YU ISSN 0040-1978
Kam bi del? (stran 2)
Z brigadirji tudi komunalci (stran 2)
Če kmetije na rajžo gre . . . (stran 5)
Tudi »čenče« so aktivne (stran 6)
Slikarji v vinorodnih Halozah (stran 7)
leto XL, št. 28	Ptuj, 23. julija 1 987	cena 150 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
KLASJE JE DOZORELO ...
Medtem ko so minule dni zabrneli kombajni in pričeli s spravilom letošnjega pridelka pšenice in
ostalih žit, so ponekod prišle prav tudi žanjice s svojimi srpi. Tako je bilo tudi minuli konec tedna na Po-
lenšaku, kjer je kljub že skoraj sedmim križem svoj srp spretno vihtela Marija Vebrova. In čeprav je bila
slama za vezavo snopja že skoraj presuha, tudi s tem ni bilo težav. Več o prazniku žetve pa preberite na
zadnji strani.	Poto- ^ Ozmec
Vindiš peti
na univerziadi
Zadnji dan tekmovanj na le-
tošnji univerziadi, ki so jo Za-
grebčani odlično izpeljali, je na-
stopil tudi Mirko Vindiš. S starta
maratona je v hudi vročini kreni-
lo 31 maratoncev. Naši naspro-
tnikov niso poznali, zato so bile
napovedi pred tekom hudo tve-
gane. Mirka je na maksimirskem
stadionu, kjer so maratonci pre-
tekli nekaj krogov, spodbujalo
več kot sto Ptujčanov, ki so v Za-
greb pripotovali z dvema avtobu-
soma, nek^ pa tudi z lastnim
prevozom. Že pred tekom je bilo
jasno, da bo Mirkov največji nas-
protnik neznosna vročina. Tako
je tudi bilo. Kljub dvema pobe-
goma je bil do 35. kilometra med
vodilnimi. Takrat sta »potegni-
la« Japonca, prehitela vodilnega
tekmovalca iz Sovjetske zveze in
si pritekla zlato ter srebro. Mirko
na to hitro pospeševanje ni mo-
gel odgovoriti in je bil zato ob
kocu peti, kar je pravtako dober
mednarodni uspeh, čeprav je
skupaj z nami verjetno pričako-
val celo kaj več. Vendar se očitno
več ni dalo storiti. Za primerjavo
naj navedemo, daje bila v Seulu,
ko je bil Mirko deseti, tempera-
tura idealna za maraton — 8 sto-
pinj Celzija. Poznavalci marato-
na ocenjujejo, da je bil Mirkov
nastop zelo soliden in si za napo-
re v izredno težkih razmerah za-
služi iskrene čestitke in prizna-
1. kolar
ORMOŽ
Uspela krvo-
dajalska akcija
Tradicionalne julijske krvodajalske
akcije, ki je bila 15., 16. in 17. julija,
se je udeležilo 630 občanov iz šestih
ormoških krajevnih skupnosti (Ivanj-
kovec, Tomaža, Velike Nedelje, Or-
moža, Miklavža in Podgorcev). Kljub
dopustom je bil odziv nadpovprečen
in eden najboljših v zadnjih letih. Ak-
cije se je udeležilo tudi veliko delav-
cev. Organiziral jo je občinski odbor
RK, posebej pa so se izkazali aktivisti
iz krajevnih skupnosti.
Odvzem je vsako leto organiziran v
OŠ Stanka Vraza, kjer imajo za to tu-
di najboljše pogoje. Vsako leto v juli-
ju se tako omenjena šola za tri dni
spremeni v »malo bolnišnico«.
Za letošnjo akcijo so Ormožane po-
hvalili tudi v Zavodu za transfuzijo,
saj so eni redkih, ki v poletnih akci-
jah odvzema krvi nikoli ne zatajijo.
Akcija je vnovič pokazala, da je
med občani prisotna visoka zavest o
nujnosti dajanja krvi, saj se s tem re-
šujejo mnoga življenja. Pri letošnji so
jih morali veliko tudi odkleniti zaradi
visokega pritiska in majhne vsebnosti
hemoglobina. Kot pravijo strokovnja-
ki so glavni razlogi za slabši hemoglo-
bin alkoholizem in slabe prehranje-
valne navade.	MG
OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ
Letos na ptujskem gradu
Ob prazniku občine Ptuj, 8. avgustu, se bomo
ptujski občani skupaj z gosti zbrali na grajskem
hribu. Na predvečer praznika bo slavnostna seja
predstavnikov družbenopolitičnih organizacij,
krajevnih skupnosti in delegatov skupščine obči-
ne. Predsednik skupščine Gorazd Žmavc bo slav-
nostni govornik, na seji pa bodo podeljena občin-
ska priznanja, Janeza Zemljariča, podpredsednika
Zveznega izvršnega sveta pa bodo razglasili za
častnega občana. Slovesnost bo popestril Sloven-
ski oktet, obenem pa bo tudi predstavitev mono-
grafije Ptujski slikarji 20. stoletja.
Ob letošnjem prazniku se sicer ne moremo po-
hvaliti z dobrimi gospodarskimi rezultati, ki so v
marsikateri organizaciji združenega dela posledica
splošnega gospodarskega stanja. Kljub temu smo
lahko zadovoljni, da smo z izglasovanim občin-
skim samoprispevkom pokazali pripravljenost za
reševanje perečih družbenih problemov, zelo po-
nosni pa smo lahko na dosežke na kulturnem pod-
ročju. Grajska stavba se odeva v novo preobleko,
strokovnjaki odkrivajo doslej zakrite sledove o
preteklosti ptujskega gradu, obiskovalci od blizu
in daleč pa si množično ogledujejo grad in zakla-
de, rastavljene v njegovi notranjosti. V Pokrajin-
skem muzeju pravijo, da bodo z obnovo nadalje-
vali, medtem ko občinski možje obljubljajo, da bo-
do prenovo razširili na celotno staro mestno jedro.
Če bodo obljube uresničene, smo lahko tudi ob le-
tošnjem prazniku ponosni na že doseženo in na
bodoče načrte!
N. Dobljekar
ŽETEV 87
V začetku tedna so strokovnjaki na-
povedovali, da bo najboljši čas žetve
nastopil konec tega tedna, ali še kak
dan pozneje. Najboljši čas je seveda
takrat, ko je zrnje dovolj suho. Med-
tem ko ga sonce suši zastonj, je po-
trebno sušenje v sušilnicah drago pla-
čati. Za vlago od 15 do 16 odstotkov
5	dinarjev, za 16 do 17 odstotno vlago
6	dinarjev in tako naprej. Za vlago
nad 18 odstotki 8,5 dinarja, za vsak
nadaljnji odstotek vlage pa še 2 di-
narja. Polovico stroškov sušenja sicer
plača Intes, vendar kaže kljub temu
pripeljati v silos kar najbolj suho pše-
nico.
Zdaj pa zares
Poslovalnice kmetijske zadruge in
Koroščev mlin v Zabovcih so pričeli
prevzemati pšenico v ponedeljek, v
Tovarni močnih krmil v Dražencih pa
dan pozneje.
Glede na ocene strokovnjakov lah-
ko pričakujemo dobro letino, upajmo
tudi dober odkup. Cena pšenice je
končno znana in sicer 130 din za dru-
gorazredno in 140 dinarjev za prvora-
zredno pšenico. Tisti, ki imajo skle-
njeno pogodbo z zadrugo in ici bodo
oddali na hektar vsaj tri tone suhega
zrnja, bodo prejeli še 19 dinarjev re-
gresa, dodati je potrebno še pet dinar-
jev za »koncentracijo pridelovanja«
in dinar za prevoz do prevzemnega
mesta v poslovalnici KZ. Skupaj lah-
ko torej govorimo o ceni 155 oziroma
165 dinarjev za kilogram pšenice.
Ker so letos posevki lepi, se izplača
zahtevati analizo za ugotovitev kako-
vosti pšenice. To lahko zahteva vsak,
ki odda več kot tono zrnja. Analiza
stane 20 tisoč dinarjev. Če je dokaza-
na prva kakovost, je analiza brezpla-
čna.
JB
UVODNIK
Stop
za normativizem!
Sonce to poletje neusmiljeno žge in še ho. Dodatno tempera-
turo dajejo najrazličnejše razprave od baze do vrhov, vmes pa ple-
šejo cene, i:iflacija je že presegla sto odstotkov. Napovedi za dru-
go polletje nisc rožnate. V Zveznem izvršnem svetu še kar naprej
napovedujejo korenite spremembe na področju tekoče ekonomske
politike, davkov, izvoza, denarno-posojilne politike, kar pomeni,
da bodo še naprej vztrajali pri realni ekonomiji. Medtem smo že
»spoznali«, da noben obračunski sistem ne more ustvariti realne
ekonomije, če je ne potrdi tržišče.
,	V prvem polletju smo dali prednost spremembam zakona o
združenem delu. Razprave so večji del sklenjene, kronali pa so jih
tudi v republiških sindikatih in socialistični zvezi. Delavci so ja-
sno in glasno povedali, da so spremembe nesprejemljive, drugo čr-
no piko so dobile zato, ker prehitevajo spremembe ustave. Z njimi
se bomo srečali jeseni.
Pristajajo pa na to, da če so že potrebne spremembe pred
ustavnimi, naj gre za zadeve, kijih je mogoče izvesti neposredno.
Nasprotujejo dvofaznemu odločanju, saj gre pri tem za novi nor-
mativizem, oroti kateremu smo se izrekli v vseh razpravah o spre-
membah. Ce bo torej v jeseni prišlo do sprememb, naj bi se spre-
menili samo tisti členi, ki ne posegajo v področje ustave in naj se
uveljavijo samo tiste spremembe, ki jih bodo v organizacijah
združenega dela lahko uresničili neposredno brez spreminjanja
samoupravnih splošnih aktov. Naj spomnimo, da smo samo zara-
di zakona o plačah morali popraviti 1,5 milijona samoupravnih
sporazumov.
Da ne moremo brez starih navad in težko prehajamo na nov
način dela, so vnovič pokazale spremembe delavskega zakona:
prinašajo namreč okrepljeno državno centralistično urejanje za-
dev in zmanjšujejo samoupravni prostor organizacijam združene-
ga dela. Birokratizacija združenega dela pa se celo krepi, saj so v
spremembah zapisane nove oblike organizacij, nove pravne osebe
in podobno. Za naš sistem lahko mirno že trdimo, da je sistem
brez človeka, saj se je birokratizacija nesluteno razbohotila in vsi-
drala v vsakdanje življenje in delo, da praktično brez nje več ni
mogoče.	.
V javni razpravi o spremembah zakona o združenem delu se
odločno zahteva racionalizacija samoupravnega urejanja, zmanj-
ševanje števila in obsega samoupravnih splošnih aktov . ,. Povsod
naj bi bila prisotna gospodarnost in učinkovitost... pa brez nor-
mativizma!
O spremembah zakona in ustave naj bi razpravljali sočasno.
To že vemo. Kaže pa, da smo v pripravah sprememb preveč hiteli
in naloge naložili tistim, ki so dobri teoretiki. Najlepši primer je
obračunski zakon, kjer so sestavljalci napovedovali, kako se bo
povečala akumulacija OZD in še kaj. Sestavili so zakon v korist
slabim gospodarjem.
Za ustavo iz leta 1974 smo prisegali, da gre za najnapred-
nejši ustavni dokument in da gremo v novo obdobje družbeno-
ekonomskega razvoja Jugoslavije. Odločitev za spremembo usta-
ve je bila sprejeta že na 12. kongresu ZKJ. Tudi s sprejetjem dol-
goročnega programa gospodarske stabilizacije, za katerega se ne
borimo vneto, sicer ne bi bili v krizi že sedmo leto, je bilo jasno,
da bodo potrebne spremembe v družbeno-ekonomskih odnosih.
Tako kot spremembe zakona o združenem delu tudi spremembe
ustave ne bodo poceni. Izračun iz prvega obdobja uresničevanja
ustave v letih 1974—1978je pokazal, da nas je to stalo toliko kot
tri tisoč kilometrov modernih avtocest.
Nasploh je naša družbena praksa že tako naravnava, da se
raje ukvarjamo z dokumenti kot problemi. Samo z dokumenti in
brez drugačnega načina dela res ne bomo izplavali.
Tisti, ki v tem trenutku plavate v našem sinjem Jadranu, do-
bro se spočite, saj letošnja jesen ne bo lahka! Majda Goznik
Igor in Milena zelo uspešna
Na državnem prvenstvu jadralnih letalcev se je na novosadskem športnem
letališču Čenej od 5. do 18. julija pomerilo štirideset najboljših jugoslovanskih
pilotov. Zelo dobro sta se odrezala tudi Ptujčana Igor Kolarič in Milena Cest-
nik. V skupni uvrstitvi je Igor osvojil peto mesto, Milena pa štirinajsto. Igor se
je s tem uvrstil v državno reprezentanco, kar je glede na nekoliko slabši položaj
zaradi kakovosti letala velik uspeh. Na prvenstvu je zmagal Frenc iz Zrenjanina
pred Stojkovičem iz Novega Sada ter Thalerjem iz Lesc.	d. 1.
2 - DRUŽBA iN GOSPODARSTVO
23. julij 1987 - tednik
KAM BI DEL?
Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora že nekaj
let pripravlja skupaj z republiškim sekretariatom za notranje zadeve
zakonodajo, ki bi urejala kaotično in neustrezno ravnanje s posebni-
mi odpadki, ki vsebujejo navarne snovi. Pregleda vseh odpadkov s
školjivimi posledicami za podtalnico, neposredno okolico in ljudi v
Sloveniji še vedno nimamo in pogosto lahko take odpadke in odplake
najdemo v vodah in na odlagališčih komunalnih odpadkov. V Slove-
niji trenutno ravna s posebnimi odpadki vsak po svoje, škodljivih po-
sledic pa še nihče ni dosledno prikazal.
Težave pri urejanju odlagališč in zbiralnic ter predelovalnic po-
sebnih, škodljivih odpadkov so finančne in kadrovske, poseben od-
por pa imajo do takih odlagališč prebivalci krajev, kjer naj bi jih ure-
dili, še bolj pa do objektov, kjer naj bi strupene snovi skladiščili. Od-
por je razumljiv in upravičen, načrtovalce zakonodaje pa spravlja v
neroden položaj.
Znan in poučen primer je še vedno nerešeno vprašanje, kje bo
odlagališče radioaktivnih odpadkov iz nuklearke v Krškem. Komite
za varstvo okolja in urejanje prostora se zaenkrat zavzema za pobudo
izvršnega sveta in nekaterih upravnih organov, da samovoljno določi-
jo lokacije ne glede na mnenje krajanov. Verjetno delegati v republi-
ški skupščini tega ne bodo sprejeli. Izvršni svet in omenjeni komite pa
bi jim lahko prisluhnila in se v pogovorih z njimi dogovorila za ustre-
zen način, kako bi krajani ob pomoči strokovnjakov nadzirali, da na
odlagališčih ne bi prihajalo do napak, ki bi lahko ogrozile okolico. Se
vedno je namreč pametneje nekaj nadzorovati in vedeti vsaj del resni-
ce, kot pa živeti v popolni neobveščenosti o škodljivih snoveh v nepo-
sredni okolici. Morda bi na ta način ljudje ponovno dobili nekaj več
zaupanja v stroko, saj so ga ob ogroženosti okolja že počasi izgubili.
Za ptujsko občino pa reševanje problemov z odlaganjem škodlji-
vih snovi prinaša veliko sprememb. Najprej za velike onesnaževalce,
nato pa za iskanje rešitve v Podravju, kjer so vrata edinega legalnega
odlagališča posebnih odpadkov v Metavi pri Mariboru za ptujske de-
lovne organizacije zaprta. Krajani so tam jasno postavili svoje pogoje
in težko jih bo prepričati, naj odlagališče postane regionalno. Za
predlagalca zakonodaje s tega področja se bo torej pravo delo pričelo
šele v pogovorih na terenu.
Zelo težko bo izpolniti program regionalnih zbirališč in odlaga-
lišč, čeprav je v predlogih idealno prikazan.	^ I
Kitajci v Perutnini
Konec junija se je na povabilo Univerze iz Maribora mudila v
Podravju tehniško-ekonomska delegacija iz Kitajske pokrajine Gu-
angxi. Poleg univerze so člani delegacije obiskali tudi nekatere delo-
vne organizacije, med njimi Mesokombinat Perutnina Ptuj. S pred-
stavniki mesnega kombinata so se pogovarjali o dosežkih in razvojnih
načrtih, z zanimanjem so si ogledali njihovo mesno industrijo. Prese-
nečeni in navdušeni so bili nad dosežki ptujskih perutninarjev, zlasti
nad kratko vzrejno dobo in majhno porabo krme, saj je za kilogram
prirasta porabijo že manj kot dva kilograma.	jg
Kitajska delegacija v mesni industriji Perutnine Foto: Lojze Cajnko
OB DNEVU ENOTE DUŠANA KVEDRA J
Z znojem ne smemo
varčevati...
v počastitev spomina na velikega revolucionarja, ambasadorja in
narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža so v ptujski vojašnici, ki
nosi njegovo ime, v sredo, 15. julija, proslavili dan enote. Na ta dan
leta 1952 so namreč Kvedra razglasili za narodnega heroja, zato so se
vojaki in starešine zbrali na popoldanskem svečanem zboru. Zbrane,
med katerimi so bili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij
ptujske in ormoške občine ter občani, je uvodoma pozdravil starešina
Komnen Žarkovič. Spomin na življenjsko pot Dušana Kvedra pa je v
slavnostnem govoru zatem obudil starešina Slavko Ivanovič. Opozo-
ril je tudi na aktualne naloge vojakov in starešin v današnjem času.
»... Z znojem ne smemo varčevati,« je poudaril, »če želimo prihrani-
ti prelivanje krvi ...« Ob tem je opozoril tudi na znane Titove bese-
de: »Delajmo, kot da bo še sto let mir, in pripravljajmo se in urimo,
kot da bo že jutri vojna!«
Pred svečanim zborom so zatem izročili najboljšim vojakom
značke vzoren vojak, razglasili pa so tudi pohvale in nagradne dopu-
ste vojakov, starešin in civilnih oseb v službi JLA. V imenu občanov
Ptuja in Ormoža je vsem ob prazniku čestital Feliks Bagar, sekretar
občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ptuj. Kot je to že v navadi,
so slavje končali s skupnim vojaškim kosilom v sodobni samopostre-
žni restavraciji ptujske vojašnice.	M. Ozmec
Najzaslužnejšim vojakom je starešina Živojin Pešič izročil značke vzo-
ren vojak. (Foto: \t. Ozmec)
Ptujski kovinarji sodelovali na republiškem
tekmovanju
v maju so bila v Sloveniji občin-
ska in regijska delovna tekmova-
nja kovinarjev. Najboljši so se
udeležili 11. delovnega srečanja
kovinarjev Slovenije za memori-
al Franca Leskoška-Luke, ki je
potekalo od 25. do 27. junija na
Gorenjskem. Iz ptujske občine
so na delovnem tekmovanju so-
delovali:
-	brusilci: Danilo BELA,
EKK Ptuj - TOZD Tehnoser-
vis, in Srečko CAJNKO, TGA
Boris Kidrič, Kidričevo;
-	orodjar: Stanko VRTIČ,
AGIS
-	strugar: Janez PECAR,
AGIS
rezkalec: Boris EMERSIČ,
AGIS
-	avtomehanik otto: Martin
ŠKRIPAC, AGIS in
elektroobločni varilec: Ja-
nez SKLEDAR, TGA Boris Ki-
drič, Kidričevo.
Vodja ptujske skupine kovi-
narjev je bil Janko SUMAN,
član republiške tekmovalne ko-
misije pa Ivan SATLER, oba iz
delovne organizacije AGIS.
Ptujski kovinarji so na republi-
škem tekmovanju dosegli zelo le-
pe uspehe. Ob vrnitvi so jih 1. ju-
lija sprejeli predsednik in sekre-
tar občinskega sveta ZSS Ptuj
Stanko DEBELJAK in Feliks
BAGAR ter podpredsednik ob-
činskega odbora sindikata delav-
cev kovinske in elektroindustrije
Ptuj Stanko CuS, ki je hkrati
predsednik organizacijskega od-
bora delovnih tekmovanj kovi-
narjev občine Ptuj. K doseženim
uvrstitvam so jim iskreno čestita-
li in se z njimi zadržali v daljšem
tovariškem pogovoru. Udeležen-
ci republiškega tekmovanja kovi-
narjev so dali vrsto pripomb in
koristnih predlogov, kako v pri-
hodnje organizirati občinska, re-
gijska in republiška tekmovanja.
Izročili so jim tudi zaslužena pri-
znanja za najboljšo uvrstitev na
7. občinskem tekmovanju kovi-
narjev, ki je bilo 23. maja.
Delovnim organizacijam
AGIS, Ptuj, in TGA Boris Ki-
drič, Kidričevo, se občinski svet
ZSS Ptuj javno zahvaljuje za vse-
stransko pomoč pri organizaciji
in izvedbi občinskega in regijske-
ga tekmovanja kovinarjev, ki je
potekalo v njihovih proizvodnih
obratih.
FB
Ptujski kovinarji — udeleženci 11. republiškega tekmovanja slovenskih
kovinarjev ob sprejemu I. julija 1987 v ptujskem delavskem domu Fran-
ca Krambergerja.
Foto: Lojze Cajnko
Kaj je v turizmu dobro in kaj je potrebno
spremeniti
z gostinsko-turistično dejav-
nostjo se v občini ukvarjajo: Slo-
vin —TOZD Gostinstvo, Merca-
tor—Zarja in Tima. Ponudbo pa'
dopolnjujejo še zasebni gostinski
obrati. Nosilec gostinsko-turisti-
čne dejavnosti je Slovinov tozd
Gostinstvo z dvanajstimi gostin-
skimi obrati. Gostinska dejav-
nost je bila v prejšnjem srednje-
ročnem obdobju v družbenem
proizvodu občine slabo zastopa-
na, in to manj kot tri odstotke. Z
družbenim planom za enako ob-
dobje so jo opredelili kot pred-
nostno dejavnost. Pri tem so
upoštevali naravno danost, mož-
nost ustvarjanja dohodka ter za-
poslovanja delavcev.
Fizični razvoj gostinstva in tu-
rizma v obdobju 1981—85 ni bil
dosežen. V razvoj so v tem ob-
dobju vlagali bolj malo, saj ni bi-
lo sredstev. Vse načrtovane inve-
sticije sd uresničili: obnovili so
gostišče Jeruzalem, dogradili ho-
tel in uredili požarnovarstvene
naprave, nekaj sredstev pa pora-
bili za nakup sodobne gostinske
opreme.
Lani je bilo v temeljni organi-
zaciji Gostinstvo v povprečju za-
poslenih nekaj nad sto delavcev.
Pri pregledu kvalifikacijske
strukture so ugotovili, da je pet-
najst delavcev brez ustrezne izo-
brazbe in da bodo morali le-tem
zagotoviti dodatno izobraževa-
nje. Za to bodo letno porabili en
odstotek od bruto osebnih do-
hodkov.
Pri nočitvenih zmogljivostih
ugotavljajo, da se iz leta v leto
zmanjšujejo. Leta 1982 so imeli
še 133 postelj, ob koncu prejšnje-
ga leta pa le 96. Podatki o zase-
denosti so slabi: 24,5-odstotna v
letu 1982, 18,5 v letu 1983,31,1 v
letu 1984 in 29,9-odstotna v
prdšnjem letu.
Število nočitev se je v omenje-
nem obdobju znižalo za skoraj
dvanajst odstotkov. Da je zase-
denost tako slaba, je krivca iskati
v slabi povezanosti s turističnimi
organizacijami in v slabi organi-
ziranosti. V bodoče naj bi s
Kompasom in Globtourjem skle-
pali dolgoročne pogodbe. Naj-
več gostov in tudi nočitev je v ča-
su trgatve in lovnega turizma, to-
rej v septembru,, oktobru in no-
vembru. Ti podatki pa kažejo tu-
di na sezonskost ormoškega tu-
rizma.
Promet gostinskih organizacij
in zasebnih gostišč se je od leta
1982 do leta 1985 letno v pov-
prečju povečal za skoraj šestde-
set odstotkov. Leta 1984 sta tako
družbeni kot zasebni del gostin-
stva imela bistveno manjši pro-
met. Nanj so vplivale povečane
cene in zmanjšanje zmogljivosti.
Slovinov tozd Gostinstvo je v
skupnem prometu družbenega
dela gostinstva zastopan s tremi
četrtinami.
Pomemben za bodoči razvoj
ormoškega turizma je tudi turi-
zem na kmetih. Z njim se sedaj
ukvarjata le dve kmečki gospo-
dinjstvi, veliko več je vinotočev.
V Ormožu se zavzemajo za dve
vrsti kmečkega turizma: stacio-
narni in izletniški. Pri slednjem
so doslej bili srečnejše roke, no-
čitvenih zmogljivosti nima nobe-
no kmečko gostišče.
S tem, ko so temeljito opisali
'stanje in probleme v gostinstvu
in turizmu, so Ormožani že naka-
zali poti za bodoče delo. Zaveda-
jo se, da bodo do kakovostnejših
rezultatov prišli le, če bodo soča-
sno razvijali tudi ostale dejavno-
sti: kmetijstvo, trgovino, drobno
gospodarstvo, infrastrukturo, po-
čivališča ob vinski cesti, športne
objekte in drugo.
Največ bodo vlagali v kako-
vost ponudbe, saj tudi v novem
srednjeročnem obdobju nimajo
investicijskih sredstev. Temeljna
organizacija Gostinstvo Slovin
pa je kot nosilka gostinsko-turi-
stične dejavnosti sprejela nalogo,
da se vključi v enotno gostinsko-
turistično ponudbo in enoten si-
stem načrtovanja te dejavnosti v
Podravju. Nekaj pa pričakujejo
tudi od novosti v sami ponudbi.
Ormoški izvršni svet je po-
drobno pregledal analizo gostin-
sko-turistične dejavnosti 15. juli-
ja in jo že drugič odklonil.
Vzrok: manjkajo nekateri podat-
ki. Zahteva dopolnitev s podatki
o turističnem prometu v letu
1986 in sestavo take analize, v
kateri bodo s svojo ponudbo so-
delovali vsi, ki so na kakršenkoli
način povezani s turizmom. Pri-
zadevajo si, da bi dobili celostno
občinsko turistično ponudbo.
POENOTITI OBČINSKO PO-
NUDBO
Dlje so se pogovarjali o te-
meljni organizaciji Gostinstvo. S
prvim majem letos je njeno vo-
denje prevzel Tone Luskovič. Te-
meljna organizacija je v izredno
kritičnem položaju: v prvem če-
trtletju letos je imela že 46 mili-
jonov dinarjev izgube, skoraj en-
krat več pa znaša njena zadolže-
nost. Podatki za petmesečje so si-
cer boljši, kažejo pa, da bo izgu-
ba tudi ob polletju.
Tone Luskovič je predstavil
predsanacijske ukrepe. Sanacija
bo izredno težka tudi zato, ker je
celotni Slovin —Kmetijski kom-
binat Jeruzalem, Ormož, v tež-
kem položaju in ni pričakovati
večje solidarnosti.
Ljudje prihajajo v gostilne
bolj redko, poleg tega se srečuje-
jo z odpovedmi agencij, v zad-
njem času odpoveduje tudi sin-
dikalni turizem.. V obdobju ja-
nuar—marec 1987 so dosegli 28
odstotkov načrtovanega prome-
ta, za to obdobje pa je značilna
tudi občutna rast vseh stroškov.
Iz pregleda dosedanjih sana-
cijskih programov temeljne orga-
nizacije izhaja, da je potrebno
zmanjšati število zaposlenih. Kot
poudarja vršilec dolžnosti direk-
torja Tone Luskovič, tega ne mo-
rejo uresničiti. Zato jim sedaj v
sezoni pomagajo štipendisti, pri
tem pa trpi kakovost dela.
TURISTIČNE POSTELJE TU-
DI V STARI DEL HOTELA
Veliko pričakujejo od organi-
zacijskih sprememb: doslej so
vsi prodajali vse. Prav tako bodo
zaprli nedonosne obrate, tako
usodo sta doživeli že dve gostil-
ni, in to v Varaždinu in Petanj-
cih. Slabe delovne rezultate so
pogojevali tudi slabi sistemi na-
grajevanja. V obdobju januar —
marec sta pozitivno poslovali le
dve enoti in še ti naj bi vračali
osebne dohodke, v hotelu, kjer
imajo največ izgube, pa naj bi si
celo povečali osebne dohodke za
trinajst odstotkov. Dodatne teža-
ve pa je povzročilo zmanjševanje
osebnih dohodkov za dvanajst
odstotkov od prvega maja letos.
Tako je razlika med temeljnimi
organizacijami v delovni organi-
zaciji tudi do petdeset tisoč di-
narjev v škodo gostincev. Dodat-
no »nevarnost« za sanacijo pred-
stavlja uresničevanje sanacijske-
ga zakona, ki tudi zahteva zniže-
vanje osebnih dohodkov. V teh
razmerah pa je resnično težko
mobilizirati ljudi za boljše in več
dela.
Če je do leta 1985 bila zasede-
nost hotela slaba, tega ni mogoče
trditi za prejšnje leto: povprečna
zasedenost je v tem letu že
53-odstotna. Kljub temu ni žele-
nih rezultatov.
Zato zahtevajo izpraznitev sta-
rega hotela, kjer so obrtniki in si-
si. Zakaj? V novem delu hotela
imajo 98 ležišč. Ob obisku dveh
skupin morajo drugo odsloviti.
Najemnina, ki jo plačajo najem-
niki, je minimalna, le 570 tisoč
dinarjev, toliko pa zaslužijo v
dveh večerih, če lahko prenočijo
dve skupini. Izračunali so tudi,
da bi bil rezultat pozitiven, tudi
če bi omenjene postelje bile tri
četrtine leta prazne.
Do kakovostnejših rezultatov
bodo prišli tudi s specializacijo
ponudbe in modernizacijo posa-
meznih obratov.
Miroslav Tramšek je ponovil
svoje lanske ugotovitve in pove-
dal, da sicer analiza nekaj pove,
s tem pa nikakor ne morejo biti
zadovoljni. Gostinstvo in turi-
zem ne uresničujeta svojih krat-
koročnih in dolgoročnih ciljev:
večji delež v družbenem prihod-
ku občine in nove zaposlitve. Re-
šitev? Ne pozna je, saj ni jasnih
ciljev, kaj bi želeli doseči. Ponu-
dil je tudi idejo o povezavi z mo-
čnejšo tovrstno organizacijo.
Mirko Munda je menil, da bi
lahko od kmečkega turizma do-
bili več. Po njegovem sodijo v
občinsko ponudbo tudi vinotoči,
morajo pa imeti kakovostno po-
nudbo.
Franc Sladnjak iz Podgorcev,
kjer imajo zelo dejavno turisti-
čno društvo, je ponudil roko za
sodelovanje.
Majda Lukner je podobno kot
drugi ugotovila, da se od novem-
bra, ko so prvič obravnavali ana-
lizo, ni nič spremenilo na bolje,
še več, položaj te dejavnosti je
vedno slabši.
Stanko Žličar iz TD Ormož je
povedal, da so po svojih močeh
skušali pomagati ormoškemu tu-
rizmu. Organizirali so razstavo
spominkov, izdali nove razgled-
nice, značko Ormoža . . . Minka
Rajh se je zavzela za vključitev
kulturnih prireditev v občinsko
turistično ponudbo. Jože Korban
je menil, daje potrebno turistom
prikazati domače običaje. Bran-
ko Kukec je soglašal s tistimi raz-
pravljalci, ki so menili, da je o
turizmu potrebno razpravljati ta-
krat, ko bo sestavljena ekonom-
ska analiza. Izvršni svet je sogla-
šal, da bi razpravo ponovili v je-
seni. Pred tem pa bodo morali
svoje povedati vsi nosilci gostin-
sko-turistične ponudbe v občini.
MG
Z brigadirji tudi komunalci
z brigadirji zvezne mladinske
delovne akcije Slovenske gorice
'87 tudi letos sodeluje ekipa izva-
jalcev del, to je Komunale, grad-
beništva in prometa iz Ptuja. To-
krat jo sestavljajo sami mladi
fantje, in sicer: vodja skupine
Marijan Zebec ter Boštjan Vau-
da, Alojz Vindiš in Vlado Zem-
Ijarič. Komunalci, kot jih kličejo
brigadirji, skrbijo predvsem za
cevni material in spojke, stroko-
vno opravljajo tudi vse priklope
in razvode, poleg tega pa je nji-
hova skrb še vzdrževanje kom-
presorjev, brez katerih ne gre de-
lo na Majskem Vrhu, ter seveda
vzdrževanje orodja. Brigadirji se
z njimi dobro razumejo, saj so
povsod ob njih na obeh trasah,
tako ma Majskem Vrhu kot v Ju-
rovcih.
- OM
Skupini komunalcev je v veliko pomoč tudi poltovorni Zastavin kombi-
bus. (foto: M. Ozmec)
TEDNIK - 23-julij 1987
SESTAVKI iN KOMENTARJI — 3
V vrtu
Ko preživljamo te pasje vroče dneve za strojem
v tovarni, v prometu na cesti, v pisarni, na gradbiš-
jju, nas za sprostitev najbolj poživi delo na vrtu,
zato naj opozorim na nekaj opravil, ki sodijo v ta
čas.
Čeprav smo o oskrbi vrtnin z vodo v sušnem ob-
dobju v teh prispevkih že govorili, naj ne bo odveč
še nekaj nasvetov. Ko nastopi sušno obdobje, mo-
ramo rastline oskrbeti z dovolj vlage. To storimo z
zalivanjem, namakanjem ali umetnim dežjem. Pra-
vilno oskrbovanje rastlin z vlago mora biti razum-
no in izdatno! Pomnimo, da ima izdatno namaka-
nje vrtnin, ki ga opravljamo bolj poredko, mnoge
prednosti pred zalivanjem, saj vsakodnevno povr-
šno zalivanje rastlin — pa še s hladno in klorirano
vodo iz javnih vodovodov — rastlinam bolj škodi
kot koristi. Namakamo tako, da okrog gredic ali
drevesnih kolobarjev naredimo nizke nasipe ali pa
nied vrtninami prekopljemo 10 do 15 cm globoke
jarke in vanje nalijemo toliko vode, da se zemlja
dodobra prepoji.
Po vsakem zalivanju, pa tudi dežju, še zlasti pa
po neurjih je potrebno tla 3 do 4 cm globoko zrah-
ljati. S takšnim plitvim rahljanjem vlago zadržuje-
mo v tleh, ker smo pretrgali že večkrat omenjene
kapilare, po katerih voda izhlapeva iz zemlje. Po-
leg tega pa z obdelavo hkrati opravimo še vrsto
drugih agrotehničnih ukrepov, med njimi zlasti
prezračujemo tla (zrak pride do korenin, kjer se
tudi dogajajo biološki procesi, pomembni za rast
in razvoj rastline), sproti uničujemo plevele in še "
bi lahko govorili o prednostih redne, toda plitve
obdelave tal poleti v vrtu.
V	OKRASNEM VRTU naj bo naša skrb posve-
čena rednemu odstranjevanju odcvetelih delov
trajnic, česar pa nikoli ne počnemo s smukanjem
ali odtrgavanjem, ker s tem povzročamo na rastli-
nah velike rane, kamor vdrejo razne rastlinske bo-
lezni, temveč jih odrežefno z ostrim rezilom vrtnar-
skih nožev ali škarij. Za lepo zeleno trato je v dalj-
ših sušnih obdobjih koristno vsaj enkrat tedensko
po 15 do 20 minut vključiti deževalnike, da travico
dobro orosimo in omočimo njene korenine.
V	SADNEM VRTU je kot v vseh obdobjih leta
tudi v tem času mnogo opravil. Ščitimo pred bo-
leznimi in škodljivci, obiramo pa že nekatere vrste
sadja. Zgodnje vrste jagodičevja smo že pospravi-
li, v tem mesecu pa dozorevajo zgodnje vrste pe-
čkarjev, kot so zgodnji sorte jabolk in hrušč; češ-
nje (med koščičarji) smo sicer že pospravili, zorijo
pa že zgodnje sorte breskev in marelic. Za vse na-
šteto velja, da zgodnje sadje obiramo večkrat,
sproti, kot dozoreva, ne pa vsega hkrati, ker je pri
teh poletnih sortah dozorevanje postopno.
Sicer pa bomo o pravilnem obiranju in spravilu
sadja govorili več v enem naslednjih prispevkov za
opravila v vrtu; tokrat pa naj velja naša pozornost
letni rezi in oblikovanju drevesne krošnje, za kar
prihaja najprimernejši čas. Opraviti jo moramo,
preden se prične diferenciacija cvetnega nastavka
oziroma rodu za naslednje leto, to pa je avgusta.
Pri ribezu izrežemo vse izrojene veje, polomljen in
suh les ter nedoraščene mlade poganjke, tako bo
grm tvorilo 5 do 8 eno- in dvoletnih vej s prosto in
osvetljeno sredino grmov. Ko oberemo maline, iz-
režemo ves izrojeni les in pustimo le najbolj doraš-
čene letošnje poganjke. Pri jablanah in hruškah
določimo poganjke, ki bodo služili kot ogrodni
les, ves ostali les upogibamo, da se iz njega obliku-
jejo rodne veje. Preveč zgoščene in napačno
usmerjene veje brez škode odrežemo. Orehi sicer
niso zahtevni za vzgojno rez, kljub temu pa mora-
mo izrezati kakšno vejico, ki je napačno usmerje-
na in drevesno krošnjo preveč zasenčuje, ali kak-
šno polomljeno vejo. Za to je sedaj pravšnji čas,
ker sedaj povzročena rana najugodneje zaraste in
se iz nje ne izceja rastlinski soL Vsi koščičarji (češ-
nje, slive, marelice, zlasti pa breskve) zeleno rez, s
katero predvsem redčimo pregoste poganjke, zelo
dobro prenašajo in se ne pojavlja toliko smolika-
vosti kot pri zimski rezi — zlasti starejšega drevja.
V	ZELENJAVNEM VRTU so mnoge vrtnine
sedaj v glavni fazi rasti. Te je koristno gnojiti s te-
kočimi gnojili pod list. V 10 litrih raztopino 20 do
30 gramov takšnega gnojila oziroma toliko, kot je
navedeno v navodilu. Zalivamo okrog rastline (je-
dilnih buč, kumaric paradižnika, paprike in dru-
gih), toda šele takrat, ko je zemlja že dobro navla-
žena, ker gnojila v suhi zemlji vrtninam škodujejo.
V	juliju sejemo zgodnje sorte korenčka (pozne
namreč zaradi dolge vegetacijske dobe ne bi dozo-
rele), nizkega fižola, kolerabico, mesečno redkvi-
co, motovileč, listni ohrovt, čebulo srebrnjak in
podobno zelenjavo. Cestokrat nismo pazljivi, pa
krivimo seme, da ni vzklilo. Če smo ga sejali v pri-
merno pripravljeno zemljo, dovolj vlažno in zašči-
teno pred ptiči, bo zanesljivo vzkalilo. Lahko pa
kaleče se rastlinice napadejo bolhači, kar daje vi-
dez, da niso vklile. Proti njim zaščitimo kaleče
rastline, če gredico potrosimo z basudinom ali
drugimi ustreznimi kemičnimi pripravki.
Miran GLUŠIČ, ing. agr.
Mladi o aidsu
Učenci osmih razredov so še
pred zaključkom šolanja zvedeli
veliko o aidsu. O tem sta jim pri-
povedovala dr. Boris Vouk in vi-
šja medicinska sestra Mira Fran-
gež iz ormoškega zdravstvenega
njevanje svojih "članov tudi"~š
strokovnimi ekskurzijami. Vsako
leto organizira vsaj eno dvo-ali
tridnevno potovanje, na katerem
je moč videti marsikaj koristnega
oz. je priložnost za primerjavo
naših rezultatov z drugimi dosež-
ki. Mimogrede naj povemo, da
so člani na ta način precej dobro
spoznali kmetijstvo Madžarske,
avstrijske Koroške in severne
Italije, našo najjužnejšo republi-
ko Makedonijo, letos pa tudi so-
sednjo Gradiščansko in Dunaj.
Zakaj 81 let?
Dva avtobusa z 81 potniki je
vodil prof. Friderik Degen, ki ga
nekdanji učenci Srednje kmetij-
ske šole v Mariboru še dobro
pomnijo. V glavo jim je vcepljal
ekonomsko logiko, ki je za mla-
dega kmetovalca še kako potreb-
na. Kdor ne bi pogledal v njego-
ve dokumente, ne bi verjel, da je
za vitalnim hudomušnežem že
polnih 81 let življenja. Njegova
vedrina, preprostost in neposred-
nost ga delata mnogo mlajšega.
In ker je človek toliko star, koli-
kor se počuti, se je naš vodič
med svojimi nekdanjimi »mu-
čenci« močno pomladil in se po-
trudil, da je našo pot skupno s
predsednikom društva, dipl. ing.
doma. Najnujnejše informacije o
kugi 20. stoletja pa so dobili tudi
ormoški brigadirji preden so od-
šli na akcije.
Zanimivo je, da si takih preda-
vanj želijo tudi v delovnih kole-
smo~se znašli na carini. Po^opra-
vljenih »izvoznih« formalnostih
smo se najprej ustavili v vasi nad
Spielfeldom, v smeri proti Grad-
cu, kjer smo si ogledali kmetijo z
okrog 15 ha obdelovalne zemlje
in novo prašičjo farmo, v kateri
redijo mesnate prašiče. Te dobi-
jo s križanjem belgijske pasme
piatren, ki zagotavlja mesnost, z
domačo nemško plemenito svi-
njo.
Naslednji postanek je bil v bli-
žini Gleisdorfa, kjer smo videli
brojlersko farmo, v kateri lastnik
v enem turnusu vzredi do 70.000
piščancev pasme hubbard in hy-
bro hkrati. Vzrejni čas traja od
25 do 42 dni, od česar je odvisna
tudi teža piščancev. Dolžino tur-
nusa prilagajajo potrebam tržiš-
ča. Pri 35-dnevnem turnusu je te-
ža 1,5 kg, poraba krme 1,85 kg,
po 42 dneh krmljenja pa bi naj
piščanci tehtali do 1,80 kg, za kar
bi porabili 2 kg krme.
V popoldanskem času smo se
ustavili v zadružni vinski kleti v
kraju Neusidel am See na Gra-
diščanskem, kjer smo zvedeli, da
je v letih od 1985 do '87 vino-
gradnike dvakrat zapored obi-
skala močna zimska pozeba in
pri nekaterih pobrala tudi od 60
ktivih. Osnovne informacije o
aidsu je prinesel še ormoški ra-
dio v oddaji, 12. julija. Pripravila
jo je Vida Topolovec, sodelovala
pa sta dr. Boris Vouk in Mira
Frangež.	MG
ji ne oddajo celotnega priJelka.
Za rentabilno pridelavo grozdja
je potrebno vsaj 7 ha vinograda.
Klet, ki smo si jo ogledali, je v
celoti opremljena z vinskimi ci-
sternami, vendar v zadnjem času
močno pogrešajo lesene sode za
vrhunska vina.
Prespali smo v kraju Bruck an
der Leith v penzinu Eder, od ko-
der smo 12. junija krenili v Klo-
sterneuburg, kjer že iz let pred
drugo svetovno vojno obstaja
srednja kmetijska šola. Ponaša se
z bogato opremljenim laboratori-
jem, ki pa ni namenjen potrebam
šole, temveč analizam kvalitetnih
vin v Avstriji, ki jih izvažajo ali
pa prodajajo na domačem trgu.
Sola premore lastno polnilnico
vina in precej veliko klet, tudi še
z lesenimi sodi. Ob pokušnji vina
smo bili prijetno presenečeni, saj
smo ugotovili, da so po okusu,
aromi, kislinah in alkoholni
stopnji precej podobna našim.
Opoldanski čas smo porabili
za obisk tovarne sladkorja v
Tullnu, katere strokovnjaki so
sodelovali tudi pri gradnji in pri-
četku obratovanja ormoške to-
varne. Izvedeli smo, da avstrijski
proizvajalci pridelujejo sladkor-
Kadrovsko
utrjevanje
Predsedstvo občinskega sveta
Zveze sindikatov Ptuj je v prejš-
njem tednju dogovorilo aktivno-
sti v počitniških mesecih in si
razdelilo naloge. Osrednjo po-
zornost bodo v tem obdobju po-
svetili pripravam za začetek evi-
dentiranja kandidatov za novega
predsednika občinskega sveta.
Kadrovali bodo od osnovnih or-
ganizacij navzgor. V pripravah
na kadrovski plenum, ki bo v ok-
tobru, bodo predlagali tudi nove
kandidate za ostale organe v ob-
činskem sindikatu. V osnovnih
organizacijah pa morajo vso po-
zornost nameniti tudi pripravam
na občne zbore osnovnih organi-
zacij. Sklicali jih bodo novem-
bra. Spremembe pri načrtovanju
zborov zahtevajo tudi drugačen
pristop pri kadrovanju. Osnovne
organizacije naj bi v bodoče vo-
dili mlajši sindikalni delavci.
16. julija se je predsedstvo se-
znanilo še s poročilom o aktivno-
stih ob smrti predsednika občin-
skega sveta Stanka Debeljaka.
Do izvolitve novega bo ta dela in
naloge opravljal zdajšnji 'pod-
predsednik.	MG
Prodaja plina
nekoliko drugače
K svojemu članku Gora k Mohamedu?, objavljenemu v prejšnji
številki Tednika, sem dolžna pojasnilo. V članku navajam, da je v
odloku glede prodaje plina določeno:
—	Poslovna enota za prodajo mora poslovati vsak delavnik, ra-
zen. petka in sobote med 9. in 16. uro, v petek med 9. in 17. uro ter v
soboto med 8. in 12. uro.
Navedeno pa ne drži, ker je skupščina sprejela amandma k odloku,
tako da je prodaja plina sedaj določena (kot je objavljeno v Uradnem
Vestniku) tako:
—	Poslovna enota za prodajo plina v Ptuju mora poslovati vsak de-
lovni dan med 12. in 14.30 uro razen srede, ko posluje med 12. in 16.
uro, v soboto med 8. in 12. uro ter dan pred praznikom od 8. ure do
konca odpiralnega časa.
Poslovna enota za prodajo plina v Kidričevem mora poslovati
vsak delovni dan med 12. in 14. uro, razen enkrat tedensko, ko poslu-
je do 16. ure; ob sobotah od 8. do 12. ure in dan pred praznikom od
8. ure do konca odpiralnega časa.
Prav tako ne velja tudi določilo, ki sem ga navedla v članku, da:
—	mora dvakrat tedensko popoldan poslovati vsaj ena poslovna
enota gradbenega materiala, kmetijskega reprodukcijskega materiala
in tehničnega blaga od 17. oziroma 18. ure. Tudi to določilo na zborih
skupščine ni bilo sprejeto, ker je ob veljal amndma, ki določa:
—	Dnevno mora v Ptuju poslovati popoldan ena poslovna enota z
gradbenim materialom do 16. ure in enkrat tedensko do 16. ure v Kidri-
čevem.
Verjamem, da so se nekateri bralci razveselili sprememb, toda
delegatom v zborih se amandmaji niso zdeli napačni in so jih sprejeli.
d. lukman
Jutri slovo prve izmene
156 brigadirk in brigadirjev iz
Sente, Ljubuškega, Kruševa,
Murske Sobote in Slovenske Bi-
strice se bo jutri zjutraj še zad-
njič odpravilo na delovišči v Ju-
rovce in na Majski vrh. Popold-
ne se bodo sestali še na zadnji
skupščini izmene, zatem pa bodo
z delom v prvi izmeni letošnje
akcije Slovenske gorice zaključi-
li. Na Majskem vrhu so imeli bri-
gadirji doslej najtežje delo, saj so
s pomočjo kompresorjev kopali
decimeter za decimetrom. Pred-
vidoma naj bi jutri končali okoli
350 m izkopa jarka za prepotreb-
pomočjo katere bTželeli raciona-
lizirati porabo mineralnih gnojil.
Predstavniki firme Elanco, s
katero uspešno sodeluje ptujska
Perutnina, so nam pokazali tudi
kmetijo s 25 ha obdelovalne
zemlje, na kateri raziskujejo vpli-
ve svojih medikamentov na go-
vedo. Glavni pridelek kmetije je
koruza za zrnje in silažo, grah za
njihove potrebe ter pšenica in
sladkorna pesa za prodajo. Na
govedu trenutno preizkušajo
zdravilo na bazi antibiotikov.
Nahaja se v kovinski kapsuli. To
dajo govedu pri živi teži okrog
150 kg in ostane v prebavnem
traktu vse do zakola (600 kg). Po-
sledice tega posega je boljša iz-
koriščenost hranil v krmi. Slabša
je krma, večji je učinek tega
zdravila.
Kot povzetek strokovnega de-
la ekskurzije, ki je tretji dan ob-
segala ogled kulturnozgodovin-
skih znamenitosti Dunaja, bi lah-
ko zapisali, da smo povsod sliša-
li podatek, da sosedje razpolaga-
jo z velikimi tržnimi viški pšeni-
ce, mesa, mleka in sladkorja, s
cenami pa niso konkurenčni, po-
sebno ne v EGS, ker le-ta močno
regresira kmetijsko proizvodnjo.
Pohvalijo se lahko z visokimi
hektarskimi pridelki, k čemur
verjetno veliko prispeva dejstvo,
da velikost kmetijskih posestev
ni zakonsko omejena. Žal pa jih
daje občutek, da je kmetijska de-
javnost v primerjavi z ostalim go-
spodarstvom zapostavljena. Vsi
udeleženci ekskurzije smo ves
čas ugotavljali, da imajo naši so-
sedje izreden smisel za kulturno
urejenost kmetijskih dvorišč in
okolice, kar bi bilo nujno prene-
sti tudi k nam.
Pot domov je minila z nekaj
vmesnimi postanki in obujanjem
spominov na minule tri dni, ki
smo jih kot velika družina preži-
veli tako, kot smo si lahko le že-
leli.
Vsem organizatorjem potova-
nja, ki ga je društvo izvedlo v so-
delovanju z Emono-Globtour-
jem, poslovalnico v Mariboru, se
v imenu 81 udeležencev lepo za-
hvaljujemo in izražamo skupno
željo, da s podobnimi izobraže-
valnimi oblikami nadaljujemo
tudi v bodoče, saj znamo šele ob
primerjavi našega s tujim ceniti
svoje dosežke, ki bi v kombinaci-
ji s tujimi izkušnjami lahko pri-
nesli mnogo boljše rezultate.
Tekst: S. Reisman. S. Brodnjak
ni vodovod na tem območju Ha-
loz. V Jurovcah pri Vidmu pa so
brigadirji izkopali okoli 3500
metrov jarka, medtem ko je preo-
stali del izkopal stroj. Poleg tega
je treba omeniti še humano po-
moč brigadirjev domačinom na
Planjskem, kjer so odstranjevali
posledice zemeljskega plazu. Nič
manj bogato pa ni bilo tudi delo
na področju interesnih dejavno-
sti, kjer so poleg brigadirske šole
izvedli tudi več tečajev in krož-
kov, ogledali pa so si tudi nasto-
pe in koncerte folklornih skupin
in ansamblov. Minulo soboto so
/ naselju akcije ob Domu učen-
cev v Ptuju izvedli obrambni dan
in sicer ob pomoči občinske or-
ganizacije ZRVS F*tuj. Ta dan je
štab akcije obiskal tudi Aco Mi-
lovanovič, predsednik komisije
za mladinsko prostovoljno delo
pri zvezni konferenci ZSMJ.
V nedeljo pa bodo prispeli v
Ptuj že brigadirji druge izmene.
Vseh skupaj bo prek 200 (tako
pričakujejo), prišli pa bodo iz
Mionica in Paračina (Srbija), Po-
dravska Slatina (Hrvatska), Olo-
va (BiH) in Titove Mitrovice
(Kosovo).	M. Ozmec
veirseaem čudovitih in nepozabnih dni.
M. Ozmec
To in ono
o ormoški karti
Ormož sodi med tiste občine,
ki so med zadnjimi dobile svojo
pregledno karto. Idejno so jo
zasnovali v Geodetski upravi,
pot do nje pa je bila vse prej kot
lahka. Niso bili redki, ki so me-
nili, da je Atlas Slovenije dovolj
in da je karta nepomembna. Res
je, da jo je Atlas prehitel, ne po-
stavlja pa se s popolnostjo, četu-
di pri karti ni vse popolno.
Slavko Prejac je sestavil bese-
dilo in je v največji meri zaslužen
za pojav karte. Izdala in založila
jo je SO Ormož, tiskalo časopi-
sno in grafično podjetje Delo,
kartografsko pa obdelal Geodet-
ski zavod Slovenije.
Karta ima standardno in turi-
stično izvedbo. Standardno na-
menjajo strokovnjakom. Turisti-
čna poleg že običajnih podatkov
prinaša tudi določene značilnosti
ormoškega območja: vinsko ce-
sto in točilnico.
Na naslovni strani je satelitski
posnetek Slovenije in občine Or-
mož. Na hrbtni strani je podrob-
neje opisano občinsko območje
in devet krajev. Velikost karte je
izredno priročna, njena prednost
pa je tudi ta, da je pravi doku-
ment stanja občine iz prejšnjega
leta. Kot pravi Slavko Prejac, bi
jo lahko imel vsak občan. Karta
prikazuje vseh 81 občinskih na-
selij in 60 katastrskih občin. Tu-
risti je sicer ne morejo uporablja-
ti kot vodnik, saj je njena prva
stran preveč podrobna, druga pa
preskromna, vendar daje kako-
vostno predstavo o stanju v obči-
ni.
Karto so natisnili v merilu
1:50.000, izšla pa je v štiri tisoč
izvodih. V Ormožu jo je mogoče
kupiti na več prodajnih mestih, v
celoti pa prodaja še ni urejena. V
zalogi jo imajo vse založbe. Stro-
ški izdaje so bili 1,4 milijona di-
i n. rjev, z združevanjem pa ga je
zagotovilo blizu štirideset orga-
nizacij združenega dela, skupno-
sti, društev in drugih.
Pregledna karta je prvi tovr-
stni dokument v ormoški občini.
Bodočnost naj bi bila torej lažja.
Slavko Prejac razmišlja o po-
manjšavi v merilu 1:75.000, lah-
ko bi izdali tudi karto mesta Or-
moža, seveda s pravo vsebino
Redki namreč vedo, da ima me-
sto prazgodovinski jarek in da bi
to lahko koristno uporabili. Av-
torji karte bi lahko v mnogočem
prispevali pri oblikovanju turisti-
čnega vodnika in še bi lahko na-
števali.
Predvsem pa velja poudariti,
da karta ni želela biti turistični
lepak, saj je njena prednost v
strokovnosti. Ob koncu velja
opozoriti tudi na napako: pri na-
tisu so zamenjali strani, zato je
treba besedilo na hrbtni strani
brati po stolpcih od desne proti
levi. Karta ima besedilo le v slo-
venščini.	MG
Prva pregledna karta občine Or-
mož.
»Razvitost kraja se meri tudi po
njegovi kartografski predstavi-
tvi ...,« je med drugim povedal
Slavko Prejac
foto: Štefan Hozjan
Po ogledu Schonbruna smo še »gasilski« posnetek. (Posnetek: S. Brodnjak.)
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
23. julij 1987 - tednik
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Meščanstvo
— Janez Mikuž —
Ptuj — mesto in njegova
arhitektura
Kljub večtisočletni naselitveni kontinuiteti v Ptuju ne moremo govoriti o
urbanističnih konstantah kot pri številnih drugih mestih rimskega porekla, kjer
je v srednjeveški stavbni strukturi mogoče slediti osnovnim značilnostim rim-
skega urbanizma, kot so decumanus, cardo, forum itd., saj so stoletja med pro-
padom zahodnega rimskega cesarstva in stalno naselitvno Slovanov oziroma
trajno kolonizacijo tega večstoletnega obmejnega podroqa temeljito zabrisala
sledove stare Poetovione. Kljub temu pa lahko v nekem smislu govorimo o pro-
storskih konstantah^ saj ostaja v oblikovanju in uporabi krajine odnos grajski
grič — reka in zemljišče med obema, ki je bilo skozi vsa zgodovinska obdobja v
uporabi nespremenjen. Tako lahko v rimski dobi na tem mestu govorimo o po-
kopališki cesti s pokopališko baziliko na mestu današnje Proštijske cerkve. Tudi
prehod preko reke lahko vzamemo kot historično prostorsko konstanto, čeprav
se je mikrolokacija mostu, kar je seveda pogojevalo notranjo organizacijo me-
sta, nekajkrat spreminjala.
Jedro mestne zasnove sta sedanja Prešernova ulica in Slovenski trg, ki ju
moramo historično obravnavati kot enoten prostor, imenovan tržna ulica. Tržna
ulica poteka tesno ob grajskem griču in se na vzhodni strani lijakasto razširi. Ob
tem prostoru so bile že zelo zgodaj najpomembnejše mestne funkcije kot so cer-
kev m mestna hiša, medtem ko je bil mestni grad na zahodni strani ulice in je
pred 14. stoletjem nadzoroval prehod preko reke na mestu sedanjega Muzejske-
ga trga. Z odmikom toka reke Drave so pravokotno na tržno ulico nastajale no-
ve ulice in kasneje tudi manjši trgi kot so sedanji Vrazov trg, Cvetkov trg in Trg
svobode. V 13. stoletju sta mestno podobo dokončno definirali gradnji Domini-
kanskega in Minoritskega samostana.
Stavbna zgodovina posameznih meščanskih hiš ie na Ptuju še zelo slabo ra-
ziskana. Kljub temu pa lahko ugotavljamo, da so bile že zgodaj v celoti zidane
in da predpostavka o lesenih mesčanskih hišah za Ptuj kot celoto ne more velja-
ti. Značilen primer za kontinentalni del izjemno zgodnje zidane meščanske stav-
be je hiša ftešemova 4. Pri restavratorskih delih smo začeli odstranjati omet,
dokaj pravilno plastovito gradnjo iz neobdelanega kamna. Zid je bil zelo tanko
ometan, deloma je gradbeni material gledal izpod ometa. V omet so bile vreza-
ne fuge, ki so ponazarjale pravilno plastovito gradnjo. Ta način gradnje, ki je
značilen za dokaj ozko časovno obaobje, najdemo v nadstropju najstarejšega
dela dominikanskega samostana, ki je bil, kot je znano, zgrajen do srede 13. sto-
letja.
Čeprav gre za romanski način gradnje oziroma krašenja zidov, ne moremo
več govoriti o romaniki, ampak podobno kot pri dominikanskem samostanu, o
zadnjih pojavnostih romanskega sloga, medtem, ko se s sedaj zidanim porta-
lom, že napoveduje gotika. Prav gotika, čeprav pozna, se ponovno vključi v po-
sege na tej hiši. Njej dolgujemo velika kamnita okna z dvojnim paličastim pro-
filom v nadstropju, arkadni hodnik in odprto stopnišče z osmerokotnim ste-
brom na dvoriščnih fasadah. Kot zadnje stilno obdobje se je po vgraditvi baro-
čnega notranjega stopnišča v oblikovanje ulične fasade vkliucil še bidermajer z
odprtinami pritličja ulične fasade, kjer je na glavnem portalu letnica 1812. Hišo
št. 4 na Prešernovi ulici na Ptuju smo posebej omenili zato, ker je to edina stav-
ba ptujskega mestnega jedra, o katere zgodovini nekaj več vemo in se nam kaže
v vseh svojih razvojnih stopnjah in značilnostih in zaradi svoje izjemne starosti,
saj ni mogla nastati kaj dosti po letu 1250.
Med raziskavami, ki jih bo potrebno opraviti pred začetkom sistematične
prenove in med prenovo samo, bomo dobili rezultate, ki jih danes lahko bolj ali
manj samo slutimo pod debelimi plastmi ometov številnih stavb v mestu.
Prav zaradi številnih prezidav'— Ptuj je bil vedno zelo živo mesto, meščan-
ske hiše pa objekt vsakdanje uporabe — je gradbeni razvoj meščanske hiše na
Ptuju zelo zabrisan in ga lahko sledimo samo v glavnih potezah.
12., 14. in 15. stofetja na Ptuju sicer nimamo ohranjenih celovitih stavb,
lahko pa ugotovimo, da so v tem času mnogo gradili. Med starejše bi kazalo
uvrstiti hišo v Murkovi ulici 7, ki je sicer predelana, ima pa ohranjen del zazida-
nega portala, potem je tu hiša na Slovenskem trgu 1 s pomembnimi arhitekton-
skimi detajli v gotskem slogu, sledi Slovenski tr^ 2, ne smemo pozabiti proštije s
kvalitetnim gotskim pomolom in še bi lahko naštevali. Vse stavbe iz omenjenih
dveh stoletij pa so prezidali, saj srednjeveški stanovanjski standardi niso bili
več primerni za novo dobo, ki je prinesla Ptuju njegove najpomembnejše ohra-
njeno. meščanske stavbe.
Šestnajsto stoletje pomeni za Ptuj izjemno živahno gradbeno dejavnost, ki
so jo proti sredi stoletja opravljali italijanski gradbeniki. Začelo se je z obnovo
in dograjevanjem mestnih utrdb (bastiji pri Speharskih vratih in minoritskem
samostanu, vodni stolp, mestni stolp in številne prezidave na gradu).
Tako obsežna gradbena dela ki so prinesla v mesto nove poglede na grad-
beništvo in arhitekturo, niso mogla ostati brez odmeva v meščanski arhitekturi.
Kako kvalitetna in trajno sprejemljiva je bila ta arhitektura, lahko danes vidimo
na nekdanjem mestnem rotovzu (S^lovenski trg 6) kjer imamo na sicer bogati ba-
ročni fasadi ohranjeno biforo, na dvorišču pa dvonadstropne arkade, na Luten-
bruški hiši (Slovenski trg 5), ki je bila zgrajena v letu 1565 in ima prav tako dvo-
nadstropno arkadno dvorišče, okrašeno z grafitti, na fasadi pa pritlično arkad-
no lopo; v Murkovi ulici 1 z monumentalnim rustikalnim renesančnim porta-
lom itd. Kot posebno kvaliteto gradbene dejavnosti druge polovice 16. stoletja
in celotnega 17. stoletja lahko omenimo številna arkadna dvorišča, ki so za Ptuj
že kar značilna.
Tudi notranjščine stavb po kvaliteti ne zaostajajo z zunanjščinami^ saj so
vse po vrsti kvalitetno obokane, pogosto ne samo v pritličju, ampak tudi v nad-
stropjih, nadalje ni redko da naletimo na kvalitetno oblikovane Kamnite notra-
nje portale, stopnišča ter s štukaturo okrašene stropove. Vse to kaže na izjemno
visoko kulturno raven ptujskih meščanov, na njihovo ekonomsko moč in na kar
izjemno kvaliteto gradbenikov, ki so tu našli svojo novo domovino. Zavest o
kvaliteti arhitekture seje ohranila še tudi v 18. in začetku 19. stoletja, ko je bila
ekonomska moč Ptuja ze bistveno zmanjšana in z njo tudi gradbena dejavnost,
toda tista kar so zgradili, ne kaže nič manjše kvalitete kot stavbe iz prejšnjih
obdobij. Sele v 19. m začetku 20. stoletja je prišlo do tistih dozidav in prezidav,
ki so zakrile ali pokvarile prave kvalitete ptujske meščanske arhitekture.
Kljub temu, da je prava slika ptujske meščanske arhitekture zaradi prezi-
dav nekoliko zabrisana, in je bila večina stavb neustreznp vzdtievana. je mogo-
če staro ptujsko arhitekturo še vedno doživeti in spoznati, daje le redko mogo-
če na tako majhnem prostoru videti toliko pomembne in kvalitetne arhitekture
iz najrazličnejših stilnih in zgodovinskih ooboji. Iz redkih restavriranih ali del-
no restavriranih stavb pa lanko sklepamo, koliko kvalitetne arhitekture se še
skriva pod ometi.
Nadaljevanje prihodnjič
Ocvirek k proslavi ob dnevu
borcev in odprtju občinskega
muzeja NOB v Središču ob Dravi
I Ob prazniku dnevu borcev je bila v Središču
ivečana seja ZZB in položili so spominski venec
pred spomenikom. Tako na svečani seji kakor tudi
po spominskem govoru pred spomenikom padlih
so nas pozivali k ogledu občinskega muzeja, ki so
ga preuredili še v tretji lokaciji od prve otvoritve.
Gasilci so hkrati proslavljali 100-letnico ustanovi-
tve, podelili priznanja, izvedli gasilsko vajo in raz-
vili pionirski prapor.. Sledil je koncert središke
godbe na pihala.
Muzej pa je bil odprt (po prerezanju svilenega
traku okrog 10. ure) do dvanajstih, ves popoldan
pa je bil zaprt, in to na sam dan otvoritve in na
edini letni praznik, posvečen spominu naših naj-
večjih junakov, ki so darovali — na ta ali oni na-
čin — svoja mlada življenja za našo svobodo.
Ne bom se drenjal, ko je vse prebivalstvo na
proslavi, sem pomislil. A po kosilu je bilo vse troje
vrat v prvem nadstropju zaprto.
Tak odnos občinske organizacije ZZB NOV Or-
mož in aktivistov samih, članov organizacije v kra-
jevni skupnosti, do muzeja vsekakor ne pospešuje
nadaljevanja tradicije NOB. Ko sem pred leti ob-
javil enako mnenje, sem se silno zameril sicer zelo
aktivni Mariji KAČIČNIKOVI (rojeni JURJAŠE-
VIČ), sedaj pa moram izrecno poudariti, da tokrat
ni bila navzoča zaradi izrednega dogodka v ožjem
krogu, torej se opazka nje ne tiče. Ne morem pa si
predstavljati, da ZZB NOV nima aktivistov, ki bi
lahko dežurali. Meni se zdi tak postopek veliko
omalovaževanje.
Mimogrede me zanima, ali obstajajo predpisi
glede nošenja belih rokavic pri praporščakih.
To priliko pa izrabljam tudi za sporočilo, da je
na predvečer praznika, 3. julija, umrl star Mai-
strov borec, 1899. leta rojeni Martin KOLARlC,
katerega smrt se je hitro razvedela. Plapolajoči dr-
žavni zastavi na občinski hiši, kamor se je preselil
muzej, seje pridružila črna žalna zastava šele sredi
popoldneva, ko so gasilci končali uradni del pro-
slave.
V	veliko tolažbo svojcem pokojnega Martina
KOLARIČA pa je, da je umrl doma in so ga poko-
pali v nedeljo popoldan ob dolgem sprevodu iz
Obreža skozi Grabe na središko pokopališče.
Mrliška veža je v programu že od leta 1981 in še
ni videti, da bo v rabi že kmalu, ker si je prizade-
vni arhitekt privoščil drag spomenik na stroške
krajanov z gradnjo povsem nepotrebne secirnice.
V	sklopu mrliške veže je namreč secirnica, kakr-
šne ni nikjer na Štajerskem. To je povzročilo po-
daljšanje in izredno podražitev gradnje. Želim ži-
veti vsaj še 10 let, da ugotovim, kolikokrat bo
opravljena obdukcija (seciranje) in za koliko bo to
seciranje cenejše od dosedanjega načina — prevo-
za na kraj, kjer so strokovnjaki in potrebni pribor,
medtem ko bodo poslej morali posebej priti sem
ali pa bo secirnica stala neuporabljena.
Jože Romih,
Središče ob Dravi
Tudi med
počitnicami
mladi radi berejo
v prvi polovici tega leta je
mladinsko knjižnico v Ptuju obi-
skalo okrog 1876 aktivnih bral-
cev in si izposodilo 22775 knjig.
Ugotavljajo pa, da število obi-
skovalcev oziroma bralcev sko-
kovito narašča. Kljub počitni-
cam njihovo število ni upadlo.
Še naprej jo obiskujejo in segajo
po raznih zvrsteh literature. Naj-
raje po knjigah za sprostitev, pa
tudi po humorističnih knjigah,
kriminalkah in ljubezenskih knji-
gah. Največje povpraševanje je
po knjigi Poletje v školjki, ki je
ves čas izposojena. Mladinska
knjižnica je zdaj nabavila precej
novih knjig in delavci v mladin-
ski knjižnici so zelo veseli, ker
lahko mladim bralcem ponudijo
knjige s sodobno tematiko. Nove
knjige sedaj redno prihajajo, vsa-
ko pa nabavijo v 15 izvodih. Vse
poskušajo čimprej spraviti na
police, pri tem pa se srečujejo z
veliko prostorsko stisko. Police
so prenapolnjene, tako da nove
knjige nalagajo na prejšnje. Pri
tem pa jih seveda zelo uničujejo.
Razen izposoje knjig pa se
mladinska knjiga ukvarja tudi z
raznimi raztavami, popularizira-
jo knjige v vrtcih, delajo pa tudi
z raznimi organiziranimi skupi-
nami.	V. K.
Gasilsko društvo Savci praznovalo 40-letnico
Gasilsko društvo Savci je v ne-
deljo, 28. junija, praznovalo
40-letnico "obstoja in delovanja.
Ob tej priložnosti so pripravili
povorko gasilskih enot (na njej
je sodelovalo 115 gasilcev z 10
prapori) in kulturni program, po-
delili pa so tudi priznanje in
oblikovanja.
Slavnostni govornik je bil
predsednik OGZ Ormož Mirko
Munda in predsednik KS Tomaž
Alojz Hergula.
Iz arhivskih dokumentov raz-
beremo, da tudi najstarejši člani
se spominjajo, da so že 18. febru-
arja 1947 prosili za odobritev, da
ustanovijo prostovoljno gasilsko
četo Savci, saj je bila na tem po-
dročju nujno potrebna iz tehni-
čnih in strateških razlogov. Kot
predsednik je na tem dokumentu
podpisan Jože RaušI, poveljnik
Janez Žmauc in tajnik Jože Bru-
men. Vsi so bili za te funkcije iz-
voljeni na enem prejšnjih sestan-
kov. Do ustanovnega občnega
zbora je prišlo 19. oktobra 1947.
Navzočih je bilo 94 občanov, iz-
voljeni pa so bili: za poveljnika
Janez Žmauc, za namestnika po-
veljnika Jože Raušl, za tajnika
Jože Brumen, za blagajnika
Franc Cajnkar ter za orodjarja
Alojz Škrlec in Peter Goričan.
Prvo motorno brizgalno so na-
bavili šele leta 1952, ker je prej
ni bilo mogoče dobiti. Januarja
1950 so sprejeli sklep o gradnji
gasilskega doma v Savcih. Zem-
ljišče za gradnjo je odstopil Ja-
nez Zagoršek. 4. junija 1951 so
položili temeljni kamen, 15. de-
cembra 1951 je bil dom že pod
streho. Vse to je uspelo le z veli-
ko požrtvovalnega dela članov in
vseh vaščanov, ki so s prostovolj-
nim delom veliko pripomogli pri
gradnji. V zimskih mesecih so
ustanovili dramsko skupino. Čla-
ni in članice so se strokovno
usposabljali na raznih tečajih.
Sodelovali so na tekmovanjih in
dosegali lepe uspehe.
Leta 1976 so kupili kombi
IMV in sireno, gasilski dom pa
so iz leta v leto dograjevali. V
njem so uredili trgovski lokal in
podstrešno stanovanje.
Leta 1978 so si priskrbeli mo-
torni brizgalni Rosenbauer in
Tomos. Isto leto so razvili gasil-
ski prapor.
Leta 1978 so nabavili gasilski
avto TAM. Ta še danes služi.
Društvo ima opremo in orodje,
ki zadošča za gašenje požarov na
njihovem požarnem območju.
Želeli bi še povečati dvorano, s
tem pa bi gasilski dom služil tudi
za vse prireditve in ostale potre-
be kraja.
Gasilsko društvo Savci danes
šteje 174 članov; veliko je od te-
ga pionirjev in žensk, kar pred-
stavlja dobro jamstvo za bodoče
delo. Člani se strokovno izobra-
žujejo, saj imamo veliko nižjih
gasilskih častnikov in dva višja
gasilska častnika. Pionirji se
vzgajajo v društvu Mladi gasilec,
ki deluje na OŠ Tomaž.
Za aktivno in požrtvovalno de-
lo so na proslavi podelili repu-
bliška in občinska priznanja. Pri-
znanje GZ Slovenije so prejeli
Ivan Kupčič, Stanko Polič, Jože
Raušl in Marta Brumen, prizna-
nja OGZ Ormož pa Marjan Go-
ričan, Marjan Kupčič, Milan Pe-
tek, Cvetka Raušl in Marija Maj-
cen. Za dolgoletno delo v gasil-
stvu so podelili tudi priznanja za
40 let (prejelo jih je devet čla-
nov), 30 let (pet članov), 20 let
(šest članov) in 10 let (prejelo 40
članov).
Marta Brumen
(Posnetek: Štefan Hozyan.)
TUDI »ČENČE« SO AKTIVNE!
Zadnji dogodek, ki se je poja-
vil na območju Dornave, me je
prisilil k temu, da napišem par
vrstic.
Včasih je veljal pregovor:
»baba Cula - baba re-
kla!« Danes bi lahko rekli dru-
gače: »Ded čul, ded rekel!« Za
kaj pravzaprav gre?
Pred 14 dnevi so se dornavski
romarji odpravili na pot v Medu-
gorje. Po dobrih šestih urah so se
po vasi že pojavile govorice, da
so imeli romarji težek karambol.
Novica se je hitro širila, tako da
je v enem dnevu obšla še sosed-
nje vasi.
Pričelo se je klicanje na Cer-
tus, postajo milice, nadlegovanje
delacev Certusa na domu ... in
še in še. Mirno lahko zapišem,
da je v celotni ks zavladala pa-
nika. Od nikoder pa ni prišla no-
bena vest o prometni nesreči.
Malokdo je podvomil, da bi
vse skupaj lahko bila šala, ki bi
se lahko pobrala v kaki gostilni
ali na podobnem mestu, kjer je
malo možnosti za uresničitev
pregovora BABA CULA, BABA
REKLA, kajti »babe« s tega po-
dročja nimamo časa za gostilno,
kot ga imajo nekateri dedci.
Ne mislim in tudi nimam pra-
vice raziskovati primera. Želim
le poudariti, da se mi takšno pri-
mitivno »zafrkavanje« zdi zelo
otročje, kajti marsikateri vaščan,
čigar sorodniki so bili takrat na
izletu, je imel neprespano noč.
marsikateri otrok pa se je vpra-
šal, kar sem slišala na svoja uše-
sa: »Mamica, ali je moj stari ata
tudi mrtev?«
Danes smo dogodek maloda-
ne že pozabili, oddahnili pa smo
si tisti petek zjutraj, ko so se izle-
tniki vrnili vsi nasmejani, mi pa
smo jih sprejeli s solzami v očeh.
Zakaj vse to? Ali smo res po-
stali čenče in nasedemo nekomu,
ki je izustil to, kar je pobral na
cesti ali ob šanku ter se nam
vsem na tiho hihital? Pa vendar:
nekateri morajo vsaj nekaj dela-
ti...
Vaščanka
Člani civilne zaščite
Polenšak v Kumrovcu
štab CZ Polenšak vsako leto organizira izlet v kraje, znane iz na-
rodnoosvobodilne vojne. Tudi 28. junija se je zbralo 50 pripadnikov
CZ in z avtobusom smo se napotili proti Rogaški Slatini ter nadalje-
vali v Kozje. Tam smo si ogledali spomenik fašističnega nasilja s 1300
vklesanimi imeni žrtev. Obiskali smo dom Titove matere, nato pa
Trebče, kjer smo doživeli najlepši dogodek, ko smo stisnili suho roko
Titove sestrične Ane. Nadaljevali smo proti Kumrovcu in obiskali roj-
stno hišico našega Tita. Ker je bila pot naporna, smo se ustavili v
atomskih toplicah in si odpočili v prijetnih bazenih. Po vrnitvi so nam
v dvorani lovske družine pripravili tovariško srečanje.
Janez Starčič
Preverjanje hitrosti
Gledamo prometne znake o omejitvi hitrosti skozi naselja, gleda-
mo jih na vsakih nekaj metrov v vsakem naselju. Kot gobe rastejo iz
tal. A ob gobah se ljudje celo ustavijo, ob omenjenih znakih pa vozni-
ki neradi spustijo nogo s plina. Človek se prav lahko nasmehne (ali
posmehne), ko hkrati uzre molčeči prometni znak o omejihtvi hitrosti
skozi naselje in drveči avtomobil, ki ga nemost okroglega znaka na
dolgem drogu često strezni šele, ko je prekasno.
Naša postaja milice vestno opravlja svoje delo, kar pomeni, da
jih prebivalci vidimo nenehno v akciji, najsi gre za preverjanje neopo-
rečnosti vseh vrst vozil, za preverjanje voznikove vestnosti, za pouče- •
vanje o uporabi peš poti ob Tovarniški cesti. Ko pa dneve in dneve
spremljam nenormalno divjanje voznikov osebnih vozil in tovornja-
kov po Lovrenški cesti, si želim, da bi naša postaja milice uporabljala
tudi radar in se tako prepričala o resničnosti moje trditve, da znaki o
omejitvi hitrosti na našem območju nimajo nobene vrednosti ali oza-
veščujoče moči. Vozniki često vedo za kraje, kjer se skriva radar. Tam
so previdnejši in obzirnejši.
Upam si trditi, da bi v omenjenem okolju bilo potrebno meriti
drznost divjaških voznikov. To, da je tukaj cesta ravna in dolga in da
je možno razviti največjo hitrost, še ne pomeni, da ob tej cesti nihče
ne stanuje ali da nanjo ne bo nihče stopil. Zmrazi me ob misli, da bo
nanjo skočil otrok. Zagotovo ne bi nobena zavora rešila otroškega ži-
vljenja, radar pa bi ga morda lahko.
Sonja Votolen
TEDNIK - 23-julij 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Sedemdeset let od majniške deklaracije
in njen odmev na ptujskem območju
(g. nadaljevanje)
5. Prebivalstvo ptujskega okraja
v deklaracijskem gibanju
Povedali smo že, da »majniška
izjava« ni zahtevala razbitja Av-
stro-Ogrske, pač pa se je zavze-
tnala za federacijo ali celo konfe-
deracijo nove državne tvorbe
pod Habsburžani. Po razmišlja-
nju tedanjih slovenskih meščan-
skih politikov je bila bodočnost
slovenskega naroda le v združitvi
avstroogrskih južnih Slovanov. V
»habsburškem okviru«, se pravi
v jugoslovanski državi, zgrajeni
na načelu samoodločbe narodov,
si more slovenski narod zagoto-
viti svobodotorej ne v obliki
Velike Srbije pod Karadjordjevi-
či. S tem so hoteli slovenski pr-
vaki dokazovati, da slovenski na-
rod ni sovražno razpoložen do
habsburške monarhije. Toda če
še enkrat ponovimo, glede na
Wilsonov mirovni program in
pod vplivom oktobrske sociali-
stične revolucije in njene zahteve
po samoodločbi narodov, se je
gibanje za »majniško deklaraci-
jo« postopoma radikaliziralo:
habsburška klavzula se je opuš-
čala — slovensko narodno vpra-
šanje se more rešiti zunaj Avstro-
Ogrske.
Vsa ta vprašanja, kakor tudi
kasnejše meščansko tolmačenje
o namenu »majniške izjave«, nas
tukaj toliko ne zanimajo. Tem
bolj je pomembno ugotoviti, ka-
ko so na jugoslovansko deklara-
cijo reagirale slovenske ljudske
množice na ptujskem območju,
na katerem je ob ormoškem me-
stecu stolovala ptujska »nemška
trdnjava«, obdana od slovenske-
ga okolja.
Znano nam je že tudi, da lah-
ko od pozne jeseni 1917 govori-
mo o deklaracijskem gibanju, v
katerem so se znašli vsi Slovenci,
ne glede na politično in stanov-
sko razliko. Ti množični podpisi
žena in deklet — moški so bili
pretežno na frontah — so se v
ptujskem okraju zbirali največ
od januarja do marca 1918, z ne-
katerimi izjemami prej ali pozne-
je. Tako so podpisali deklaracij-
sko izjavo že dec. 1917 v Jastreb-
cih, na Kogu, v Majšperku, pri
Sv. Andražu v Slovenskih gori-
cah (Vitoniarci) in Sv. Lovrencu
na Dravskem polju (Lovrenc na
Dravskem polju), na Vurbergu in
v vseh petih občinah rogaškega
sodnega okraja (Čermožiše, Do-
brina, Kočice, Nadole, Žetale),
ki so bile vključene v politični
okraj Ptuj."
Med ohranjenimi izjavami s
ptujskega območja naletimo tudi
na posamezne korporacije, ki
pozdravljajo Jugoslovanski klub
na Dunaju in se pridružujejo
»majniški deklaraciji«. Med te-
mi naštejmo: Krajne šolske svete
pri Sv. Lovrencu v Slovenskih
goricah (Juršinci), Sv. Tomažu
pri Ormožu (Tomaž pri Ormo-
žu), v Svetinjah ter Krajni šolski
svet za ptujsko okolico, ki mu je
načeloval poslanec Miha Bren-
čič." Le-ta je pridobil v januarju
1918 tudi osem zastopnikov ob-
čin v Okrajnem zastopu ptuj-
skem, da so se izrekli za deklara-
cijo." Za mesto Ptuj še dodajmo,
da je v arhivskem fondu tudi de-
klaracijska izjava »občinstva
župnije Sv. Petra in Pavla« z 240
podpisi," a pri tem je potrebno
upoštevati, da je njeno območje
poleg dela mesta Ptuja zajemalo
še del občin Grajena, Pacinje in
Rogoznica. Uradni »nemški
Ptuj«, razen omenjenih dveh iz-
jav, ostaja torej zunaj deklaracij-
skega gibanja.
Navesti velja še izjavi Posojil-
nice za župnijo Polenšak s tremi
podpisi ter Podružnico c. k.
Kmetijske družbe za Štajersko v
Stopercah, kjer je 8 zastopnikov
pozdravilo deklaracijo Jugoslo-
vanskega kluba."* In medtem ko
ključ za precejšen odziv prebi-
valstva iščemo tudi v vplivu du-
hovščine na podeželju, pa bi za
izjavo z 219 podpisi" »primor-
skih beguncev v ptujskem politi-
čnem okraju« marca 1918 mogli
reči, da je šlo pri teh ljudeh za
spontani odraz narodne volje (v
število je zajetih tudi 14 goriških
beguncev, podpisnikov na po-
sebni izjavi trške občine Ptujska
Gora).
Posebne izjave za »majniško
deklaracijo« je pogjljala tudi de-
kanijska duhovščina, tako z na-
šega območja dekanija Dravsko
polje (13 podpisnikov), Rogatec,
Velika Nedelja in Zavrč (6), s
tem da ponekod število podpis-
nikov ni razvidno. Med ohranje-
nimi viri, ob podatkih za posa-
mezne občine, spremljamo tudi
zbirna poročila posameznih far,
ki so jih posredovali tamkajšnji
župniki. Tako beremo, da so v
župniji Sv. Marjeta niže Ptuja
(Gorišnica), ki je obsegala obči-
ne Formin, Gajevci, Gorišnica,
Mala vas, Mezgovci, Moškanjci,
Muretinci in Zamušani, zbrali
1236 podpisov. Župnija Cirkov-
ce (občina Cirkovce in del obči-
ne Rače) je nabrala 557 izjav, pri
Sv. Trojici v Halozah (Dežno pri
Podlehniku), ki je zajemala obči-
no Podlehnik, k. o. Dolena in del
občine Žetale, so zabeležili 350
podpisnikov, a 897 faranov se je
za »majniško izjavo« izjasnilo v
župniji Sv. Lovrenc v Slovenskih
goricah (Juršinci)."
Pregled ohranjenih deklaracij-
skih izjav nam tudi pove, da seje
začetni odmev na »majniško iz-
javo« omejeval bolj na manife-
stativne proklamacije občinskih
odborov, kako da podpirajo Ju-
goslovanski klub, kako se pridru-
žujejo mirovnim prizadevanjem
papeža Benedikta XV. Številne
izjave nasploh izražajo željo po
miru, po končanju vojne, da bi
poslej mladi rod svobodno zaži-
vel. Večkrat je tudi zapisano, da
so podpisniki za zedinjenje
»troedinega« naroda v »neodvi-
sni« jugoslovanski državi pod
habsburškim žezlom in da le po
taki poti vidijo rešitev narodnega
vprašanja. Povsem zaupajo habs-
burškemu suverenu Karlu L, ki
jim bo dal svobodo, narodne in
gospodarske pravice. Ob vsem
tem pa je prisotna želja otresti se
nemške nadvlade »suženjstva in
teptanja«. Podpisniki občine
Bratonečice v ormoškem sodnem
okraju kličejo npr. »Proč od
Gradca!«, a žene in dekleta, fan-
tje in možje Trnovskega Vrha iz-
ražajo upanje, da bodo vendarle
»na svoji zemlji svoji gospodar-
ji«. " Občinski odbor Sv. Lov-
renc na Dravskem polju je ob
običajni formulaciji za »majni-
ško deklaracijo« hkrati očital
štajerski deželni vladi njeno indi-
ferentnost do štajerskega kmeta
in posebej navedel neregulirano
Dravinjo, ki povzroča ljudem ve-
liko škodo.'"
Da je zijal prepad med sloven-
skim življem in domačim nem-
štvom, kaže tale primer. Žene in
dekleta župnije Sv. Trojica v Ha-
lozah (Dežno pri Podlehniku)
dodajajo v svoji izjavi, da »Slo-
venski gospodar« ni ostal brez
bralcev, kljub večletnemu vsilje-
vanju »Štajerca«, ki gaje uredni-
štvo pošiljalo na domove za-
stonj.« ... »Ravno Haložani ču-
tijo ptujčevo peto,« so zapisali
podpisniki »majniške izjave« v
župniji Sv. Andraž v Leskovcu."
Nasploh bi iz deklaracijskih
izjav ptujskega območja lahko
sklepali, da so se mnogi odzvali
r.a »majniško izjavo« tudi zaradi
gospodarskih stisk in pritiska
svojih gospodarjev, misleč, da
jim bo bolje v »jugoslovanski dr-
žavi« pod habsburškim vladar-
jem. Ob izjavah župnije Sv. An-
draž v Leskovcu (občine Sv. An-
draž v Leskovcu, Skorišnjak, Ve-
liki Okič, Velika Varnica) je zani-
miv pripis domačega župnika, ko
govori, kako posamezni odborni-
ki v kraju omahujejo s svojimi
podpisi, ker se boje »maščevanja
Ptujčanov«, konkretno mobiliza-
cije. Navaja tudi težak položaj
kmetov, ki prodajajo živino v
Ptuju po 2,40 kron, a pri doma-
čem mesarju je mogoče kupiti
meso kar po 6,40 kron. Zato naj
bi bila rešitev kmečkih ljudi v
uresničitvi »majniške izjave«."
(Se nadaljuje)
Opombe:
" Kakor pod op. 40, dok. I, štev.
3 (30. 12. 1917), 125 (16. 12.
1917), 145 (27. 12. 1917),
188/1 (23. 12. 1917), 195 (30.
12. 1917), dok. II. štev. 341 (2.
12. 1917), 418/1 (8. 12. 1917),
436.
Kakor pod op. 40, dok. štev. I,
štev. 191/3, in II, štev. 287,
379/2.
" Kakor pod op. 40, dok. štev.
II. 288 - 1.
" Kakor pod op. 40, dok. štev.
II. 241 - 2, II. 286.
Kakor pod op. 40, dok. štev.
II. 267 in 348/3.
" Kakor pod op. 40, dok. štev.
11.	288/2 in 290.
" Kakor pod op. 40, dok. štev. I.
2, 10/1, 119/1, II. štev. 206/1
- 8, 388, 427, 436.
Slovenski	gospodar
1918/LII. (21. 2.), štev. 8.
Straža 1918/X. (11. 2.), štev.
12,	(18. 2.), štev. 14.
" Kakor pod op. 40, dok. štev.
II. 300/1 - 8, 387 in 421.
"> Slovenski gospodar 1918/LII.
(3. 1.), štev. 1, Dopisi.
" Kakor pod op. 40, dok. štev. I.
2. in II. 388.
" Kakor pod op. 40, dok. štev. I.
2.
Slikarji v vinorodnih Halozah
(nadaljevanje in konec)
Ptujsko likovno sekcijo je za-
stopal njen predsednik Bojan
Lubaj ki posveča dosti časa slika-
nju, zato je že zgradil v nekem
smislu svoj način likovnega izra-
žanja. Njegov smisel za lepoto se
odraža v jasni kompozicijski ide-
ji ter svobodnem in subtilnem
smislu za spontano uresničeva-
nje kolorističnih hotenj. Slika
krajinske motive in se resno pos-
veča figuraliki v oljni in akvarel-
ni tehniki. Krajine obravnava na
poseben nekonvencionalen na-
čin, pri čemer premišljeno sproš-
ča barvno intenzivnost v zanimi-
vih kontrastih, vzporedno pa ze-
lo širokopozetno poudarja tudi
vsebinsko komponento.
Ida Rebula je prišla v kolonijo
iz Domžal pri Ljubljani, kjer se
društveno udejstvuje že štirinajst
let, slika in razstavlja pa že dobri
dve desetletji. Haloška pokrajina
ji ni tuja, ker je že prihajala na ta
teren in ustvarjala zanimive bar-
vne zapise, ki zapuščajo globok
vtis. Na svojih slikah, zlasti v olj-
ni tehniki, je vztrajala na arhitek-
turnih in pejsažnih značilnostih
v čvrsti in harmonični barvitosti.
Tudi tokrat si je intenzivno pri-
zadevala in na neposreden in ja-
sen način poudarjala predvsem
vsebinsko komponento svojih
krajinskih motivov; te se odliku-
jejo po originalni in dinamični
kompozicijski zasnovi in svežem
koloritu.
Edina vsakoletna udeleženka
haloške kolonije je Rozina §ebe-
tič iz Ptuja. Motive tega slikovi-
tega terena vztrajno izbira iz raz-
nih zornih oglov. Razen oljne
tehnike uporablja tudi pastel,
kar je v njenem opusu nova obli-
ka izražanja, sicer pa podaja svo-
ja dela pogosto v akvarelu in tu-
di v temperi. V koloniji se je kon-
centrirala pretežno na krajinske
izreze, ki jih je podrejala efektne-
mu barvnemu načinu izražanja,
obenem pa poudarjala vsebinsko
osnovo. Pri tem je spontano po-
vezovala motivne lastnosti, zlasti
kompozicijo, z ostalimi oblikov-
nimi odnosi, kar se odraža tudi
na njenih pastelih.
Damjana Škantar spada med
tiste mlade slikarje, ki so šele na
začetku svoje ustvarjalne poti.
Kljub temu je že član Društva tr-
žiških likovnikov; to zbira okoli
sebe akademske in ljubiteljske
slikarje. Škantarjeva se preizkuša
v temperi in risbi, slikarske iz-
kušnje pa si nabira tudi v obrav-
navanju motivov v pastelu. Po-
zorno in prizadevno se posveča
posameznim objektom, ki privla-
čijo njeno pozornost. Svojim ob-
čutkom ter smislu za kompozici-
jo in barvo podreja tudi krajin-
ske izreze, ki ji nudijo dovolj te-
matske pestrosti, da lahko pou-
darja njihove vsebinske vredno-
sti predvsem v učinkoviti barvi-
tosti.
V kolonijo na Borlu se je
vključil letos tudi Tone Tratnik iz
Maribora, znan javnosti po slika-
nju, sodelovanju v kolonijah in
razstavljanju. Pri slikanju je upo-
rabljal pastel, akvarel in kredo
ter ustvaril vrsto zanimivih del,
ki poudarjajo njegov smisel za
kompozicijo ter odkrivanje lepo-
te oblik in izražanje barvnih
vrednosti motivov z modernej-
šim pristopom. Svoja dela poda-
ja v značilnem širokem slikar-
skem zamahu, s čemer poudarja
originalno obdelavo izbranega
motiva, ki je lahko razsežna pej-
sažna veduta, monumentalno
poudarjen tradicionalni objekt
ali. pa celo portret, ki potrebuje
celovitejšo obravnavo in dosti
oblikovnega znanja, kar je Tra-
tnik v svoji dolgoletni ustvarjalni
preizkušnji že davno obvladal.
Kot vsako leto se je iskalcem
motivov po vzhodnih Halozah v
času kolonije tudi letos priključil
znani ptujski slikar Julij Ošlov-
nik. Strastno je privržen tematski
pestrosti, katero ponuja pred-
vsem domača pokrajina. Stikal je
za tradicionalno arhitekturo.
Zbrano in originalno jo je poda-
jal v laviranem tušu kot v slikovi-
tejši intenzivni barvitosti, kar po-
sreduje največkrat v akvarelu.
Tako je nastalo tudi nekaj izrazi-
tih in slikovitih vedut, pri čemer
je skrbel za harmonijo dinami-
čno obravnavanih površin, obe-
nem pa za doslednost pri uresni-
čevanju kompozicijske in kolori-
stične ideje.
Občasno je delal z udeleženci
kolonije Franc Tr^o iz Cirkovc,
ki je bil lansko leto vključen med
člane take akcije. Medtem je raz-
vil svoj odnos do motivov. Kot
risar jih podaja tako, da je opu-
stil pastel in posegel po lavirani
risbi. Ta način obravnavanja mo-
tivov mu omogoča učinkovitejše
določanje kompozicijskih lastno-
sti, z vnašanjem dopolnilnih ele-
mentov pa poglabljanje slikar-
skih občutkov, ki pri čisti risbi ne
prihajajo tako močno do izraza.
Tokrat se je pretežno posvečal
tradicionalni arhitekturi, kmečki
in aristokratski, ki mu je nudila
dovolj priložnosti za spontano
doživljanje konstrastnosti moti-
vov.
K uspehu kolonije, kjer je vla-
dalo izredno delovno vzdušje in
tovarištvo in kjer je nastalo 166
oljnih slik, pastelov, temper,
akvarelov in risb, je pripomoglo
brez dvoma izredno počutje, ki
so ga omogočili udeležencem
prijazni gostitelji ter izredno le-
po sončno in toplo vreme. Tako
je bilo mogoče narediti resen iz-
bor slik za razstavo, kjer bo ves
julij in avgust publiki na ogled
37 del. Tako je letošnje že deveto
srečanje ljubiteljskih slikarjev iz
vse Slovenije na haloškem terenu
dokazalo koristnost te akcije, ki
bi se morala vsekakor nadaljeva-
ti. To pričakujemo od doseda-
njih mecenov in organizatorjev,
ki so že dali načelen pristanek,
da bodo tudi v bodoče poskrbeli
za tovrstno kulturno popestritev.
Dr. Štefka Cobelj
Z razstave v ptujskem hotelu (foto M. Ozmec)
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
(13)
Ljudje pri kmečkih opravi-
lih in krajine so teme Lugariče-
vega ustvarjanja tudi v osemde-
setih letih. Formati slik so se v
zadnjem desetletju povečali, po-
teza čopiča je postala živahnejša,
kolorit pa intenzivnejši.
Predvsem krajini je znal sli-
kar prisluhniti in občutiti vse
njene značilnosti. Lugarič sicer
res največ slika v ptujski okolici, udeležuje pa se mnogih slikarskih
kolonij po drugih krajih, in tako slika tudi Dolenjsko, Prekmurje, Go-
renjsko in Koroško. Vselej je znal naslikati tipiko dežele in upodobiti
njeno bistvo. Posebno mesto v njegovem opusu pa zavzemajo obmor-
ski motivi iz petdesetih let, soline, pristanišča in čeri iz šestdesetih let
in v zadnjem času ponovno istrski motivi. To so ciklusi, ki dokazujejo
moč Lugaričevega krajinarstva. Pri tem kaže razmišljati o pokrajin-
skem značaju kot pobudniku za slikarski koncept, o čemer je bilo v
slovenski likovni kritiki že nekaj, čeprav še vedno premalo napisane-
ga-
Albin Lugarič je ptujski slikar. V starem mestu ob Dravi živi in
dela. Ob šestdesetletnici pripravljena razstava na ptujskem gradu je
omogočila pregled njegovega opusa od leta 1950, ko je diplomiral na
Akademiji za likovno umetnost, do najnovejših snovanj. Čeprav je
Albin Lugarič eden najbolj znanih in najbolj priljubljenih ptujskih
obrazov in čeprav njegove slike bogatijo mnoge domove predvsem po
Štajerskem, njegovo umetnost najbrž še premalo poznamo. Z razsta-
vo, s katalogom, ki jo spremlja, in s prispevki v rubriki, ki jo danes
končujemo, smo želeli pogledati med njegove najboljše slike, pred-
vsem pa med tiste, ko so javnosti manj znane.
Marjeta Ciglenečki
Albin Lugarič: Prekmurska raven, olje — lesonit, 1973 (110 xllOcm,
sign. d. sp. LA 73). Slika je umetnikova last. Foto Ivan L^skovšek.
Ptujski grad
nenehno preseneča
Obnova ptujskega gradu je bila dolgoletna želja arheologov, zgo-
dovinarjev in umetnostnih zgodovinarjev oziroma vseh, ki se stroko-
vno zanimajo za našo preteklost. Strokovnjaki so pričakovali, da se
bo potem, ko bodo sneli ometa, pokazalo marsikaj zanimivega. Priča-
kovanja so bila upravičena, saj so pred dnevi prišli do novih odkritij.
Strokovne razlage so sedaj še različne in ne dokončno potrjene, ven-
dar je prav, da o tem kaj več zapišemo. Za pojasnila smo prosili dr.
Ivana Stopaija, ki spremlja raziskave na ptujskem grajskem komplek-
su že od prvih povojnih let:
»Kar smo doslej vedeli o grajskem jedru, je bilo relativno skrom-
no. V strokovni publicistiki je bilo večkrat omenjeno, da je Lesliev
trakt, ki je svojčas veljal za baročnega, še romanskega izvora. Študij
virov je pokazal, da gre verjetno za palacij, ki gaje pozidal salzburški
nadškof Konrad I. Kakšen je niz romanskih oken, ki smo ga odkrili
ob sedanji obnovi gradu, nismo vedeli, ker so se na ometu kazali sa-
mo obrisi oken. Ta okna so sedaj lepo vidna. Pet je celih, rahlo po-
škodovanih, a vendar lepo ohranjenih. Dve okni sta delono ohranje-
ni, vendar ju je moč obnoviti.
Pokazalo se je, da gre za izredno bogato obliko, za romansko ar-
hitekturo, kakršni v Sloveniji preprosto ni para! Spričo pomembnosti
tega gradu, tu je bilo namreč središče salzburške posesti v Posavju, to
niti ne preseneča. Ce smo prej šteli palacij za najstarejšo ohranjeno
substanco gradu — če seveda odštejemo stolp na zahodni strani tur-
nirskega prostora — se je pokazalo, da je ta stolp prislonjen k zasno-
vi, ki je še starejša. Ali gre tu za grajsko zasnovo iz zgodnjega srednje-
ga veka ali za ostaline neke antične arhitekture pa je seveda še vedno
odprto vprašanje. Ne glede na to pa imamo tu opravka z neko arhi-
tekturo iz časa o katerem pri nas najmanj vemo. Praznina namreč na-
stopa med šestim in desetim stoletjem. Tukaj pa imamo naenkrat
opravka z neko arhitekturo izjemnih dimenzij, z izredno skrbno zida-
vo — skratka s kakovostjo, ki nas vse skupaj preseneča in je ta hip še
ne znamo razložiti. Predvidevamo pa, da bo z nadaljnjimi raziskava-
mi, ki bodo zlasti pod nivojem tal, razjasnjena še ena mnogih ugank.«
Strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije, ki so si
zadevo preteklo sredo temeljito ogledali, so seveda že pričeli razvijati
različne domneve. Ugotovili so seveda, da bi bilo najbolje, če bi lahko
pri raziskavah sodelovala ekipa različnih strokovnjakov, saj je potreb-
no ogromno znanje in izkušnje strokovnjakov povezati in na ta način
domneve spremeniti v potrjene, dokazane ugotovitve. Žal je pri nas
tako, da je denar za obnovo kulturnih spomenikov močno razdro-
bljen, s tem pa preprečena kontinuiteta dela na enem spomeniku, pa
naj bo še tako pomemben. Poleg tega se strokovnjaki hkrati ukvarjajo
z več spomeniki, vsakemu posvečajo le del svojega delovnega in pro-
stega časa, zato prihajajo do končnih ugotovitev počasi in z veliko več
truda kot bi ga potrebovali v primeru, da bi delali v skupinah in na
enem spomeniku.
Upati je, da bo denarja za nadaljevanje raziskav in obnove graj-
skega kompleksa v I*tuju dovolj — tako s strani občine in občinske
kulturne skupnosti kot s strani republiške kulturne skupnosti. Dose-
danja odkritja zagotovo potrjujejo potrebo po nadaljevanju del, seve-
da pa je nemogoče napovedati koliko bodo veljala in kako dolgo bo-
do trajala. Ob tem pa je pomembno še to, da je potrebno vsa odkritja
kar se da hitro in temeljito zapisati in objaviti, da ne bi kaj utonilo v
pozabo ali se izgubile na poti konkretne raziskave na terenu do tiskar-
ne.
N. Dobljekar
8 — ZA RAZVEDRILO
23. julij 1987 - tednik
Dober den! Vroče, vroče in žeja. Smo na sredini želve pšenice in kru-
šne borbe. Komhajniramo, kosimo, žjemo mlotimo, vreče nosimo, pšeni-
co sušimo, slamo mečemo, delamo rintamo, žejamo . . . Samo,, da hi člo-
vik malo boj mlodi no gibčen bija, saj tudi zdaj gre samo malo hoj poma-
lem. Pa saj vete, kak smo negda pravili: Lanksam in ziher . . . Vete, da se
(udi pomalen daleč pride. Jaz sen tak, ke tudi na breg bremzan, ne samo
v grabo. Saj vete tisto zgodbo o gospodi puži, kije dvo dni prek krez plot
lez. Gdo je že čista na vrhi hija je doj padna no son sebi reka: »Prekleta
noglica, nikol neje dobra!«
To ovokrat sen bija kot delegat na tisti seji zborov občinske skupšči-
ne na Ptuju kak so ali bojše povedano smo razprovljali o delovnem cajti
trgovin in delni zapori mesta Ptuja za promet. Praf živahno je blo. Pred-
stavniki trgovin so trdili svojo neutemeljenost spremembe delovnega caj-
ta, delegati pa smo meli druge želje in zahteve. Vsoki ma pač svoje inte-
rese. Navsezadnje smo se te le vskladili, poamandmajaU no sprejeli spre-
membno odpiralnega no zapiralnega cajta. Negda smo pravli — trgovci
z novci, gnes pa tudi trgovci nemajo dnara, niti tejko ne, da bi si lehko
malo ploče popravili.
Sklenili smo tudi, da bodo zdaj Ptujčani, tisti tan v storen deli me-
sta, malo boj zdravo dihali: mestno središče bo zaprto za promet no bo
to samo še šprancir plac za turiste no druge pešce. Saj je navsezodjo prav
tak, saj so nan toti avti že za šijake zlezlo no Udje sploh več ne vemo peš
hoditi.
Pa naj bo zadosti za gnes. Kumer sen si najša cajt za toto pismo.
Gnes bomo pri sosedovih kombajnirali. Sosida že pogače peče, Juža pa je
tudi dja na pipo tistega ta najbolj žmahnega. Delali bomo kak zamorci,
če glim mamo do morja daleč. Kopah se bomo v lastnem Švici, hladiU pa
zvečer v pivnici. Vaš LUJZ.
TEDNIK - 23. julij 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Ob obletnici
predaja vozila
v Zabovcih so v nedeljo proslavili 60-letnico domače^ gasilske-
ga društva. Ob tej priložnosti so namenu predali novo vozilo. Slavno-
stni govornik je bil predsednik društva Franc Simenko, pokrovitelj-
stvo pa je prevzela krajevna skupnost Markovci. Ob svečani predaji
avtomobila so priznanja podelili Janezu Fijanu, Martinu Mikši in Jo-
žetu Janželu, posebno priznanje pa ustanovnemu članu Ignacu Me-
znariču.
K. Zoreč
Novi avtomobil je prvi krstil Rado Plohi, predsednik sveta KS Markovci
in eden od botrov ...
ki so nato nazdravili novi pridobitvi zabovških gasilcev.
Avtomobil so seveda tudi preizkusili.
Markovčanl
s prvoligašem
Utrinek s srečanja na obnovljenem igrišču v Markovcih (foto I. kotar)
V torek, 14. julija so v Markovcih gostovali igralci Zeljezničarja
iz Sarajeva, člani prve zvezne nogometne lige. Med pripravami v
Murski Soboti so se odzvali vabilu nogometnega kluba Markovci in
odigrali prijateljsko tekmo, ki si jo je ogledalo 400 ljubiteljev in ljubi-
teljic nogometa. Člani B medobčinske nogometne lige so se v prvem
polčasu dobro upirali drugi postavi prvoligaša in se "je ta del končal z
rezultatom 2:0 za goste. V drugem delu so gostje igrali še hitreje in
odločno, domačinom pa so pošle moči, zato je bilo ob koncu 11:0 za
Željezničar. Tekma s prvoligašem je bila dobra spodbuda igralcem in
vodstvom kluba, pa tudi gledalci so bili s prikazano igro zadovoljni.
1. kotar
Tanja Rozman je
bila v taboru Sutjeska
»Po zajtrku smo se zbrali na
zbornem mestu: čakali smo na
odhod. Jokali smo. Prva je prišla
na vrsto Črna gora, nato Fo-
ča ... Bilo je tako, kot da trgajo
dele telesa od tebe.
Bilo mi je težko, ko sem se
morala posloviti od tako dobrih
prijateljev ...,« je v svoj dnevnik
med drugim zapisala Tanja Roz-
man iz Vičave, ki je bila letos
med stošestimi udeleženci jugo-
slovanskega pionirskega tabora
»Sutjeska—Tjentište—Dolina
herojev«.
Tabor je za Tanjo nepozabno
doživetje. Vesela in hkrati prese-
nečena je bila, da je bila izbrana
v Pionirski tabor »Sutjeska«, ki
je specifična oblika negovanja in
razvijanja jugoslovanske sociali-
stične pripadnosti in prenašanja
revolucionarnih tradicij narodov
in narodnosti. Poleg tega so ti ta-
bori, živijo že 29 let, pomembna
sestavina vzgojno-izobraževalne-
ga sistema in eden od najpo-
membnejših oblik dela Zveze ju-
goslovanskih pionirjev kot enot-
ne množične in vzgojne organi-
zacije najmlajših.
Tabor je živel z določenim
dnevnim redom in prilagojeno
obliko aktivnosti. Tanja je delala
v likovni sekciji: risali so za list
Pionir in delali glinaste broške z
motivi Tjentišta.
Dogodke iz tabora si je Tanja
dnevno zapisovala v dnevnik.
Zanjo je nepozaben. Vtisi so še
živi, ko jih bo zabrisal čas, bo
ostala beseda v dnevniku. Življe-
nje v taboru je le del bogatega
počitnikovanja, ki ga bo Tanja
sklenila z obiskom morja.
V jeseni jo čaka nova preizku-
šnja: obiskovati bo pričela osmi
razred. V tem letu se bo morala
odločiti. Ciljev ima veliko, kateri
je pravi, še ne ve.	mG
Tanja Rozman
foto: Martin Ozmec
Anita Ličina in Rado Brglez na
republiško prvenstvo
Končal se je kvalifikacijski turnir članov in čla-
nic za nastop na prvenstvu Slovenije v šahu. Pri
članicah je prepričljivo zmagala članica ŠD MIP
Ptuj Anita Ličina, ki je v 7 kolih zbrala 4 točke in s
svojo igro dokazala, da strokovno delo pod vod-
stvom trenerja Danila Polajžerja že kaže rezultate.
Bolj zagrizen je bil boj pri moških, saj do zad-
njega kola niso bili znani prvi trije, ki se bodo uvr-
stili na republiški finale. Vodilni po prvem kolu
Jerič je v 8. kolu izgubil s Truto, ista usoda pa je v
zadnjem kolu doletela tudi Brgleza. Tako je ostal
boj negotov vse do zadnjih potez 9. kola, kjer so se
domačini, razen Anite Ličina, slabše izkazali. Al-
bin Žganec je po 7 urah igre v dobljeni poziciji iz-
gubil proti Jeriču, Žmavc pa proti Osmanbegovi-
ču. V kolikor bi Žmavc zmagal, bi osvojil naslov
M K, tako pa je postal prvokategornik, kar je tudi
napredovanje in spodbuda za nadaljnje delo.
Vrstni red:
moški: 1. Brglez 6,5 točk, 2. B. Zorko 6,5, 3. Jerič
6,5, 4. Peruš 6,5, 5. Truta 6, 7. Justin 6, 8.
Osmanbegovič 6, itd.
ženske: I. Ličina 4, 2. Gudurič 3,5, 3. N. Marušič
3,5, 4. V. Marušič 3, 5. Zorko 3, 6. Erjavec
3, 7. Skulj 1,5.
Glavni sodnik Boris Rojic je ob zaključku tur-
nirja zmagovalcema predal pokale organizatorja,
prvim trem pa še diplome in knjižne nagrade. Ta-
ko nas bodo v finalu zastopali 4 igralci, saj imata
Danilo Polajžer in Tatjana Košanski neposredno
pravico.	silva Razlag
Prijetno je priti med ptujske letalce
Od začetka obstoja in delova-
nja aerokluba Ptuj sem simpati-
zer letalstva. Ne bom pisal o le-
talstvu in nebu, ampak o letalcih
in zemlji.
Pogumni tovariši in tovarišice,
ki so člani letalskega kluba, prid-
no, pošteno in vestno opravljajo
svoje naloge od starta do preleta
v šolskem krogu ali pa do poleta
v sinje višave. Bogati in vrhunski
so dosežki članstva motornih,
akrobatskih, jadralnih pilotov ter
padalcev in modelarjev, kar kaže
nešteto prejetih pokalov, značk,
diplom in podobnega.
Na letališču v Moškajncih lah-
ko v poletnem času v resnici člo-
vek uživa ob raznih letalskih pri-
reditvah.
Če se oglasite pri bivšemu
upravniku Ivanu Čučku — ta
ima za seboj že prek 4.000 ur bi-
vanja v zraku in se z dobro voljo
vključi v vsako akcijo — vas po
želji varno popelje z »aerotaksi-
jem«. Sicer je manjši možak,
vendar je naredil dolge korake
po matičnem letlaišču. Sedaj je
predal svoje delo nasledniku
Leopoldu Ambrožiču. Ta bo vo-
dil in delal v vseh sekcijah kluba
in bomo tako lahko vsi ljubitelji
letalstva prišli na svoj račun. V
imenu simpatizerjev letalstva že-
lim ptujskim letalcem, padalcem
in modelarjem veliko srečnih po-
letov in varnih pristankov ter še
veliko uspehov.
Franc Veselič
Mednarodni
šahovski
turnir bo
v decembru
Organizator I. mednarodnega
šahovskega turnirja, ŠD MIP
F*tuj„ je bil zaradi objektivnih ra-
zlogov primoran spremeniti da-
tum tega turnirja. Največje teža-
ve so nastale z nastanitvijo igral-
cev, na turnirju pa zaradi opera-
cije meniskusa ne bi mogel na-
stopiti domačin MM Danilo Po-
lajžer, pa tudi nekateri drugi
igralci so iz različnih razlogov v
zadnjem trenutku odpovedali
udeležbo. S tem bi turnir izgubil
na pomenu in odločitev o presta-
vitvi na kasnejši čas, ki je po
mnenju večine udeležencev naj-
bolj primeren, je bila edina spre-
jemljiva. V decembrskem termi-
nu bo lahko nastopila večina od
sedaj prijavljenih, zraven teh pa
še nekaj velemojstrov ter igralci z
visokim ratingom. Udeležba ta-
kih igralcev pa je pogoj, da mlaj-
ši osvojijo višje šahovske naslove
in dodatne rating točke.
Silva Razlag
Letonja nasto-
pil v Avstriji
v soboto, 4. julija, se je sloven-
ska judoistična reprezentanca
udeležila mednarodnega turnirja
v Avstriji. Nastopil je tudi judo-
ist ptujske Drave Peter Letonja.
, V močni mednarodni konkurenci
je oba boja izgubil.	D. S.
Tudi društva
za turizem
v ormoški občini delujeta dve turistični društvi: v Ormožu in
Podgorcih. Prvo združuje nekaj nad sto članov, drugo 82 in 22 članov
turističnega podmladka, v Ormožu pa ga bodo šele pričeli organizira-
ti.
Največjo pozornost posvečata društvi urejanju okolja, poleg tega
pa s svojo dejavnostjo bogatita občinsko turistično ponudbo. Podgor-
čani so znani tudi po tradicionalni poskušnji domačih vin. Iz dejav-
nosti ormoškega društva je potrebno posebej opozoriti na priprave za
izdajo turističnega prospekta in novih razglednic, do konca leta pa
naj bi okvirno sestavili tudi nov turistični vodnik. Poleg tega se ormo-
ško društvo vztrajno pripravlja na predstavitev občine v turističnem,
kulturnem in gospodarskem pogledu na 32. turističnem tednu v Črni
na Koroškem in na turističnih dnevih v Tržiču.
V ormoškem društvu bodo letos za celoletno dejavnost potrebo-
vali okrog 2,5 milijona dinarjev, Podgorčani pa nekaj nad milijon di-
narjev. Del sredstev si bodo zagotovili tudi z deležem iz turistične tak-
se. Izvršni svet je sklenil, da bodo Ormožani prejeli 60 odstotkov,
Podgorčani pa 40 odstotkov ostanka od zbrane takse v občini. Dogo-
vorjeno je, da od celotne vsote namenijo deset odstotkov republiški
turistični zvezi, deset odstotkov pa mariborski, torej v občini ostane
osemdeset odstotkov.
Letos so načrtovali 853 tisoč dinarjev turistične takse, doslej pa
se je nabralo že več kot milijon.
MG
V Ormožu lepo skrbijo za okolje, poleg tega se trudijo za čimbolj varno
prometno ureditev foto: Štefan Hozyan
Letos manj kopalcev!
čeprav je ormoško kopališče v idiličnem parku in okolju, ima le-
tos manj kopalcev. Dnevno ga obišče od 300 do 400 kopalcev. Kot je
povedal direktor KP Ivan Zadravec, ki upravlja s kopališčem, ne po-
znajo vzroka za manjši obisk. Visoke dnevne temperature, lepa voda,
idealna temperatura vode okrog 24 stopinj, v primerjavi z drugimi
nizke cene od 400 do 600 dinarjev, naj bi bili dodatni magnet za obi-
skovalce. Letos so načrtovali tudi kopalni rekord in kot kaže z njim
ne bo nič, saj bodo morali biti zadovoljni, če se bodo približali lan-
skoletnemu obisku. V celi sezoni 86 seje kopalo 15 tisoč Ormožanov
in drugih.
Obisk v zadnjih dneh je nekoliko popravila le nedelja, ko se je
kopalo okrog osemsto kopalcev.
MG
foto: Štefan Hozyan
v Ormožu gradijo stadion
v Ormožu že več kot desetletje načrtujejo gradnjo tega nadvse
pomembnega objekta. Dvakrat so ga tudi že zapisali v referendumski
program krajevne skupnosti. Slika kaže, da gre tokrat zares: buldožer-
ji izravnavajo teren za bodoči štadion med mestno grabo, osnovno šo-
lo in cesto proti Tomažu.
Pri gradnji bodo pomagale tudi nekatere delovne organizacije.
Pričakujejo še prostovoljno delo krajanov in mladih, ki bodo najbolj
vneti koristniki tega objekta. Skupna površina štadiona bo 1,8 hekta-
ra, imel pa bo atletsko stezo, nogometno, teniško in košarkarsko igriš-
če.
MG
Tako je bito te dni v mestni grabi foto: Štefan Hozyan
10 - ZA RAZVEDRILO
23. julij 1987 - tednik
TEDNIK - 23. julij 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11

Dela na gradu potekajo dokaj
normalno. Na gradbišču je tre-
nutno okrog 47 delavcev. Delajo
cele dneve, tudi ob sobotah in
nedeljah. Tako upajo, da bodo
dela končana do konca avgusta,
najpozneje do srede septembra,
čeprav bi po pogodbi morali
končati do 15. oktobra. Seveda
večkrat pride tudi do raznih za-
stojev, zlasti zaradi slabega vre-
mena. Zdaj so na južni strani
gradu odkrili del romanske po-
stavitve, kar je tudi delno ustavi-
lo obnovo. Našli so tudi temelje
prejšnjega gradu, na katerih stoji
sedanji grad. Zaradi teh različnih
najdb se je delo večkrat ustavilo.
Vendar je kljub temu južna fasa-
da že končana. Prejšnji teden so
delavci Gradisa dobili še dodat-
no delo na dvorišču. Ampak na
obnovo starih objektov so že na-
vajeni, saj so obnavljali tudi grad
Bori, nekaj pa tudi v Dornavi in
v Prešernovi ulici. Predračun del
Gradisa je okrog 150 milijonov,
vsa obnova pa je mnogo dražja.
Upamo lahko samo, da bodo
dela v resnici končana do sep-
tembra, saj je muzej odprt že od
15. aprila in morajo obiskovalci
hoditi čez gradbišče, kar pa ni
posebej varno, niti estetsko.
v. K.
(foto M. Ozmec)
V Ptuju v kratkem dovolj parkirišč
Delavci Komunale, gradbeni-
štva in prometa iz Ptuja so pred
štirinajstimi dnevi pričeli zemelj-
ska dela za gradnjo novega par-
kirnega prostora za avtobusno
postajo v Ptuju. Kot je povedal
Janez Belšak, predsednik občin-
skega komiteja za urbanizem,
gradbeništvo in komunalne zade-
ve, bo na tem parkirišču prostora
za 260 osebnih vozil. Investitor
objekta je temeljna organizacija
KGP-Komunalni servisi, sred-
stva pa so prisfievali Samoupra-
vna komunalna skupnost občine
Ptuj in krajevne skupnosti mesta
Ptuja iz skupnega programa. Pr-
va faza novega parkirnega pro-
stora (v makadamski izvedbi) naj
bi stala 83 milijonov dinarjev,
končana pa naj bi bila do konca
tega meseca.
Asfaltiranje parki-
rišča in dokončna ureditev pa je
naloga za naslednji mesec.
Poleg tega so te dni pričeli tu-
di urejati parkirni prostor za
zgradbo občinske skupščine ob
Raičevi ulici v F>tuju, kjer bo pro-
stora za 36 osebnih vozil. Dodat-
no pa bodo — od 1. avgusta na-
prej, ko bo pričela veljati zapora
starega mestnega jedra z eno-
smerno prometno ureditvijo —
uredili še nekaj manjših parki-
rišč, predvsem na Srbskem trgu
in ob Dravski ulici. Tako bomo v
Ptuju imeli v kratkem dovolj par-
kirnih prostorov, le navaditi se
bo treba nanje. Roko na srce —
vozniki smo bili do sedaj preveč
razvajeni, saj smo želeli z avto-
mobilom skoraj do vhoda vsake
trgovine ali drugega lokala. Od-
slej tako ne bo več možno, pa če
je komu prav ali ne!
-OM
Za avtobusnim postajališčem urejajo parkirišče za 260 vozil.
V kratkem bo urejeno tudi parkirišče ob Raičevi ulici.
(Foto: M. Ozmec)
NA POLENŠAKU 24. KMEČKI PRAZNIK
OD ŽANJIC DO TOLIG IN ŠTRKOL
Kljub skorajda neznosni vročini je minuli
konec tedna 24. praznik žetve, kruha in po-
gač na Polenšaku dobro uspel. Prepoten, a
nasmejan obraz predsednice turističnega dru-
štva Mimice Šegulove in ostalih organizator-
jev je v nedeljo popoldne po zaključku urad-
nega dela praznika dal vedeti, da so vsi zado-
voljni. Pa kaj ne bi bili, saj njihov trud tudi
tokrat ni bil zaman. Sobotne in nedeljske
kmečke prireditve si je ogledalo veliko obi-
skovalcev od blizu in daleč, med gosti pa so
bili še posebej veseli Milana Kneževiča,
predsednika republiškega komiteja za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano, ter Gorazda
Žmavca, predsednika občine Ptuj.
Sobotno razstavo kruha in pogač v prosto-
rih tamkajšnje osnovne šole so kmetje s Po-
lenšaka popestrili s predmeti, ki so jih včasih
rabili pri spravilu zrnja, in pripravo dobrot iz
moke. Sicer pa je prek 40 gospodinj pripravi-
lo vsaj toliko vrst različnega, a v kmečkih pe-
čeh pečenega kruha, pa potic, buhtlov giba-
nic in raznih rogljičkov, daje dišalo daleč na-
okoli.
Šaljiva tekmovanja so tokrat pričeli pri
najmlajših, ki pa so začuda tekmovali zelo re-
sno. V vožnji s kolesom je med cicibani do
treh let zmagal Matej Rakuša, v kategoriji do
pet let pa Roman Osterc. Precej manj resno-
be so pozneje pokazali suhi in debeli, ki so
tekli (vsaj predvideno je bilo tako) na 5 km
dolgi progi okrog Polenšaka. Zmagali so su-
hi, saj je njihov predstavnik Ivan Šamperl
(kljub trikratnemu »tankanju« iz pletenke)
pretekel progo prvi. Zanimiva je bila tudi ho-
ja s hoduljami ali štrkolami, kot pravijo do-
mačini, kjer se je tudi letos najbolje odrezal
Albin Marin, ki je postal pri tem že pravi
umetnik. Največ smeha pa je bilo v tekmova-
nju s prleškimi taxiji, čeprav je bilo prav tu
potrebno precej iznajdljivosti in predvsem
moči. Posadka je bila sestavljena iz ženske in
moškega. Na toligah, kot pravijo lesenim sa-
mokolnicam, je v grabo peljala ženska mo-
škega, v hrib pa je bilo ravno obratno. Progo
sta najhitreje »prevozila« Stanko Slana in so-
voznica Marija Pesa.
Tudi nedeljsko popoldne je bilo na Polen-
šaku precej vedro. V tradicionalnem tekmo-
vanju žanjic je tokrat vihtelo srpe sedem
kmetic. V najhujši sopari je v rekordnih 21
minutah svoj del klasja tudi letos prva požela
Rozika Marin (naredila je tudi 27 snopov).
Druga je bila minuto kasneje Marija Osterc,
tretja pa Alojzija Veber, ki je požela svoj del
v 23 minutah. Najstarejša tekmovalka Marija
Veber (69 let) je osvojila odlično peto mesto.
Požete snope so pozneje dotolkli mlatiči
na gumni, ki so s cepci prikazali, kako je bilo
treba včasih veliko dela, preden je bilo zrnje
v kašči. Sicer pa je bilo po uradnem delu oba
večera še bolj prijetno. V soboto so se vrteli
po zvokih ansambla Mavrica, v nedeljo zve-
čer pa je staro in mlado zabavala skupina
Prerod. Turistični delavci s Polenšaka so lah-
ko zares zadovoljni, saj si bodo z izkupičkom
krepko pomagali pri zaključku in dokončni
ureditvi vaškega doma, kjer bodo prihodnje
leto proslavili srebrni jubilej svojega kmečke-
ga praznika.
M. Ozmec
IVIedtem ko je v Zagrebu potekal zadnji dan univerziade, so na Polenša-
ku z zanimanjem (in s smehom) spremljali tek suhih in debelih.
Temu posnetku bi lahko rekli tudi Polenška razglednica, sicer pa so
mlatiči med delom na gumni. (Foto: M. Ozmec)

Člani Aerokluba Ptuj so v so-
delovanju z Zvezo letalskih orga-
nizacij Jugoslavije od četrtka, 16.
do nedelje, 19. julija, na letališču
v Moškanjcih v lepem sončnem
in skoraj preveč vetrovnem vre-
menu uspešno izvedli tri padal-
ska prvenstva v republiškem in
zveznem merilu. Vodja tekmova-
nja Janez Bezjak je povedal, da
so prvenstva potekala brez zasto-
jev, 47 tekmovalk in tekmovalcev
pa je tudi tokrat dokazalo, da se
nam ni treba bati za prihodnost
jugoslovanskega padalskega
športa.
Svečanost ob pričetku prven-
stev je bila v četrtek popoldne,
ko je zbrane pozdravil predsed-
nik SO Ptuj Gorazd Žmavc. Ta-
koj zatem pa se je pričelo tekmo-
vanje v skupinskih skokih na cilj.
V petek in soboto so tekmovali v
figurativnih skokih in posamez-
nih skokih na cilj, medtem ko so
v nedeljo nadaljevali in popold-
ne s sklepno slovesnostjo prven-
stva tudi zaključili.
Ptujčani so imeli tokrat precej
smole, saj se tekmovanja nista
mogla udeležiti Zlatko Cuš (za-
radi bolezni) in Milan Štumber-
ger (zaradi poškodbe noge).
19. mladinsko padalsko prven-
stvo Jugoslavije: I. Bogdan Jug
ALC II, 2. Senad Salkič ALC II,
3. Siniša Bradič Novi Sad ... 18.
Predi Kolarič in Janez Haložan
Ptuj. Med mladinkami: 1. Mira
Grčič Zadar, 2. Diana Kupljenik
Banja Luka, 3. Helia Balaša No-
vi Sad... 6. Tatjana Trafela
Ptuj. Ekipno: 1. ALC, 2. Maribor
in 3. Banja Luka.
25. člansko padalsko prven-
stvo Slovenije v skokih na cilj: 1.
Darko Svetina ALC I, 2. Branko
hrast ALC I, 3. Bogdan Jug ALC
II ... 7. Stanko Cuš Ptuj, 8. Edi
Botolen Ptuj... Ekipno: 1.
ALC, 2. ALC II in 3. Ptuj.
12. mladinsko padalsko prven-
stvo Slovenije: 1. Bogdan Jug, 2.
Senad Salkič in 3. Tomaž Mrzi-
dovšek.
Na zaključni slovesnosti v ne-
deljo popoldne sta najbolje uvrš-
čenim posameznikom in ekipam
izročila pokale in priznanja Sta-
ne Menegalije v imenu Zveze le-
talskih organizaccij Jugoslavije
in Jože Botolin v imenu ZLOS-a.
M. Ozmec
Pri skokih na cilj pa je potrebno
poleg hrabrosti še izredno veliko
znanja — če želiš, da skočiš na-
ravnost v piko, kot padalec na
posnetku, (foto: M. Ozmec)
Prava hrabrost je potrebna, da se takole iz višine 2.000 m enostavno vr-
žeš iz letala (AN 2) in med prostim padom izvajaš figure.
(foto: M. Ozmec)
Rodile so:
Angelca Petrovič, Podvinci 92
—	deklico; Marija Lešnik, Tr-
novci 2, Tomaž — Simona; Ani-
ca Crnčec, Šprinc 3^ Ljutomer
—	Martino; Zdenka Smigoc, Be-
lavšek 34 — Danijela; Brigita
Koštomaj, Rogozniška 23 — de-
klico; Ana Kurež, Dravinjski vrh
55 — Nino; Iva Drevenšek, Se-
strže 10 — Gregora; Irena Riz-
man. Vel. Brabrovnik 20 — Mar-
jana; Dušica Magdič, Desnjak 4
—	dečka; Marija Emeršič, Maj-
ski vrh 47 — deklico; Marija
Bezjak, Placarovci 5/a — Jane-
za; Vida Vesenjak, Drakšl 34 —
Melanijo; Marta Štebih, Lasi-
govci l/a — dečka; Nežka Kle-
menčič. Trnovska vas 63 — de-
čka; Marija Svrženjak, Markovci
62 — dečka; Silva Pesek, Slove-
nja vas 19 — dečka; Nevenka
Galič, Vel. vrh 62 — Marino;
Marica Žgeč, Strejaci 10 — de-
klico; Jasna Obran, Maribor, Po-
šteljska 18 — Mihaelo; Zinka
Šebela, Kicar 86 — Tadeja; Ro-
mana Zadravec , Ljutomer,
Slamnjak 27 — deklico; Marija
Pihler, Pacinje 37 — deklico;
Martina Petrovič, Pacinje 20 —
Sabino; Milica Geč, Lešnica 9/a
—	Jerneja; Dragica Bombek,
Lešnica 59 — Simono; Jožica
Lamberger, Mihovce 36 — dekli-
co; Hermina Šalamun, Stanečka
vas 16/a — Blaža; Zdenka Bede-
nik, Kupčinjin vrh 46 — Slavka;
Kristina Ribič, Mihovce 23 —
Davorina.
Poroke:
Jožef Hercog, Slatina 69 in
Antonija Brlek, Slatina 69; Mi-
lan Jerič, Prešernova 17 in Ida
Perger, Prešernova 17; Stanko
Kelc, Goričak 31 in Irena
Knehtl, Krčevina pri Vurberku
16/a; Branko Glažar, Hajdoše
36/a in Andreja Podgorelec,
Hajdoše 106; Stanislav Habja-
nič, Drbetinci 31 in Ana Firbas,
Drbetinci 38; Vladimir Šuštar,
Ljubljana, Djakovičeva c. 13 in
Brigita Travnikar, Frankovičeva
5; Jožef Gorišek, Breg I in Živka
Furman, Breg 1; Srečko Hrže-
njak, Kajuhova 3 in Jasna Lah,
C. kurirjev NOV 21; Rudolf
Klep, Zagrebška 58 in Stanka
Kaisersberger, Gerečja vas 108;
Stanislav Kosi, Poljska c. 3 in
Petra Perger, Natašina pot 9;
Drago Šterbal, Kukava 44 in
Marija Lenart, Sp. Velovlak 30;
Leopold Bombek, Kamnik, Čo-
pova pot 2 in Anica Kelava,
Kamnik, Zikova 7; Franc Zupa-
nič, Sp. Hajdina 25 in Tatjana
Doki, Kokolova 7; Drago Ko-
kol, Kidričevo, Cučkova 11 in
Kristina Cernenšek, Kidričevo,
Cučkova 11; Ivan Horvat, Skor-
ba 34 in Mojca Fajt, Vaštetova 7.
Umrli so:
Janez Gornjec, Juršinci 72, roj.
1927, umrl 13. julija 1987; Ana
Košajnč, Hum 74, roj. 1899, umr-
la 1987; Franc Šolar, Zlatoličje
66, roj. 1923, umrl 13. julija
1987; Alojzija Strmšek, Skorba
50, roj. 1920, umrla 13. julija
1987; Angela Gailhofer — Sero-
na. Nova cesta 9, roj. 1914, umr-
la 10. julija 1987; Franc Podpla-
tnik, Savci 50, roj. 1920, umrl 10.
julija 1987; Andrej Podbreznik,
Gregorčičev dr. 5, roj. 1908, umrl
16. julija 1987; Elizabeta Regvat,
Dom upokojencev Ptuj, roj.
1907, umrla 15. julija 1987; Ana
Kosi, Mihovci 67, roj. 1901, umr-
la 17. julija 1987; Genovefa Si-
monič. Nova vas pri Ptuju 70,
roj. 1899, umrla 19. julija 1987;
Karolina Kokot, Kidričevo, Ul.
B. Kraigherja 13, roj. 1899, umr-
la 17 iiiliJo 1087
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poitni predal 99. Ure-
ja uredniiki kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
mah, Martin Ozmec, Marjan
šneberger in novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredniitvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in HI-226. Celo-
letna naročnina znaSa 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvričen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.