The Oldest Slovene Daily in Ohio rn vs= Best Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni Volume xxiii.~leto xxin. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JUNE 6, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 133 Kratke Vesti iz življenja in sveta '^Gdčasno, je umrlo. Hamberlain bo KO ,v» ^OSEVELT JE Zopet stari oce Boston. — Mrs. Anne Clark oosevelt, 23 let stara žena naj-"•lajšega Rooseveltovega sina ^ohna, je porodila včeraj sedem ^fttov težkega sinčka. Njeno voi dete, ki je bilo rojeno bai ie ^oral iti London. — Velika Britanija, je pričela zdaj reorganizirati oje armade, ki so se povrnile Belgije, bo najbrže reorgani-® *^ala tudi svoj vojni kabinet ter ^la iz njena Chamberlaina in 'jsgove priveske, ki jih dolži, da v glavnem krivi angleškega faza. JI MILIJARDE V ^TU JE PRISPELO >j{l.^ew York. — V tukajšnjo^ i sderalno rezervno banko je eti ^spelo od ponedeljka dalje \j\ 000,000 v zlatu iz Anglije, ji 1 f^ncije. Nizozemske in Belgije. ^ I^Jetje treh ^^VEZNIšKIH generalov v Berlin. — Nemško vrhovno ' ^Gljstvo naznanja, da so bili "y ujetniki, ki jih je zajela jI !^^ka armada ob padcu Dun-' H tudi trije zavezniški ge-®^rali. NOVE ODREDBE DRŽAVNEGA DEPARTMENTA PROTI PRISEUEN-CEM IN POSETNIKOM ZED. DRŽAV „ _ Davljenje japonske gtf ladje S^i ^okio. — V ladjedelnici v Jo-10^ %ki je bila včeraj splovljena gl' Ikonska bojna ladja Tsugaru. • !A If Prihod inozemcev pod strogim nadzorstvom. — Zvišanje števila moštva ameriške armade in števila vladnih detektivov. WASHINGTON, 5. junija. — Državni department je odredil danes nove stroge restrikcije glede dopustitve inozemcev v to deželo v svojem prizadevanju, da se zatre in onemogoči formacije petih kolon v tej deželi. Na podlagi dveh eksekutivnih ukazov se bo dovolil prihod v Zedinjene države samo onim i-nozemcem, ki morajo dokazati na legitimen način potrebo svojega prihoda sem, odhajanje na kopno inozemskih mornarjev, ki pridejo s svojimi ladjami v meriška pristanišča, pa bo strogo nadzorovano in omejeno. Tozadevne odredbe so bile razglašene takoj zatem, ko je pred- sednik Roosevelt apeliral na kongres, da dovoli nastavitev 500 nadaljnih detektivov Federal Bureau of Investigation u-rada, tako da bo znašalo njihovo skupno število 1,600. Dalje je zahteval predsednik; da se dovoli justičnemu depart-mentu $6,558,800, od katere vsote naj bi se porabilo $4,358,-000 za FBI, $2,200,000 pa za i-migracijsko in naturalizacijsko poslovanje. General George C. Marshall, načelnik generalnega štaba, je predlagal, da bi se zvišalo število moštva v armadi od 230,000 na 400,000 mož. Slovenija v skrbeh, ker ne ve, kaj ji prinese bodočnost Med ljudstvom vlada strah pred nemškim in italijanskim napadom. — Funkcionarji Angleških krožkov morajo oditi iz Ljubljane in Zagreba. — Nemški letalec v Mariboru. BEOGRAD, 5. junija. — Na v vojno, se bo izzvalo na Jugo- NEMCI PRODIRAJO PARIZ, 6. junija.—Nem-' ški tanki in i^emški pešci so si izsilili v očigled uničujočem ognju francoske arti-Ijerije in strojnic na več mestih predor francoske bojne črte v 23 milj dolgem sektorju. Nemški napad i-ma po vsej priliki za cilj, da se prepreči 350,000 Angležem, ki so bili prepeljani iz Flandrije v Anglijo, povra-tek v Francijo. PARIZ, 6. junija. — Časopis Matin poroča, da sta William C. Bullitt, ameriški poslanik v Franciji, in Josepl^ P. Kennedy, ameriški poslanik v Angliji, tele-fonično obvestila ameriškega predsednika Roosevelta z nujno prošnjo, naj Amerika pospeši dobave ameriških letal zaveznikom. Predloga za odtise prstov inozemcem zopet v ospredju Vse predloge so naperjene večinoma proti inozemcem, dasi je dovolj Ame-rikancev članov pete kolone. Skupni rusko-zavezniški interesi v Sredozemlju 'oi '^Oariške oblasti niso sporoči- li 'lobenih podrobnosti o veliko-no ' 'ft moči te ladje. J ^nik pobegnil z 1» Teniške farme London, O. — S tukajšnje #l{ iet ^ke farme je pobegnil jet-ji«' da bo ukazala streljati na f James La Rue, alias James i letala, ki bi letela preko ^®Hen, alias James King, alias "i^nega ozemlja. Barnes, alias Leo Means, 'Promet na progi skozi Slovenijo L os4 ■idul letališču v Mariboru je pristalo danes veliko nemško letalo Junker tipa. Ko je letalec pojasnil, da je pristal po pomoti, so mu oblg,sti dpvolile odlet i nazaj v Nemčijo oziroma Avstrijo, odkoder je letalo priletelo. Neprestani preleti jugoslovanske meje so izzvali veliko nervoznost v Sloveniji, ki je najzapadnejši del Jugoslavije. Meseca aprila je. Jugoslavija posvarila vse, katerih se je tika- Leo La Rosa. Ker ima ce-^rsto aliasov ali privzetih i-se bo gotovo pod enim ali 'Sim imenom lahko skril. ^OJEVODJA UBIT ^ESRECI t.'^ohnsonburg, Pa. — James ^cFarland, strojevodja Bal-Ofe and Ohio potniškega vla-k' je bil včeraj ubit, ko je lo-. Iiotiva s sedmimi vagoni sko-ij s tira. Strojevodja je bil do-, ^2 Salamance, N. Y, ^ UTONILA Rising Sun, Md. — Arthur . %er, star 42 let, in njegov tlO' "'^Dstletni sin Lewis sta uto-^gji) ko se je na Susquelianna g# / if pt ko prevrnil čoln, - vozila. UNIČIL Ker je bila Avstrija izpreme-njena zdaj v veliko bolnišnico za vojake, ki so bili ranjeni v Flandriji, se je v Sloveniji nekoliko zmanjšal strah, da bo Nemčija napadla Jugoslavijo skozi Slovenijo, toda Slovenci so še vedno v velikih skrbeh. Veli- slavijo pritisk, da dovoli popolno svobodo prometa Nemčiji in Italiji na svojih železniških progah. Dasi bi- bilo prevažanje blaga v skladu z odredbami nevtralnosti, pa se je bati v tem slučaju velike sabotaže železniškega prometa, ker so Slovenci napram obema državama, Nemčiji in Italiji, enako sovražno razpoloženL Odhod Angležev iz Ljubljane in Zagreba Funkcijonarjem Angleškega' krožka (kulturne propagande), je bilo danes ukazano, naj odidejo iz Ljubljane in Zagreba, ker izvaja Nemčija silen pritisk na jugoslovansko vlado, da slednja prepove delovanje teh krožkov v mejah svoje države. Francoski nakupi v Jugoslaviji Francoski nakupi v Jugoslaviji so se meseca aprila sedemkrat povečali v primeru s preteklim letom. To je zadnja po- ko skrb jim povzroča železniška sledica razširjene zavezniške e proga med Avstrijo in Italijo, ki' konomske aktivnosti na Balka-teče ves čas preko slovenskega nu. Francija je nakupila samo v ozemlja in na kateri je opaziti j mesecu aprilu od Jugoslavije Odnošaji med zavezniki in Rusi so se pričeli boljšati, ker jih vežejo skupni interesi v Sredozemlju. ATENE, Grčija^ 5. junija. — Sir Stafford Cripps, ki je bil nocoj obveščen, da je Rusija zadovoljna z njegovim Imenovanjem za angleškega poslanika, v Moskvi, je danes izjavil, da odpotuje jutri proti rugkemu glavnemu mestu. Cripps je prekinil v Atenah svoje potovanje v Moskvo, ko je izvedel, da je Rusija izjavila, da ga ne bo priznala kot trgovinskega komisarja. LONDON, 5. junija. — Zavezniški diplomatski manevri, da se zavezniki zbližajo z Rusijo, so rodili sad. Ker so ruski krogi priznali, da imajo Rusi in zavezniki na črnem morju in v vzhodnem Sredozemlju skupne interese. Važen rezultat izboljšanja odnosajev med Rusi in zavezniki je ojačeno upanje, da se bo Italija dvakrat premislila prej, preden bo vstopila v vojno. MOSKVA, 5. junija. — Sovjetska vlada je danes izjavila, da je zadovoljna z imenovanjem Erika Labonne-a za francoskega poslanika v Moskvi. KOLONE NEMŠKIH TANKOV OBTItALE V FRANCOSKI PASTI Ob reki Sommi je na obeh straneh v besni borbi skoro dva milijona mož. NEMCI PRAVIJO, DA SO NA PVEH KRAJIH PREBILI FRANCOSKO FRONTO PARIZ, 6. junija. — Nemške le francosko obrambno črto Aa oklopne kolone, ki so prebile | dveh krajih. snoči glavno francosko fronto ob Sommi, so bile zajete v past v novem sistemu obrambe, katerega je odredil francoski vrhovni poveljnik general Wei- WASHINGTON, 5. junija. — Eden izmed prvih korakov, da dobi vlada kontrolo nad onimi inozemci, ki se morda udejstvu-jejo v aktivnostih pete kolone bo, da bo vzela odtise prstov vseh tujcev, ki prihajajo v Zedinjene države. Tozadevni ukazi bo izdal justični tajnik Robert H. Jackson, čim pride imigra-cijski in naturalizacijski urad pod jurisdikcijo justičnega de-partmenta, kar se bo zgodilo dne 14. junija. Predlogo, ki jo je sprejela zbornica poslancev in ki odre-juje, da se vzame odtise prstov vsem inozemcem, to je onim, ki niso državljani, je že potrdil senatni sodni odbor. Pred senatnim vojaškim odborom je še nešteto drugih Istočasno pa naznanja nem-predlog, ki se vse nanašajo na j ško vrhovno vodstvo, da so "ne-odredbe proti, subversivnim ak- j številne nemške ofenzive" prebi-' la tivnostim. Večinoma vse pa so naperjene proti inozemcem, dasi ni nobena tajnost, da so v vseh deželah člani petih kolon večinoma domači, v deželi rojeni državljani. gand v svojem prizadevanju, da reši Pariz. Francoska poročila naznanjajo, da se ni prebil niti en tank vso pot skozi omrežje obrambnega sistema. Istočasno naznanja francosko vrhovno v poveljstvo, da je bila besna nemška ofenziva ob celi Somme fronti Zavezniki so vrgli v to bitko polno silo svojega letalstva. Francoski bombniki, ki so napadli Peronne, St. Quentin in Cam-brai okraje, so uničili neko železniško postajo in več nemških kolon ter samo v St. Quentin okraju vrgli nd nemške kolone nad šest ton bomb. Nemški letalci napadli Anglijo LONDON, 6. junija. — V svojem prvem široko zasnovanem napadu na Anglijo so vrgli nemški letalci vžigalne bombe ustavljena. V tej gigantski bor-j na kraje Yorkshire, Linkoln-bi je na obeh straneh skoraj dva shire in Norfolk. Po vsej priliki milijona mož. Preboj francoske črte so hoteli nemški letalci najti in napasti angleška letališča, kar pa jim ni uspelo. Škode niso povzročili nobene, razen na neki hiši v Lincolnshire, ki se je vne- Italijanska vlada proglasila nevarno zono v svojih vodah Naglo napredovanje Nemcev povzroča skrb Sovjetski Rusiji Nevarnost preži na vse ladje v dvanajst milj širokem pasu okoli Italije in okoli njenih Jcolonij. Stalin ve, da pride v slučaju nemške zmage nad zavezniki kot prihodnja Ukrajina na vrsto. — Ruski cenzorji postajajo zaveznikom bolj prijateljsko naklonjeni. BUKAREŠTA, 5. iuniia. imela prozavezniški zna-Zbližanje z Anglijo v katerem V Ti arno streliva ^ ''ftisoara, Rumunska. — Tu-'C tovarna streliva, ki je L ^edavno opremljena z nem-W stroji, je bila uničena po zdaj vsak dan dolge vlake, nato-vof jene s premogom iz Nemčije. Tukaj vlada bojazen, da če raznih potrebščin v znesku 109,-000,000 dinarjev ali $2,500,000, kateri denar ' je Jugoslaviji vstopi Italija ob strani Nemčije skrajno dobrodošel. Otvoritev , Soboto 8. junija se vrši o-nove gostilne pod vod-Mr. in Mrs. Mike Jakse-6009 St. Clair Ave. Po- vam bodo s kokošjo ve- 'jo • - m z dobrim pivom in vi- V v. Seje P<2tek 7. junija ob 7:30 zve-Vrši redna mesečna seja it I'^esivnih Slovenk, krožek ^ Slov. društ. domu na Re-Članice so prošene, da Pojasnilo naročnikom Včeraj med peto in šesto uro zvečer so nas hodili ljudje vpraševat v urad, zakaj ni lista, do-čim so nas drugi, ki so bolj oddaljeni, telefonično povpraševali, kaj je vzrok zamude. Vsem tem naznanjamo, da se je poškodoval velik stroj za tiskanje lista; pri nekaterih kolesih so se zdrobili zobje, radi česar je nastal zastoj in zamuda. Po nadomestne nove dele smo se morali telegrafično obrniti v Chicago, odkoder smo dobili potrebno kolesje, ki je zdaj zopet nameščeno v stroju, kateri je spet v brezhibnem obratu. Stroj se je polomil v torek popoldne, tako da nam je bilo nemogoče dotiskati 800 izdaj lista, zato smo včeraj še enkrat priobčili konec naše končane povesti kakor tudi začetek nove, Itako da bodo lahko čitali konec naročniki, ki torkove ste- oni Vilke niso prejeli. Zdaj je zopet nazaj vse vstopnice od .vse v redu in list bo zopet redno prireditve. 1 izhajal. PAPEŽ APELIRA NA MUSSOLINIJA ALEKSANDRIA, 5. junija.— Italijanski poslanik v Egiptu Serafino Mazzolini, je nocoj odložil svoj odhod v Italijo, kar je dalo povod ugibanju, da se Italija najbrž ne bo vmešala v vojno, dokler se šanse za nemško zmago še bolj ne iskristalizira-jOk Poslanik je nameraval odpotovati v Italijo na počitnice, ki se imajo pričeti 15. junija. Sej« Nocoj, v četrtek ob 8 uri se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave., seja Združenih mladinskih pevskih zborov. Odborniki in člani so prošeni, da so navzoči. — Ančka Traven, tajnica. Vabilo Frank in Antonia Kadunc vabita vse prijatelje in znance na otvoritev gostilne Antoinette Cafe na 531 East 152nd St. — Servirala bosta dobro pivo, vino in žganje in tudi dobro kokošjo večerjo. ITALIJA V DVOMIH VATIKAN, 6. junija. — Papež Pij je poslal Mussolini ju svoje lastnoročno pisano pismo, v katerem mu izraža svojo trdno nado, da se Italija ne bo zapletla v sedanjo vojno. Papež je baje naglasil v svojem pismu, da je to njegov zadnji apel na Mussolini ja, da ne zaplete Italije v vojno. RIM, 6. junija. — Italijanska vlada je danes proglasila 12 milj široko nevarno zono v vodovju okoli države in okoli njenih kolonij. V čem obstoja ta nevarnost v teh vodah, ali v minah ali v čem drugem, italijanska vlada ni navedla. Dalje je viaaa odredila, da ne smejo italijanske sirene poslej nič več tuliti, zakaj ko bodo prvikrat zatulile, bo to znamenje, da se bliža Italiji napad sovražnega letalstva. V italijanski vodni črti bro-darijo podmornice in bojne ladje, na kopnem pa čaka armada dveh milijonov mož Mussolihi-jevega ukaza za pohod. Vse ladje, ki hočejo v italijanska pristanišča ali iz pristanišč, se morajo ravnati po navodilih vlade ter vzeti* na krov pilote, sicer morajo same sebi pripisati krivdo, ajco se jim kaj zgodi. junija. Nagla nemška zmaga na zapad- ki bi ni fronti je izzvala, če izvzame- čaj. mo Pariz in London, največje j pretresi ja je in skrb v Moskvi, i Stalin in njegova vlada se do-Želja Kremlja je bila, da se voj- bro zavedajo, kaj bi pomenil na med Nemci, Francozi in An- Hitler, sedeč vrh Evrope za gleži čim bolj zavleče ter da se Sovjetsko Rusijo. Zato smo da-konča s samomorilnimi posledi- nes priča zbližavanju Rusije in cami, ker onemoglost teh treh Anglije, do katerega zbližanja držav, je smatrala Moskva za mora dovesti misija specialnega svoje največje jamstvo varnosti angleškega poslanca in poslani-in miru. Zdaj pa se grozi ta "ste-: ka sira Stafforda Crippsa, zna- Mrs. Barbič Ker je precej vprašanj o stanju zdravja Mrs. Anne Barbič, poročamo, da se omenjena še vedno nahaja v Woman's bol- ber varnosti" nenadoma porušiti. Hitlerjeva zmaga — nesreča za Rusijo Nihče ne ve bolje kot Stalin, kaj bi pomenila nagla Hitlerjeva zmaga nad Anglijo in Francijo za Rusijo. Recimo, da so nacisti zmagoviti na zapadu to poletje, tedaj se bolo za leto dni ali morda več let oddahnili. V slučaju pa, da bi se Nemčija čutila po končanju te vojne dovolj močno za zadati Rusiji "knockout" udarec, tedaj se mora Sovjetska Rusija pripraviti tekom nega laboritskega levičarja. Do 3. julija bo od-slovljenih nadaljenih 4,000 WPA delavcev Prej v tem tednu pa je bilo že odslovi jenih 1400 profesionalnih d e 1 a v C ev. Vzrok odslovit e v : pomanjkanje denarja. Otvoritev Danes, 6. junija, je otvoritev nove mesnice pod vodstvom Matt Križmana na 6030 St. Clair Ave. nasproti Grdinove nišnici E. 101 St. blizu Euclida, dvorane. Prijazno vas vabijo. ker se stena, ki je bila prerezana radi operacije, počasi celi. Kadar pride ven, vam bomo že poročali. Nahajala se bo pa do boljšega okrevanja pri sinu, na 19108 Shawnee Ave. Seja kluba št. 49 Članstvo kluba št. 49 JSZ se opozarja, da se bo vršila jutri zvečer v navadnih prostorih redna mesečna seja za junij. Seja bo važna zaradi bližajočega se XII. rednega zbora JSZ, ki se bo vršil od 4. do 6. julija v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. — Tajnik. da posetite, da vidite, da imajo eno najmodernejših mesnic v slovenski naselbini. Ta teden dobi vsak odjemalec "odpustke", (souvenirs). Poroka Mr. in Mrs. Anton Lipoid iz Madison, Ohio naznanjata, da se bo njih hčerka Olga poročila v soboto 8. junija z Mr. Alfred J. Pokorskijem, sinom Mr. in Mrs. William Pokorski iz Geneva, O. Poroka se bo vršila ob 9. uri zjutraj v cerkvi Brezmadežno spočetje v Madison, Ohio. Mlademu paru želimo obilo sreče. Na WPA glavnem stanu v šestih mesecev po končanju s^il^ashln^nu je bilo včeraj od-danje vojne za obrambo svoje I'f'. Ukrajine, žltnice Evrope, po """,""" W P A kateri se HiUerju že davno sline t . kvoto teh delavcev na 24,000. ' Ftank Miskell, okrajni WPA Stalin v skrbeh direktor, je naznanil, da se bo Zavezniška katastrofa v Flan- nemudoma pokoril ukazu ter bo dri ji je postavila Stalina pred. pričel prihodnji mesec odslav-to definitivno možnost. Zato je Ijati delavce, in sicer po 1,000 opaziti danes v Moskvi mnogo [delavcev na teden. Prizadeti bo- presenečenja in razočaranja nad Hitlerjevimi bliskovitimi zmagami. Prav tako je opaziti v vojni cenzuri, da je pričel vleči v Moskvi drug veter. Sovjetski cenzorji so postali bolj objektivni in celo naklonjeni opisom zavezniških uspehov in sovjetski vojaški strokovnjaki pravijo, da zavezniških sil ni mogoče poraziti v eni sami ofenzivi. Danes mora vsak nevtralni o-pazovalec v Moskvi priznati, da so sovjetski oblastniki zaskrbljeni nad morebitno naglo nemško zmago na zapadu. S tem pa seveda nikakor ni rečeno, da bodo sovjeti pričeli kako akcijo. do konstrukcijski delavci kakor tudi delavci "z belimi ovratniki." Prej v tem tednu pa je bilo že odslovljenih 1400 profesionalnih delavcev, kakor je zahteval narodni WPA program. Mr. Miskell izjavlja, da so te odšlo-vitve potrebne zaradi pomanjkanja denarja. l^okoŠja večerja V soboto 8. junija se bo ser-viralo kokošjo večerjo pri Friendly Inn na 4018 St. Clair Ave. kamor so vabljeni vsi prijatelji in znanci. Igrala bo dobra godba. teAN 2. ENAKOPRAVNOST 6. junija, 19< junija, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 i jKxxxx%xxxsxxxxx9sxxxxs9asxxsissexxsxxs9as%xsxsexat%xxxssx%:'^!sexs!sxs3exxx$ix%3asxse9s%9i^^ »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by KU AMXRICAN JUGOSLAV PBINTINO AND FDBUSHBVO CO. 0331 8T. OLMR AVmmZ — HSNBERSON 5311-5312 iHued Svery Day Except Sundays and Holiday* fo raznatalcu t Olevelandu, la celo leto.................................|6£0 M O mesecev....................IS.OO; za 3 Inesece......................$1.50 poAti T pievelandu, t Kanadi In Mcodol ta celo lato.................$6.0u ba 6 mesecev....................$3j6; za 3 mesece......................*2.00 r#. Zedinjen# drtev« m celo leto .........................................*4.6C H • meMcev....................(3JH); za 3 mesece......................UJM) Za mvropo, Juino AUMrlko In drug# tnoaemslc« drča v#: M celo leto.......................18.00 za (S mesecev....................$4.00: Ikatered as Second Class Matter April 26tb, i018 al the Poet Office at Oleve-land, Oblo. under the Act of Oongress of March 3rd, 1878. 104 Zgodovina naših kulturnih in drugih ustanov IVAN JONTEZ GORE SO POKALE, RODILA SE JE MIŠKA /jI ... v Pred približno letom dni ali dvemi leti je prišlo v n?Jvado, da so razni samomorilni kandidatje splezali skozi dkpa visokih nadstropij na balustrade hiš ter od tam grozili terorizirani množici, ki se je bila ob takih prilikah vselej nabrala spodaj na ulicah, da bodo skočili v globljo, kar so pekateri res storili, dočim je drugim v zad-n|i|m trenutku ''padlo srce v hlače," nakar so se "dali pregovoriti," da so se povlekli skozi okno nazaj v notranjost na varna tla. .. Takemu samomorilnemu kandidatu je podoben itali-ja%iski premier Mussolini, vzor in patron vseh junakov, ki" pravi, da je bolje živeti en sam dan kot lev kot sto let kot jagnje. Že vse od početka sedanje vojne sedi ta gt^movnik na prizidku visokega poslopja ter grozi po-zoi'no ga motrečemu, sapo pridržujočemu svetu, da bo rkpčil v globino, to je, da bo vrgel Italijo ob nemški strani v iiojno. Določil je že nešteto dni in datumov, ko bo zatrobil v svet, da je vrgel kocke in da bodo njegovi junaki (tJf so oni heroji, ki jih je raztrgana in gladna lojalistična ai'Aiada v Španiji podila tako rekoč z golimi rokami pri Guadalajari kot tolpo zajcev) "udarili preko Alp" v Francijo in da bodo zavojevali Jugoslavijo, toda vsi ti datumi so šli že mimo nas, Italija pa še vedno igra vlogo jagnjeta, mesto da bi se dejansko izprevrgla v rjovečega leva. Grmenja je toliko, da pokajo gore, toda rodLse pa vselej samo pohlevna mi^ka. Amerikancem je dobro znano junaštvo italijanske armade, nič manj pa jim ni znana tudi značilna poteza njihovega karakterja, ki se očituje v brezprimernem vero-lomstvu, črnem izdajništvu in preračunanem machiave-lizmu. Italija je podobna prostituirani pocestnici, ki prodaja čare svojega telesa onemu, ki jo bolje plača. Tako^ se je zgodilo v zadnji svetovni vojni, in tako se bo zgodilo sedaj. Kakor vedno, tako je tudi zdaj pripravljena, da prereže vrat Franciji in Angliji, toda ne prej, dokler ne bosta slednji definitivno na tleh, ko bo italijanski lev brezpogojno prepričan, da ne moreta več vstati in da ser jima lahko brez lastne nevarnosti približa z nožem v roki za zadnji smrtni sunek. Doslej pa je v armadah teh dveh držav še vse preveč življenjske sile in odpornega duha, zato se jima rjoveči italijanski lev še ne drzne hoditi preblizu. Mussolini namreč ve, da imajo tudi Angleži, Francozi in Jugoslovani letala, topove in strojnice in da niso oboroženi samo s kopji in puščicami, kakor so bili Abesinci, nad katerimi je izvojevala Italija svojo "slavno" zmago. Kakor je videti, je bila doslej zaman vsa Hitlerjeva snubitev, da bi spravil to armado levov ob svoji strani v vojno. Zaman so napadi njegovih letalcev na Marseille, ki je oddaljen samo sto milj od Italije, da bi vlili nemški letalci nekoliko poguma v žile Italijanov, v katerih se pretaka voda. Nemške komisije v Italiji si druga drugi podajajo roko, toda,vse zaman: zaželjenega učinka ni. Osem milijonov italijanskih bajonetov, o katerih je neštetokrat grmel Mussolini, še nadalje rjavi, mesto da bi pomagali Nemčiji v njenem blickrigu in Italiji pri razširjenju njenega imperija preko francoskih, jugoslovanskih in libijskih me^. Kaj še čaka junaška partnerica jeklenega osišča? Izgleda, da je Mussolini danes v precepu, iz katerega pri vsej svoji pretkanosti ne more potegniti svoje glave. Ne samo to, da so zavezniki še polni življenjske sile in da se utegne silno razmahniti kombinacija antinemških . držav, temveč Mussolini tudi ve, da bo obsedel na suhem, pa naj izide iz te vojne zmagovita ta ali ona stran. V slučaju zavezniške zmage itak nima ničesar pričakovati razen brc v povračilo za godljo, ki jo zdaj kuha in meša zaveznikom, kateri imajo radi njega vezane roke, v slučaju Hitlerjeve zmage pa je že danes več kot gotovo, da mu Hitler ne bo pozabil njegovega sedanjega oklevanja ter bo ž njim obračunal tako, kakor zna obračunavati z vsemi svojimi nasprotniki.. V najugodnejšem slučaju za Italijo bi Hitler vzel Trst, — zakaj Nemčija hoče na Jadran — Italija pa bi postala nadaljna kolonija Nemčije, pa naj bo že ta ali ona figura na čelu italijanske vlade. To so razlogi, da Italija danes koleba ter da ne ve ne kod ne kam. Zato se ne bo prav nič čuditi, če se bo o SMO USTANOVILI Cankarjev Glasnik, smo rekli, da se bo nova revija poleg drugega pobrigala tudi za to, da se začne objavljati izčrpna zgodovina naših kulturnih društev, narodnih domov in drugih organizacij, katerih dogodivščine so bile doslej raztresene po raznih časopisih in spominskih, ali pro-gramnih knjižicah. Toda vzlic temu, da nikdar ni manjkalo dobre volje pri Cankarjevi ustanovi, je ostalo le pri obljubi in lepi želji. Sicer se je o tem razmišljajo, pisalo in tudi razpravljalo, toda razmere so bile proti nam in načrti, ki smo si jih zamislili, niso bili videti dovolj praktični, da bi bilo upati na uspeh. Tako je tudi letošnji občni zbor Cankarjeve ustanove razpravljal o tem važnem vprašanju jn sklenil, da bo treba kaj ukreniti, da se naša stara želja uresniči. Direktorij je naslednje mesece o stvari razmišljal in, razpravljal, naposled je pa prišel do zaključka, da bi bila edina uspešna pot, dobiti človeka, ki bi bil pripravljen to nalogo prevzeti in jo sistematično izpeljati. Ta naloga je bila poverjena piscu teh vrst. S tem je bil storjen prvi korak v smeri proti uresničenju našega cilja. Zdaj se bo pa treba obrniti do tajnikov naših organizacij ter jih pridobiti za sodelovanje, brez katerega bi bilo zbirateljevo delo silno otežkočeno, ako ne celo onemogočeno. Kjer gre za starejše organizacije, bo treba s pomočjo njihovih tajnikov najti stike tudi z drugimi, zlasti starejšimi člani, ki morda hranijo važne zapiske ali se spominjajo na stvari \z zgodovine svoje organizacije, ki morda niso še nikjer zapisane. Kadar bo imel zbiratelj v rokah vse potrebne podatke, jih bo uredil in napisal izčrpno zgodovino organizacije in jo potem objavil v Glasniku. Ker Slovenec rad poje in so mu pevske skupine menda najbolj pri srcu, bomo skušali najprej obdelati zgodovino naših pevskih zborov. Potem bodo prišla na vrsto naša dramska društva. Medtem se bo nabiral materij al o naših narodnih domovih, gospodarskih organizacijah in drugih ustanovah. Sčasoma bodo prišle na vrsto tudi naše podporne organizaci- je, tako, da bo z leti postal Glasnik poleg leposlovne revije tudi kronika našega prizadevanja na vseh poljih. Naloga ni majhna in Glasnik bo potreboval vsestransko sodelovanje, ampak, če se bodo naše organizacije zavedale važnosti tega podvzetja in nudile potrebno sodelovanje, jo bomo z združenimi močmi tudi izvedli. Najprej bodo prišle na vrsto clevelandske organizacije. Razlogov za to je več. Prvič je bila ustanovitev Cankarjevega glasnika zasluga clevelandskih in okoliških naprednih rojakov, potem je Cleveland z okolico danes največje in vsestransko najživahnejše središče Slovencev v Ameriki, tretjič je pa zaenkrat mogoče zbiranje potrebnih podatkov le v Cle-velandu, ne da bi morala ustanova zaradi tega trpeti dodatne stroške, ki jih zaenkrat ne zmore. Zbiratelj zgodovinskega materijala bo namreč moral navezati osebne stike z uradniki in člani posameznih organizacij, da bo prišel do vseh potrebnih podatkov. Seveda bodo polagoma prišle na vrsto tudi zunanje naselbine, če bodo pokazale potrebno voljo do sodelovanja, predvsem, če se bodo s Clevelandom vred resno pobrigale, da se dvigne število naročnikov Cankarjevega glasnika in s tem njegovi dohodki. Slednje je največje važnosti. če hočemo, da bo Glasnik uspešno vršil naloge, ki smo mu jih naložili, moramo gledati na to, da se njegovi dohodki čim bolj povečajo. Glavni vir so naročnine, potem oglasi in pa prebitek prireditev, uprizorjenih v ta namen. Z današnjimi dohodki je Glasnik v skromnih razmerah in si ne more dovoliti marsičesa, kar bi bilo dobro in koristno, ne samo zanj, temveč za nas vse. Zato je^ potrebno, da vsi, ki ste njegovi naročniki, ne le ostanete zvesti Cankarjevemu glasniku ,temveč mu vsak pridobi vsaj enega naročnika, če boste storili svojo dolžnost napram Glasniku, vas zagotavljamo, da bo tudi Glasnik v polni meri izvršil svojo dolžnost napram vam in naši skupnosti. Z zbiranjem podatkov v Clevelandu se bo pričelo v najkrajšem času, čim bodo dokončane predpriprave,, in zgodovina naših organizacij se bo začela objaviti v prvi številki četrtega letnika, to je v letošnji avgustov! številki Cankarjevega glasnika. ka v prosti naravi. Tako smo Collinwoodske Slovenke sklenile, da priredimo piknik v nedeljo 9. junija na prijazni Močilni-karjevi farmi. Vljudno vabimo splošno občinstvo od blizu in daleč, kakor tudi glavne odbornike in odbor-nice S. D. Z., posebno pa članice tega društva, da storite svojo dolžnost in pripeljite svoje prijatelje seboj. Tako bomo vsaj za par ur pozabili vsakdanje skrbi in veliko pripomogli k našemu zdravju, kajti ako bomo vesele narave, premagamo vse ovire v življenju. Zagotavljam vam, da ne bo nikomur žal, ker bo vsega dovolj. Naše kuharice in kelnarce se pridno pripravljajo, da vam bodo postregle kar želite. Frank Jankovich nam je pa obljubil, da bo igral do poznega mraka. V slučaju slabega vremena, se zabava vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Upam pa, da ne, ker ko sem pogledala v pratko kaže solnce, Torej nasvidenje v nedeljo pri Močilnikarju. F. B., preds. V I L URAT stiril nmta V ladjedelnici. — "Ali se zdi, da bi bilo boljše, če bi žarke niti ne sestavljali, raafl Jftogoc iuiiw3?]e dal drugi dovi ^vedsk v Joe: oročev je ko Wedal vlada Nen bi njene kose vodo?"- kar pometal ru TAJNIKOM KULTURNIH ORGANIZACIJ Cankarjeva ustanova je pred kratkim sklenila, lotiti se naloge zbiranja podatkov o ustanovi- tvi in delovanju naših kulturnih gospodarskih in drugih organizacij ter jih sistematično objavljati v "Cankarjevem glasniku", tako, da se bodo ti zgodovinski podatki sčasoma nabrali v tej reviji v pregledno celoto. S tem bo skušal "Glasnik" zamašiti občutno vrzel v našem tisku, ki je doslej, vsled raznih zaprek ni bilo mogoče odstraniti. Da pa bo mogel "Glasnik" to nalogo uspešno vršiti, je nujno potrebno sodelovanje teh organizacij, katerih zgodovino bo pl ina šal. Brez njihovega oziro- m i njihovih tajnikov sodelova-...................................... nja bi bila ta naloga silno otež-kočena in v nekaterih primerih celo onemogočena. ■ara 3 Zato se tem potom obračamo najprej na tajnike tlevelandskih in okoliških kulturnih — pevskih zborov, dramskih društev, godb in čitalnic, da sporoče na spodnji naslov svoj,naslov, starost društva oziroma organizacije in kakšne podatke imajo na razpolago (programne ali spominske knjižice, zapisnike in podobno). Podpisani bo nato stopil v osebne stike s posameznim^ tajniki, da bo tako prišel do vseh potrebnih podatkov. Stvar je važna, ne le za "Cankarjev glasnik", temveč in še bolj za nase organizacije, kate- rih delovanje doslej ni bilo nikjer opisano v povezani in pregledni celoti. Upamo, da se bodo tajniki teh organizacij tega v polni meri zavedali in se takoj odzvali. Potrebno je, da se kmalu odzovete, kajti v avgustu bodemo že začeli to stvar priobčati in torej ni preveč časa na razp6la-go. Več o tem lahko najdete v članku "Zgodovina naših kulturnih organizacij", ki je bil objavljen v majski številki "Cankarjevega glasnika" in ki ga "Enakopravnost" na našo prošnjo ponatiskuje v današnji številki. Ivan Jontez, 16011 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Naprejev piknik po konferenci Iz poročil in dopisov v listih, je razvidno, da so vse delavske skupine željno pričakovale konca zime, da se v zeleni in cvetoči naravi, katera vse prebuja in o-življa, vsaj začasno oproste tesnih sten in otožnosti. Prireditev in piknikov je toliko, da more biti vsakomur, že-leč si sestankov in seznanitve, vstreženo. Iz tega razloga prirede prijatelji lista "Naprej" v počast zastopnikom konference piknik v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., kjer se je vršil zelo uspešen piknik lansko leto ob priliki konference. Takoj po konferei^ci, ki se prične v soboto 8. junija ob dveh popoldne in bo morala dokončati svoje važno delo najpozneje do dveh popoldne v nedeljo 9. junija, se prične piknik. Ker bodo zastopniki morali proti večeru odpotovati domov, vabimo vse prijatelje in naročnike lista, da pridejo zgodaj popoldne, da se spoznajo z odločnimi delavci za napredek in svobodo, da se z njimi malo pozabavajo, da bodo odnesli domov najboljše vtise. Za ples, ki se prične ob 4 uri popoldne, pa bo igrala izvrstna Krištofova godba. »ovali, •telo li ^8 pa 'Ma. etnci 2 prip N, bil Pri posetu perzijskega ša Petrogradu je car povabil jega gosta na manevre vojske. Med parado, ki se j« šila po manevrih, je šah poki svojega adjutanta in mu n' tiho naročil na uho. Adju je odhajal na drugo stran in ostal tam ves čas parad«' Ko je bila ta končana ^ adjutant vrnil k šahu in mU kaj javil, kar je perzijskega darja silno presenetilo. Po daljšem izpraševanju jutanta, so izvedeli, da ga je poslal na drugo stran zrn lom, naj ostro pazi, da-li voj ' v N; ne hodi okoli paviljona, tak" hodijo mimo vedno iste čete. ivtiexn Adjutant je izpolnil povelp poročal, da so prihajale nove čete. Na šaha je napr®' i ' to silen do jem in poslej je bff lo pristopen za razne ruske Ije. UREDNIKOVA POSTA OTVORITEV SNPJ FARME SIJAJNO USPELA Nedeljska otvoritev izletniških prostorov clevelandskih dru štev SNPJ je sijajno uspela. — Ljudstva je bilo nad dva tisoč. Poleg članov SNPJ, smo videli tudi^ mnogo drugih Slovencev. Tudi iz zunanjih naselbin so nas obiskali, in sicer iz Girarda, Loraina, Warrena, Sharona, Pairporta, Onnalinde, drugih krajev. Pa. in V imenu odbora se vsem skupaj zahvaljujem za zanimanje .Božič od št. 312, Anton Certalič i (5), Blaž Novak (126), Henry Blaško (312), John šorc (53). Zadnji torek pa sta delala na {farmi John Močnik (5) in taj-'nik Narodnega doma John Tav-je skoro vse zmanjkalo, zlasti |čar (5) in Louis Zorko (126). jedila. Toda naši kritiki naj vza- Zadnjo soboto pa John Simčič mejo dobrohotno na znanje, da nismo pričakovali tako velike (126), Frank Tratnik (126), br. Mramor (5), Louis Kocjan (5), udeležbe. Sicer pa ni noben špas'Joseph Koporc (142) in Andy postreči tolikim osebam. Gorjanc s sinom. r\ju • 1 T Razumljivo, vsi so se veliko Odbor je zelo zadovoljen s po-L•' tekom otvoritve. Imeli bomo lep I skupiček in ga porabili za na-1 ^ soboto gremo zopet na daljno izboljšanje prostorov. Potrebujemo najmanj Prepričan sem, da bomo s ča-» i 16 močnih fantov, da bomo prenesli turistične kabine. Prigla- som tako kpo ureGIi našo far- gKe,* zacklpiwitajnHmali pa J ' W, I w Ui«. I M t V. XX J. t« t* . •,] i, za našo zadružno farmo, še po- "Jo. .podpisanemu. Pisec bo zopet vo- sebej pa gre zahvala vsem delavcem, ki so na ta ali oni način pomagali pri priredbi. Sedaj pa o delavcih. Teh še ^'1 izpred Narodnega doma v so-vedno potrebujemo. Na Decora- j^°to zjutraj ob 8 :30. tion Day so delali na farmi sle-1 Torej, bratje, naprej z delom Proti večeru je marsikatera j deči društveniki Anton Drašček našo farmo kritična padla proti prireditve- od št. 142 SNPJ, Anton Maslo nemu odboru. Zakaj? Zato, ker (142), Anton Srebot (142), A. nenadoma znašla i v samem taboru zaveznikov, kakor se je znašla v prvi svetovni vojni v taboru onih, ki so bili sovražniki trozveze, kateri je Italija pripadala. Milan Medvešek Društvo Coll. Slovenke, št. 22 SDZ Dočakali smo zaželjeno pomlad in vsak si želi svežega zra- KORALNA KACA Večina Evropcev pozna M mo"le po Panamskem prek' in po panamskih slamniki!'' v ostalem niti ne izvirajo dežele, čeprav nosijo njeno _ Kdor pa se malo bližje zaii" Posac za to deželo, ve, da ima raznih vsakdanjosti tudi r Za ben "panamski strah". , ^^pe To ni niti kakšen ■razboj'^ poglavar, niti kakšen krvo^ general, temveč je neka k« To je izredno hitra in ujcd^; žival s strupom, ki ubije ^ koliko minutah, najpozneje P 20 minutah tudi najmočneje' moža, V zadnjem času govore v nami spet pogosteje o tej ^ed( sa ft '^ja la IZ PRIMORJA Koper. — Pri vratih drbgeri-je Depanger so našli na tleh truplo neznanca. Pri truplu so našli revolver in domnevajo, da se mu je iz neznanega vzroka sprožil ter tako povzročil smrt. Pozneje so karabinerji identificirali to truplo. Gre za 27-letnega Leopolda Cetina, vdovca z dvema otrokoma. Oblasti raziskujejo, kako je prišlo do umora ali do nesreče. MLAKE NA STREHAH Neki ameriški arhitekt si je izmislil, da bi bilo treba, strehe v bodoče graditi tako, da bi bilo na njih prostora za mlako. Voda v teh mlakah bi imela poleti to nalogo, da bi odbijala sončne žarke in toploto, prostori spodaj bi bili potem hladnejši. A pozimi bi 'se stvar obrnila; mlaka bi tedaj branila toploti iz hiše, tako da bi bilo v tej topleje. ki so ji dali ime "koralna pri čemer pa je pripomniti, praznoverni domačini dr^^ p^. niti njenega imena ne upaJ"^ govarjati. Pojavila se je naf nenadno v krajih, kjer je d® ; še nikoli niso videli, in vla'''|j pozvala vse gozdovnike te' ^ j dijance, naj se spravijo 0^^ Toraj že iz tega je razvidno, da bo dovolj lepe zabave in pri- tneljit lov na to nevarno jaznega razvedrila v družbi odličnih in zavednih rojakov in rojakinj. — Pridite! ' Jos. Merhar Razpisala je celo nagi;adc domačini ne verjamejo bo uspelo kačo na ta naČi^ vladati. H ŠVEDSKI RDEČI KRIŽ NORVEŽANE ,, gfi Švedska vlada je naložili a jerau društvu Rdečega naj nudi Norvežanom mogoče veliko pomoč. samaritani pomagajo mu prebivalstvu ponajveč 2 li. V Trondhjem so posW' avtomobilov hrane. > HIGHWAY ENEM' ....... THE STOP , SIGN PASSE? •iio: (»ril 194 aoe junija, 1940. fijNAlfcOftlA.VNOST STRAN 3. Nemški ujetnik v Narviku J. Nicholas je bil eden iz-^ štirih angleških kapitanov, bili s posadkami petih tr-inskih ladij v Narviku, ko ^emci 9. aprila to mqsto ne-zasedli. Dne 23. aprila je dal nemški poveljnik, ka-drugim angleškim ujetni-dovoljenje, da se preseli Švedsko, kjer so ga interni-V Joernu. oročevalcu agencije "United je dal zanimive podatke ko je bil v Narviku. '®vedal je, da je v tem me-vladalo pomanjkanje žive- Nizozemska in Belgija Nizozemska je dežela, ki meji na vzhojiu na Nemčijo, na jugu na Belgijo, na tretji strani pa na Severno morje. Ima površino 34,222 kvadratnih km, prebivalstva blizu sedem in pol milijona ljudi ali 221 oseb na vsak kvadratni kilometer. Toda ta Nizozemska, ki šteje v ^Evropi samo enajst provinc, je, pomnožena s kolonijami, mnogo večja. Njena posest obsega Nizozemsko Indijo v Ameriki šest otokov ter Nizozemsko Guyano. V teh kolonijah, ki merijo nad dva milijona kvadrat-se Vladalo pomanjkanje žive- nih km, živi nad 52 milijonov bi ki Nemcem končno ni bilo! prebivalcev. V mal Mogoče, da bi ujetnike o-1 Evropska Nizozemska ima o-netaftovali. Vsak dan je opoldne ceansko klimo: mile zime, hladna poletja in mnogo padavin. Po verski pripadnosti so Nizozemci nad polovico protestanti, po eni no ponesrečila pri avtomobilski vožnji v Kussnachtu na švicarskem ozemlju. Belgija ima splošno vojaško obveznost ter ima pogodbo Francijo, po kateri preide vrhovno poveljstvo vojske v primeru vojne na Francijo. Knjižnica v miznici Plačilo za lahkovernost 'telo letalo, ki je spuščalo ^ s padali, ta pa niso zado-1 šal Ma. z nami ni^o slabo rav- pripoveduje kapitan Ni- ll bili pa smo le ujetniki. P® 'elili so nas v dve skupini. la'ut spravili v šolo, drugo v ^.■ kavarno. -an" rad«' skupina, ki je štela 109 la sf ' je prebila 14 dni v enem 1 mil ^ prostoru te kavarne. Po-ega' bilo. Spati smo morali V zadnjih dneh so nam m ju '®žani dali nekoliko odej, ja je ^^e pa so bile našfc obleke e-z naf* %ščita proti mrazu, čeprav li vo) ^ v Narviku še trda zima. 'ete dobivali zelo malo, T^ftem majhen trd prepeče- ti^etjini katoličani, poldrug odstotek pa je Židov. Po državni obliki je Nizozemska konstitu-cionalna monarhija. Vlada ji ro-dovina Nassau-Oranje, katero predstavlja kraljica Viljemina. Prestolonaslednica je princesa Julijana. Belgija je manjša, toda naj-gostejše naseljena evropska kra Ijevina z 29,425 kvadratnih km površine ter sedmimi in pol milijona prebivalcev. Na kvadratni km pride torej 258 ljudi. Po veri so Belgijci katoličani. Bogastva belgijske države so prav znatna. Prevladuje premog rud je manj, ker so ležišča že ze- Antonia Satta je prišla k ge. Fuscovi v Sassariju na Sardiniji. Ni prišla kar tako, prišla je po višjem naročilu, in sicer po naročilu "trinajstih duhov". Kaj so ti trinajsti duhovi, je seveda težko razložiti, kajti niti ga. Fuscova si ni o tej stvari Ije-lila glave in tudi Sattova stvari ni podrobneje pojasnila. Čemu neki? So ljudje, ki v duhove ne verjamejo. S temi ne narediš nobenega posla, drugi verjamejo brezpogojno vanje — in to vero morajo tudi plačevati. Antonija Sattova je tedaj izjavila, da misli "trinajst duhov" ozdraviti Fuscovo bolezni na ledvicah, o tem pa mora bolnica skrbno molčati, drugače bi bila pomoč zaman, in ne samo zaman, temveč tudi otroci Fusco-ve bi oslepeli. Fuscova je verjela in je plačevala vsak mesec svojo vero. Počasi je izdala tako 7000 lir — bolezen pa ni prešla. Šele tedaj se je mož Fuscove odločil, da naznani Sattovo .pojiciji zavoljo sleparstva. Nekemu inženirju v Mainzu g je uspel izum, ki bo v področju knjižništva povzročil prevrat. — Rešil je problem 'mikrokopije", s katerim so se bavili tehniki že desetletja. Na film dela posnetke v formatu 9X19 cm, ki jih potem pomanjša na dvajseti del te velikosti. Na ta način je mogoče prenesti knjigo 160 strani na filmski list, ki ni večji od poštene razglednice. Ta film položi na svetilno ploščo. Premakljiva povečevalna leča se ustanovi na določen del posnetka in ga projicira na zrcalo, ki ga reflektira spet verno na "bralno ploskev". Novi postopek omogoča re-producirati listine, arhivski material, dragocene originale, ki jih je drugače težko dobiti z dokumentarno zvestobo in spraviti cele knjižnice na najmanjši prostor. V Guttenbergovem muzeju v Mainzu razmnožujejo na ta način že stare rokopise in dragocene tiske. jega poklica študij, ki prav za kakor dežnike, aktovke itd., te- ali malo juhe 'uske krompirjem. sladkorja ali mleka ni ^B'Va je bila ječmenova. 5A pa smo pivo. Zjutraj dajali kavo z rezino kru-"preK' 6. popoldne je bil -k ,^bed. Nekateri dan nismo inikiP' _ . ij ®pioh ničesar, •aJO " Njegovi otroci zavoljo tega niso , oslepeli, nasprotno, vsej so se oči pošteno odprle, gije je odlična. Nad polovico ' Kajti Sattova je bila predmet že belgijskega prebivalstva živi od | različnih podobnih ovadb. Neki industrije in trgovine. ! drugi praznoverni ženski je bila Proizvodnja železa, cinka in'n. pr. obljubila, da ji bo nekega svinca ni obilna, zato pa preje-, obtoženega sorodnika rešila hu- ovely \r 1 iiiou, Vi le vč" , ^^oKko dni smo dobivali lo izčrpana. Toda industrija Bel- [družini *fuha, tu pa tam je bilo' g kon- ma Belgija surovine za predelovanje od zunaj. Znana je belgijska kemična industrija. Posebno slovi brusilnica demantov v Anversi. Tudi druge industrij- de kazni. PUBLIKUM S PSIHOLOŠKE STRANI John Judah, glavni vratar e-nega največjih newyorskih kinematografov, uganja poleg svo prav ne spada v njegov resor: študira psihologijo publike. Po stvareh, ki jih najde pod sedeži, sklepa, kakšno je bilo duševno razpoloženje gledalcev in trdi, da že samo po tem lahko spozna, kakšen film so predvajali. Če ležijo pod sedeži drobni koščki papirja, raztrgani programi in vstopnice, tedaj so i-grali kakšen grozoten film, ki je pretresal ljudem živce. Če je na tleh nenavadno mnogo škatljic za puder, tedaj je šlo za posebno ganljiv film, ki je bilo treba zavoljo njega napudrati mnogo noskov. Večja množina izgubljenih črtal za ustnice ustreza učinkovitemu ljubezenskemu filmu (podrobnejši komentar se bistremu vratarju tu ne zdi potreben), a če najdejo po predstavi pod sedeži najrazličnejše predmete. daj je Judah prepričan, da je šel preko platna film, ki je stresal trebušne mrene. m Če NE VEŠ ZDAJ IZVEŠ da je ruska vlada sklenila i-e n o v a t i državno visoko šolo za glasbo v Moskvi po skladatelju Čajkovskem; da bodo Italijani v najkrajšem času splovili svojo četrto bojno ladjo "Roma"; da je Argentina na dan 31. II Mr. in Mrs. Mike Jaksetich naznanjata, da sta prevzela GOSTILNO na 6009 St. Clair Ave, V soboto 8. junija bo odprtija in se bo serviralo kokošjo večerjo in postregla vam bosta z dobrim pivom in vinom. Igrala, bo decembra lanskega leta imela dobra godba za ples. Se pripo-I nekaj nad 13 milijonov prebivalcev; da je londonski živalski vrt navzlic vojni zaključil svoje zad- ročata. nje poslovno leto z lepim prebitkom. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" m v soboto 8. junija ho otvoritev GOSTILNE ANTOINETTE CAFE na 531 East 152nd St. Postregli vam bomo z dobro kokošjo večerjo in z dobrim svežim pivom, vinom in žganjem. Igrala bo tudi dobra godba za ples. Se priporočata za obilen obisk Frank in Antonia Kadimc Metoda za to je bila naravnost fantastična. Sattova je bila "izumila" prašek, ki ga je bilo . J i. • • ' treba samo potresti po sodni ske panoge so važne; mdustrnei, . . . ^ 'dvorani, da je postal sodmk **TnpVi JI If' * in usnja. Zelo razvita je belgij- ' trpelo.' izbo j' {rvo: :ka W ujcdl? >ije ^ ;neje očnej®' ore v na ka' niti, d* drug*, upaj" je na""' ■^niške naprave so Nemci ^gnali v zrak. Na vožnji ^Vedski meji je opazil, da i^Gdorih blizu Narvika di-riaboji. Po vsej priliki bi Sami razdejali predore, ' ttiorali umakniti iz me-^®-jalo bi potem dolgo, da '•la železnica sposobna za ' *Nku je ostalo 56 brit-i^ftiorščakov, kakor tudi posadke britskega rušil-"iterja". Nu, ona sama ni našla meh- jeno i' ^oles meni, da šteje nem- proizvajanje stekla, papirja jezai^sadka v Narviku 7000' ^0 njegovega odhoda je'gj^a, tekstilna industrija. . , zavoljo bombardiranja j Belgija ima veliko in bogato ' »odnika. Zaših so ]o za le- , , r. 1 to dni m stin mesece — za se- kolonijo Kongo. , . . . Državi vlada kralj Leopold Icontoacam, III., sin kralja Alberta, ki je f , , i . . . la pravočasno pobegnila m jo kazal v svetovni vojm veliko ■ . , ■ ^ . , / T, ,. T I. . , . !morajo sele izslediti. hrabrost. Kralj Leopold je brat •* soproge italijanskega prestolonaslednika Umberta. Prestolonaslednik Belgije je princ Bau-doin. Kraljica Astrid je bila hči norveškega kralja in se je smrt- je Išče se 1 vlai^' ce tel" ^ ^^''odajalca za real estate. ''Gorata svoje avtomobile. ijo 0^, rno ^ adc. ) način ^ i^^'Uika za dober zaslužek. , 8e pri Ed Kovač, 960 St. Dekle dobi delo Slovensko dekle dobi službo za hišna dela in v kuhinji. Katera želi naj se zglasi na 4121 St. Clair Ave. VABILO NA kokošjo večerjo NAZNANILO Posebna voznina za šolarje in dijake raztegnjena preko dobe poletnih počitnic v soboto 8. junija se bo serviralo kokošjo večerjo na katero so vabljeni vsi prijatelji i« znanci. Serviralo se bo tudi dobro pivo in vino. Igrala bo izvrstna godba za zalMVO. Se priporočamo za obilen obisk FRIENDLY INN 4018 St. Clair Ave. Peč naprodaj Proda se Dengler peč v dobrem stanju. Zglasite se po četrti uri popoldne na 1134 East 76 St. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Tekom dobe poletnih počitnic bodo na razpolago vozne karte po 50c za otroke, stare nad dvanajst let, in 2-centnl listki (pet za deset centov) za otroke pod 12. letom, kar velja za dijake vseh javnih in farnih šol širšega Cleveianda. Dijaške vozne karte in listki se bodo prodajali na vseh Cleveland Railway uličnih karah in busih. Dijaki ki želijo kupiti vozne karte, se morajo izkazati z identifikacijskimi kartami, ki jih izdajo šolske oblasti. Oni, ki so do tega upravičeni, lahko rabijo dijaške vozne karte in listke vsak čas podnevi ali ponoči na vseh Cleveland Railway progah, z izjemo ekspresnih motornih busnih prog. THE THRIFTY WAY TO GO D %o ;RIŽ ' ložila ^ :a ' af losl^' lEM^ m SE? Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 M W Hi 1 m m i e D 11 # O o Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOOAl HISTORY" spisal Dragotin Lončar ^ prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. n n Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue I# J OI n NAJLEPŠI VRTOVI so TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOUSIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. THE HAKDLETHAT WONT BREAK o RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik -+- ' I ' m fj Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES I NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja posije en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio BTRAIi 5. ENAKOPRAVNOST I I JANEZ JALEN: CYETKOYA CILKA ZGODBA Prav takrat je ob njivi v Lazu v zadnjem soncu zablestela rdeča ruta in Bajtnikov Janez je zadel motiko na ramo, da spremi Cvetkovo Cilko proti domu. Daljnovidna teta je celo videla, kako sta se Janez in Cilka drug drugemu smejala. Pa tega ni marala povedati Rozalki in Minci. Samo še bolj je hitela ple-ti. Dekleti nista hoteli zaostajati. Do noči je bila Cvetkova pšenica opleta. Na srdah, na katerih so začele pleti prve dni v tednu, je pa že znova odganjal plevel. I. Duhteča detelja Od Triglava skozi Konjščico in čez Podjelje je vlekel prek Koprivnika rahel veter, sušil roso in zganjal nad temnozeleno Jelovico tenkg meglice v podolgovate oblake; za njim se je skrivalo sonce, ki bi sicer že o-grevalo krone drevesom, zoreča žita in od samih rož vse pisane senožeti. Z babico, privezano ob klepal-no kladivo, čez levo in s tepko sklepano koso na desni rami, si je Bajtnikov Janez umerjeno žvižgal skozi mladi les pesem o mrzlih rosah in svetlih kosah. Slišal je pa komaj samega sebe. Jutro je toniJo v glasnem petju ptičev. Vsako drevo in vsak grm, skoraj vsaka veja je pozi-bavala svojega pevca. Janez ptičem še malo ni bil kos. Nehal je žvižgati in je rajši zapel: "Jaz pa vedno razmišljujem, oh, kaj delaš, dekle ti." Prišel je do Cvetkove detelje. Temnordeč plaz se je vzpenjal v bregovito njivo, se na sredi prevesil in valovil po drugi strani navzdol. Veter je potegnil proti Janezu in ga vsega ovil v prijeten duh vlažnega cvetja. Detelja je bila nagnjena proti ki kar ne more odreči. Saj, Cilka! Kaj ne bo vsa Cvetkova zemlja njena? Kaže že tako. In če se tako obrne, kakor si s Cilko želita, ne bo treba več čakati očeta, da bi povedal, koliko in kje naj pusti deteljo za seme. Pa tudi tole predenico, pokazal si jo je s prstom, bi ko j pomladi izkopal in požgal, da bi pridelal kar se da čisto seme. Janezu je pribrenčal mimo u-šesa debel čmrlj. Sedel je detelji na rdečo glavico, da se je pod njegovo težo zazibala in uklonila. Neokretno se je vrtil naokrog in pil s svojim dolgim rilč-kom kapljice medu iz dna dolgo-vratih dišečih cvetkov. Obležel je samo štiri glavice in odletel. so mu noge koAaj privzdigovale. Hrzajoče je zakašljal, kakor bi hotel opozoriti Janeza, da že gre. Janez mu je v pozdrav za-j mahnil z roko, v kateri je držal I oslo, pravkar jo je bil potegnil iz oselnika. "Kajne, pozen sem," je nagovoril Cvetek Janeza in globoko zajel sapo. "Staram se in vsak dan sem bolj ugnan." "Saj se vam nikamor ne mudi," se mu je zasmejal Janez, razkoračen v širokem redu, ves mlad in močan. "Seveda se mi ne mudi, ko delaš ti za dva." "Kaj sem vas hotel vprašati/' je Janez preslišal hvalo, "koliko detelje mislite pustiti za seme?" "Ne vehko. Samo za dom, za mernik posejanja. Jo Lisca pre-rada je," je nekako oživel Blaž. "Kar pokažite koliko in kje?" "I, saj sam veš," se je hotel Cvetek nekako oddolžiti Janezovi pridnosti. Janeza je zanimalo, da bi res sam odločil, pa se je še o pravem času spomnil, kako bi to ne bilo prav nič lepo In bi u-tegnilo očeta žaliti. Pod ozkimi brki v ogorelem obrazu so se Hitro je nabral dovolj. ^ i. Janez se je naslonil na koso v smehu zablesteli beli zob- in opazoval cvetoči val detelje. Kakor daleč je mogel razložiti, je videl vsega skupaj samo tri čebele, ki so se hitro preletavale. Kar smilile so se mu revice. ; Vedel je, da se svojimi kratkimi rilčki zaman poskušajo doseči o-bilno pašo in da bodo po brezuspešnem prizadevanju prazne odbrenčale. "Takole se utegne meni zgoditi. Obletu jem Cilko in Cvetkovo domačijo, nazadnje bom pa prelahak in bom moral odleteti s praznimi rokami in žalostnim srcem." Zaobrnil je koso in jo ves zamišljen začel znova brusiti. Zavedel se je šele, ko se mu je napravila na klepu igla. Narahlo jo je posnel z robom osle in se z vso ihto zagnal v vrtinec nita- je: "Kakor hočete, jaz bom kar mahal. Če vso posečem, bom pa vso." "Le, boš pa pomladi seme kupoval," mu je ponaga jal Blaž. "Kdor bo hotel sejati, si bo že moral sam preskrbeti seme." Janez je pobral s koso šop detelje, obrisal koso in spet brusil. Obrnil se je bil proti očetu. "Kaj pa, če boš pomladi pri nas prav ti sejal?" Janez je bil v zadregi. Ni vedel, aU ga Cvetek že za naprej prosi za delo, ali namiguje na Cilko. Malo je pomolčal, hitro preudaril in se dobro izvil: "Saj ne veste, če znam." "Te bom pa naučil. Pa kaj bi o tem govorila. Vse kaže, da e-den izmed naju bo sejal. Da ne bo treba šteti denarja za seme. ste predenice; pritiskal je koso j pa pustiva dozoreti tam na tako tesno k travi, da mu je od j onem koncu njive." Pokazal je prsti počrnela. I z roko: "Je malo bolj redka de- Nespametno početje je hitro in ne bo tako brž polegla." pustil. Zaropotalo je kamenje, kakor bi bil mahnil z motiko med repo, mu skrhalo koso in ga opomnilo, da s trmo še nihče Janezu. Če ni hotel, da mu bo ni daleč prišel. Spet je moral padala na koso, je moral na dru- j brusiti. gi konec in zastaviti tam. Ko-1 Sonce je pogledalo izza obla-maj pa se je prestopil, se je kov, kakor bi vzhajalo nad dalj- vzpel za streljaj pred njim zajec kakor pritlikav, debeloglav možiček. Napel je ušesa, pogle- ni mi sivimi gorami. Za temnim zastorom se je bilo dvignilo že tako visoko, da je vzelo Jane- dal in zaprhal skozi nos, glasno zu vid, ko je pogledal vanj. Ni udaril z zadnjima nogama ob' mogel razločiti, ali gre po stezi tla in odhitel med grmovje. Po mahedravosti života je sodil Janez, da je prepodil zajklo, naj- navzgor res Cvetek ali kdo drugi. Zamežal je, da se mu pogled umiri, in, preden je spet pogle- brž bo blizu nekje imela mlade, dal, si je z dlanjo zaslonil oči: morebiti prav v detelji. V ubrano pesem ptičev se je pomešala osla z drsajočim zvenom. švistnila je kosa. Omahni- "Je, oče je." Blaž ni nesel kose na rami. Priostreni konec kosišča je postavljal predse in se opiral nanj le so prve glavice rdečih cvetov kapor na visoko gorsko palico. in niso več vstale. Bajtnikov Janez, ki so ga vsi šteli med najboljše delavce v lesu na Pokljuki, je sekal Cvetkovo deteljo, čeprav je bil najlepši čas za podiranje lesa. "Zmk, zrnk, zmk," je spet brusil koso. "Ko bi le vedel, koliko detelje misli Cvetek pustiti za seme in v katerem kraju. — Kako, da ga ni, da bi pokazal. Moram sam malo pogledati." Prijel je kosišče za ped visoko nad kljuko. Nabrušena kosa se je sama od sebe povesila proti zemlji in Janez je stopil na mejo, da obide njivo. Detelja. Pri Bajtniku je niso nikoli sejali, je še za repo, krom j pir, ječmen in rž primanjkovalo' orne zemlje. Če bi res kdaj zmogel konja, sani in voz, da bi za- j služil pozimi z vožnjo več kakor poleti z rokami, bi bilo treba se-' jati vsaj nekaj ovsa in detelje. Turščino^bi pa kupoval kakor' vsi drugi. Ne raste več na Ko-' privniku, je previsoko. Seveda, če bo hodil k Cvetku seč namesto požagovat in prežagovat smreke in jelovce, pač prej posivi, preden poči z bičem. Les vse drugače dobro plača kakor dnina. Pa Cilka ga prosi in Cil- Čez rame mu je pa visela nosilna rjuha, sešita iz domačega "Prav." Blaž se je odsopel in še sam zamahnil. Še vedno mu je dobro rezala kosa, vendar tako se ni igral z njo kakor Janez. Tik za Janezom je zavekal zajček. Preden se je utegnil obrniti, se mu je že prikotalil pod noge. Primaknil je nogo k nogi in ga narahlo stisnil med čevlje. Cvetek je pa še vedno hitel spodbujati: "Primi ga, ujemi ga, drži ga!" in se je tudi sam pognal za preplašeno živalco. Janez se je sklonil, prijel zajčka za ušesa in si ga dvignil v naročje. Koj se mu je pordečila srajca. Iz zadnje nožice je zajčku tekla kri. "Revček," je milo val Janez zajčka. "Naj bi bil pa prej odskočil. j Saj je slišal sikati koso. Kako ' inn oavM rvii-kor/il i rlo detelji. Čudno, da se ne umakne." "Takale drobna živad, pa naj bo zajček, jerebička ali piščanček divje kure, se lahko samo tako hrani, da se prihuli in potuhne. Če bi jim ne bilo to uro-jeno, bi jih kar nič ne zraslo, toliko živali stika za njfti mesom. Saj še človek, ki se mu zahoče, da bi bil kdaj kaj več kakor samo'podnožnik drugim, še najbolj prav naredi, če na skrivnem raste, drugače ga kaj radi pritisnejo nazaj k tlom, koj ko opazijo, da se dviga. Kajne," je pobožal zajčka, "ko odrasteš, se boš pa znal celo malo v bran postaviti, lisjakov in psov te bodo pa urne noge reševale. Polno starost težko učakaš, je preveč ulitega svinca na svetu. Revček!" "Ob kosišče udari z glavico in stran ga vrzi, da se ne bo po nepotrebnem mučil. Za ponev je tako še premajhen in premle-čen." "Zakaj bi ga ubijal. Res ste ga do kosti usekli, nožice pa nima zlomljene. Obvežem ga in s sabo ga ponesem." "Ne boš ga zredil." "Nalašč poskusim z mačko." "Z mačko?" se je začudil oče. "Slišal sem praviti, da mačka doji vse, kadar ima mlade. Veverice, psičke, celo podgane in miši. Pa bi zajčka ne. Sem le radoveden, če je res tako zave-, rovana v materinstvo, kakor ji pojejo slavo." "No, le nesi ga. Boš videl, kako zahrste koščice v mačjih zobeh. Pa naj, .škode ne bo." "Če bo; če ne bo, pa ne bo. Primite ga malo." Cvetek je rad ustregel. Janez pa je segel v žep in kar z robcem obvezal zajčku ranjeno nogo. Da bi mu ne ušel, ga je zavil v nosilno rjuho, veselo zažvižgal in spet prijel za koso. S Cvetkom sta se razšla. Blaž je šfel odbijat krajček. Za rožni venec dolgo sta sekla dokaj vsaksebi in se nista mogla pogovarjati. Pa je naneslo, da sta se spet uredila drug poleg drugega. "Tole premišljam," je povzel besedo oče, "kako ste mogli takile fantje, kakor si ti in sta bila naša dva, takile, ki se še ničvredno žival branite ubiti, kako ste le mogli prestajati vojsko, ki je pokončala na milijone ljudi?" "Jaz nisem nikogar," je minevala Janeza vesela volja, "vsaj vedoma ne. In Blaž in Andrej prav tako ne. Sem oba predobro poznal." "Za naša dva obstanem. Tam sta ostala. Ti si se pa vrnil. Ne vem, če bi ti verjel." "Kako da ne?" Janez je Cvetka srepo pogledal. "So nam pravili, celo s priž-nice sem to slišal, so nam dopovedovali, da v vojski, če vse drugo ne drži, velja: če jaz ne "Redko, redkokdaj je to res. Pa sem bil v več metežiii," je I Janez zagovarjal sebe in Cvet-; kova dva. "Kakšen hudič pa je potlej prav za prav vojska," je zrasel Cvetek. Janez je zmignil z rameni. Pokazal je na stezo in mrki obraz se mu je razjasnil: "Oče, Cilka gre." Kakor bi ga bil preslišal in kakor bi ga bil slišal, je odgovoril Cvetek: "No da, da vsaj še tebe niso ubili." Janez je bil vesel Cilke. Ravno prav je prišla, da je pretrgala pogovor o vojski, ki je oče-' ta vedno tako bolel. In še nikoli ni bilo Janezu tako hudo za Bla- ] žem in Andrejem. Kakor bi mu bila brata, je občutil. Če bi se bila vrnila, kako lahko bi vprašal za Cilko. Kakor na dlani mu leži priložnost, pa... "Oče!" je skušal Janez spraviti Blaža nazaj v dobro voljo. "Če Cilka ne bo ravno namerja-la sesti na rjuho, ji ne smete nič namigniti, kaj je v nji. To se bo začudila!" "Saj res," se je spet posmeh-nil Cvetek. Sekla sta naprej in se delala, kakor bi Cilke še opazila ne bila. Cilki ni bilo vredno zavoljo kosila za dva zadevati jerbas na glavo, je bila košara dovolj velika. Nesla jo je za ločen v desni, v levi pa grablje. "Kako sta pridna," je pohvalila bolj Janeza kakor očeta. "Če bi se bila še malo obotavljala, bi te bila pa skoraj k ognjišču prišla priganjat, da se hitreje obračaj," je ponagajal oče svoji najstarejši. "Gotovo sta že težko čakala. Kar brž kose iz rok in jest, da krapi ne bodo trdi." "Nekaj minut bodo že še počakali, da končava. Ni vredno še enkrat jemati koso v roke," je ugovarjal Janez. "Prav imaš," je pritrdil oče. "Cilka! Kar rjuho razgrni, da nama ne bo treba sedati na vlažno travo." Na skrivnem je Cvetek fantovsko nagajivo po-mežiknil Janezu. "Kaj mislite, da sama nimam toliko zrajtala?" Cilko je hotelo kar malo sram biti očetovega opomina, ker ga je tudi Janez slišal. Položila je grablje na deteljišče, s košaro pa odšla k rjuhi, ki je ležala zganjena vrh senožeti. Oba kosca sta začela brusiti, čeprav še nobenemu ni bilo zares treba. Oba sta nila tako, da sta videla C rjuho. Cilka je prepodila koso je brskala pod grmom ti rjuhe in iskala črva za ml rod. Gledala je za njo, k ti, da bi uganila, kje'ima Grede je postavila koša ^ tla. Še vsa zamišljena je rjuho za vogal, da jo (Dalje prihodnjič rs ^ I THe May Co BASEMENT POJDITE NA SON(E ZA VESELJE Mi damo Eagle znamke ..... platna. Težko okovane čevlje' pa sem mogel vedeti, da tiči v bom tebe, boš pa ti mene." VABILO NA VABILO NA katerega priredi Samostojno podporno društvo Doslužencev V NEDELJO DNE 9. JUNIJA na STUŠKOVIH PROSTORIH v Wickliffe, O. Dobra postrežba in primerna godba za plesa željne. — L. Oblak truk odpelje izpred Slov. Nar. Doma ob 1:30 popoldne in se ustali pred Slov. Del. Domom ob 2. uri. Vožnja je prosta. Na obilo udeležbo vabi odbor. VBLAGSPOMIN ob prvi obletnici, odkar je prerano umrla naša ljubljena in nikdar pozabljena mati, hčerka in sestra D-4 Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki, ali pa zadnjo skupino, katero lahko vidjite v izložbenem oknu našega lista. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1,09. Ime ______________________________________ Naslov____________________________________ Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za G ali 12 oseb. Cena prvi $1.75 in drugi $2.25. (Zgoraj) Model 724 — Sanforized 2-pc. Dancolin slack suits za dečke ali deklice. Plavi, rujavi ali zeleni. Mere 3 do 8, SI. Model 708 — Striped see' shirt with twill slacks. ali deklice. Navy, royal ' gage. Mere 3 do 8. SI. IZREDNO! PRAVKAR DOSPELO! OTROŠKIH IN DEKLIŠKIH PRAV NOVIH . . . PRALNIH za male dečke, deklice in "Teens' To so modeli: * Jacket modeli * Button-on modeli * Self Belted slacks * 2-pocket modeli * Sport collars Otroške mere za dečke in deklice, 3 do 8. Mere za deklice 8 do 16. Mnogo obleke so SANFORIZIKANE , PROTI SKRCANJU Lepi novi slack suits ... v 12 modelih. Vsi dobro narejeni iz najnovejšega "slack" blaga. Tudi vse nove tarvc. 0) lil n ei ip( To novo blago: * Galatea * Dancolin * Seersuckers To so nove barve: '"Covert *Royal blue *Luggage''J * Twills * Peacock blue * Green *' * Novelty Stripes * Rust * Dusty The May Co. Basement E33EEE J0p00000000000000000»00e0i»00000000»»0»»000000»»00»0—< POROČ. WOLF I Preminila je 6. junija, 1939 Okrog našega doma že rožice cveto in ptičke veselo žvrgole in pojo... Ti, ljubljena Josephina, pa v grobu spiš... Se nikdar ne prebudiš — Tvoje hčerke enkrat dorasle bodo, a tebe, draga mamica, poznale ne bodo. Vse gorje in vse solze Tebe z groba ne zbude. Žalujoči ostali j Laveme in Rosemary, hčerke starši, dva brata, dve sestri in dva nečaka. I O M 0 1 Da preženemo dolgčas se največkrat ' tečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler sp v zal"' po |Q^ vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za nino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pos'i I lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite ' kiijige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST €231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Oh'" [OBO]