To vse ljudje vidijo in vedo.
Toda sedaj so pa liberalci zasledili pravi vzrok »klerikalne" moči. Cherchez la femme! Ženske pomagajo »klerikalcem", to jel Tako pozno šele je v liberalnih glavah posvetila ta sijajna, svitla luč! Toda sedaj ao se energično lotili dela. Žena se mora rešiti za li-beralisem. Žena ne sme več biti opora »klerikalcev«.
In pričeli ao. Nad in pod črto razpravlja »Slov. Narod« to vprašanje v spisih, po katerih se cedi blato pouličnega kanala. S tem nas sigurno uženejo, sigurno. Posebno pa s takim berilom pridobe ženske. Stavimo, da je vsaka nepokvarjena ženska, ki je le enega izmed mnogih dotičnih spisov brala, za vedno pridobljena liberalizmu. Spoznati je morala, kako blag in čist je, blag in čist v svojih spisih in svoji domišljiji, blag in čist torej tudi v življenju. Njegova je, seveda. Torej izbrali so si pot, čudno pot, da dobivajo ženske. Ta pot je zelo značilna za mišljenje liberalcev.
Ta liberalna taktika pa tudi kaže, kako sodijo liberalci o ženi. Toda liberalci naj pišejo, kar in kakor hočejo. Tiste žene, ki hodijo k spovedi, vedo, da se take reči, ka-koršne liberalci tako radi o spovedi pripovedujejo, ne dogajajo. Tiste žene, ki sodelujejo pri krščanskih dobrodelnih društvih, vedo, da je vse laž, kar o teh društvih pišejo liberalci. Naj nas imenujejo tisočkrat Tartuffe naši liberalci, vsak pameten človek vč, da je tartufferija tisti zistem, ki se dela pred volitvami pobožnega in krščanskega, potem pa zabavlja čez zakramente in verske resnice in se norčuje iz njih. Pa, ako bi res ta ali oni duhoven ne kazal se vrednega svojega poklica, ako bi bil res tak, kakor-šne slika duhovne »Slov. Narod", potem veljajo liberalcem besede Cleanteja iz Moli-črejevega Tartuffa, na kojega se nam nasproti sklicuje »Slov. Narod": »Kaj, ker Vas je predrzen slepar goljufal s spako svoje nravnosti, zato ste prepričani, da je vsak, kot on, da zares pobožnega ni najti?" Prostomiselci tako sklepajo.
Tudi mi vemo, zakaj tako sklepajo prostomiselci. Na vse kriplje se trudijo, da
bi dosegli zmago. Indae irae et lacrumae. Ali njih podli napadi nas ne strašijo. Kako poznajo liberalci ženo, to kažejo zopet v svojih najnovejših listkih in člankih v »Slov. Narodu". Kedor jim veruje, more biti prepričan, da poštene nima svet žene. Komur je tak nazor všeč, ta bo pristaš liberalcev.
Tako so torej liberalci v svoji prebrisanosti v živo prijeli .klerikalizem". Prišli do prepričanja, da je vzrok vsemu žena. Ne vemo, ali sodijo tako iz lastne izkušnje, ali so samo slišali to sodbo od drugod. Že Ju-venal je namreč rekel: Nulla fere causa est, in qua non femina litem moverit. Od tega nazora sedaj že nekaj mesecev živč časniško svoje življenje. Ali kakor so liberalci zel6 dolgočasni v politiki, kjer vedno pojo le eno pesem, namreč ono o hudobnih »klerikalcih", tako so tudi kot člankarji in list-karji dolgočasneži prve vrste, ker ne znajo pisati druzega, kot neprenehoma le eno, namreč o dozdevni »klerikalni" poltenosti. Ptiča spoznamo po petju in način pisave je za liberalce značilen.
po bruseljski pogodbi od belega sladorja »našala 6 lrankov. Včeraj pa so že odnehali za 2 5 franka, ki naj pride tovarnam za surovi ali rumeni slador v korist. Ti pa • to ponudbo niso bili zadovoljni. Vlada je bila že pripravljena, da danes odgodi drž. zbor in a § 14 uveljavi bruseljsko pogodbo in dotična dva zakona.
Sinoči pa so brzojavili na razne kraje, naj se v zbornioi snidejo zastopniki rafiner-jev in tovarnarjev. Danes ob '/»9. uri zjutraj ao se zbrali ti gospodje v prvi in drugi dvorani, kjer zborujojo večji odseki. Po daljših razpravah so se zedinili, da od porazde-litvene svote okroglih 2,600 000 kron dobo rafinerji po 2 70 krone per 100 kg., tovarnarji ali izdelovatelji surovega sladorja pa 3-30 krone.
Obče je bilo znano v parlamentarnih krogih, da se v zbornioi zbero sladorni baroni in tovarnarji, in nihče ni pričakoval takih izgredov. Nevolja proti rafinerjem je že stara in opravičena, in ta nevolja si je danes dala duška.
Ko je namreč predsednik grof Vetter otvoril sejo, vpraša ga dr. L e m i s c h, ali ve, da v drugi dvorani zboruje nov a v h t r i j « k i parlament. (Burni klici: Čujte ! Čujte !) To je s 1 a d o r n a borza, katere ne trpimo v zbornioi.
Razni poslanci nemške ljudske in vse-nemške stranke ter socialni demokratje kličejo : Še obleka naša ni varna zunaj pred Židi. Ven ž njimi ! Ven z Židi is zbornice. Tukaj predseduje grof Vetter, v drugi dvorani pa Auspitz. Sto glasov obenem: Ven i njimi, ven z Židi!
Predsednik grof Vetter odgovori, da je zvedel o zborovanju v drugi dvorani šele pred sejo in da torej ni on dovolil, ker ga nihče ni vprašal.
Nepopisen krik in ropot. Mnogi kličejo: Ven ž njimi I Kje ata reditelja?
Reditelja W a 1 z in vitez V u k o v i c hitita iz zbornice v dvorano, kjer so ravnokar sladorni delegatje sklenili kompromis. Poslanec \Valz jim zakliče: »To je zlo-raba, da tukaj zborujete. Prosim, da takoj zapustite dvorano!« Za Walzem pa je pridrlo najmanj 30 nemških poslancev, ki so vsevprek kričali : Ven ž njimi I Z galerij se je več radovednežev pomešalo mej poslance in bil je pravi sodni dan.
Tovarnarji in rafinerji, mej katerimi je bilo več velikašev, a še več Židov, pa tudi niso molčali. Beseda je dala besedo in kmalu bi se bili obdelavah a pestmi. Mnogi tovarnarji se opravičujejo, češ, da jih jo vlada povabila. Walz in drugi razburjeno odgovarjajo : »Tu smo mi gospodarji, a ne vlada!"
Ker se je izpraznila vsa zbornica, moral je predsednik za eno uro pretrgati sejo. Nekateri tovarnarji so se šli .pritoževat k predsedniku zbornice, knezi Trautmansdorf, Thurn-Taxis in Lobkovic pa k ministerskemu
Sredsedniku, ki je ravno prišel v zbornico, •r. pl. K o r b e r je odgovoril gospodom, da obžaluje dogodke, da pa je tukaj hišni gospodar zbornični predsednik grof Vetter.
Vihar se je polegel, ko je malo pred 1. uro predsednikov Btrežaj vzel v roke zvonec ter ga tresel z vso silo, da poslance zvabi v zbornico, btrežaj bi bil namreč moral pritisniti na električne zvonce. Splošen smeh je spravil Btrežaja v veliko zadrego, zbornico pa v dobro voljo.
Pričela se je nato razprava o sladornem davku ; govorilo je več govornikov, obveljal pa je odsekov načrt, ki soglaša z vladnim. Dr. L 1 1 e n b o g e n je tudi v zbornici vzdržal svoj predlog, naj se sladorni davek zniža od 38 na 26 kron od met. stota, za ta predlog so glasovali soc. demokratje, slovensko hrvatski poslanci in še nekateri kmečki zastopniki iz raznih strank. Toda večina je predlog odklonila. Istotako je bil s 133 glasovi proti 97 odklonjen drugi predlog, naj se za letos sladorni davek zniža za 6 kron per 100 kg, naslednja leta pa vsako leto za 2 kroni. Tudi za ta predlog so glasovali slovensko hrvatski poslanci.
Toliko v odgovor onim, ki bedasto ali zlobno trdijo, da so klerikalci podražili slador. Podražil ga je bivši finančni minister dr. Kaizl z naredbo z dne 17. julija 1899.
Obveljala pa je resolucija, ki vladi naroča, naj razmišlja, ali in kedaj je mogoče znižati sladorni davek. Take resolucije pa padejo navadno pod mizo. Zbornica je sprejela načrt zakona o sladornem davku in drugi načrt o porazdelitvi sladorja na posamezne tovarne, o čemer sem že poročal.
Zbornica je ob tri četrt na 6. uro soglasno odobrila bruseljsko pogodbo, z ogromno večino v tretjem branju sladorni davčni zakon in tudi porazdelitveni zakon s precejšnjo večino.
Vojni zakon.
Morda je umestno, da podam glavnejše točke iz govora ministra za deželno brambo, grofa Welsersheimba. Vsi govori grofa Welsersheimba se odlikujejo v tem oziru, da govori jasno in brez zvijač, kakor se more pričakovati od generala, ki se ne vtika v politiko. Oa zagovarja v prvi vrsti to, kar zahteva vojni svet, ob enem pa pri-
znava opravičenost raznih pritožeb in želja ljudskih zastopnikov. Seveda ostanejo pritožbe navadno na dnevnem redu, ker armada kot taka je vedno »nolli me tangere«. Temu stališču bi tudi ne ugovarjali, ko bi se vojna uprava ozirala vsaj na take pritožbe, katerim more ugoditi brez najmanjše škode za ugled in moč armade.
Tako je vojna uprava v svoji predlogi zahtevala, da se takoj pokliče v aktivno službo 6000 mož iz nadomestne reserve. Tej zahtevi so se najprvo uprli Ogri. Posledica je, da sta ogrski in avstrijski minister za deželno brambo z najvišjim dovoljenjem izjavila, da nadomestni reservisti ostanejo doma. S tem odpade 1. paragraf vojne predloge, ob enem pa tudi povod za obstrukcijo, s katero so pretile radikalne stranke.
Sicer pa ima vojna uprava v smislu zakona z dne 31. maja 1888 še vedno pravico, da pokliče v aktivno službo toliko nadomestnih reservistov, kolikor jih potrebuje. In znano je, da morajo pri topničarskih polkih v Galiciji nadomestni reservisti aktivno služiti. Naloga vojnega odseka je torej, da zahteva od vojne uprave pojasnila, ali bode tolmačila vojni zakon iz 1. 1888 v smislu svoje obljube. Ako to stori, potem je vojna predloga zagotovljena.
Grol \Vel8ersheimb je v svojem govoru priznal potrebo, da se tudi v armadi goji narudno Čustvo, ne sicer v političnem smislu, temveč v smislu avstrijskega domoljubja. Armada bodi obramba za državo in vse njene narodnosti. Vojna uprava hoče olajšati vojaško službo tudi za one, ki si v tujini Blužijo vsakdanji kruh.
Glede vojaške priprege je minister obljubil nov zakon. Vojaške priprege so v istini slabo plačane. Ako pa hoče to plače zvišati, mora zopet od lin. ministra zahtevati večji prispevek. Torej iz žepa v žep, vendar pa se svet malo uravna.
Glede mobilizacije je izjavil minister, da so prazne vse govorice. (Klici: A priprave se vrše!) Priprave se vrše vsako leto, ker armada mora biti vsak dan pripravljena, da brani državo. Letos je izdano novo navodilo za mobilizacijo, in to je povod govoricam, da Avstrija pošlje nekaj ko-rov na Balkan.
Kot minister hi moral vendar vedeti, ali se država v istini pripravlja za vojsko. Toda dosle) nimamo nobenega vzroka. Armada mora biti oborožena, da smo pripravljeni za vse slučaje.
Minister prizna, da sedanje novačenje ne odgovarja načelu enakosti. Povprek na leto je v naši državi potrjenih 251.423 mož; od teh pa jih je k aktivni službi poklicanih 126.013, v nadomestni reservi jih ostane 118.896, torej Bkoraj polovica. In to določa le sreča ali slučaj žreba. To ni pravilno in bi se moralo popraviti.
Sploh se zahteva dveletna vojaška služba. To se more uresničiti, toda troški za armado bi se izdatno pomnožili. Ko je Nemčija vpeljala dveletno službo, poskočili so tmSki za 55 milijonov mark, v Franciji za 70 milijonov frankov. Približno enaki višji troški bi bili v Avstriji. Ako Avstrija vpelje dveletno službo, morali bi vsaj podčastniki služiti tri leta in dobiti primerno odškodnino.
Za tekoče leto zahteva vojna uprava 16700 novincev več za stalno armado in 4250 za deželno brambo. Troški Be v tekočem letu pomnože za 4'9 milijonov kron, v bodečem letu za 7 milijonov in pozneje 20 milijonov kron.
Prihodnja seja v sredo, dne 4. svečana.
Brcve „Slavorum gentem" — po-tvara ?
Tržaški »Piccolo« in njemu sorodni židovski časopisi so razglasili pred kratkim grdo laž, češ da je breve »Slavorum gen-tem« potvara ter delo hrvatskih škofov Stros8maverja in Stadlerja ter proleaorja Pazmana. Ze iz samega obsežnega pripovedovanja o postanku omenjenega brevea, ki se je po trditvi »Piccola« začelo z besedami »Croaticam gentem«, se vidi, da je tem ljudem le do zasramovanja hrvatske duhovščine in celega naroda. Popolnoma poraženi po učenej razpravi dr. Jeliča o pravicah hrvatskega naroda do zavoda sv. Jeronima v Rimu si nasprotniki niBO znali pomagati iz zadrege drugače nego z lažjo in obrokovanjem. Razumi ae, da so »Piccolove« laži hitro razširili tudi dunajski in budimpeštanski časopisi. Pri vsem tem pa seveda ni nobeden vprašal, ali je to tudi res, kar je »Piccolo« raztrobil. Iz čisto verjetnega vira moremo sporočiti, da je zagrebški nadškof dr. Posilovic prejel omenjeni breve neposredno od papeževe kurije, in da mu je bilo naloženo, da razglasi vsebino tega spisa ostalim hrvatskim škofom in hrvatskemu narodu, kar je hrvatski metropolit tudi vestno izvršil. To je nepobitna resnica, vse drugo so grde spletk^ naših sovražnikov, kateri so ne sramujejo nobene še tako absurdne laži, samo da nam škodijo. A kako slabo so podučeni v takih vprašanjih, vidi se tudi iz tega, kako so prinesli dunajski česopisi sporočilo, da se je podal radi tega
nadškof zagrebški dr. Posilovic v Rim k papežu, mejtem ko nadškof dozdaj ni nikamor odšel in tudi ne misli nikamor potovati.
Nov boj Hrvatom.
Na Dunaju je zasnovala pred nedavnim bosenska vlada internat za vseučiliščnike iz Bosne. V tem internatu precej s početka ni bilo vse v redu, posebno z ozirom na narodostne razmere. Na bosenskih gimnazijah študira največ katoliških Hrvatov z najboljšim uspehom in vendar jih dobiva najmanj izmed njih deželne podpore za omenjeni internat, četudi so po navadi najsiro-mašnejši. Lani sta dobila samo dva Hrvata mesto v omenjenem zavodu. Zato so se hrvatski dijaki pritožili ministru Kallayju. Radi tega ni dobil letos podpore noben Hrvat, a kar jih je od prej v internatu, trpč radi tega koraka mnogo neprilik, ker je poročevalec o tem internatu pri ministerstvu Srbin doktor Zurinič, ki se javno hvali, da bodo od zdaj dobivali podpore le Srbi. Tako se tudi tukaj dela Hrvatom krivica. Podpira se z deželnimi dohodki oni živelj, ki je najmanje udan državi ter vedno toži, da ga vlada preganja in da zanj nič ne stori. Siromašnih katoliških Hrvatov je zdaj po raznih vseučiliščih okoli 40. Če je to poročilo resnično, potem bodo imeli Hrvatski poslanci zopet priložnost, da v delegacijah vprašajo Kallaya, zakaj z deželnimi dohodki goji že tako preobjestno srbsko propagando v Bosni.
Saški prestolonaslednik'se odpove prestolu.
Pred nedavnim v našem listu objavljena vest o resignaciji saškega prestolonaslednika na prestol se potrjuje. »Rhein. Kurier« piše, kakor pravi, iz dobro poučenih krogov: Saški prestolonaslednik ae je odpovedal prestolu v prilog svojemu najsta-rejemu sinu in prosil kralja, naj ga oprosti vseh vojaških Blužb in časti. Novi saški Bre-stolonaslednik je tedaj desetletni princ Ivan Jurij, do katerega polnoletnosti bo vodil vladne posle njegov strijc.
Gibanje proti dvoboju v Italiji.
V Italiji precej dobro napreduje gibanje proti dvoboju. Pred nekaj dnevi se je v Rimu ustanovil osrednji odbor za celo Italijo. Predsednikom je bil izvoljen knez Alfred Donia, glavar te zgodovinske rodbine, prvi podpredsednik pa je Leopold vojvoda Torlonija, nekdanji župan rimskega meata. Celo gibanje je, kot znano, pričel don Al-tonzo Bourbonski. V Italiji se torej navdušujejo za »to veliko idejo od zgoraj, mejtem ko je pri nas v tem oziru ravno nasprotno.
Gasilstva v Makedoniji.
O nečuvenih grozovitostih turških reformatorjev v vilajetu Kirklissi so došla te dni nova poročila. V tem okraju so dosedanje turške orožnike nadomestili z albanskimi roparji. Ti razvijajo pravo praveato »refor-matorično« delavnost. Nihče v onem okraju si ne upa iz kraja v kraj, ker niti po dnevi ni varen pred napadi od strani teh »varuhov reda«. Ženske si ne upajo niti na domače dvorišče, ker so v vedni nevarnosti pred skrunitelji. Če se kdo po noči vrača v mesto ali vas, ga primejo takoj kot vstaša ali člana makedonskega odbora. Ča se hoče oprostiti, mora albanskemu policijskemu šelu plačati deset turških funtov, takozvano »re formirano« takso. Ako pa ne more plačati, ga obsodijo in odvedo v kako azijsko ječo. Na ta način so v dobi zadnjih dveh let obsodili v trdnjavo 137 oseb na pet do deset let Mej temi so večinoma kmetje, a tudi štirje duhovniki in 21 učiteljev. Splošna sodba mej ondotnim prebivalstvom o novih »reformah« je ta, da bi bilo »mnogo bolje, ko bi sultan ne bil velel uvesti novih reform«.
Zedinjenje Krete z Grško.
Pred nedavnim so objavili razni listi veet, da se Kreta v kratkem priklopi Grški in da se to zgodi ponajveč le posredovanjem Rusije, bpomladi, tako trdijo, se zedinjenje v krečanskem parlamentu slovesno proglasi. Turčija bi se morala omejiti le na formalen protest. Tako časniške vesti. V grških diplo-matiških krogih se ta poročila še ne potrjujejo in tudi od strani Delvannisove vlade se to še ni zgodilo, nasprotno jim pa tudi še ni slodil noben dementi. '/.animivo pa je, da v atenskih krogih za to zedinjenje ni več tolike navdušenosti, kot se je pojavljala v dneh, ko je ta vest prvič buknila na dan. Deloma opravičuje to ravnodušnost skrb pred makedonskimi homatijami, o katerih se sodi, da se ne rešijo Grkom v prid.
Iz brzojavk.
Češki voditelji o politi-škem položaju. Danes zvečer nastopijo pri zborovanju mladočeškega kluba v Pragi poslanci dr. P a c a k , dr. K r a m a r in dr. II e r o 1 d , kjer bodo govorili o po-litiškem položaju. — Pripravljavni odbor za moravski katoliški s h o d je izvolil predsednikom poslanca dr. K o u d e 1 o , podpredsednika Bta pa opat B a r i n a in monsgr. Pospišil. — Go-
sposka zbornica je včeraj po kratki seji rešila načrt o znižanju cene živinske soli. Danes ima ta zbornica zopet sejo, ker je na dnevnem redu sinoči v poslanski zbornici rešena bruseljska pogodba in mora biti Se danes potrjena. — Zmaga ogrske ljudske stranke. Vvo-livnem okraju Nitra • '^sambokret je bil državnim poslancem izvoljen baron Ivoa K a a s. — Dr. Ebenhoch kandidira. »Linz. Volksbl.« javlja, da je dr. Ebenhoch prevzel ponujano mu kandidaturo. — Rusi in Poljaki. Ruska vlada je poklicala v Peterburg lubelskega škofa Ja-czewskega. Zahteva se od njega, da Be mora krščanski nauk v njegovi škofiji poučevati v ruskem jeziku. Skof pravi, da se mora poučevati verouk v maternem jeziku. Ker je stanoviten, se je bati, da ga ne zadene osoda škofa Zwierowicza.
Glasi iz leske.
Praga, 2 7. jan. 190 3.
„Utile dulci. . .!*
Slovanska vzajemnosti Koliko vznešenih člankov, uvodnih člankov se je o tem že pisalo, ali kako bore malo se je z ravno iste strani storilo za uresničenje lepe te ideje. V tem oziru so pa severni brati slovanski, Čehi, že prav mnogo do-Begli. Vzajemnost s Slovaki se intenzivno neguje: slovaški dijaki študirajo v Pragi, iz Češke pošiljajo Slovakom na eente koristnih čeških knjig in že se pojavljajo po madjarskih novinah glasovi, katerim dela veliko skrb stremljenje Slovakov do „zlate Prahy", in te dni je obžaloval že vladni madjarski list, da se je Slovakom vzela gimnazija in »Matica«, ker bi se sicer Slovaki s svojimi šolami doma zadovoljili.
Naravnost občudovanja vredno pa je, kako se Č n h i približujejo še nam Slovencem. Utile dulci! Stari rimski izrek je to, ki pravi, da je tisti najbolje pogodil, ki zna spajati prijetnost s koristjo. Kajpada bi zamogla češko-slovonska vzajemnost biti le koristna! In glejta, na kako prijeten način se nam približujejo! Ko pridejo vsako leto počitnice, tedaj najboljši izmed Čehov, mesto kam na inozemstvo, pohiti na slovensko zemljo. Bled, Triglav, solčavske planine, »češka koča« pod Grin-tovcem so priče češko-alovenske vzajemnosti. In ko se vrnejo nazaj v Prago, ne pozabijo slovenske zemlje. Vedno se je spominjajo. Pripovedujejo o nji, v stereoskopib na vBeh koncih in krajih jo kažejo I Se več! Dejansko pokažejo svojim someščanom, kako lepo je na Slovenskem!
Pretečeno jesen bila je v sijajni dvorani na Ziofinskem otoku v Pragi slovenska lovBka pojedina b kranjskimi klobasami in slovenskimi »žganci«. Večer je bil Bilno zanimiv !
Kar se pa za 8. februvarij 1.1. pripravlja v ravno istih dvoranah Zofina sredi Vltave, bode naravnost občudovanja vredno. »Ši-brinsky« se na Češkem imenuje sijajni ples. Naš pražki Sokol pripravlja se k svojim .šibrinkam" »Na Bledu«. Tu bode po vseh dvoranah vse, slike, dekoracije, narodne noše, vse z Bleda in okolice, da kdor ga de v resnici ni videl, ga bode gledal tukaj, ob enem se ga bode hočeš nočeš oprijelo hrepenenje po slovenski zemlji.
In potem 22. iebr. bode v istih dvoranah in z istimi dekoracijami Se domači „ s 1 o -v i n s k v večer" s čisto slovenskim vsporedom, s slovensko glasbo, s slovenskim petjem! To vse stane v Pragi mnogo denarja. In zakaj vse to? Listi priprosto na-glašajo: »pro českoslovinske sebepoznani a sbliženi.«
Slovenci, spomnite se zlate Prage posebno letos dne 8. in 22. febr.!
Nadalje! V Pragi študira sedaj nad 50 mladih slovenskih ljudiv različnih visokih šolah 1 V podporo revnih dijakov slovenskih so Cehi takoj ustanovili posebno podporno društvo, katerega vodi advokat dr. E 11 e 1 pl. z Ilvozdomilu; sicer pa najdejo slovenski dijaki prostorčke tudi pri gostoljubni mizi »mensa academica", in ni razločka med bratom in bratom!
In kar se tudi vse premalo uvažuje: Kdo je seznanil svet z našim slovenskim umetnikom Fran Naval-om? Mar Slovenci? Ne, ampak Cehi so ga poslali v svet po lavorikove vence!
Tako razumevajo Cehi slovensko vzajemnost! To se pravi koristno družiti s prijetnim! To, utile dulci!
Iz »dnevnika* slovenskega umetnika.
Odkar je slavni tenor c. kr dvorne opere na Dunaju, Slovence Fran Naval1} pretečeno jesen bil vedno „mily host Narodnega divalda" v Pragi, odpotoval je v B^ k a r e š t, ker je s svojim nastopom očJ^ vse občinstvo. Kraljica — pisateljica Carmia-Sylva podelila mu je viteški križ rumvnske krone in mu darovala še svojo podobo s pripisom polnim navdušenja za vrline našega umetnika.
') Sloveiuke publiciste upozarj&m, da je ■ melnik s (cm imenom svetoznan in da imena mM t.ehi niti dragi narodi po svojem ne zavijajo, ampak, ga tako celo nespiemenjouega natisnejo.
Dopis,
Priloga 25. štev. ».Slovenca" dn6 31. januarja, 1903.
Ravno tako sijajno nastopal je Fran Naval v Kijevu in Moskvi v koncertih carskega društva za godbo. — V drugi polovici decembra dospel je v S t o k h o 1 m, kjer je nastopal v kraljevi operi. Posebno v ulogi Don Joe6 (opere »Carmen") je, kakor poroča njegov spremljevalec, občinstvo tako očaral, da je na koncu dolgo vse tiho ostalo, in še le za nekaj časa se je zadelo zopet zavedati, potem pa ploskanja ni bilo več konca ne kraja, kralj sam se je po odhodu še enkrat vrnil v gledališče, osebno čestitat slovanskemu umetniku. Tudi koncerti Navalovi v stokholmu bili so do zadnjega kotička prenapolnjeni. — 24. jan. t. I. nastopil je Fran Naval zopet v Pragi v umetniškem domu »Hudollinum" na koncertu čeških žurnalistov Prepričali smo se, da ie ta nsladky liberriy tenor«, poln najgorečnejša lirike še napredoval od zadnjih dob in da je teško reči, ali je Naval večji mojster odra ali koncertne dvorane. •— Sedaj se je podal Fran Naval zopet v Stokholm na iarečno povabilo kralja samega, od koder se mu pot odpre pač tudi na dvor ruskega carja. — »lz dnevnika" naslovil sem te vrstice. Pa ne da bi bil to kak prepis iz resničnega dnevnika umetnikovega. Niti ne vem, ali Naval spi-suje dnevnik, in zaradi tega bi si ga želel opozoriti, če tega ne dela, naj se ga vendar loti. Zanimal bode, ako izide v tisku, še pozne rodove in zagotovil umetniku časten prostor v kulturni zgodovini slovenskega naroda!
Še enkrat Kenetke na Kranjskem.
Tržič 29. januvarja.
Gorko solnčice je prisijalo na Kranjsko in ob enem tudi v Benetke na Kranjskem. Topiti se je začel led na glavnem trgu in „Canal grande" zopet dobro posluje. Vendar je njegovo obrežje vedno manjše. Voda ni več pokorna in teče po vseh trgih. Ledu je vedno manj. Zato se je odpovedala javna razprodaja ledu. To naznanilo je presenetilo prebivalce benečanske hiralnice. Sestavljeno so imeli namreč prošnjo, katera je sedaj brez pomena. Prošnja se glasi tako-le:
„Slavno starešinstvo v Benetkah na Kranjskem!
Mi spodaj podpisani in ponižno pod-križani Jaka Blumentaler, Francelj Bevc, Andrej Kvandež. Anža Radon in drugi prosimo slavno starešinstvo preslavnih Benetk na Kranjskem naslednje milosti:
Zvedeli smo, da se bode razprodajal led na glavnem trgu, ker se je „Canal grande" posušil in ne potrebuje več ledene struge. Mi ponižno podpisani onemogli Benečani, ki smo že veliko sveta prcjadrali, vemo, da napravi tudi mraz neke vrste gor-koto. Vsaj imajo zmrznjena jabolka ravno tak okus, kakor pečena. Kot stari invalidi prebivamo v hiši, ki je sezidana za stare in onemogle Benečane in Benečanke. Za vse skupaj prosimo: Darujte nam par vozov ledu s „Canal grande", da se bomo pri ledeni peči greli po zimi. Gora Kukovnica je popolnoma oropana! Vse je šlo za jarbole be-nečanskih bark. Čolni v .Canal grande" so bili iz lesa, ki je še nedavno rasel na Ku-kovnici. Zato nam ne morete privoščiti niti voza drv za kurjavo. Celo zimo že prezebamo! Oh, dajte nam vsaj par vozov ledu, da se pri njem pregrejemo in napravimo prostor drugim, ki bodo morali za nami uživati dobrote benečanske hiralnice.
Te milosti Vas ponižno prosijo do mrzlega groba udani. (Sledijo podpisi.)"
Ubožni zaklad v Benetkah na Kranjskem je res slabo podstavljen. Razun starih ustanov so Benetke na Kranjskem dobile zadnji čas 10.000 kron od g. Gassnerja in 20.000 kron od dedičev pok. barona Borna. Senatorji benečanski pa tako skrbijo za Benetke in njene reveže, da z obrestmi pomno-žujejo darovano glavnico. Po 2 kroni so baje dobili reveži kot odškodnino mesto drv. Reveži v hiralnici porabijo denar za vse dru"o poprej, kot za kurjavo. Kadar imajo oi oci denar, takrat kramarji plešejo. Kadar delijo denar reveži, takrat pa v žga-njarnah vriskajo! Benečani samo sklepajo v senatu, pa nič ne sklenejo. Bahali bi se radi na zvunaj, doma pa vse občuduje njihovo delovanje. Rajnki »Jajček" je imenoval be-nečansko hiralnico „Krepierhaus". Ni preveč povedal. Gorje revežu, ki mora v hiralnico!
Bilo je 11. avgusta 1. 1901. Poklicali "o ' 'hovnika k revežu Matevžu Smoleju, me&ežal v hiralnici že v nezavednosti. Ko mu je duhovnik podelil sv. poslednje olje, je dobil na suknjo toliko živalic, ki nosijo ime „pediculus", da je moral domov poslati po drugo obleko, predno se je pre-drznil zapustiti hiralnico benečansko. Revež Smolej je umrl na bolezni „marasmus se-nilis" (?) in odnesli so ga v mrtvašnico. Pobožne Benečanke s* šle kropit mrliča. Ena je zakopala obleko, druge so jo pa v lugu očistile. Žalostno, pa resnično!
V Benetkah so berači „lazaroni" iz Neapola. Gospodje senatorji skrbijo samo za bodočnost, ne brigajo se pa za žalostno sedanjost. Letos so vso zimo prebili reveži brez kurjave. Prezebali so, da je groza! Starešinstvo pa, kakor se je čulo, od nekaterih ubožnih ustanov za dve leti ni dvignilo obresti. Ali ni to res graje vredno ? Pri repu so začeli z elektriko, mesto da bi izvršili najpotrebnejše. Revežem v bodoči zimi ostane edina rešitev, da bodo šli sekat veje v Ku-kovnico. Potem bodo naznanjeni radi tatvine in se bodo lahko pogreli nekaj dni v „špeh-kamri"!
Kmalu bode stopilo ljudstvo benečansko skupaj in bo volilo novo starešinstvo. Po-meče naj iz senata kimovce in vse, ki so samo za parado! Izvoli naj take može, ki bodo kaj storili za Benetke na Kranjskem!
Društveno gibanje na Jesenicah.
Z J e s e n i c , 30. jan.
Dolgo že nismo poročali o gibanju našega katoliškega delavskega društva na Jesenicah. A tudi v tem času smo se živahno gibali.
Predavanja o M. Lutru so se nadaljevala, kar jih ni zadrževala bolezen g. predavatelja ; igre so se tudi nadalje gojile, zlasti ljubka in vsem prikupljiva je bila božičnica. V zimskem tečaju se je otvoril zopet strelni klub, ki ima vsak četrtek zvečer strelne vaje. 11. t. m. je imelo pa društvo svoj letni občni zbor.
Dohodkov je bilo v preteklem letu 2040 K 93 v, stroškov pa 1126 K. preostalo je torej čistega dobička 914 K 93 v, ki se je vložilo v hranilnico. V odbor za tekoče leto so bili izvoljeni: Nikdar Bernard, J. Krivec, O. Kiinig, Fr. Trojan, J. Ažman in J. Vidmar. Tudi knjižnica je precejšnja, samo udje jo premalo rabijo.
Društvo namerava prirediti zopet več predstav. Tako bo bo ua Svečnico igrala .Zakleta soba v gostilni pri zlati goski." Pripravlja se tudi Stipko Tiček, Lurska pasti-rica, Indijski siroti. Sv. Germana in kot linale letošnje sezone: Divji lovec. Bog daj dru-štvenikom veselje in vztrajnost!
Tedemaki koledar.
Nedelja, 1. februvarija: 4. po rat-glašenju Gospodovem; evangelij: O viharju na morju. Mat. 8. — P o n e d e 1 j e k, 2. te-bruvarija: Svečnioa. — Torek, 3. februvarija : Blaž šk. — Sreda, 4. februvarija: Andrej Korz. sp. — C e t r t e k , 5. februvarija : Agata d. m. — P e t e k , 6. februvarija : Tit šk., Doroteja d. m. — Sobota, 7.1'ebr.: Romuald sp. — S o 1 n c e izide 5. februvarija ob 7. uri 32 min., zaide pa ob 5. uri 6 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 5. februvarija ob 11. uri 11 min. dopoldne. — Dan zraste v tebruvariju ta 1 uro 25 min.
Vabilo na naročbo. S I. februarijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljodno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
TJpravništvo »Slovenca".
Dnevne novice.
V Ljubljani, 31. januvarija.
Zopet zadoščenja dr. Šusterlifiu.
Slovenski liberalci so svoje napade s svojega žalostnega protestnega shoda na dr. Susteršiča poslali časnikarju P e n i ž e k u na Dunaj, ki jih je oddal raznim Ustom. Poročali smo, da so dotični listi sedaj vse napade preklicali, sedaj je pa preklical te napade tudi Penižek, poleg tega je moral pa plačati tudi stroške. Drugič naj Penižek manj verjame slovenskim liberalcem. To bo bolje zanj in tudi bolj pametno.
Železnica Škofla Loka-Železniki.
Dr. b u ■ t e r š i č in tovariši so v četrtek
vložili na g. železničnega ministra naslednjo interpelacijo: Zgradba lokalne železnice od Škoij e Loke skozi selško dolino do Železnikov, kjer je stari industrijski kraj, je že davno nujna potreba. Te dni se je sostavil konBoroij, da uresniči ta načrt. Načelnik kon-soroija je g. Novak, veleposestnik v Železnikih; pristopili so župani prizadetih občin ter podpisali znatne prispevke za pripravljalna dela. Z ozirom na veliko važnost podjetja v gospodarskem in prometnem oziru za Kranjsko vprašajo podpisani: Ali hoče gospod že-leznični minister izdatno podpirati zgradbo lokalne železnice od Škofje Loke do Železnikov oziroma označeni konsorcij, in kaj hoče gosp. minister v tem oziru ukreniti?
.Lev" grivo pušča. Dr. Ivan Tavčar katerega je proglasil »Narod* za »leva z grivo", je v svoji rojstni poljanski dolini doživel zopet bridko razočaranje. Ni še davno, ko je trobil v svet, da pričenja v poljanski dolini cveteti liberalna pšenica. Tega mu seveda noben verjel ni, kdor ve, da imajo njega v Poljanah tako radi, da so njegovega brata vrgli z županskega stola. Sedaj se je zrušila zopet liberalna trdnjava v poljanski dolini. L;beralnega županstva v Gorenji vasi ne bo več. Včeraj je pri volitvah žalostno pogorelo. O tem smo dobili včeraj zvečer brzojavno obvestilo, da je bil boj proti liberalnemu županstvu hud, a zmaga je bila na katoliško narodni strani.
Osebna vest. Vojvoda Pavel Be-cklenburg S c h w e r i n je že ozdravel ter se je iz Litije podal na Dunaj. Njegova gospa s spremstvom ostane še 14 dni na gradu Vagenšperk. — 1'rovizorični okrajni glavar v Slovenjem Gradcu g. Anton C a -p e k je imenovan definitivnim okrajnim glavarjem. — G. dr. Vladislav V r a n j i c a n je imenovan tolmačem za hrvatski, srbski in laški jezik pri deželnem nadsodišču na Dunaju.
Nekdanji kapelan v prisilni delavnici. To je zopet vrišča med liberalci radi nesrečnega Janeza Bezeljaka, o katerem smo poročali, da ga je sodišče oddalo v prisilno delavnico. Posebno liberalnim listom vse dobro služi. Ko se je slaboumni Beze-ljak potikal po Bvetu, so z veliko slastjo pogrevali njegove bedastoče; sedaj pa, ko ga je svetna oblast oddala v prisilno delavnico, se pritožujejo in užaljeni vprašujejo, jeli res ni imela duhovska oblast nikakega sredstva, da bi ga spravila kam drugam. Že' večkrat smo o tem nesrečnežu pisali poudarjajoč, da imamo opraviti s slaboumnim človekom. Be-zeljak je odšel 1. 1897. v Ameriko. Po triletnem pohajkovanju se je povrnil na Kranjsko. Vkljub ponovljenim opominom, naj se vede dostojno in dokaže svojo sposobnost za kako službo, se ni ravnal po teh blagohotnih nasvetih. Potikal se je po svetu kakor kak deseti brat in živel od daril in posojil. Ljudje ■o se čudili njegovi zgovornosti in darovi-sti, ki je včasih odsevala iz njegovih pogovorov, zato so se tem lažje dali preslepiti njegovim besedam, ali so se pa pohujševali nad njegovim zgledom. Malokomu pa je prišlo na um, da ima opraviti s slaboumnim človekom, ki se pa sicer odlikuje z nenavadnimi zmožnostmi. Raznim prošnjam škofij-stva je svetna oblast naposled v toliko ustregla, da je poslala Bezeljaka v preiskavo na studenec. Tu so našli Bezeljakovo pamet in ga zopet izpustili. Škofijstvo mu je preskrbelo vso oskrb pri Sv. Križu, kjer so se ga usmilili blagi oo. kapucini. Ker pa se mu — po državni postavi — ni smela kratiti svoboda, je spomladi zopet odšel in pohajkoval po Primorskem in Kranjskem, dokler ga ni90 zajeli v Šiški ter ga vsled postopanja in neplačanih dolgov obsodili na enomesečni sapor in ga potem pcslali v prisilno delavnico. — Naj nam torej liberalni listi povedo, kam naj bi ga poslali? Ali morda v uredništvo „Naro-dovo?" Sedaj je prazno eno uredniško me-sto pri »Narodu«, ker gre g. Zavadil baje proč.
Naročnikom »Knjižnice« sloven. kršč. soo. zveze" naznanjamo, da meseca februv. izideta 1. in 2. snopič skupno. Zadnjemu snopiču ravno dovršenega L letnika je bila priložena nakaznica za2K40v; opozarjamo naročnike, ki še niso poravnali naročnine za leto 1902, da to prav
kmalu store s tem, da po priloženi nakaznici pošljejo gorejšnji mali znesek. — Odbor „slov. krščansko-soc. zveze."
Sodalitatis Ss. C. ljubljanske de-kanije ima svoj mesečni sestanek prihodnjo sredo dne 4. febr. K jako zanimivim razpravam o sccijalizmu dr. Kreka se vabijo tudi drugi čč. gospodje. Začetek točno ob 10. uri.
Farni konkurz. Za prihodnji majni-kov termin se letoB izjemoma smejo oglasiti vsi gospodje, ki so se priglasili iz katerekoli določenih skupin. Tako smo poizve-deli pri knezoškot'. ordinariatu. Toliko na razna vprašanja.
Našim društvom! Te dni se je razposlal poziv našim društvom, naj v smislu sklepa 1. shoda slov. kat. nepolitičnih društev pristopijo k »slov. kršč. soc. zvezi" v Ljubljani. Pozivu je priložena »pristopna izjava", katero naj podpišejo prav vsi odborniki. Ako je kako društvo že naznanilo svoj pristop, naj vkljub temu pristopno izjavo še enkrat podpiše in prav kmalu .Zvezi" vrne. Ako bi kako društvo Blučajno ne sprejelo poziva, naj to nemudoma po dopisnici naznani »Zvezi* pod naslovom : L. Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani-Pozivu smo pa priložili tudi obrazec za »letno poročilo ,na Zvezo' v Ljubljani o društvenem stanju koncem lota 190 2«, kakor je bilo določeno na I. shodu katol. slov. nepol. društev. To letno poročilo naj vsako društvo, ki pristopi k »Zvezi«, vrne vsaj d o 1. a p r i 1 a t. 1. pod istim naslovom, kakor zgoraj. Pričakujemo, da nobeno društvo, ki stoji na krščanski podlagi, ne zamudi vstopiti pod okrilje »Zveze«.
Odbor »slov. krSč. soc. zveze,«-
Ruski trgovinski brzojavni bu-reau s sedežem v Peterburgu in filijalko v Berlinu S. W., Lindenstrasso 47 se je otvoril dne 1. januv. 1903. Centrala kakor lilijalka imata nalogo olajševati medsebojno poročanje med ruskim in nemškim trgovstvom brzojavnim potom o vseh informacijah tičočih se borze, trgovine in industrije. Posebno b« bodo po najkrajšem potu objavljale ruske postave, (ukazi) in razglasi, ki so važnega pomena sa nemške trgovce, borse in industrijalce. Poleg hitrih informacij o žetvi in o vspehu poročalo se bode tudi vedno o delovanju bank, akcijskih družb, zavarovalnio ter njih stanju, o trgih in ruskih trgovskih odnošajih v obče. Od ruskega trgovskega telegraf, bureaua javljena poročila nanašala se bodo posebno na Sibirijo, Kino Korejo in celo na Japonsko! Bureau stoji pod vodstvom pravega ruskeera držav, svetnika M. M. Fedorova. In pri nas? Kdaj se bodo vendar tudi merodajni faktorji začeli zanimati malo bolj za pametnejše in koristnejše trgovske odnošaje med Avstro-Rusko ?!
Slavnostna otvoritev poslopja in nove velike dvorane »Katoliškega rokodelskega društva« v Škofji Loki Be vrši jutri po že naznanjenem vsporedu. Ob pol 9. uri zjutraj je sv. maša, po Bveti maši obhod po mestu, ob pol 10. uri je slovesno blagoslovljenje novega poslopja, popoludne so ob 4. uri litanije, zvečer ob 7. uri pa slavnostna predstava v novi dvorani. Kakor čujemo je nova dvorana škofjeloškega »Katoliškega rokodelskega društva« večja, nego dvorana ljubljanskega »Katoliškega Doma«. Naj bi se v njej vrlo društvo krepko razovitalo!
— Leon XIII. je dvestotriin-šoBtdeseti papež rimske cerkve. V tej lepi vrsti jih je 89 med svetnike prištetih, med njimi 35 mučenikov, in sicer od bv. Petra do leta 311 vsi papeži. Vladalo jih je nad 20 let doslej le dvanajst, in sicer po številu let po tej vrsti: 1. sv. Peter od 1. 34 pr. K. do 67 (samo v Rimu 42—67), t j. 33 let, oziroma 25 let, 2 mes., 7 dni. — 2. Pij IX. od 1. 1846—1878, t. j. 31 1., 7 m., 2 dni. — 3 Leon XIII. od 1. 1878—1903 in če Bog da še dalje! — Pij VL od 1. 1775 do 1799, t. j. 24, 8, 14. — 5. Silvester L od 1. 314-337. t j. 23, 10, 27. — 6. Ha-drijan I. od I. 771-795, t. j. 23, 10, 27. — 7. Pij VII. od 1. 1800—1823, t. j. 23, 5, 14. — 8. Aleksander III. od I. 1159—1181, t. j. 21, 11, 22. — 9. Leon L od 1. 440-461, t. j* 21, 1. 13. — 10. Urban VIII. od leta 1623-1644, t. j. 20, 11, 21. - 11. Leon 111.
od 1. 795—816, i. j. 20. 5, 16. — lž. Klemen XI. od i. 1700-1721, t. j. 20. 3, 25.
—	Vožnja na dolenjskih železnicah je od novega leta aem na vsaki progi za 25 minut krajia, za večjo krajšavo ■e pri oBebnih (mešanih) vlakih uprava za zdaj še ni mogla odločiti. Želeti bi pa bilo, da bi tudi vožni red kmalu doživel nekoliko primerne spremembe, zlasti opoludanski čas odhoda iz Ljubljane.
—	Volk se je priklatil z Ogrskega v Stavenoo pri lladgoni. Zasačil ga je spreten domači lovec in ga takoj ustrelil.
—	Slovensko časnikarstvo. Predvčerajšnja števdka »Našega Doma« je izšla v 15.000 iztisib.
—	Nesreča na lovu. Včeraj je lovil načelnik tukajšnje zaloge puntigamskega piva g. P e t r i č, v družbi z g. Perhavcem in še nekim drugim gospodom divje race ob cerkniškem jezeru. Imeli so seboj dva kmečka fanta kot priganjača. Enemu teh dečkov 16. letnemu Iv. Jeliču se je nad neko jezersko odprtino na zamrznjenem jezeru udrlo in zginil je v vodo. Skoro je prišel zopet na površje. G. Petrič mu je vrgel neki jermen in ga v družbi z drugim fantom skušal rešiti. Jermen se je pretrgal in tudi g. Petrič z drugim fantom seje udri v vode. G. Petrič se je rešil s plavanjem. Tudi drugi fant se je rešil s plavanjem. Drugi fant se je pri tem držal njegovega hrbta in se tako rešil. Iv.Jelič jc pa utonil.
—	Ropar in morilec. V lvanjskem vrhu v Slovenskih goricah je neki Mihael Waidinger, ki jo prišel ravnokar od vojakov, zadavil sosedovo hčer Rozo Ilvalič v kuhinji in jo na to obesil. Potem je šel v sobo k v postelji ležečemu 8lletnemu Rozinemu očetu, kateremu je grozil z nožem, ako mu ne da denarja in ako ni tiho. Dobil je v sobi pri starcu za »kolu 18 kron vrednosti. Ko je ropar oblekel Hvaličevo obleko, se umil in odšel, priplazil se je starček s težavo v kuhinjo, kjer je našel svojo hčer — obešeno. Pol ure je rabil starček, da je prišel do bližnjih Ijudij, ki so potem hiteli na Hvaličev dom, kjer bo dobili v peči ožgano vojaško knjižico morilčevo. \Vaidin gerja zasledujejo orožniki. Dobili ga Se niso, pač pa so zvedeli, da je hotel oropati tudi neko krčmarico.
—■ Po cerkniikem jezeru prevažu-jejo že dalje časa les in druge reči, ker je pokriva debel led. Zadnje dni pa je ledena skorja radi topline dobila razpoke in vsled tega je pa tudi hoja po ledu nevarna. Dno 27. t. m. so komaj rešili posestnika J. Mule a z Otoka, ki se je udri na ledu z vozom in volmi. Dne 28. pa je utonil 141etni Matija Jenec iz vasi Vrh jezera; le z največjo silo rešila sta se iz vodo dva druga, ki sta mu na pomoč prihitela.
—	Konj rešil otroka. Dne 26. t m. bi se v Mariboru kmalu dogodila nesreča. Dva težka konja sta vlekla z ledom obložen voz. Naprei pred vozom je pa stal otrok, deklica kakih devet do deset let. Voznik je vpil, naj se umakne, a otrok ga ni slišal. Še malo trenutkov in otrok bo ležal strt pod konjskimi kopiti. Konj pa, ki je vlekel voz in stopal v navadnem koraku, se je hotel izogniti, ker pa se ni dalo, podnesel jo nogo in rahlo potisnil otroka s kolenom na stran, ki je potem prestrašeno odbežal. Konj pa jo stopal ponosno dalje in se Se ozrl ni na be-žečega otroka.
—	Celjski kazino v »zadnjih cu-gih«. Žo večkrat smo povdarjali. kako Blaba prede celjskemu posilinemStvu. Danes navajamo za to nov dokaz. Pri zadnjem plesu v celjskem kazinu dnu 24. t. m. ie znašala vsa udeležba ogromno Število 6, reci in piši šest parov plesalcev in 30 godcev : torej za vsak par pet godcev. Kolik razloček, ako ae s tem nazadovanjem primerja napredek Slovencev pri prireditvah v »Narod. domu«. Zdi se nam, da sa je celjskega nemštva polotila jetika, in jetika je menda do danes Se vedno — neozdravljiva.
—	Predstava v Vipavi. Iz Vipave »a nam piše: Kakor drugod po Slovenskem, se tudi pri nas družba Marijinih hčera prav lepo razcvita. Po blagi naklonjenosti preč. g. dekana ima v cerkveni hiši svoj dom, katero krasi prelepa podoba Matere božje. Ima tudi že lastno lično zastavo, katera je bila lanske leto s prelepo slovesnostjo blagoslovljena. A tudi za razvedrilo skrbe našo vrle Marijine hčerke. LanBko leto predstavljale so dvakrat „Lursko pastarico", in sicer obakrat izvrstno. Letos pa nameravajo uprizoriti prelepo igro „Sv. Nežo" na svojem lastnem odru, ki ga menda nima para na deželi. To vzvišeno igro bodo predstavljale 8. febr. in sicer v proslavo 25 letnice kronanja sv. očeta Leona XIII. Po pripravah soditi, bodo to nekaj veličastnega, kajti glavne uloge so v spretnih rokah. Za petje bodo skrbeli udje novoizvoljenega pevskega društva s cerkvenimi pevci. Rečemo le: Kdor ima kaj čuta za lepo in vzvišeno: Pridi in vidi!
—	K poroki „Speh-Kolač< v Škofji
Loki smo dobili sledeči dopis, katerega lojalno priobčujemo. Gospod Speh nam piše: .Dopisunu od moje poroke v »Slovencu«
iskreno čestitam, in se mu tudi lepo zahvalim, ker ga je moja poroka dne 25. jan. 1903. tako zlo iznenadila, da me je blagohotno z mojo nevesto vred v »Slovenca« zavil. V visoko čast sem si štel, ko sem svojo poroko v „Slovencu« bral, zakaj to časti ne doseže veliko bogatih posestnikov, ne v mestih in ne na kmetih, posebno pa nimajo takih imenom slavnih svatov nikdar na razpolago, kakor sem jih jaz imel. (Namreč cesarja in papeža. Op. uredništva.) Dopisunu pa še v obraz povem, da naj rajši malo bolj za sebe skrbi, kakor pa da se briga za mojo že minulo poroko; jaz sem zadovoljen, in to je dosti. Ako je pa dopi-sun gladen, naj pride, ako ima korajžo, k meni, potem mu bom pa lahko en velik kos kolača odrezal.« Z odličnim poštovanjem Janez Speh. stanovalec in klobučar v bkofji Loki št. 28 » Gospod Speh, kar odrežite mu ga! Veseli nas, da ste zadovoljni 1 Se mnogo let srečni in veselil
—V Renčali na Goriškem je umrl nad-učitelj Anton Bajec, član izvrševal-nega odbora goriške liberalne slov. stranke. Zapustil je 2 hčeri in soprogo. Nesreča s sinom, ki se je, kakor znano, nedavno ustrelil v Ljubljani, ga je potrla popolnoma.
—	Jezero, nastopajoče po zimi, imajo v Rodici. Potok, ki teče skozi vas, je bil zamrznjen. Ko so 28 t. m. vodo spustili v strugo, ni imela v strugi prostora in se je razlila preko bregov do hiš, ki so bile nakrat obkrožene z vodo. Ljudem ni bilo mogoče nikamor se ganiti. Voda je nastopila tudi po hlevih. Tudi mlado drevje pri vrtovih trpi. To dela voda skoro vsako zimo po vaseh Jarše, Rodica Domžale. Na Rodici je voda zalila nekemu gospodarju nad 100 sadnih drevas. Sedaj je vse zamrznjeno, pozneje pa tod odre drevesca. V Domžalah je pritekla voda do kolodvora. Naj bi mero-dajni krogi vender kaj ukrenili, da bi ne imeli vsako zimo jezera.
—	Nesrečna smrt. Predvčerajšnjim ob pol 3. uri je umrl v Sv. Križu pri Trstu podjetnik g. Ivan Sedmak v dobi 35 let Dogodek, ki je provzročil Sedmakovo smrt, je za sedaj še nepojašnjen, ker se ne ve, je li ga je nenadoma zalotilo zlo, ali pa ga je zadela zločinska roka. V torek okolo polu-noči je našel železniški čuvaj blizo postaje križke Sedmaka ležati na železniški progi z veliko rano v ozadju glave, ali še živega. Čuvaj je hitel zvati dva svoja tovariša, in vsi trije bo ranjenega prenesli na postajo. Ob 4. uri zjutraj so došli orožniki v križko vas naznanit, kaj se je zgodilo. Ranjenoa so prenesli na dom v sv. Križ. Pokojni je ostal pri življenju do predvčeraj popol. do l/t3. ure. Trpel pa je — kakor že rečeno — silno. Zabeleženja vredna je tudi okolnOBt, da mu je ena stran života popolnoma otemnela. Najverjetneja o tej smrti je nastopna verzija: Sadmak se je z zadnjim (mešanim) vlakom odpeljal iz Trsta. Ta vlak pa se ne ustavlja na križki, ampak na prejšnji grljanski postaji. Da pa si prihrani pot iz Grljans, so je bržkone ranjki vseeno vozil do križke postaje in je tam Bkočil z vlaka. Skočil pa je nesrečno — smrtonosno.
—	Odškodnina dedičem v Ame riki ponesrečenih Slovenoev. Dne 27. novembra se je prigodila pri "VVabaš Bai-broadu v beverni Ameriki strahovita nesreča, pri kateri jo bilo usmrčenih več naSih rojakov. Sedaj dobe vsled posredovanja av-
| atrijskega konzulata v Čikagi dediči ponesrečenega Franca Horvata v znesku 1250 dolarjev (okolu 6155 K), za ponesrečena Ano Perko in Janeza Hrovata po 600 dolarjev (okolu 2940 K). Za advokate in sodno stroške odpade od te svote 25 odstotkov, tako, da ostane še za dediče okolu 4600, oziroma 2200 kron.
—	Gradnja nove župne cerkve na Bledu je sedaj vendar-le razpisana. Ponudbena razprava za oddajo teh del je razpisana do 23. februvarja, 10. ure dopoludne. Stavbinske in druge podjetnike opozarjamo na dotični razglas v današnji številki.
—	Z Bleda. Sv. Blaža dan je na otoku bleškem veliki shod. Ob 10. uri je slovesna sv. maša z asistenco, potem pak se deli blagoslov sv. Blaža. Ker je led trden, da vozijo z živino čezenj in vreme prekrasno, se je nadejati veliko romarjev ta dan na otok.
—	Zblaznela je v Mariboru soproga železniškega sprevodnika Končana.
—	Falbovo prerokovanje obsega za letošnio zimo (februvar in marc) še dva kritična dneva, v ostalem pa v obeh mesecih še dokaj snega.
—	V svoji hiši zgorela je v občini Makole posestnica Matanna Godec. V hiši je nastal ogenj, ki je poslopje uničil. Katarina Godec se ni mogla rešiti in je zgorela.
—- Umrl je, kakor smo že sporočili, znani trgovec in veleposestnik v Vuhredu, Janez P a h e r n i k. Ker se rodbina Pahernikov odlikuje po svoji narodni zavesti, zato je bil pokojnik prebivalcem po celi dravski dolini zelo priljubljen, kar je pričal tudi številni sprevod o pogrebu. Dasi-ravno je štel premoženja na milijone, bil je vendar tudi beraču nenavadno prijazen: z vsakim je rad občeval in revežem v potrebi
rad pomagal. Kot trgovec z lesom je prišel v dotiko skoro z vsemi posestniki občin Ribnica, Arlice, Hudi kot, Sv. Anton, Vuherje, Vozenica in Marnberg, kateri so tudi videli v njem svojega blagajnika, zakaj vsakemu je rad, pomagal z denarjem, kadar je prišla sila. Še z večjim veseljem pa je podpiral pokojnik stavbe in poprave bližnjih in daljnih cerkva. Pogreb je vodil njegov prijatelj, nadžupnik v Konjicah, veleč. g. Fr. Hrastelj, ki je imel tudi v cerkvi v Vuhredu primeren govor, pri katerem nobeno oko ni ostalo suho. Zguba za dravsko dolino je velika in jedina tolažba je, da je zapustil v svojem sinu Francetu vrednega naslednika. Naj v miru počiva!
—	Tržnico za meso so zgradili v Ca-lovou. Tržniba je bila dograjena pred 14 dnevi, predvčerajšnjim je bilo pa čuti v občinskem svetu celovškem, da je tržnica veliko — premajhna.
—	Strokovni poduk v katoliškem rokodelskem društvu v Celovcu prav lepo vspeva. Prav bi bilo, da bi tudi ljubljansko katoliško rokodelsko društvo mislilo na kaj takega!
—	Umrl je v Cerknici bivfli župan Alojzij Pogačnik. N. v m. p.!
—	Sejmi po Slovenskem od 3. do 7; februvarija Na Kranjskem: 3. v Šturiji, Krškem, Žužemberku, Lukovci, Metliki in Novem mostu : 5. v Borovnici, Št. Jerneju in Črnomlju ;t7. v Gor. Logatcu. Na slovenskem Štajerskem: 3. v Cslju, pri Sf. Mariji v Jarenini, Trbov ljah, na Dobrni, v Lipnici, St. Jakobu pri Kolbiji in v Vidmu ; 4. v Ptuju ; 5. pri Sv. Petru pod sv. gorami; 6. v Gornjem gradu. — Na Koroškem: 3. v Frižah in Pa ternijonu. — Na Primerskem: 3. v Hrpeliah, Šmarju, Glemoni in Dutovljah; 5. v Gorici; 6 v Glemoni.
Ljubljanske novice,
Mobilizacija ljubljanskih železničarjev! Ravnokar čujemo, da je mobilizacija železničarjev v Ljubljani že v teku in se izvrši še danes. Točno ob 8. uri zvečer bodo železničarji mobilizirani v dvoranah starega strelišča pri zabavnem večeru, katerega prirede na korist bolnim članom »Prometne zveze«. Upamo, da se tudi mnogo druzega ljubljanskega občinstva udeleži te „mobiliEacije", kateri je blag namen, ki pa obenem nudi tudi mnogo prijetne zabave. Da ta mobilizacija ne bo kar meni nič tebi nič, priča dejstvo, da sodeluje vojaška godba. S popolno gotovostjo pa lahko trdimo, da radi te mobilizacije vojske ne bo, pač pa ho v dvoranah starega strelišča s to mobilizacijo v znak mirnega značaja združen plesni venčok. šaljiva pošta in šaljivo sre-čkanje z nad 600 dobitki. Vstopnina za osebo je samo 40 vinar. Poidimo si torej danes zvečer ogledat mobiliziranje ljubljanskih železničarjev I
Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob V« 8- uri zvečer bo v veliki dvorani »Katoliškega doma« predaval č. g. dr. Jan. Ev. Krek. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč. soc. zveze«.
Nov fotomehanični reprodukcijski zavod za izdelovanje klišejev otvori koncu prih- d-njega tedna g. Anton Gregorec v Ljubljani. Avezdarske ulice št. 4.
Rodbinski večer ženskega oddelka »Slovenske krščansko socialne zveze« se prične jutri tečno ob 6. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Vspored je jako zanimiv in zabaven. Uanioe imajo prost vstop, nečlani plačajo 20 h.
Planinski ples. Dan plesa, našega planinskega plesa, je tu. Vse je pripravljeno, vse prirejeno, za vse skrbljeno. Plesna dvorana je planinski svet, obiskovalci bodo vsi planinski prijatelji, to in okolnost, da bo vsaka stvar, ki Be nam bo tu nudila, pouzročila zadovolj-nost in veselje, — nam je porok, da bo dne 1. svečana zavladala na planinskem plesu prava neprisiljena radost, katera nas v poletnem času na krasnih naših planinah tolikokrat osrečuje. Vsestransko živo zanimanje za ta ples nam je jasen dokaz veliko naklonjenosti, katero goji prebivalstvo napram »Slovenskemu planinskemu društvu". Pridite tedaj brhke planinke in čvrsti planinci, pridite pa tudi planinske prijateljice in prijatelji, da se radujete, da Vas zvabijo jasni vrhovi gora k veselemu vrisku in da vam vzkipi srce v blaženi volji, v katero Vasza-zibljeta prisrčnost in dobrovoljnost. — Odbor Slovenskega planin, društ&a še enkrat opozorja, da se bodo vstopnice za planinski ples prodajale dne 1. svečana od 10 do 12. ure dopuludne in od 2. do 5. ure popoludne v Narodnem domu v pritličji na desno; za člane po 1 K, za nečlane po 2 K. — Zvečer pa od 8. uro naprej pri blagajni.
Arabec med Židi. Pričetkom tega tedna je odprl na tukajšnjem semnju svojo kolibo tudi neki arabski kramar, ki prodaja pozlačene verižice in podobne otročje drobnarije vseskozi po 20 kr. Mož dola Židom konkurenco, in zato ga ti „po strani" gledajo, a zdi se nam vendar le poštenejši nego ti kri-vokljuni in krivonogi židje.
Tat z napačnim imenom. Tat, katerega je prijel trgovec Jesenko in ki je g. Jesenku ter policiji dejal, da se piše Mat. R o v a v i je s pravim imenom Alojzij B o r i S e k u Spodnjega Mamola, občine Polšnik. To seje konbtatiralo na podlagi njegove slike v al bumu zločincev in s pomočjo antropometri-čnega merila. Borišek je glasovit tat.
23 oklicev bo jutri v frančiškanski cer kvi. Izmej teh oklicev omeniamo naslednje: Odvetniški kandidat g. dr. Ferd. M ii 11 e i z notarjevo hčerko gdč. Fdipino F i r b a i iz Maribora. — G Konrad Č a d e ž , pekovski mojster iz Kranja, se poroči z gdč. Marijano K i s o v e c. — G Ivan F 1 e š , pivovamiški uradnik, se poroči z gdč. Rozo Č i i e k. — G. Jurij F u g i n a , trgovec v Črnem Vrhu pri Idriji, se poroči z gdč. Marijo Z a v e r 1. — G. Ant. Dolenc, nadsprevodnik se poroči z gdč. Marije S t u r m. — G- Karol S t u p i c a , po-BeBtnikov sin na Viru, se poroči z gdč. Fr K a v a r.
Razstava ročnih del. Poroča se nam, da se jc sestavil damski odbor, ki namerava v Ljubljani prirediti veliko razstavo raznovrstnih ženskih ročnih del, osobito pa na polju umetelnega vezenja in čipkarstva, risanja in slikarstva sedanje in tudi pretekle dobe. Razstavi je namen, širiti zanimanje za ženska ročna dela ter uplivati na okus občinstva. Razstava se otvori dnč 19. aprila 1903. Dame zadruge ter posamezne gospe in gospodične, ki se nameravajo vdeležiti razstave, naj blagovolijo do 1. marcija 1903. naznaniti dela, katerega žele razstaviti. Razstav-ljalkam je na prosto voljo dano, predmete s cenami opremiti in za prodajo prirediti. Preostanek vstopnine se podari deloma mestnim ubogim, deloma Ciril in Metodovi družbi.
Nezazidanih stavbnih prostorov je v mestu še petero, k|or bi se zamoglo postaviti najmanj 15—20 večjih poslopij. Ti so : v Gosposkih ulicah, kjer je stal Knežji dvorec, na nasprotni strani podrto poslopje dežele kranjske, ob Dalmatinovih ulicah, ob Elizabetni cesti in ob Dunajski cesti. Ob Streliških ulicah prično graditi baje par uradniških hiš; v Knafllovih ulicah bodo v kratkem zazidali kupljeni svet dr. Jos. Ko-slerja. Ometanih bo to pomlad deset hiš. Delavcev in zidarjev se bode potrebovalo za vsa ta dela nad 1000.
Slavnost na drsališču. Na drsališču pod Tivoli bo v ponedel|ek mej 7. in 10. uro zvečer kostumna slavnost, ako ne bo na drsališču — vode. Drsališče bo električno razsvetljeno. ovirala bo vojaška godba.
Ljubljanski Hrvatje na skupščini hrvaških opozicijskih strank. Nad 60 ljubljanskih Hrvatov je pooblastilo g. Pavla Magdi ča, trgovskega poslovodjo v Ljubljani in brata g. dr. P. M a g d i č a, da jih zastopa na skupščini hrvatskih opozicijskih strank ter izjavi v njihovem imenu, da hočejo brezpogojno zedinjene vseh opozicijskih frakcij, jeden jedini velik glavni časopis, namestu sedanjih treh dnevnikov. — O skupščini smo že včeraj poročali v glavnih potezah. Danes nam je iz Zagreba došlo o skupščini še daljše izvirno poročilo, katerega priobčimo v prihodnji številki.
Neopravičeno razburjenje med ljubljanskim delavstvom zaradi okrajne bolniške blagajne ljubljanske Neki zlobni jeziki so si zmislili, da se valed spremembe običajnih mezdnih vrst v Ljubljani obolelim blagajniškim članom za nedelje ne bode izplačevala bolniščina. To je naravnost izmišljena laž in se prej ko slej plačuje bolniška podpora, kakor to določa postava in blagajniška pravila, tudi za nedelje ob času, ko so blagajniški člani vsled bolezni nezmožni za delo.
Blagajničarke v lekarnah. G. Piccolli je v svoji lekarni že nastavil biagajničarko.
Tujcev je bilo meseca januv. v Ljubljani 1920 (za 430 več kakor lani istega meseca).
Društvo hišnih posestnikov je imelo včeraj svoj pičlo obiskani občni zbor, kateremu je predsedoval g. dr. G r e ar o r i č. Društvo je imelo članov 300 (lani 324, vseh hišnih posestnikov je pa v Ljubljani nad 1400). Dohodkov ie imelo društvo 2110 K 54 v, stroškov 1603 K 34 v. Društvo je izdalo hišni red, ima v društvenih prostorih „ č r n o knjigo", v kateri so imena nerednih strank, posreduje v zadevi stanovanj itd. Po tozadevnem poročilu g. T r č k a je bila volitev odbora. Izvoljeni so gg.: D e t Cot, Dobarlet, Endlioher, dr. Gregorič, Lassnik, Maurer, P a u e r , kanonik Suinik, Triek in T u r k ml. Revizorji pa so bili izvoljeni gg. Bahovec, Hudovernigg in K n e z. Udnina ostane ista, kakeršna jo bila doslej. G. L. B 1 a z n i k je predlagal, naj magistrat oglase, ki se tičejo hišnih posestnikov, razpošlje tudi po hišah. Sprejeto z odobravanjem. Na vrsto jo prišel tudi pogovor o potresnem posojilu. O tem pa prihodnjič jasno besedo!
Priloga 25. štev. „Slovenca" dn6 31. januvarja 1903.
Kotiček za liberalce.
Za napredek ljubljanskega »ku h e 1 d a j č a«. V Ljubljani imajo liberalke »Splošno žensko društvo«. V knjižnici tega društva je, kakor porcča »Narod«, 287 slovenskih in 403 nemške knjige. Preskrbljeno je torej, da ne zamre ljubljanski »kuheldajč«.
Posebne novice izve časih dr. Tavčar. Zadnjič je zvedel, da ni dr. SuBter-šič več načelnik »Slovanske zveze«, a drugi dan je ie to moral spoznati, da se mu je le nekaj sanjalo in da dr. Susteršič še vedno načeluje »Slovanski zvezi«. Vsako leto enkrat pogreje Tavčar »novico« da je dr. Susteršič krošnjanl pri vladi z glasovi te parlamentarne skupine. Da je to naravnost izmišljeno, nam ni treba povdarjati, ker »Slovanska zveza« določi svoje glasovanje v svojih sejah in ne postopa tako žalostno, kakor so liberalni poslanci nastopili, ko so glaso vali za dispozicijski zaklad. Tavčar zelo malo ve za parlamentarne običaje, saj drugače bi zdaj sam lahko bil član kakega vplivnega kluba. Drugič naj si izmišljuje vsaj take novice, da mu jih bo mogel verjeti vsaj naj-neumnejši liberalec!
»Verske vaje za vojake!« To je zopet rdeča ruta za liberalnega purana. »Narod« pripoveduje svojim »svinjarjem in go-vedarjem", da ako bi se vpeljale verske vaje za vojake, potem bi armada takoj prisego prelomila in cesarja izdala. No, mi pri tej priložnosti spominjamo samo na to, da je ravno .Narod" dokazoval, da se mora ustanoviti bordel v prvi vrsti za vojaščino. Tam se goji liberalna morala, ki seveda ni — li-• guorjanska.
Naši poslanci pri delu. To jih jezi liberalce, ker se vedno in povsod, kadar se gre za ljudske koristi, pojavljajo naši poslanci, — a da liberalni poslanci stoje v ozadju. Vse večje parlamentarne skupine, med katerimi je tudi .blovanBka zveza«, so se dogovorile glede zahtev z ozirom na vojno predlogo in umevno je, da pri tem malenkostnih slovenskih liberalcev ni nihče upošteval. Tudi ti sami se niso zganili, ker nič ne vedo o ljudskih potrebah. Naši poslanci so posebno povdarjali, kar je za naše razmere posebno važno, naj se po-miloste oni, ki so šli v Ameriko, ne da bi zadostili vojaški dolžnosti. Upanje je, da Be
Iua podlagi dogovorov z drugimi strankami to doseže. Tako je, ker .Slovanska zveza" lahko kot močna in velika stranka nastopa. To se je pokazalo pri krošnjarskem zakonu in sedaj zopet. .Narod" piha zavisti. Naj le piha. »Slovansko zvezo" vsaj upoštevajo druge stranke, liberalne trojice pa nihče, ker je preneznatna in ker je kranjski liberalizem ko renito blamirala. Tega liberalci z vso svojo jezo ne morejo zakriti.
Čujte in strmite! V „Slov. Narodu" priobčuje g. Jos. P e t r i č, tovarnar in trgovec s papirjem, naslednje pojasnilo: Slavno uredništvo! Z ozirom na notico v včerajšnjem Vašem listu „Klerikalna gospodarska organizacija" prosim, da glede moje, tam imenovane osebe izvolite sprejeti v vednost, da sem bil sicer res izvoljen podpredsednikom »Zadružne tiskarne* in to zgolj iz trgovskih nagibov, ni pa ta izvolitev prav v nikaki zvezi z mojim političnim mišljenjem. Jaz sem v trgovski zvezi z „ Zadružno tiskarno" ravno tako kot z »Narodno tiskarno"; pri svojih trgovskih poslih se ne pečam s politiko, kakšnega političnega prepričanja pa sem vedno bil in sem, tega pa mi menda ni treba še posebej povdarjati. Kdor me pozna, ta ve tudi za moje prepričanje. Odličnim spoštovanjem Tos. P e t r i č.	J
List za .svinjarje in go-vedarje", .Slov. Narod" je užival doslej izredno zaupanje pri vladi, katera je v njem objavljala uradne razglase o živalskih kužnih boleznih. Zdaj bo prišli menda na to, da se niti kuga niti živina ne zmeni mnogo za te razglase, ter sklenili, da jih objavljajo samo v uradnem listu. Velika jeza pri »Narodu«! Huduje se, da so mu jih že doslej preslabo plačevali, zdaj pa naravnost grozi, da »svi-njerji in govedarji" sploh ne morejo izve deti za razglase, ako niso v „Narodu", ti so seveda vsi le naročniki »Narodovi«. Mi soglašamo z »Narodom* a s tem razločkom, da so imenovane svinje vzeti v moralnem, ne v fizičnem pomenu. Te imajo res »Narod« za svoje glasile.
Književnost in umetnost.
* „Dom in Svet" na romanskem kraljevem dvoru. Lanski »Dum in ovet« je prtcbčil v potopisu »Od Save do Bob pora« popis Bukarešta z mnogimi ilu Btracijami. Njeno Velič. rumunska kraljica Elizabeta, znana pesnica U a r m e n S y 1 v a, je sprejela ta popis v svojo knjižnico ter po svojem tajniku naznanila ured nistvu, da ga je pregledovala z živim zani
manjem. — Tudi slovenski operni pevec Naval jo bil jako odlikovan na rumunskem dvoru.
*	Moderna galerija sa češko kra ljestvo ima veliko težavo z narodnostnim vprašanjem. Namenjena jo za Čehe in Nemce skupaj. Cesar Franc Jožef je to posebej želel, da bi Be vsaj tu Čehi in Nemci zbližali. A stvar ne gre prav. Morali so jo takoj razdeliti na češki in na nemški del. Zdaj zahtevajo tudi na obeh delih posebnih uradnikov. Tako se je bati, da bo naj večje vsote požrla režija.
*	Wawel, ta stari, častitljivi grad Krakovski, spomenik nekdanje slave poljske, služi zdaj za vojašnico. Vojni minister Pitt reich je obljubil, da bo dal zidati v Krakovu vojašnico, in v sedmih letih bo zadnji vojak zapustil Wawel. Gotovo bodo potem Poljaki Bmatrali za svojo narodno čast, da se Wa wel umetniško in »godovinsko restavrira.
*	Grofu Tolstemu se je zdravje ne koliko zboljšalo. Nazori so mu niso izpre-menili, kakor kažeio zadnje iziave.
*	Ovaolje gospej Borštnik Zvo narjevi Kakor smo včeraj poročali, je gospa Borštnik Zvonarjova predvčerajšnjem zo pet nastopila na hrvaškem odru v Zjgrebu. Občinstvo jo je živahno pozdravilo. Vsi hr vaški listi pozdravljajo njen zopetni nastop.
*	25Ietniea slovenskega igralca
gosp. Danilo - Cerarja. Dnč 6. februvarja bo g. Danilo Cerar praznoval 251etnico svojega umetniškega delovanja na slovenskem odru Tudi on je izšel iz »Katoliškega rokodelskega društva" ter ves čas bil požrtvovalen član slovenske drame. Upamo, da občinstvo z obilim obiskom počasti zasluženega d o -mačega igralca. V proslavo tega jubileja igrajo 6. februvarija »Desetega brata".
* Domača umetnica gdčna Kobilca
je izgotovila od biskupa Sirossmayt>r|a naročeno sliko za mestno dvorano v Ljubljani. Sliko odpošlje te dni v Ljubljano, kjer bo slika javno razstavljena.
*	Archiv fiir slavisehe Philologie,
katerega |e uredoval prej Slovenec Miklošič iti zdaj Hrvat dr. Ji.gč, je dovršil svoj 25. letnik. Ustanovljen je bil I. 1876. Jagc je bil prej profesor v Berolinu in Peterburgu, zdaj je na Dunaju.
izpred sodišča,
lupred deželnega sodišča.
Uboj. Dne 3. oktobra 1903 bila sta pri tukajšnjem deželnem kot kazenskem sodišču zaradi hudodelstva težke telesne po škodbe obsojena, in sicer Andrej Verlič, po sestnikov sin iz Smlednika, na dve leti, in Jožef Rozman, posestnice mož iz Podrečja, na 18 mcsecev težke ječe, ker sta bila ob tožena, da sta pri skupnem napadu dne 27. julija min I. težko ranila Franceta Jen-kota, da je vsled rane na glavi drugi dan umrl. Vsled prijavljene ničnostne pritožbe odločil je najvišji sodni dvor na Dunaju, da se razveljavi prva obsodba in odredi nova razprava. Ta se je vršila včeraj Povabljenih je bilo dvajset prič. Zdosten dogodek, kise je vršil dne 27. julija min. I. v Podrečah, je kratko sledeči: Zvečer dne 27 julija m. 1. zbrali so se fantje iz Podreč v Cvirnovi go stilni, naspiotno so pa smledniški fantje po pivali v Bohinjčevi gostilni. Okoli 11. ure po noči trčili sta obe nasprotni stranki v obližju Bohinjčeve krčme, pričelo se je na obeh straneh z lučanjem kamenjev, a k sreči ni bil nihče poškodovan. Kopitarica je imela opravičen strah za svojega sina in njegove tovariše, katerim je svetovala prenočavati na podu, kar so ti radi storili. Med tem sta pa šla Reščeva fanta klicat očeta Jožefa Rozmana na pomoč in res se je čulo kmalu razbijanje po leseni ograji in vpitje z izzivanjem na korajžo. Fantje b Kopitarjevega poda (smleščani) skočijo na cesto ter trčijo med Bohinjčevo in Kozjakovo hišo b Podrečani. Tepež je trajal kratek čas, kajti podreški fant France Jenko dobil je z neko ostro rečjo hud udarec po glavi, tako da je že drugi dan dopoludne umrl. Ko je Jenko padel, slišalo se je vpitje od strani smledniških fantov: »&maga je našal« Ker se je v obče med ljudstvom raznesel glas, da obsojenca nista prava storilcB, mislilo se je, da bodo priče kaj pozitivnega o tem dogodku pove dale. Sodišče je dokazanim smatralo, da se jo Andrej Verlič res z železnim, na lesenem drogu nataknjenim kaveljnom dejanjsko boja udeležil in da je tudi mahal ž njim proti Jenkotu, kar se pa tiče Jožefa Rozman, se ni moglo o tem nič natančnega dognati, kajti ubiti Janko je bil tovariš njegove stranke in kot takega ni imel on nobonega povoda, ga udariti. Res je, da jo bil Roz man oborožen z rovnico, ali on bi se bil rad lotil Janeza Jeraja od nasprotne stranke. Sicer izpove neka priča, da je Rozman go voril, da je Jeraja tako z rovnico po glavi udaril, da je ta padel. Nikdo pa ne more potrditi, da je on Jenkota udaril, misleč, da je to Jeraj, in neka priča še šaljivo pripomni : kako bo ta katerega udaril, ki je na
eno oko slep, na druzega pa nič ne vidi. Ker se no more dokazati, kdo da je pro-vzročil edino rano, katero jo Janko dobil na glavi in katera jo bila smrtonosna j« sodni dvor prvo obsodbo tako izpremenil, da je Andreja Vcriiča, kateri so je res dejanjsko boja udeležil, obsodil na d?set mesecev težke ječe, Jožefa Rozmana pa od zatožbe oprostil. — Zoper Jožela Rozmana pa jo bila vložena ša druga obtožba. V cerkvi v Mavčičah je imel ondotni župnik zjutraj med sveto mašo tudi pridigo; govoril je o škod ljivosti žganjepitja in njegovih nasledkih, ter svojim župljanom priporočal, da bi pristopili k društvu treznosti. Naenkrat zakliče med župnikovim govorom Jože Rozman, ka teri je na koru na neki lestvi sedel, besede: »Tiho, dosti je tega!«, in ko mu župnik ukaže molčati, zavpil je zopet: »Jaz tudi pravim, da tiho!« Ko ga jo hotel priča Lov renc Kal&n pomiriti, mu je Rozman odgo voril: »H . . . č, tiho pa nisem, če sem še sedem let zaprt!« Obtoženec, kijeznanžga-njepivec in se je po župnikovih besedah pri zadetega čutil, se zagovarja, da je na koru zaspal, in pravi, da se mu je sanjalo, da se B svojo ženo prepira, kar mu pa nikdo ne veruje, najmanje pa sodni dvor, kateri gaje obsodil ria en mesec strogega zapora, poostrenega z enim pdstom in trdim ležiščem na teden.
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani
Zopet s t a v k a na Dunaju. Oblasti so menilo, da bo včeraj stavka kro-jafiev končana, a sedaj, ko so konfekc. sprejeli novi tarif napram pri njih uslužbonim moj strom, stavkajo krojaški pomočniki proti mojBtrom, ki so uslužbeni pri konfekcijo-narjih, ker jim lo ti nočejo ugoditi glede dogovorjenih obljub in nekateri tudi llurnega dela nočejo odobriti. ■— Samomor pred gledalci. Na Kalvarijski gori pri Badenu se je obesil delavec Haidner. Ljudje v mestnem parku so ga videli, ko se je obešal, a ko so prihiteli do njega, je bil že mrtev. — Računa nista plačala hotelirju v Gonfu princezinja Lujiza in Gi ron. Hotelir je sedaj neplačan račun poslal saškemu dvoru. — Aretirana grofica. V Berolinu bo aretirali grofico Iza belo Kvvilcz Kwilecko, ker je razglasila tujega otroka za svojega sina, da bi tako ne dobila v roke majorat druga panoga gro-fovske rodbine. — Volkovi ao napadli kolednike pri železniški postaji Sihlea, kakor se poroča iz Bukarešti«. Nastal je srdit boj, v katerem so volkovi štiri pevce umorili V tem hipu je privozil mimo vlak, ki je obstal, in železniški sprevodniki so pri šli na pomoč ostalim trem pevcem, ki so se tako rešiii. — Vezuv jo pričel zopet blju-vati. — Velike ovacije laškim s o d n i j b k i m oblastim so bile po sicilijanskih mestih, ker je kasacijski dvor odredil, da se obravnava rodi poslanca Pa-lizzola, ki je bil obdolžen umora in ropa ter pri prvi dolgotrajni obravnavi obsojen, še enkrat ponovi. — Velika stavka. V Revsu je proglašen generalni štrajk. Praznuje 10.000 delavcev. Ker so se vršila na-silstva, je konsignirano vojaštvo. Pomanjkanje živil povoču resnost položaja — Z a -hranjeno ekstemporiranje. Članom dvornih gledališč na Dunaju se je zopet najstrožje prepovedalo vsako ekstem poriranje. — Bakljado priredijo vseučiliščniki v Budimpešti grofu Z'chyju, ker je izstopil il liberalne stranke. — Umrl je na Cetinju vojvoda Vukovič, oče kneginje Milene. — Pozab-1 j i v z d r a v n i k. Pri dunajskem sodišču je v preiskavi nok zdravnik, ki je pri epa-raciji nekega bolnika pozabil v bolnikovem trebuhu mal nožiček. Bolnik je vsled tega umrl. — Na grobu svoje žene je v Nišavu na Moravskem gostilničar Sarožič ustrelil svojo 14ietno umobolno hčer in sebe, ker ni mogel plačati neke menjico.
Svatovaclavska. »Zveza čeških žsn« je izdala oklic na članice, da naj pomagajo sanirati založno. — Našli so zvezek menjic neke sladorne tovarne, katera je fslirala. Pri tej priložnosti je zsložna i/giibils okoli 1 milijon kron.
Silna lakota vlada v Upper Tornua okraju na Švedskem. 75 odstotkov ljudi nima nobenih živil več. Posebno otroci umrjo gladu, bole so zsprte.
V smrt nameatu k poroki > Sin mlinarja v Komaromerju Karol Nagy bi se imel te dni poročiti. Večer pred poroko je obiskal svojega očeta, pri povratku si je pa hotel pot okrajšati io je šel preko zamrznjene Donave. Lad so je pod njegovimi no gami udri in mladi mož je izginil v vodi brez sledu.
Najdaljši ženski lasje V Bristolu so razpisali nagrado za tisto žensko, ki ima najdaljše laso. Nagrado jo dobila neka de klica, ki jo imela 1 meter in 45 centimetrov dolge lase. Kaj pa če bodo ljudje sodili nje
pamet po tistem znanem pregovoru : Dolg1 lasje . . .!
Zgore a sakonska. V Sen ju na Hr-
vatskem 8» je deg dila grozna nesreče. Zakonska Fran in Terezija Mrzljak sta zgorela. Nesreča so je menda zgodila tako, da je njej, ko je šla po stopnjicah, padla svetilka iz rok in ji zap&lila obleko. Mož, ki jej je priskočil na pomoč, se je tudi hudo opekel. Oba sta pala v nezavest. Ona je umrla še istega dn6, on pa par dni pozneje.
Novi topovi Amerikanci imajo zopet nove topove za obleganje trdnjav. Ta top meče projektil težak 1100 kg. na daljavo 32 klm. — Nainoveiši angleški top m^če kroglje v daljavo 6000 yardov in izstreli 20 projektilov v eni minuti.
Turška birokracija Izmed turških ministrov ima največjo plačo minister voine mornarice. Ta n»ož Bpravi na leto v žep 414 tisoč frankov. Za njim pridejo: veliki vezir (v prosvetljenih državah minist. predsednik) dalje minister za javna dela, vojni minister in minister pravosodja, od katerih ima vsak na leto 330 000 fr. plače. Ministra notranjih zadev in poliedelstva imata na leto 220000 frankov plače. Finančni minister ima 193 tisoč frankov letne plače. Postranskih dohodkov ima vsak teh mož tudi toliko, kolikor ima plače. Radi tega pač ni čudno, ako nižji uradniki in vojaki večkrat ne dobe plače, ker »višji" ne puste mnogo v blagajnah.
Družbam tresnosti se na Ruskem kaj slabo godi. Mej družbami vlada velik »krah«. Tudi v bogatem mostu A»trahanu se družba treznosti ni mogla vzdržati. Te dni so ji zarubili glasovir in družba se je razšla
Milijonar is Brasilije Buor. Fereau, milijonar v Rio Jaiieiru, je skopuh v malenkostih, a razsipen v velikih stvareh. Njegova posebnost je da natakarjem ne da nikdar napitnine. Radi tega bo bili vsi natakarji onega hotela, katerega je v Rio Janeiro ob-iskaval, nanj jezni. Te dni je imel Fereau posebno dober tek in ko je pojedel en ko-telet, hotel je drugega. .Kaj," zarenčal je natakar, .pri ms ni navada, da gostje jedo eno jed dvakrat." Milijonar je vstal in šel iz restavracije. Skoro sa je vrnil. »Sedaj je pa vse v redu," je dejal milijonar Fereau na takarju, »ravnokar sem kupil ves hotel in ker nočete postreči goste tako, kakor oni žele, vas takoj odpuščam." Nato se je obrnil k drugemu natakarju in mirno dejal: »Prinesite mi še en kotelet"
Neobsojeni morilec je mizarski moj-stor Gdrdiner iz Suff^lka na Angleškem. Ondi so našli umorjeno služkinjo Ano Har-aent. Preiskava je dognala, da ji je Gardi ner pisal, da jo obišče usodnega večera in tudi sledi krvi je preiskovalni Bodnik opazil do njegovega stanovanja. Pri prvi obravnavi je obtoženčeva žena prisegla, da je bil mož takrat ves dan in celo noč doma. Porotniki se niso mogli odločiti in niso hoteli izreči niti krivde niti oprostitve. Tako je te dni Gardiner zopet prišel pred angleško porotno sodišče. Tudi sedaj so porotniki isto storili Mogoče je, da sedaj državno pravdništvo od stopi od obtožbe. Gardiner je še vedno v zaporu.
Tihe demonstracije. Ii Prage nam piše naš dopisnik: V Pragi je sedaj nad 1000 delavcev brez dela. Tovarne so jih cd pustile, ker jim nimajo dati kaj zaslužiti. Mnogo je kriva vlada, ki naročuje kanone, stroje, lokomotive itd. v inozemstvu za drag denar, kar bi domače tovarne tudi lahko iz vršile. Ti delavci se zberejo skoraj vsak dan, hodijo v trumah po 300 in več skupaj po mestnih ulicah, vse se vrši tiho in mirno, le semterje se sliši klic: »Kruha, dela nam dajte!« Z velikim sočutjem gledam včasih te bledo obraze in medle zdelane postave!
I češki obče pravniški shod vršil se bode I. 1904 v Pragi v spomin 40 otnice ustanovljenja »društva čeških pravnikov" in časopisa .Pravnik«. Shod bo obsegal Češko, Moravo in Slezijo. Pripravljalnemu komiteju predseduje prof. dr. Randa. Priprave so velikanske.
Z sadnjo krono srečen. Nekemu
gledališkemu igralcu je postala žena nezvesta in mu je ušla. Seboj je vzela mnogo dragocenosti. Mož ni preveč žaloval, vzel je denar, kar ga je še ostalo, ter ga žel zapit. Ko je imel samo še eno krono, kupil je ž njo srečko. To dni je zadel glavni dobitek v znesku 40 000 kron.
Kongres sgodovinarjev bo 2. aprila
v Rimu. Iz Avstro Ogrsku je priglasilo svojo udeležbo 56 zgodovinarjev.
Koliko časa človek vsdrži pod vodo? Doslej je največji reki.rd v tem 5 minut 5 sekund. Toliko časa jo namreč vzdržal pod vodo amerikanski plavač Charles Cavill.
Smrt vsled šampanjske steklenice.
Na plesu ruskih trgovcev v Petrcgradu se je prigodila velika nesreča. Več mladih go spodov je pilo v neki loži šampanjca. Po neprevidnosti je postavil nekdo izmed njih
1»
polno steklenico šampanjca na rob lože Steklenica je padla dve nadstropji globoko v dvorano ter priletela z vso silo na glavo edine bčerke bogatega posestnika Woronina-Polna steklenica je gospodično na mestu ubila.
Italijanski častnik - razbojnik ▼ Kitaj u Ko se je poročnik Madugo, ka terega dolže, da je utnoril svojo ženo, povrnil iz Kitaja, je kupil neko posestvo za 300.000 lir. Ker pa je bilo znano, da je bil ta častnik v vednih denarnih neprilikah, se je uvela preiskava proti njemu in oglašajo se priče, da je Madugo na nekem rekogno sciranju oropal hišo nekega bogatega kitajskega mandarina.
Sin očetu nos odgriznil. Kmet Gr. 6>okičič iz Zupan) na Hrvatskem se je dne 18. t. m. spri s svojim lastnim sinom Fra nom. V tem prepiru je sin dvakrat a pestjo udaril očeta in slednjič mu je odgriznil nos. Došli zdravnik je hitro zopet prišil odgriz njeni del obraza in nade je, da se zopet zaceli. Sin se izgovarja, da se je spri z očetom zato, ker ta poslednji zapravlja premoženje, česar on, sin, ne more trpeti.
Za kaj vse so dobri — stari čevlji. Neki ameriški list je prinesel eelo razpravo o uporabi — starih čevljev. Najprej — tako pravi list — so stari čevlji dobri, kadar ni novih. Ako pa tudi imamo nove, pa starih vendar ne smemo metati proč, ker se isti dajo za kaj druzega dobro porabiti. Na Francoskem neka tovarna pokupuje velike množine starih čevljev, katere potem — zmeljejo v posebnih mlinih. To zmlet pomešajo z neko tekočino in narede kožo, iz katere delajo — klobuke Tako pride čevelj polagoma od pete do glave. Iz btarih čevljev ee po tej tehnični izvedbi delajo tudi neke tapioerije v »polreliefu«, kakoršne vidimo n. pr. na naslonjačih itd. Ali najdeli katnejo vlogo igrajo stari škarpetelni pri na-pravljanju — ruma. Koža iznošenih starih čevljev, prepotena od potu človeške noge, zmleta in pomešana z alkoholom, daje lepo dišeči — »Jamaika rum«. Torej živel moderni napredek v znamenju — starih čevljev 1
Kaj človek pojč. Nekemu statistiku se je poljubilo, da je izračunal, koliko človek srednje velikosti in srednjega »aoetita« a dobrega žolodca po|6 do svojega 70 leta. Do teda| človek poič: 25 000 kg. kruha, 18.000 kg mesa, 40,000 ktr zelenjave, 3000 do 4000 ducatov jajc; 5000 litrov izpije te kočin. Za vse to plača 40.0<>0 kron.
Kartuzijanci Grande Chartrense zapuste Francosko. Svojo tovarno likerja so prodali. Prebivalstvo okolice Grenoble, kjer se nahaja samostan, je sicer liberalno, ven dar je preganjanje menihov prebivalstvo tako ogorčilo, da je poslalo v prilog kartuzijan oem na vlado prošnjo in protest proti od loku. da morajo zapustiti kraj, kjer so od 1. 1871 ubogim okoliškim občinam darovali nad 10 milijonov frankov.
Nuna morilka. Razni listi ao poro čali, da j-» bila v Mjnakovem aretirana na čelnioa Maksimilijanovega sirotišča, ker jo dolže umora. Listi so zabelili to vest z na pisim »nuna morilka«. Dotični zavod pa ni noben samostan, torej aretirana žensk« tudi ni nuna. Zavod je ustanovilo notranje mini-Bterstvo za vzgojo uradniških bčerl Načel nioo imenuje notranje ministeretvo.
Samostanske aestre v Toursu, katere je liberalno časopisje silno obreaovalo radi deklic, ki so izročene njihovi vzgoji, so sedaj tožile pariški list »Aurore«, ki je prvi raztrosil laži Sodnijska preiskava ni dopnalo niti enega dokaza za krivdo samostanskih se ster, ampak je obratno pokazala, da je njihova šola lepo in moderno ure|ena. „Narod" »Soča« in „G irenjec« ao tudi prinesli one notico, a preklicali laži ne bodo.
Desetkrat gorelo je tekoči mesec v Mariboru. Vsakokrat se je posrečilo ogenj udušiti.
Sedem milijonov frankov pode dovala je »družba francoskih glasbenikov« vsled oporoke gospe Lelony, vdove znamenitega goslarja.
Izredno opico kažejo sedaj v londonskem vaneto-gledališču. Opici so nadeli ime »E«au« in je z nožem in vilicami, po jedi se obriše z brisačo in miga natakarju, naj ji prinese likerja. Način, kako prime koza rec, je naravnost imeniten. Po obedu vstane, hodi po odru gori in dob ter stiska ljudem v ob ižiu prijateljski roke.
Enajstletnega moriloa roparja Fran-dija so orožniki prijeli na Laškem. Ropar se je skrival v gorah okolu Bobbio, sedaj je pa vsled velikega mraza prišel v dolino, kjer le skoro padel v pest orožnikom.
Električne cestne železnice čistijo srak To dokazuje medioinski list »Gazzetta«. Poleg tega pravi ta list, električne železnice vplivajo na to. da manjša število konj v mestu, kar tudi pripomore k zdrav,u.
Socialnodemokraška svoboda v posebni luči. Socialnodemokraški občinski svet je odpustil iz službe 17 mestnih uradnikov, ki so po 15 do 21 let službovali pri mestu in ki so vsi rodbinski očetje. Ti uslužbenci so imeli v očeh socialnih demokratov
samo eno napako : bili nise njihovi somišljeniki in zato je socialna demokracija te rodbinske očete postavila na cesto. Tako delajo socialni demokratje, kadar dobe moč.
Novo iznajdbo, ki bo izpodrinila gumi okolu koles, jo iznašel neki Niedzielski v Moskvi. Nova tvarina je trpožnejša nego gumi, je bolj trda, a vendar ne provzroča nobenega ropota ter je tudi cenejša. Magistrat v Moskvi je odločil 1000 rubljev, da Be izvrže razni poskusi s to novo iznujdbo.
Z Londonske nlioe. Na tisoče in tisoče je v Londonu ljudi], ki ne morejo dobiti dola. Kakor po drugih večjih mestih, hodijo tudi ti ljudje v dolgih sprevodih po ulicah, a nekaj posebnega se opaža pri teh sprevodih. V živahnejših ulicah, kjer prome-nira gospoda, stopijo iz vrst možje v ogulje nih oblekah, držeč na dolgih palicah nabiralno pušice sa uboge brezdelne ljudi. In marsikdo vrže v nabiralnik. Tako kroži ta sprevod po londonskih ulicah. Na določenem cilju se potem prešteje nabrani denar in razdeli na vsako glavo nekaj drobiža. Ti sprevodi se ponavljajo dan na dan. In vsak dan so večji in daljši.
Najnovejia senzacija z Dunaja
Ves Dunaj je po konci. V Danzerjevem or-feju kažejo človeka, o katerem sodijo najrazličnejše stvari. Nekateri gledalci pravijo, da ni živ, in da je to avtomat. Ta avtomat hodi po odru in govori. Edison je si je dovolil šalo in je poslal Evropejcem takega avtomata.
Račun za odpeljavo dekleta Z avtomobilom je odpeiial dr. Marcile v Parizu hčer bogataša Play. Bogataš je sedaj dovolil, da sta se Marcile in njegova hči poročila. Dan po poroki je položil dr Marcile bogatašu račun v znesku 40 000 frankov, češ, da ga je odpoljava izvoljenke toliko veljala. Zahteval je cd očeta svoje žene, da te izdatke poravna. Ker je bogataš dr. Marcilu dal že hčer, poravnal mu je tudi ta „račun", če prav s kislim obrazom.
Vino razvezuje jezik! D. Bieline jav ljaio hrvatski listi nastopni dogodek: Leta 1895 je bil v neki Sumi pri Cordačini umorjen neki Salko Skrobanovič. O zločincu ni bilo sledi do nedavno, dokler ni stvar goli slučaj spravil na svetlo. Dne 9. t. m. se je logar Ilja Gospovic v pijanem stanju hvalil, da je že enega spravil s sveta in da bi mogel še koga. Navzočo so te besede osupnile in vzbujati se je začel v njih sum. Naznanili so stvar sodišču. Preiskava ie že opravičila sum in je ubijalec od 1. 1895 izročen sodišču.
Koneo rodbinske šaloigre. Pred šestimi leti zasačil je kmet Banas v Jakab-falvi svojo ženo pri njenem zapeljivcu mlademu Czikanu. Banas je planil s sekiro na zapeljivca, a žena je skočila vmes in udarec je zadel njo. Zapeljivec Czikan je pobegnil, Banas pa je bil radi umora svoje žene obsojen na šest let ječe Pretekle dni je Banas dosedel kazen in prišel je v domačo vas. Sedaj se poroča, da so našli v gozdu Czi-kana, ki se je mej tem oženil, ne daleč proč pa je visel na nekem drevesu Banas, ki se je sam obesil, ko se je maščeval nad Czi-kanom, ki je razrušil njegovo rodbinsko srečo.
Društva.
(Gasilno društvo v Gorjah) napravi svo|o veselico s tombolo v nedeljo dnč 1. februvarija t 1. v novi go stilni V. Jana po domače Mačka v Spodnjih Gorjah. Začetek ob 3 uri popoldne.
(Prodpustno veselico) pri-redi gasilno društvo na Brez niči na korist svojej blagajni na sveč nico dne 2. februvarija v prostorih staro šole. Vspored: 1. Petje. Več pevskih točk preiz { vaja moški zbor. 2. »Jabolčna potica« ali »Gorje možu, ki ima hudo ženo«. Komični prizor. 3 Igri: »Vaški skopuh«. Igrokaz v treh dejaniih. Spisal Soški. »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Priredil I. Štrukelj — Začetek ob šestih zvečer. — Po predstavi sreč-kanje, petje in prosta zabava pri Urbanovcu. — Vstopnina: Sedeži 30 kr. stojišča 15kr.; udje v društveni obleki prosti. — K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Narodna čitalnica v Kamniku) vabi k plesnemu venČku, združenemu z gledališko predstavo dnč 2. svečana 1903. Vspored : 1 »Bucek v strahu«. Izvirna burka v jednem dejanji. Spisal Rado Murnik. 2. Ples. — Bla gajnica se odpre ob sedmih zvečer. Začetek predstave jo radi sledečega plesa določen na polosmih zvečer. Vtopnina za člano 60 vin., za nečlane 1 K. Pri predstavi in plesu svira mestna godba na lok.	Odbor.
(Vodnikova beseda v Šiški). Med veselicami, ki bodo dan pred Svečnico, zavzema odlično mesto »Vodnikova beseda« Šišenske čitalnice, s katero praznuje društvo 25letnico. Zanimiv vspored in pomen veselice na) bi privabil mnogo častilcev V. Vodnika in prijateljev šišenske čitalnice v nedeljo 1 svečana v sedaj olepšane prostore Ko-slerjeve pivarno.
(Zabavni večer) priredi Dekli-ška Marijina družba na Jesenicah na Svečnico, dne 2 febr. 1903. v društveni dvorani na Savi št. 8. Vspored: 1. , * t »Pozdravljam te«, udarjajo tamburaši. 2 Beetho ven: »Večerna", poje moški zbor. 3 I La-harnar: »Kadar mlado leto", poje mešan zbor. 4. , * , »Na obalih Save", udarjajo tamburaši. 5. I. pl. Zaje: »Uboj«, poje moški zbor. 6. M. Vilhar: »Domovini«, poje mešan zbor. 7. Zakleta soba v gostilni pri „zlasti goski«. Burka v 1 dejanju. Priredil Fr. Kimovec. 8. Prosta zabava Mod zabavo pojeta zbora in igrajo tamburaši. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. vrsto 1 K. Ostali sedeži 60 v. Stojališča 40 v; za ude 30 v. K obilni udeležbi vabi
Marijina družba na Jesenicah.
(Vabilo k veselici,), katero priredi Blaž Potočnika čitalnica' v Št. Vidu pri Ljubljani v nedeljo dne 8 februvarija t 1. v društvenem domu. Vspored: 1. Blaž Potočnik: »Zvonikarjova«, mešan zbor. 2. P. H. Sattner: »Pogled v nedolžno oko«, moški zbor. 3. Dr. G. Ipavic: »O mraku«, moški zbor. 4. »Nocoj je en lep večer«. Narodna, poje mešani zbor. Poje moški in či-talniški zbor pod vodstvom g. 1. Rusa. 5. Deklamacija: »Jtftejeva prisega«, deklamuje gdč. Ur. Zakotnik. — »Telegram«. Vesolo igra v enem dejanju. — »Strgana suknja«. Burka v enem dejanju. — Začetek ob šeBti uri zvečer. — Vstopnina: Prvi sedež 50 kr., drugi sedež 40 kr., tretji sedež 80 kr., četrti sedež 20 kr. — Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo za nabavo nove knjiž njice — K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
(Vstopnice za trgovinski ples), ki ga priredi slovensko trgovsko društvo „Merkur" v soboto dne 7. februvarja v veliki dvorani „Narodnega doma", se bodo prodajale proti izkazu vabil od torka v trgovinah gg. Gričar & Mejač v Prešernovih ulicah ter J. Lozar na Mestnem trgu. Odbor še enkrat prosi dotičnike, ki ne bi bili še dobili vabil za ta ples, da nam to blagohotno oproste ter odboru naznanijo, da se jim vabila še dostavijo.
£>rot>iž.
Dokaz. Sodnik : »Obtoženec, vi trdite, da ste bili pijani, ko so vas zasačiti pri dejanju«. — Obtoženec: »Gotovo, ker če bi bil trezen, bi me ne bili dobili«.
Raztolmačiljije. Ona: „Ljubi možiček, danes sem sedela pri mizi in či-tala v koledarju, kar se spusti s stropa p a j e k in sicer ravno na 22. maj, ki je Tvoj ro)stveni dan. Ali veš kaj to pomenja ?« — On: »Da nisi v sobi dobro počedila in po brisala«.
I d e 1. „Janezek. kai boš, ko odra8teš?»
—	»Policaj." — „Z»kaj ?" — to. da bom, kadar bo kaj lepega videti, lahko vsakega odpodil."
Naporno delo. „Odkar je naš mož mestni Bvetnik, celo noč ne spi." — »Ubožček, gotovo je od prevelikega dela postal nervozen.* — »O ne, on epi v sejah."
Na električnem vozu. To dni se je peljala neka gospodična z dežele po električni cestni železnici na »Banhcf«. Ker „rajfnga" nikjer videla ni, in se torej tudi kadilo ni, vpraša začudeno nekega sopet nika: »Gospod, prosim, kje sta pa tukaj vprežena koDja, da ju jaz ne vidim?"
Pri izpraševanju pred poroko. Župnik sedi pri pisalni mizi in pridno piše. Nokdo potrka. »Notri!« Dekle, že močno v tridesetih, vstopi. Župnik piše dalje. »No, kaj pa bi ti rada?« jo vpraša.
—	»K izpraševanju za poroko sem prišla, poročila se bom'. Župnik pokima iu piše daljo. Naenkrat se spomni izpraševanja in vpraša : »No, M cika, pa povej, kdo te je odrešil ?« — »Eden z Ložnico«, odgovori Micika in sramežljivo zarudi.
Med soprogi. »Dragi, kupi mi svileno ruto I« — »Ali si ne moreš želeti nič višjega ?« — »Dobro, kupi mi klobuk!«
Tudi protialkoholik. A: Ali je res, da si zašel ti tudi v protialkoholno gibanje. — B: Da, jaz se gibljem vedno tja proti alkoholu, nikdar proč od njega.
Ušosa v nogah. A : „Kaj pa vaš j novi pisarniški ravnatelj." — B : „0 dober !
človek, samo uš«sa ima v nogah." — A.:	]
»Kako to?" — B : bČ j se mu ne priklon m	j prav do kolen, nič ne slifti."
Poslani našemu uredništvu.
Za Joranovo dijaško mizo: »Kršč. ženska zveza« me3to venca goapej Mariji Paulin, 10 K.
Za dr.Lampetov spomenik: G. Fr. Jeršič, župnik v pok. v Poclšentjurjuj 2 K.
Bog plačaj!
predlog o zadevi spremembe dnevnika reši nujnim potom. Predlog bo odkazan v sej prihodnjo sredo posebnemu odseku. Ko se izvoli ta odsek, pride v razpravo rentaa konversija, nato sledi drugo branje vojne predloge, ki bo postavljena pred prvo branje proračuna. Nekateri poslanci hočejo, da se tudi prvo branje načrta o novem tiskovnem zakonu vrši pred prvim branjem proračuna, ki tako pridev na vrsto v enem tednu in pol, ako Cehi ne bodo hoteli, da se reši njihove sedaj zapostavljene nujne predloge.
Dunaj, 31. jan. Češki klub bo izdal spomenico o političnem položaju.
Dunaj, 31. jan. Rektor češkega seminarja v Rimu dr. Zapletal je imenovan škofom v Kraljevem Gradcu.
Dunaj, 31. jan. Julij vitez Kneipp, šef tvrdke Scholler & Oomp. je napovedal poslancu Walzu dvoboj.
Zagrel), 31. jnn. Tukajšnji red usmiljenih sester je dobil navodilo, da priredi eno bolnioo v Albaniji, eno bolnico pa v Sandžak Novem Bazaru. Ta vest je v zvezi z nemiri v Macedoniji in z mobilizacijo.
Krakov, 31. jan. Socialnodemn-kraški poslanec Daszynski je odposlal socialnodemokraškim zastopnikom v nemškem državnem zboru spiske o zadevi princezinje Lujize Koburške. Zadevo sprožijo socialni demokratje tudi v nemškem državnem zboru.
Mm, 31. jan. Nadškofu iz Mitilene so včeraj, ko je šel v Vatikanu k av-dijenoi, padli naočniki na stopnjice. Ko se je 79.etni starček priklonil, da bi pobral, se je prevrnil preko stopnjic in se ubil.
Rim, 31. jan. Ministru Prinettiju, katerega je zadela kap, se obrača zdravje na bolje.
Line, 31. jan. Dr. Ebenhoch, ki je sprejel kandidaturo za državni zbor v okraju Wels, bo jutri govoril svojim volivcem.
Pariz, 31. jan. Zbornica je s 304 glasovi proti 22 i odklonila predlog Thivrierjev, naj se vse podpore vzamejo kongregacijskim zavodom in naklonijo svetnim, sprejela pa s 340 proti 180 predlog Michelov, naj se velik del za zavode v orientu določenih kreditov nakloni svetnim šolam in učiteljem.
Petrograd, 31. jan. Chunhuski roparji v Mandžuriji strahovito divjajo. Zažigajo železniške postaje, napadajo vlake in more ruske in kitajske trgovce.
Pariz, 31. jan. K smrti obsojeni morilec Leclera noče podpisati uloge za pomiloščenje, češ, da je zaslužil, da se ga obesi.
Amsterdam, 31. jan. Radi stavke železniških kurjačev in strojevodij je ustavljen ves železniški promet. Časopise dobe provincije s pomočjo avtomobilov. Prišlo je do raznih pretepov. Enega železničarja, ki ni hotel stavkati, so stavkujoči vrgli v morje.
Joliet, 31. jan. Prihod posebnega vlaka ameriških Slovencev v Ljubljano bo dne 3. julija.
Odesa, 31. jan. Tu se je otvorila prva ruska proti-tuberkulozna razstava.
Dunaj, 31. januvar. Dr. Lueger in Fuohs sta odstopila od zahteve, naj se
RANČIŠKA JOŽE F A* J GRENKA VODA
Jo edino prijetno ulitno
„ naravno čistilo. 3
Umrli so:
28.	jan. Ivana Letnar, tesarjeva hči, l°/4 leta, Dunajska cesta 25, Bronchitis. Paralysis pulm — Ana Bavdek, Šivilja, 21 let, jetika — Urban Olisa, gestaC, 70 let, je med prevožnjo v bolnico umrl za ostare-lostjo. — Edvard Brezovar, postreSCekov sin, 6 let, Marije Terezija cesta 10, Hydro; ephalus
29.	jan. Justina Kruc, dimnikarjeva hči, 7 mes., Dolenjska cesta 19, Bronchitis.
V bolnišnici:
25.	jan. Fran Golob, dninar, E2 let, Tubercul. multi loculac.
V otroški bolnišnici:
26.	jan. Fran MarinCič, delavfiev sin, 1'/» leta, Meningitis basilaris purulenta.
17
SLOVENEC
it
se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih t obu kuriuth:
Blaž N., Dunajska centa 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kališ Alojzij, Jurčičev trg 2 luinlk Joaipina, Rimska cesta 24. Tonioh Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 5?_
Meteorologično poročilo.
iBina nad morjem 306.2 m,.srednji tračni tlak 746-0 mm
Cm ftpa-mnuja	Stanj« liaro- T nun.	Tetnp«. rutnm , po Ceziju	VotrtTi	nek«
9. zve«.	"T4.V9	+ 2-0	sf~jišaKr	jasno
7. ijutr. 2. popol.	744-8 743'b	I- 6-0 i+	sr. svzh. sr. jiab.	jasn« pol obl.
•3 S i
i A
o-o
rednja včerajšnja temperatura — 0-8° normale, —18*.
Dunajska borza
dnž 31. januTarija.
kupni državni dolg v notah . . . . .	1C0 60
ikupni državni dolg v srebru.....100-60
ivstrijska zlata renta 4% .....121-20
Avstrijska kronska renta 4«......101 90
Igerska zlata renta 4% .......12125
)gerska kronska renta 4% .....S9-80
Ivstro-ogerske l«ančne del.niče 600 gtd. .	15'82
Creditne delnice, 160 gld..............704*25
xmdon vista......................239 92*/»
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. dri. relj. 117*16
JO mark........................23 41
20 frankov (napoleondor)......19-08
italijanski bankovci.........96 40
1 kr. cekini...........14-32
t
Žitne cene
do >■
n »
dne 30. januarja 1903 (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
?Senica za spomlad.....K	7 62
Rt za spomlad..........6 86
Koruz i za maj - junij 1903 . . . „	—
Oves za pomlad........6-38
Na budimpeitanaki borsi:
?£eoiea xa april ......K 7'o9 do
fU za april.........6-61 „
Dves za april ........ 6-12 „
voruza za maj (1903) .... 6 93 , (Efektiv).
Dunajski trg.
'ženica banaSka ....... K
» južne železnice .....
U » »* .....
'•Amen , » . . . . „
„ ob Tisi........
ioruea ogrska stara.....»
»	. nova......
Unkrant » stari......
novi
8-10 7-55 7— 6-30 6-80 735 6-86 7 20 6-70
do
■ ■ —.......
>ves srednji..........6 56
"ižol.............7 —
7-63 6-86
6-34
7-60 6 62 613 6-91
8-65 8-— 7 15 7-26 7-75 7 45 6-— 7-30 7-— 6-76 14—
VABILO
y Ljubljani, PogačarjeT trg.
Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Danes, v soboto 31. jan. zadnjič:
prvo zanimivo potovanje po Krkonoših.
--------------M-IHH., )-!!^^,.!, j |l|__i '■ .
V nedeljo, 1. do 8. febr. Zanimiv obisk
Novega Jorka.
Zelo zabavne in prlvabne so tokraf amerikanske slike v
mutoskopih.
5 znamk, ki se vržejo v posamen mntoskop 50 vin.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne = do 9. ure zvečer. =====
na
[iša je na prodaj
enonadstropna z vrtom Ljubljani na leper^ l^raju.
Kje, pove uprarništvo »Slov." ioo 3—1
IV. redni občnizbor
kmetijskega društva v Dolenji vasi
registr. zadruga z omejeno zavezo koji se bode vršil
v nedeljo, dne 15. svečana 1903
ob 3. uri popoldne v zadružnili prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Odobritev letnega računa
3.	Volitev načelstva in nadzorstva
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
_Odbor.
VABILO
na
V. redni občni zbor
»
Hranilnice in posojilnice y Sturiji,
kateri se bo vrSil
t nedeljo, dne 8. februarja 190$ ob 4. uri popoldne
t prostorih „Katol.~izobraževaInega drnštu".
Dnevni reci:
1.	Poročilo načelstva in računskega pre-gledovaloa.
2.	Potrjenje letnega računa 1902.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika.
5.	Slučajnosti.
V Sturiji, dnč 28. jan. 1903.
113 1-1
TVn^el«tvo.
VABILO
na
IX.redni občni zbor
I. ljublj. delav. konsumnega društva
kateri se vrši
v nedeljo, 15. feforuvarja 1903 ob 9. uri dopoldne
v društvenih prostorih, Kongresni trg št. 2.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnika
2.	Poročilo tajnikovo
3.	Poročilo blagajnikovo
4.	Odobrenjc računov
5.	Volitev odbornikov, namestnikov, nadzi-ralnega odseka in njega namestnikov.
6.	Razni nasveti, pri katerih se pa opozarja na § 27, lit. k zadružnih pravil.
Iv obilni udeležbi vabi
p red s tojn ištvo.
V francoskem, italijanskem in nemškem jeziku podučuje ne a-i
Marija Gock
Wolfove ulice št. 3, III. nadstropje.
—— Dobiva se v vseh knjigotržnicah ——
MALI VITEZ
Pan Volodijevski
Zgodovinski roman, spisal H. SienkieveJcz
* Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. * Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja cn sešitek. ————— Založila knjigarna ————
Kleinmayr & Bamberg v Ijubljani.
111 20-1
Gospodična
dobra prodajalka
izurjena v vseh trgovinskih delih si želi službe na deželi.	112 1-1
Ponudbe na M. M post. rest. Ljubljana.
D^ Božidar Vodušek
naznanja vljudno, da ohfori Z dnem t. febr. f.1.
svojo odvetniško pisarno
v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 10.
(Supančič-eva hiša). «i>
104 3-2
i
Razglas.
118 (3-1)
Kadi oddaje del pri demoliranju, dalj« zidarskih, kamnoseških, tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, ključavničarskih, pleskarskih in steklarskih del za
zgradbo nove žepne cerkve na Bledo
sa \ rSi dne 23. februvarlja 1903 ob 10. url dopoldne pri podpisanem stavbenem odboru pismena ponudbena razprava.
Načrti, proračun, pogoji in drugi pripomočki so na vpogled vsakomur v župnifiču na Bledu.
V ponudbah, ki naj bodo zapečatene in se jim mora priložiti petodstotni, na podlagi ponujane skupne svote proračunani vadi], se morajo navesti i enotne i skupne zahtevane svote.
lzrccno se pripominja, da je vsakomur prosto, da stavi ponudbo ali za posamezna dela, ali pa za celo razpisano delo, vendar se pa na ponudbe, ki n« bodo popolnoma odgovarjale pogojem razpisa, ali če bodo le pogojne, ali pa če se vlože prepozno, ne bode oziralo.
Odbor za zgradbo nove župne cerkve na Bledu,
dno 26. jan. 1903.
Načelnik:
Knez Ernest Windiseh-(iraetz.
Po^or!
Prodajam dobro in po ceni špecerijsko blago, dejelne pridelke, jelejo, ijdelke ij želeja in kovin, rajno orodje ja kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. — Carbolineum, firnej, lake, oljnati in suhe barve, naj fine je majilo ja kot", stroje in usnje, šfoman- in Portland- cement, okove, traverje, šine jer stavbe itd. Semena, trave, domače detelja, najfinejše lucerne itd. - ■	Sprejmem tudi jednaga vajenca v svojo trgovino.	-
114 3-1
Franc Omersa, trgovec v pranju.
•a
O
tu
K "O _ N g. N — e«' k> £■<—•• cbSo».
< o (« ^ B B.c N
g* 8-S
O 3 r-.
m se.
lili:? •jS-p ° ™ -a o
K P
>o -1
o b
C".
TJ "
o 2 »
< C
£<2 g. p
o
2 S 3
V? o
cro
o g 2	o <
^	tAl
F3 » O
P.	O w
(C ~ g	O 5"
h-.	* N
a*" n	< o
M. I	I
B.R-
5" P
OP-
«3
mt
rt-<
»
94 4-3
Notar d'= R. BEZEK
uraduje od 1. svečana naprej
v pritličju Čudnove hiše, na vogalu sodniških ulic in Miklošičeve ceste, nasproti glavnemu uhodu
justične palače.

Odlikovan v Rimu, Kremsu, Inomostu, Bolzanu itd.
franc
;--kipar, slikat* in izdelovatelj altarjev ■
Št. Ulricli, GrOden, Marienlieim, Tirolsko
priporoča
lastnega dela kipe svetnikov iz lesa ter mnogobarvne. Visokost v cm: 80 100 120 140 150 160 180
5)
z zlatimi robi: K 46	70	100	136	156	168	280
umetniško izd.: K 62	96	136	147	200	232	292
Proračune j<x oltarje, prijava pota itcž. brc3plačno. — Neprimerno sc v jame najaj. _5'pričala pošljem na ogled proti povrat^u.	144 12—1

Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov J
Alojzij Večaj
LJubljana Trnovo, Opekarska
cesta, Vel ki strailon st. 9 priporoča slav. obiinslvu >n pref. duhovSfiini svojo veliko zalogu barvanih prstenih
pij m Mili pil
kot: rujavib. zelmih. belih, modrih, sivih, rumenih il ii„ k»r najbolj trpel-nih in po modemih modelih izdelanih. Cene ulzke. M 52-b
Lastni Izdelek. Ceniki frnnko in brezplačno.
Hladnikove nove pesmi.
Šestnajst Izbranih Marijinih za meSan ali dvo-
glasm ieDski zbor. Op. 16. Nova izdaja za Marijine družbe prirejena. — Part. in 20 glasov 5 K, posam. part. 1 K, vsak glas 20 h. 36 ObhaJUnlh, presv. R. Telesa ln Sroa Jezusovega pesmi za meSan ali dvoglasni ženski zbor. Op. o9. ParL in 4 glasi 4 K, posaui. glas 40 h.
Dobi se v Katol. Bukvami pri L. Schwent-nerju v Ljubljani in pri skladatelja v Novem
mestu	97 5—2
12 7
Sveži
pustili krofi
so dobiti vsak dan v slaščičarni in pekarni
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
in
Mestni trg 6.

m
Naročila se točno izvršujejo.
.Zaradi bolezni lastnika proda se iz preste roke »»3-3
a^hiša.
blizu Ijubljane, v kateri se nahajate 2 dobro upeljani obrti.
Kje, pove upravništvo »Slovenca".
dvajsetega stoletja 1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GrejorlJ Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" y Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
lz|!a jc Knjig«
„Lursl<i čudeži".
Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil
Fr. Marešič. Dobiti je v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več.
Dobre
tirfl ran A 8 3>elnim jamstvom ra*-111G LC11U pošilja tovarna ur v Mosta
HANNS KONRAD
trgovina z urami In zlatnine most (Briix) it. 234, Češko. Dobre rem. ure is nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5-80 cristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . 1*96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 673 100—78
ooo«
8 Prva tržaška destilerija za konjak
y Qamis & S to C k v Barkovljah Pn Trstu
V	priporoča domači
zdravilski konjak
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in sladila Dunaj IX, Spitalganse 31, ki jo odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K, l/» steklenice K 2 60.
V Ljubljani se dobiva pri Nrdkah: J. Jebačin, Kham & Murnik, S. Kordin, 22 30-6 A. Lilleg, A. Šarabon, Viktor Schiffrer, F. Terdina.
LpohjEOHM?
Trikrat odlikovan s srebrno svetinjo.
Prečast. dubovSCini, cerkvenim predstojniStvom ter občinstvu priporočam zajamčeno pristne
čebelno-voščene sveče
K« K _|<>0
Za pristnost sveč te vrste jamčim s svoto 2000 K
Voščene zvitke, sveče za pogrebe, stenje in stekla za vcCno luč po jako nizki ceni.
Kadilo laorlmae I a ... Kg po K 2 40
Kadilo laorlmae II a ... „ Kadilo granls........
Za obilna naročila se toplo priporočam
Z velespoStovanjem
2.— 1.20
1353 18
Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov.
J. Kopač, svečar Gorica, Ulica sv. Antona 7.
Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov.
—s ^
^tttZS \ttm
< VfVT
^.-»A/ f s M',
/W!>VtSv
Kmefiška posojilnica
Oddaja v svoji lastni novozgrajeni hiši na Dunajski cesti v najem s 1. avgustom 1903
S^r" dve prodajalnici
v fronti na Dunajsko ccsto vsaka z skladiščem in kletjo ter
devet stanovanj

v I., II. in III. nadstropju po tri in štiri sobe z vsemi pritiklinami in vsakem stanovanju s kopelno sobo.
Poizvedbe v pisarni kmetiške posojilnice v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 (v uradnih urah).	61 3-3
-•»•v vhkt
š >« •-
.ifb/,/ ■TSl ? Iff1"11
-m
„*NDROpOGO|r
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo Za rast ' /	katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nena-
^ vadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpodiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (27)
Vašo Petri^ic-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnk6czv v Liubljani, a. Rant v Kranji, in lekarna „Prl anfielju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
m
u
w
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CAPSIGI Comp.
Iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K —'SO, K 140 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to var stveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcliterjeva lekarna pri ilatem leva
v Pragi, Klisabethstrassc 5. 1146 84-16

OOOOOOO
ooooooo
OOu£ oo OO i S OO
OOz? oo OO f. 5 oo
00|3»00 00-1=00 00 .5 - oo OO z ^ ° oo OO č e"oo
OOŠŠ^OO OOŽ^OO OOSo OO
oo°? oo oo>e oo ooooooo ooooooo
cn >
C3
k
ooooooooooooooo ooooooooooooooo
oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo oo
rt
•ST
"O
o s
C* .
& C
.-H rt
a c rt
" C
vO
N G ^ .
r« _ <
> rt o .iS
^ Cm
o
. M
\n ~'
o rt 11
o. <u
o
•B C
C
►u
VO
> 3
^ a
t/J p
rt	,0
1	a
^	1
o
a
5	a
«	Z)
rt	>
f" in
M
O.
O u
ui T3
o
- i $ s £
2 ° i: > «5
rt M •rn
s
rt >
O
n rt
co
p i •s n
co
> oo rt
a a
O "rt
<Ji U
N a
—-. 12 c C
rt
^
O C
rt
oo
OO
oo oo oo oo oo oo oo oo po po oo oo oo
oooooo Ooooooo
r_. A
C—I
ca >■
03
LO
o o o ^ o § o
os
Otvoritev vinske trgovine na debelo.
Podpisani vliudno naznanjam slavnemu ebčinsUu, da sem
ir otvoril
danes v hiši g. Alberta Cerarja pri Krištofu v Kamniku na Šutnl št. 22
vinsko trgovino
na debelo.
V	zalogi imam črno, rudeče in beK! istrsko vino raznih vrst po najnižji ceni.
Priporočam se posebno gospo i om gostilničarjem, prečast. duhovščini in vsem drugim stanovom, da se o pristnosti mojih vin izvolijo prepričati in me počastiti z obilnimi naročili.
Z odličnim spoštovanjem
96 3-3 I- Gašparini.
V	Kamniku, dnč 25. januarja 1003.
Senzaeni Uker ********
flVonte Crisfc
********** pi*ve vrste.
| Velika posebnost med lik^
čudovitega okusa
krepealo za želodce. «
Na prodaj v vseh boljših proda-jalnicah s kolonijalnim blagom in delikatesami. ......v ■. ' '
Josip Arclileb in (lrug destll. na par v PRAGI.

OOOOOOOOOOOOOOO
ooooooooooooooo
e
O '•§
O js
Os
O -I
_ o^ S o
JS o
o co
CD
oo
.oo
N^OO
~ oo §oo §oo §oo
2 00 n oo 500 000 a 00 «00 00
1=000000 oooooo
Odlikovan s 84 prvimi svetinjami.
1362 20—18
Izurjen ©rglaueo
(Ccciljanee).
68 3-3
Mlad, oženjen, star HO l«t, Želi o »v. J url j r. ■vojo dosedanjo službo premenltl in priti v kak kraj, kjer sta dva ali veft ž g. duhovnikov. Zmoiec je pravilnega korala, vadili pevska društva, podufie-vati na glasovirju. Ima tudi dva glasbena instrumenta. Sposoben je poslovati v kmetiSkem dru&tvu aH posojilnici. Je tudi zastopnik vzajemne zavarovalnice ljubljanske. Soproga je pevkinja. in Šivilja in iiucer»-prodajalka meSanega blaga. Če je treba, se izkaže s spričevalom Ima na izbiro dramatižnih iger Cez 50 za izobraževalna društva.
Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo >S!ovenca«.
1357 9
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. IS
sc priporo čapreč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških nradniktv
>v
IVajve^je vrednosti vsako družino.
za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od SO li višje.
Juhe v tabletih.
Tablet za 2 porciji 15 h.
Magijeve juhe v tabletih orno-I počijo urno, samo s prilivanjem J vode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho. 19 različnih vrst. =====
Cousomme- in Bouillon-škatlice.
1 Consommo ■ škatlica za 2 porciji najfinejše močne juhe 220 h.

1 Bouillon-škatlica za 2 porciji močne mesne juhe 15 h.
Se takoj napravi z vrelo vodo brez dru-zoga dostavka.	904 16
so najboljša.
J eden poskus t>olj prepriča, kakor vsaka reklama.
Je dobiti v vaeh prodajalnicah kolonijalnega blaga, delikates in d i i a v.
I-
Leopold Tratnik
pasar in srebrar
v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 27
se priporoCa prečistiti du-liovSčini, cerkvenim pred-stojniStvom in dobrotnikom cerkvi v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
štrance, kelibe, svečnike, lestence, svetilke itd
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo 2e lzgot ovij enih. krasnih
predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebrl in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporočajlaatne Izdelke In veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postreiba zanesljivo točna, cene nizke.	720 15-8
HER BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prani «lrnp raztaplja slez. upokojuje kašelj, ponujanje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje ibavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
ieto, ki je v sirupu ▼ lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanjo krvi, raz-topljive foaforno-apnene soli, ki ko v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanjo koatlj.
Cena ateklenlol X gld. 25 kr. =>2K 50 h. po poitl 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
SvarilniPreJ izdelki pod
U1,IU'enakim ali po-
riH^bn »ii|ri dobnim imenom, ki pa so
r'fS&3 IfP po sestavi 'n p0 uč'Bku v"a
IhSH-"SAlr) različna posnemanja naših F; izvirnih preparatov te 33
D] let obstoječega podfosfor-SroŽSTj "asle*a kislo-apnenega-že-——---leznega sirupa svarimo in
jaajnM^.rj:«^

t»raj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano var-Hveoo znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmhcrzigkeit"
VII./1, Kalserstraaae 73—75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaja, v
Ljubljani in drugod. 141 20—9 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardelsi-hlager, G. Piccoli, U. pl. Trnkoczy, J. Mayr; Celje: O. Schvvarzl & Co.( M. Hauscher; Reka: K. Prodam, G. Prodam, A. Schitdler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F. Kordori ;Celovec : P. Hauser & J Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; St. Vid: A. SchiebI; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Sutina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. jcitenhurg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst fc. Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;
Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 4 II.
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
l»z. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj iti franka. V Ljub Jani se dobiva t vseh lekarnah, večjih (serijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in ju.
Zaloga pri Mihael Kastnor-ju n Peiar Lassnik-u v
m«ni.
C--d
Odvetnik
d^JOSIp SAJOVIC
je o tvoril svojo
pisarno zzzzz:
109 3-2
v Gosposkih ulicah št. 3 v I. nadstr.
Št. 37.959
Razglas.
11» 3-2
Podpisani mestni magistrat opozarja na določbe S 91 in 97 cestno polic, reda za deželno stolno me&t:) Ljubljano in z nova določa, da je strogo ravnati se po njih.
Te določbe se glase:
§ 91. Prepovedano je vsako onesnaženje javne ceste. Onesnaianje je tudi pisanje in risanje po zidovih, izlivanje vode in d-ugih tekočin n* ulice, iikladanje Hnega, ledu, razsipa in odpadkov vsake vrste ter kapanje deževnice iz pokvarjenih strešnih žlebov, naj sa to zgodi namenoma ali iz nemarnosti in naj ima dotična cesta tlak ali ne. Vsled tega morajo imeti vse strehe na javno caste dobre žlebove.
$ 97 Ni javni cesti, vratih, oknih in balkonih proti javni časti ali proti javnim nasadom je prepovedano razobešati perilo, prazračevati in iztepati posteljno opravo, žimnice, preproge itd.
Ob jednem se prepoveduje umazano perilo odkladati v 'rgovinah, gostlnicah in drugih )avnih prostorih. Prestopek teh prepovedi se kaznuje po ces. naredbi z dne 20. aprila 1845, drž. zak. št. 96 z globo od 2 K do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. januvarja 190.'».
t
t +
t f
f f f
4» •f
Čast. gosp. ženini in neveste!
Priporočam Bvojo bogato zalogo in naznanjam, da sem prodajalno po novem nrenaredil in povečal. Prodajam po jako znižanih cenah vse najprimernejše reči m s cer: Žepne ure, osebno nakupljene v Švici, stenske (Pendel) ure z novim na zvon zvonečim bitjem, verižice, uhane, prstane, broške itd. Šivalne
Stroje, posebno nove vr«»e „Sln3er" za domač" rabo, prav po ceni, in tudi za stikati. Namizno opravo (beštek) iz kina
in pravega srebra.
Se vljudno priporočam za številni obisk	15 3
Franc Čuden,
urar in trgovec v Ljubljani,
exportna ftfrdka ur na debelo In na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. avstr. drž. dolenjskih železnic.
Zahtevajte veliki novi, cenik tudi po pošti franko.
f + f
t •f
•f *

Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad bjubljano
ttt ■ -
O-I".':;
iRilill
Miti '#j|'p. :- ■ 1
llMii&i -
v .>.rp. ito


se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom r lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča 4l jos. Arhar, načelnik.
•Ptič?-§8-

Najizvrstnejše in najboljše
famburice
izdeluje in razpošilja
prva siseška tvornica tamburic
J. Sfjepušin,
Sisek (hrvatsko).
Odlikovana na pari ki izložbi 1. 1900, ter na milanski izložbi 1 t »96. Zraven tamburlo ln za tamburloe prodaja razna glaablla kitkor :
gosle, citre. kitare, mandoline, harmonike, okarine
skladb

koje se posije poseben cenik s slikami.
Veliki ilustrovani cenik se pošlje vsakemu 1310 6—0 franko in zastonj
Vozni red
avstrijskih državnih železnlo, veljaven od 1. oktobra 1902.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v ared-
njeevropakem času. Srednjeevropski čiu je bralnemu času v Ljubljani za 2 minua naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri 24 min. po noti osebni vlak v TrbiJS, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Seb-thai v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, I.eod-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curili, Genovo, Pariz; čez Kleia-Rmfling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri r* min. zjutraj osebni vlak v TrliiS, Pontabd, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; <-ez Seizlhal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevire, Plzen, Marijin« van, Ueh, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj meSani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 11. uri SI min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Dunaj.
Ob 1. uri S min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob •'(. uri liti min. popoldne osebni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Sele-thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre^enc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri S min. zvečer meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Ob IO. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v^ Ljubljano (juž. kol.)
Ob .?, uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnofrrada. Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosla, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut, ziutra/ iz Beljaka.
Ob S. uri 11 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak 2 Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca' Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljub-' nega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak rz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob S. uri 35 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, i/. Lipskega, Prage, Fram.-ovih varor, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 2S min. zjutraj „ 2. „ 05 „ popoldne „ ti. - 50 . zvečer
v Kamnik*
Prihod v Ljubljano (drž. koL).
Ob ti. uri 49 min. zjutraj n 11. „ Oli „ dopoldne „ ti. „ 10 „ zvečer
iz Kamnika.
Lokalna železnica Ljijaia-ftMa.
Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 2-13 popoldne
„ 6 05 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12 29 popoldne „ 6 5» zvečer.
j) Podpisana ima v ralagi nairaznovrstnej&e trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plačče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje, prte itd
11 »ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevaeau tudi veaenje, prenovljenje stare oblek« ln vsit popra-: vila. — Izdeluje roflno In poSteno po uajulžjl eeni bandera in vso drugo obleke.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpožtenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spo&tovanjam se priporoča 691 52-35
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene ableke, orodja In posode ▼ LJubljani, Woli'ove ulioe 4.

tTt kTl	A .t. .v. JL A A A .T. A .f. .T. A A A A ,T. A Ij. ti. A A A A p,T J
jrjp YTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT tK
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa
Huss-ova pogača.
Zuloga: Dunaj, XVIII., Ladeuburgga.se 46.
Prospekt brezplačno. — PuSiljatev za poskuio jo: 12 kosov 1'ranko 3 K po povzetju. 72 52—2
Janko Šink
svečar v Kranju
mlu 12
nasproti mestni župni cerkvi (prej Sifrar)
priporoča velečast. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristno cebelno-voscene sveče
kg. po 5 K. Za pristnost teh sveč jamči s svoto 2000 K, ter dovoljuje 3% odbitka.
Blago se pošilja na vse kraje avstro-ogrske države poštnine prosto.
»❖»i »<•< »♦< »•*( k+ft
m
po 4
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg št. 19
sprejema vsak delavnik od 9.—12. ure dopoldan hranilne vloge ter jih obrestuje
31 0 14 0
to je: daje za 200 Kron 9 Kron 50 h na leto.
Bentni davek plača hranilnica sama.
Simon Pogačar 1. r.
predsednik.
Andrej Zainejc 1. r.	Dr. Vinko Gregorič 1. r.
Stolni dekan,	II. podpredsednik.
I. podpredsednik.
Rajko Samsa I. r.
1469 7	ravnatelj.

"3

2un
Gdina zalega tcuarrt za čculje
P. POLLAK & C° na Dunaju.
Udano podpisana si usojarn naznaniti p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini, da imam v zalogi bogato izbiro vseh vrst
čevljev za gospode, gospe in otroke = ter raznih čevljev za šport -
I)a se obvaruje pred manj vredno konkurenco, naj vsakdo natančno pazi na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatu.
Proseč za prav številen obisk se priporoča a spoštovanjem
1408 12~5	Julija Stor, Imejiteljica.
Le Prešernove (prej Slonove) ulice št. S, Ljubljana.
anja naročila se ijvrše točno in najbolje, =====
)ooom
§■00000 looooo
>QQOOOO
o6oooo< oooooo* 00000® oooool
Sgoooolo
[ Stanje flog 30. junija 1902: bliža 9 milijonov kron
Najboljša in najsigurnejša ** prilika za šfedenje!
Pi*eje: Gradišče št 1,
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni št 2, L nadstropje
brez Kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od * ji q 8. ure zjutra) do 1. ure popoldan ter jih 4 U obrestuje po ======================	w	= 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1902: 8,818.060 1^ 70 h. Denafni promet V 1. 1901: 23,559.611 20 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da ti se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaoanje po poŠti so poštno-
hranilnlčne položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. julija 1902.
Dr. Ivan Šnsteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jarc,	Anton Belec,	Dr. Andrej Karlln,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kausehegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovlc,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani zasebnik in blagajnik „Ljud. pos."
Karol Pollak,	Greg. Šlibar,	Dr. Aleš Ušeničnik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani	1236 11
Ikdajatalltln QdgovoralkW>duU; Br.	JUtaBu
liak »Katolilk* Tiskam«" v LJubljani.