0
C5LR5IL0 SlDVmSKKR
&;o:o:o:oioic^>ic^2^^^f^£c;
DLLRVoTvR
Jy^k=
Izhaja vsak :	petek,	i.
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 150 Četrtletna . . „ 075 Posam. Stav. „ 0'10
Štev. 52.	^	V	LJUBLJANI,	dnč	26.	novembra	1909.	S?D)	Leto	IV.
Pred IV. vseslovenskim delavskim shodom.
Četrti vseslovenski krščansko-socialni delavski shod. Namenjen mu je celi dan. Slovensko krščansko-soeialno delavstvo se živo zanima zanj. Nanj ne prihiti zgolj slovensko, prihiti tudi zastopstvo hrvaškega krščanskosocialnega delavstva. Prisrčno pozdravljamo bratsko zastopstvo hrvaškega krščanskega socialnega delavstva. Ne bomo na IV. vseslovenskem delavskem shodu premlevali praznih gostobesednih puhlic, šlo se bo za resno gospodarsko delo, za povzdigo duševnega obzorja, za izboljšanje gmotnega stanja slovenskega proletariata.
Slovensko ljudstvo ni bogato,je revno, delavno ljudstvo. Naš delavec, naša delavka slabo plačana. Vse naše delo, vsi naši shodi, sestanki, vse naše organizacije so namenjene, da povzdignejo mili svoj rod. In namen IV. vseslovenskemu delavskemu shodu je ravno ta. Dvigniti hočemo še bolj kakor, smo že, izobrazbo^ in gospodarsko odporno moč tistega dela našega ljudstva, ki je najšibkejši, ki je gmotno najslabši, dvigniti hočemo reveževo, zavest delavčevo, njegovo moč.
Prisrčno pozdravljamo vse mile naše sestre in brate, ki pohite na IV. vseslovenski delavski shod iz cele Slovenije. Hrvaška, Trst,
Gorica, Koroška, Štajerska in Kranjska pošlje na IV. vseslovenski delavski shod delavke in delavce navajene trdega dela, malega zaslužka. Zuljave roke si bo podajalo delavstvo, se pozdravljalo in navduševalo za nadaljnje delo.
Hočemo podlati ) na IV. vseslovenskem delavskem shodu delavstvu pouk, izobrazbo. Izgubljali ne bomo časa s pozdravi in napitnicami. Te prepuščamo liberalni in tudi soeialno-demokraški salonski frazologiji. Bogu se poklonimo v nedeljo v frančiškanski cerkvi. Prosili bomo, naj spremlja božji blagoslov slovensko krščansko delavsko organizacijo. Ljubljanska frančiškanska cerkev zbere v nedeljo ob 8. uri zjutraj parijo slovenskega ljudstva, zbere svoje najboljše hčere in sinove, zbere slovensko krščansko-soeialno delavstvo-, ki se požrtvovalno, brez vseh sebičnih namenov bori za svoje svete vzore. Ostati hočemo katoličani, to pokažemo ob službi božji, ki otvori IV. vseslovenski delavski shod.
V veliki dvorani »Uniona« se zberemo ob 9. uri. Točno se otvori ob napovedanem času delavski shod. Velik spored. Ko ga pregledaš, vidiš, da obsega točke, ki odpro nova pota organizaciji slovenskega krščansko-socialnega delavstva. Osobito nas veseli, ko čitamo seznam govornikov, da nastopi cela vrsta mladih inteligentov, učenjakov, pisateljev, zdravnik, jurist, profesor, duhovnik, politik pokaže jasno, da so minuli tisti ne še tako stari časi, ko si lahko z lučjo ob belem dnevu iskal inteligenta, ki bi hotel nastopiti med delavci. Tisti časi, so minuli . Katoliško narodna akademična mladina, vzgojena po svojih akademičnih društvih v načelih krščanske demokracije, želi in si dobi dela. "Tista katoliško narodna mladina, ki je prirejala pred leti krščanskemu socialnemu delavstvu v čast bankete, ki smo jo- bili vedno vajeni videti v naših vrstah, nastopa zdaj že s svojimi starešinami. Ni pozabila, kar je obetala v mladih svojih dneh. Zato- nas iskreno veseli, da nastopi v IV. vseslovenskem delavskem shodu katoliško - narodnar mlada inteligenca v tako častnem številu v kolegiju poročevalcev IV. vseslovenskega delavskega shoda.
Lahko bi imenovali IV. vseslovenski delavski shod po sporedu, ki ga nudi, socialni kurz, šolo. In prav je, da hočejo prireditelji dati ob tej priliki toliko pouka, ki ga naše delavstvo v svojih vednih bojih z nasprotniki rabi več kakor drugi stanovi.
Nikjer ni boj za svetovna načela tako hud, kakor ravno v delavskih vrstah. Drugi stanovi bijejo boj po shodih in še bolj — po oštarijah. Med delavstvom se bije ta boj vedno tudi med delom po tvornieah, rudnikih, delavnicah. Drugi stanovi vodijo načelni boj, kadar trčijo skupaj slučajno, lahko se eden drugemu izogne, med delavstvom ni tako. Ne more se izogniti načelnemu boju, boriti se mora vedno in z naj-brezobzirnejšim nasprotnikom: socialnim demokratom. Zato mora naša organizacija, skrbeti, da ne zapusti svojih ljudi, marveč mora jim dati pouka, da morejo voditi uspešno boj za svete naše svetinje. Pozdravljamo, ker bo dobilo naše delavstvo na IV. vseslovenskem delavskem shodu toliko podučnega.
Popoldne se posvetujejo delavske organizacije o nadaljnih svojih načrtih. Komur ni- kaj jasnega, dobi ob tej priliki pojasnilo.
Jugoslovanski Strokovni Zvezi je namenjen velik del IV. vseslovenskega delavskega shoda. Prav to. Saj se ravno z J. S. Z. izvedejo sklepi predhodnikov IV. vseslovenskega delavskega shoda : L. II., III. vseslovenskega delavskega shoda, ki so vsi zahtevali, naj se naše delavske organizacije tesnejše zvežejo. Po J. S. Z. bodo zvezane dozdaj razcepljene delavske organizacije. Zdaj je čas da tudi »Naša Moč« prične razpravljati o J. S. Z., da seznani ž njo slovensko javnost, da se razširi prepotrebna J. S. Z. po slovanskem jugu.
Danes hočemo navesti zgolj, kaj bodo prispevali in kaj bodo dobili člani J. S. Z.
Omogočen je pristop J. S. Z. vsakemu, tudi revnejšemu. Zato so se uvedli v novi organizaciji razredi.
Vsak član si lahko izbere svoj razred, ki jih je pet:
Prizor iz življenja bednih.
(Napisal Jerom Novinec.)
Pri svetem Antonu sredi dobrave sta umolknila dva zvonova, svečenik je odmolil zadnji očenaš na vabljivem pokopališču, v globoko jamo je zagrmela na belo krsto ilnata zemlja, v vrsti tihih grobov se je dvignila nova gomila. Kmalu so pokropili redki sorodniki zapored svežo prsL pomolili za pokoj rajnikove duše, ta in oni je še ogledal osamele spomenike in grude svojih nepozabnih znancev ter odšel z bojaznijo v srcu, da se ne bi morda že v bližnji jesenski noči oglasila na porumenelem kostanju mrtvaška ptica.
Le mati je ostala sama ob gomili, ki je ravnokar zakrila sina edinca. Pokleknila je na rosno zemljo in v njeni duši je zapapolala materina ljubezen, ki je spremljala sina tudi v daljni tujini, v gorečo molitev za sinovo bla-ženstvo. Klečala je dolgo, dolgo, da so se že poznali odtisi globoko v sveži prsti; vendar se ji ni zdelo dovolj prošnja k neskončno Pravičnemu za dušo nesrečnega sina. Vedno in vedno se ji je namreč povrnilo prepričanje, da more zadostiti božji zapovedi o hvaležnosti otrok do staršev 'le molitev matere, ki mora vzkliti v
dnu ljubeče in trpeče duše. Uverjena je bila, da more izprati madeže, ki jih vidi poosebljena Pravica na duši umrlega, samo molitev nje same, ki je občutila bridko vso črno nehvaležnost, ki ji jo je prizadeval sin skoro ves čas, odkar je odšel v bližnje mesto v pivovarno služit si svoj kruh. In to je bilo že v zgodnji mladosti, ko ga1 je odpustila v mesto v nadi, da si prihrani za starost žulje svojih rok in olajša morda tudi njej revščino tedaj, ko se ne bo mogla, osivela od truda in skrbi, več preživljati in ji morda ne bo treba upehani laziti od hiše do hiše.
Toda kako bridko so jo prevarili ti tolažilni upi! Res, v1 začetku ji je pisal pogosta pisma, kakor mu je naročila in mu jih je narekovala dobra vzgoja in ljubezen do matere. Ali prenaglo je zamrlo njegovo srce, ko so ga tovariši, vajeni pijače in igre, potegnili seboj. Sveta čustva sramu in nedolžnosti,ki sta mu jih že v zgodnji mladosti vcepili mati in Cerkev globoko v srce, ter strah predi Bogom, ki mu ga je pomnožil blagoslov pozne večerne materine molitve, je vtonil v pozabljivosti, ko se je razpasla njegova domišljija v sirovih pogovorih starejših, že davno pokvarjenih tovarišev, in ko se je njegovo oko, ki je bilo že od nekdaj
vajeno gladati dvigajoče slike izvoljencev božjih, oziralo po nesramnih slikah, ki so bile dan za dnem obešene v skupnem stanovanju in večkratni predmet podlih opazk in zabave. Polagoma je krenil popolnoma na pota svojih zapeljivcev. Mesto, da. bi si napravil stanu primerno obleko, je raje prezebal in delal razcapan, mršavih las in umazanega obraza ter popival kadarkoli je čutil denar, po predmestnih gostilnah pozno v noč ter vpil, vrača j e se pozno domov,' v tiho noč. — Mesto mladostne molitve in zadovljnosti je zakraljevalo sčasoma v njegovem srcu sovraštvo in mržnja nasproti veri in duhovnikom1. Sam ni vedel kdaj, je pozabil popolnoma na svoje verske dolžnosti, a pozabil tudi na svojo nesrečno mater. Ni ji hotel več odgovarjati na njena pisma, v kojih mu je vedno jedrnateje, z vedno večjo skrbjo in ljubeznijo zabičevala strah pred nepreskrbljeno starostjo in mu klicala s preroškim glasom, polnim opominov in nasvetov, v spomin četrto božjo zapoved. A čim pogostnejša so bila pisma, tem bolj mrzlo je postajalo sinovo srce, ki je docela zakrknilo v sirovih šalah zlobnih tovarišev, tako da se ni več spomnilo na predobro mater, ki je hirala doma v skrbi.
V	I.	se	plačuje	na	teden	po	16	vin.
.>>	II.	»	»	»	>:>	>:>	22	»
»	III.	»	»	»	»	»	28	»
»	IV.	»	»	»	»	»	44	»
»	\/\	»	»	»	»	>	59	>:>
Prispevki niso'veliki, ker se mora vpošte-vati, kakšne1 ugodnosti bodo dobivali člani J. S. Z.
Skozi sedem tednov na leto bo imel vsak član ob slučaju bolezni pravico do sledeče bolniške podpore.
Znaša pa:
v I. razredu K —'50,
»	II.	»	»	—'75,
»	III.	»	»	1'—,
»	IV.	»	»	1 '50,
»	V.	»	»	2 —
na dan.
Člani imajo pravico tudi do brezposelne brezposelne podpore, ki se daje, če traja brezposelnost nad osem dni, in znaša v	I. razredu K	—'50,
»	II.	»	»	—'75,
»	III.	»	»	1'—,
»	IV.	»	»	1'50,
»	V.	*	»	2’—
na dan.
Pri, preseljevanju se deli podpora, če se član preseli dalje nego 8 km in znaša podpora 8 do 20 km 5 K, za vsak daljnji kilometer 10 v., k večjemu 25 K in sicer samo- enkrat na leto.
Načelstvo more v izredni potrebi dovoliti tudi izredno podporo, ki ne sme presegati v I. razredu 25 K, v II. razredu 37 K, v ostalih razredih 50 K. Prošnja mora biti pravilno potrjena in podpisana.
Ako umrje 'kak redni član, potem ko je bil eno leto v »Zvezi« in ni bil nad štiri tedne dolžan, imajo njegovi ostali pravico do enkratne podpore 100 K. Ostali po tistih umrlih članih, ki so vstopili v »Zvezo« po dovršenem 50. letu, imajO' te-le pravice: 1. po članih od 50. do 55. leta do 40 K; 2. po članih od 55. do 60. leta do 30 K; 3. po članih nad 60 'let do 20 K. Podpora se izplačuje, ko se smrt načelstvu potrdi, možu ali ženi; pri samcih starišem, če pa teh ni, osebi, ki je umrlega nazadnje oskrbovala. Za to podporo plačujejo vsi člani »Zveze« vsak mesec po 10 vin. Ta znesek se mora poslati s prvim rednimi tedenskim doneskom vsakega meseca načelstvu.
Posredovala bo J. S. iZ. tudi zastonj delo za delodajalce in za delavce.
J. S. Z. bo dajala rednim članom, ki so po dva meseca plačevali in niso nad štiri tedne dolžni, v svoji osrednji pisarni v vseh zadevah, ki se tičejo delavskega razmerja in stanovanj, pravno varstvo; in ravnotako' pri razžaljenju časti, ako so bili člani napadeni zaradi svojega delovanja v prospeh »Zveze«. Pravni svet in pravno varstvo se daje brezplačno ustno, v društvenem glasilu ali pa pismeno. »Zveza« tudi naroči pravnega zastopnika, kadar je treba. Kdor želi pravnega varstva, mora svoje zadeve, potrjene po skupini ali po zaupniku, najnatančneje razložiti načelstvu.
Vsak član J. S. Z. bo dobil tudi brezplačno »Zvezino glasilo«.
Po vseslovenskem delavskem shodu se izpopolni naša delavska organizacija. Vztrajno naj se dela za svetinje slovenskega kršč. socialnega delavstva!
i	~
Med brati in sestrami.
Volitve v obrtno razsodišče. Dne 14. t. m.
so se vršile volitve v obrtno razsodišče. Pri nas sicer prvikrat. Slov. Ljud. Str. je v deželnem zboru zahtevala, da se ta zavod, ki je za delavstvo zelo važen pri nas, uvede. Kar se je tudi zgodilo za okoliš okrajne sodnije ljubljanske. Volitve same so pokazale, da ima kršč. soc. organizacija svojo glavno moč v tovarni-/ škili delavcih. Poleg teh pa ima tudi pri rokodelcih veliko pristašev. Kljub temu, da primeroma ni bilo skoro nobene agitacije, so dobili naši kandidatje blizu 700 glasov v veliki obrti. Iz volvnega imenika izpuščenih oziroma napak vpisanih pa je bilo gotovo 500 delavcev, samo v par podjetjih.
Pri tem pa tobačno delavstvo niti ni prišlo v poštev, ker ni bilo pripuščeno k volitvi. Socialna demokracija je delala pri volitvah z vso silo in na volišču tudi s skrajno surovostjo in nasilstvom. Nič ni pomagalo. Zmagali smo v Ljubljani sami. Tako veliko večino pa nam je dala okolica. Pomen volitev tiči za nas v tem, da se je cela volitev izvršila brez vsake posebne agitacije. Delavstvo je šlo samo zavedno v boj proti socialni demokraciji. Pojavili so se na
volišču tudi liberalci, toda so se samo blamirali. Danes ve vsa Ljubljana, da liberalci nimajo nobene delavske organizacije v Ljubljani. N. D. O. je par maglstratnih uslužbencev, drugega nič. Tako je tudi prav. Resen delavec vendar ne more biti podrepnik frakarije, ki tvori pri nas liberalno stranko. Tudi socialno demokratska stranka je pokazala svojo moč. Do zadnjega moža so spravili na volišče., vsaj tako so se izražali sami. In vendar niti v obrtnem oddelku niso zmagali tako kakor smo pričakovali mi. Tudi v tem pojavu je btla volitev zanimiva in pomembna. Ko se bodo zbrali raztreseni drobci, pa bode tudi v mali obrti drugače.
Tovarišem delavcem pa, ki so se udeležili • volitev in ki so se zanimali zanje, srčna hvala ■in krepko: Naprej! '
Shod slov. kršč.-soc, delavstva v Trbovljah.. V nedeljo 21. t. m., vršil se je v Trbovljah shod slov. kršč.-soc. delavstva. Delavski govornik, tov. L. Puhar iz Ljubljane, obrazložit je zbranim rudarjem namen .1. S. Z. ter povdarjal nje pomen za vse slovansko delavstvo. Pojasnil je tudi delovanje in stališče »Slovanske Jed-note« za državni zbor. Ožigosal je prav krepko socialno demokracijo in končal s sledečimi besedami: Veliki švedski pisatelj Henrik Ibsen je nekoč v svojih mladih letih napisal krasno pesem o rudarjih. Slika jih v tej pestfri, kako rijejo pod zemljo, kako se dvigajo njih roke in krušijo košček za koščkom iz zemlje, kako vrtajo v skalovje in prodirajo dalje in dalje v osrčje zemlje, kako dvigajo iz nje črne zaklade, ki se potem na svetlem solncu izpreminjajo v bi i -ščeče zlato v rokah tistih, ki ne delajo nikdar in so jim milejše zvezde sijale nad zibelko, kakor nam, od njih zaničevanim delavcem. In ko pesnik to opisuje, značilno vzklikne:	In tako
kopljejo dalje in dalje in nikoli ne kopljejo proti luči in solncu, marveč vedno globlje Gn globlje — proti noči — naprej v temo — očetje omagajo in mro, kladva jim padajo iz rok — pa pridejo sinovi in rijejo daljev mraku — dalje proti večni temi — zmerom stran od solnca in za njimi sinovi in tako do konca dni . . . Glejte, dragi tovariši, tako bi se nam delavcem res godilo, če bi šli za nauki socialne demokracije! Rili bi se v življenju vedno dalje, kakor v rudniku pod zemljo — proč od luči — proč od pravih nazorov in od lastne sreče! Mi pa, ki hočemo stati na krščansko-socialnem programu, dela mo in kopljemo, a naše delo ne gre navzdol — ne gre vedno globlje v noč — ampak navzgor, vedno višje proti luči resnice, prave svobode in napredka! (Burno pritrjevanje.) — Nato se |je razvila živahna debata. Shod je Izvolil tudi odposlanstvo delavcev-rudarjev in paznikov na vseslovenski delavski shod 28. t. m. v Ljubljano.
Iz Sela. Izobraževalno društvo za Selo in Moste je priredilo pretečeno nedeljo igro »Elizabeta, deželna grofinja turinška«. Novi prostori g. Oražma na Selu so bili nabito polni občinstva. Igro otvori č. g. dr. Jerše s krasnim nagovorom’ in z jedrnatimi besedami naslika življenje sv. Elizabete. Občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo celemu govoru. Omeniti moramo tudi igro. Večkrat smo že imeli priliko videti naše igralce in igralke na odru, a dat bi tako precizno in mojstrsko nastopili, kot sedaj, ni bilo misliti. Premalo imamo odmerjenega' prostora v »Naši Moči«, da bi mogli vse opisati. Omeniti pa moremo glavne osebe pri tej igri. Tu je zopet g. Ravnikar pokazal kako mojstrsko zna vežbati in tudi on je nastopil kot pravi valpet. Gospodične Trček, Kremžar, Cunder in Celarc so pokazale vso spretnost v govorjenju kakor tudi v predstavljanju. Prezreti pa ne smemo gosp. Elizabete Premrou, ki je bila glavna oseba pri celi 'igri. Da je ona že sama Elizabeta, vendar se nismo mogli načuditi od kod je dobila toliko poguma, da je Izvršila vse z največjo točnostjo, kakor res nekdaj sv. Elizabeta. Med igro je dobila krasni šopek, ki so ga ji darovale društvenice v znak njene požrtvovalnosti. Tudi mlajše gospodične so jako krasno imponirale in dovršile njim podrejene naloge z največjim zadovoljstvom. Občinstvo jih je pri vsakem dejanju burno aklatniralo. Reči moramo, da težko pričakujemo videti zopet umetnost, katero se goji v našem slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu. Zato bi bila ne že samo potreba, da vsak naš somišljenik in somišljenica pristopi k društvu, -to zahteva naša sveta dolžnost, da s tem damo novega poguma onim, ki se takorekoč za nas žrtvujejo z igrami, petjem itd., itd. Omenimo še, da se je po igri vršila kratka zabava v salonu g. Oražma. S krasnimi govori društvenic in društvenikov. Izmed njih omenimo č. gospoda predsednika, ki se je v krasnih besedah zahvaljeval vsem, ki so pripomogli, da se je igra tako častno Izvršila, v prvi vrsti igralcent
in igralkam. Spominjal se je godu Elizabete Premrou, nakar se je ona v^ganljivem govoru zahvaljevala predsedniku in vsem tovarišicam za krasni šopek. Krasni večer se je zaključil z malimi doneski za društveni dom. Dal Bog veliko posnemalcev, kajti temelj imamo. Pravi temelj pa imamo v naših zares požrtvovalnih društvenicah in društvenikih.
Vevče. V nedeljo, dne 7. t. m., popoldne ob 3. uri se je vršil v »Društvenem domu« pri Devici Mariji v Polju javen shod. Shodu je predsedoval tovariš Anton Jeriha. Na shodu je poročal tovariš Ivan Nep. Gostinčar o političnem položaji in o ustanovitvi trgovskega in obrtnega sodišča. Delavstvo je pazno poslušalo in glasno pritrjevalo govorniku, ki1 je govoril o možatem nastopu naših poslancev v državnem in deželnem zboru. Govoril je še tovariš Jeriha, ki je pozival delavstvo, naj se v obilnem številu udeleži volitve v trgovsko in obrtno sodišče v Ljubljani. Shoda se je udeležil tudi svetnik trgovske in obrtne zbornice g. Kregar in g. župan Dimnik Jakob.
Jesenice. Z resnico na dan. Grdo je, kdor venomer govori in niše neresnico. To so naši socialni demokratje, največjr nevednež je pa dopisun v »Napreju« M. K. V svoji nevednosti piše, da so »ajmohtarji« sklenili, ne več napadati njihov konsurn. Da, res nismo odgovarjali v treh številkah »Naše Moči« rdečim lažnjiv-cem, pa ne zaradi tega, ker bi s tern sebi škodovali. Resnica je, da so udje rdečega konsum-nega društva prosili, naj nikar tako strogo ne odgovarjamo nevednemu dopisniku »Napreja«. Mislili smo da jih bo srečala pamet. A »Naprej« napada v vsaki številki ter se baiha. Sodrugi pa si mislijo: Sedaj bomo še naprej obrekovali in lagali čez stari konsurn. Od sedaj bodemo tudi mi odgovarjali na vaše lopovske napade čeprav ves rdeči štab pretaka zato krokodilove solze. Sicer ima pa naše 1. delavsko konsumno društvo še vedno več prometa, kar kaže zavednost naših ljudi. Vprašamo še, kako rdeči spč? Posebno tisti, ki so eno krono vplačali posebno slabo spe. Ako propade njih konsurn, bodo morali plačati še 99 kron. V takoimenovanem ajmohtarskem pa le 10 kron, ako propade. Zaradi cen pa kar tiho bodite, je že vaše slave konec, ker morate blago kupiti kot ajmohtarji.
Sava. Rdeči, kot Možahljo, se hočejo prati v »Napreju«. A mi smo še premalo' pisali. Vse meje že presegajo lumparije rdečih. Mi nismo po imenu provzročitelja še nobenkrat imenovali. Mera je polna. Kakor se čuje, bode kmalu konec lumparij. Od direkcije je že dobil nekdo dober šnoftabak. Geslo: Rdeči na noge!« se je slabo obneslo1. Resnica je, da je bila preiskava pri klerikalcih, a povzročili so jo rdeči. Zdaj pa, ko se jim gre za ričet, pa hodijo že okoli župnišča,da bi jim gospod župnik pomagal. Ali nima Valantov kompanjon toliko moči, da bi vas Iz blata izvlekel?
Kranjskagora. Neki' tovarniški uslužbenec iz Save, menda je bil že na Jesenicah policaj, če se ne motimo se zove Koritnik, je pripeljal 20. t. m. procesijo iz Save, obstoječo iz samih žensk. Mislili smo, da pojdejo na Svete Višarje, pa smo se zmotili. Pripeljal je to procesijo v sodnijo, kjer jih je tožil, da so drva pobirale v tovarniškem gozdu. 'Zaradi tega so bile roma-rice obsojene po 24 ur zapora. Ko so dobile plačilo od romanja, jih pelje Koritnik k Slavcu v gostilno. Tu se je pa pričel pravi1 teater. — Zenske so se spustile v Koritnika kot ose, rag-ljanja ni bilo konca. Vpile so nad Koritnikom, da jih je za tako malenkost tožil, da jim je moral uiti v drugo sobo. Pričujoči smo se zgražali, da ima jeseniška tovarna take ljudi nastavljene, da za tako malenkost naznanjajo delavce. Slišali smo tudi od teli žensk, da so prisiljene iti v gožd po suhljad, ker tovarna še za. denar ne da delavcem drv. Blagor miu, kdor ima vsaj toliko svojega, da si more kosilo skuhati, kar savški delavci žalibog nimajo.
Okno v svet.
Židovsko vprašanje.
Odkar so Rimljani razdejali Jeruzalem in judovski tempelj, je raztresen judovski rod po , vseh deželah znanega sveta. Peča se z vsem, kar nese. Le težkih del ne opravlja Žid rad in kjer jih mora, se takega posla kolikor mogoče kmalu znebi. Najljubši posel judu je trgovina in pa posel z denarnim’ prometom. Tu se s prefriganostjo, katere nobenemu judu ne manjka, da prav kmalu napraviti dober »kšeft«. Semintja se dobe tudi židovski obrtniki, poleg teh pa veliko veleindustrijcev. Judje niso menda med nobenim narodom priljubljeni in to zbog njihove oderuške nravi, katero jim pospe-
Vseslovenski delavski shod
bo v nedeljo, dne 28. t. m. Krščansko socialne delavke, delavci vsi brez razlike nanj!
šujejo njihova verska načela. Tako se čita v Mojzesovi knjigi, ki je judu nad vse sveta: Ne jemlji oderuštva od tvojega brata, oderuštvo srebra, oderuštvo jedil, oderuštvo od kaj dru-zega, s čimer se mor^ odirati. Od tujcev smeš jemati oderuštvo, toda od tvojega brata (juda) ne smeš je mi ati o de -r u š t v a (obresti). Iz tega je razvidno, zakaj judje povsodi, 'kamor pridejo, prično svoje delo če le mogoče z oderuštvom ljudstva. Na prefrigan način prične jud dajati nevednim ljudem, .ako imajo kako posestvo, kredit, seveda v blagu, ki je Kolikor mogoče slabo in drago. Ko se je nabrala dovolj velika svota, začne pritiskati za plačilo. Dotičnik seveda nima denarja, na posodo ne dobi in jud mu zavije gospodarski vrat. V Galiciji, ki je med vsemji .avstrijskimi deželami najbolj požegnana z judi, se proda letno počez 2600 kmečkih posesti. Zgodilo se je celo, da je bilo prodano kmetiču, ki ni znal Citati in ni razumel pravdnih zadev, posestvo zaradi dveh 'kron dolga. Zid ga izroči židovskemu advokatu, ta seveda dela zopet po židovsko, pa gre vse skupaj rakom žvižgat. Pri nekaterih sodiščih v Galiciji menda tudi niso tako izvež-bani, da bi se ravnali strogo po zakonih, kar pride zopet judu v korist. In tako se omogoči prodajati na javnih eksekutivnih dražbah posestva za slepo ceno, ki jih seveda kupujejo Židje. Tako se je zgodilo, kakor poročaj^ časopisi, nekemu Vasiliju Duh, ki je imel v Bratko-vicahpri Striju posestvo v vrednosti 10.000 K. Duh je oženjen in oče šesterih otrok. Zaradi dolga na oderuških obrestih v znesku 3 K 20 v. mu je bilo prodano posestvo, katero je kupi! neki Moses Schvvarz, tožnikov kompanjon, za svoto 2013 kron, torej za petino vrednosti. Sodnik je v tem slučaju ravnal protizakonito in s tem omogočil kupčijo. Neki častnik je prišel k judu Tinkelesu in ga je prosil za posojilo 400 K. Častnik, ki je 'komaj čakal denarja, je zvedel od juda,da nima denarja, pač pa bo posredoval pri nekem prijatelju in ga je naročil za drugi čas. Ko zopet pride je moral na svoje presenečenje slišati, da tudi prijatelj Jaukel nima denarja, da ga pa bode posredoval. In glejte čudo, jud Tin-kcles je ponudil denar brez obresti proti temu, da mu odkupi neki divan za 1600 kron. Oficir mu je seveda nato dal menico za 2000 kron. Ali ni to poštena kupčija? Divan je bil vreden morda 200 kron, toda častnik je rabil 400 kron, torej je moral vzeti divan za 1600 kron. Seveda častnik ne more plačati. Jud pokaže menico •materi in preti z tožbo. Velik škandal. Končno se je dal pregovoriti za 1200 kron, torej le za 600 kron »dobička«. Izrael Staud je posodil neukemu čevljarju 80 kron, ki mu je za to podpisal menico za 200 kron.
Takih in še veliko hujših slučajev oderu-stva se pripeti med judi na tisoče in tisoče. I oda to ni vse. V judovskih rokah je danes .skoro vsa velika obrt. Denarni trg je odvisen od zidov. Prekmorske pridelke in 'izdelke dobivamo po židovskih agenturah od židovskih kartelov. Države so v veliki meri odvisne od blage volje Židov, ki z iz ljudstva izsesanim denarjem uživajo vse udobnosti v državi. Velika večina davkov gre v židovske žepe. Trg živil, žita in mesa je odvisen od juda. Judje se vrivajo v javne službe, posebno one, ki so ime-nitneje 'in kaj neso. Tako so naše visoke šole preplavljene z židovskimi profesorji. Po veli-čli5*u so Jili prosta edino dulovska semenišča. Posebno veliko jih postane zdravnikov in odvetnikov. Tako da sta ta dva stanova popolnoma okužena po judih. Istotako se silijo k sodiščem itd. Z eno besedo: jud se vriva pov--Sodi, kjer kaj nese. Ena najžalostnejših prikazni današnjega časa je gotovo trgovina z dekleti, ki v naši državi veliko^ bolj cvete, kakor si moremo misliti. Pospeševatelji te sramote so skoro izključno judje. Judje in judinje so lastniki bordelov po celem svetu. Kar potrebujejo »blaga«, jim ga preskrbujejo na vse mogoče rafinirane načine razni krivonosi sorojaki. Države sicer zasledujejo in tudi nekoliko kaznujejo, ako koga ravno slučajno vjemo pri tem čednem obrtu. Toda z tisto resnostjo, s katero bi bilo treba zatreti ta škandal, pa nobena država ne postopa. Pa kaj hočemo. Ako države same pobirajo davek za prostitucijo, je jasno, da jo priznavajo. Posledica tega pa je vendar kupčija z dekleti. Iz teh črtic vidimo lahko, da Pravi protisemitizem sloni na popolnoma opravičenem temelju. NeB preganja Židov zaradi rega, ker so Židje, marveč zaradi židovske
oderuške nravi. Preganjati, zlobo in oderuštvo pa je dolžnost vsakega poštenega človeka, ki hoče, da presvobodno gibanje Židov ne okuži, pokvari in obuboža celega sveta.
Pravorek pri delavskih zavarovalnicah. V
varstvo delavstva se je ustanovila bolniška blagajna in zavarovalnica proti nezgodam. Oba zavoda sta prisilna. Prvi za vse obrtno podjetniško delavstvo, drugi pa za vse vsled načina dela telesnim poškodbam nevarna podjetja. Pri bolniški blagajni je delavec zavarovan za podporo, zdravnika in zdravila v slučaju, da oboli tako zelo, da vsled bolezni ni zmožen opravljati svojega posla. Pri zavarovalnici proti nezgodam pa je zavarovan proti zunanji telesni poškodbi, ki se pripeti vsled nesreče. Pri bolniški blagajni dobi delavec bolniščnino le tedaj, ako je vsled bolezni nesposoben za delo. Pri zavarovalnici proti nezgodam pa ima pravico do rente v slučaju popolne, ap tudi delne delo-nezmožnosti in družina v slučaju smrtne poškodbe. — Samoposebi je umevno, da je v raznih slučajih, bodisi bolezni ali pa poškodb, mnogo domljivega, vsled česar nastajajo med zavarovanci in zavarovalnicami prepiri, katere je treba preiskati in razsodit. V ta namen imajo bolniške blagajne, kakor tudi zavarovalnice, razsodišča. Pri razsodiščih bolniških blagajn razsojajo od članov blagajne izvoljeni razsodniki. Pri nezgodnih zavarovalnicah pa sodijo o sporih zastopniki delavstva, delodajalcev in en redni sodnik. Pri razsodiščih igra skoro vedno zdravniška izjava merodajno ulogo. Priznamo, da so zdravniške izjave potrebne. Le zdravnik more strokovnjaško soditi o boleznih in poškodbah. Toda iz netorojno pritožb o razsodbah zavarovalnic proti nezgodam se more soditi, da se pri razsodiščih vendarle preveč ozira na zdravniške izjave in premalo na skušnje. Zdi se, da razsodišča posamezne slučaje premalo raziskujejo. Na pritožbe ali izjave o zmožnosti dela poškodovancev se redkokedaj ozirajo.
Za pravorek je merodajna izjava zdravnika. v neki ljubljanski tovarni se je ponesrečila pred kakimi desetimi leti neka ženska na roki tako zelo, da je morala v bolnico, kjer se je zdravila naddri mesece. Doma je bila potem še kakih osem tednov in potem je šla zopet v delo. Toda ni šlo. Morala je ostati iznova doma in to približno dvajset tednov. Zavarovalnica proti nezgodam je povrnila stroške za bolnišnico in tudi nji priznala za ostali čas zdravljenja podporo, katero so izplačali naknadno z izjavo, da je s tem zadeva uravnana. Zenska, katere roka še danes ni dobra, je vložila pritožbo na razsodišče, katero je na podlagi zdravnikovega spričevala pritožbo zavrnilo. Zdravnik je v spričevalu trdil, da roka ni nerabna vsled poškodbe, temveč je tuberkulozna. V bolnišnici so roko zdravili zaradi poškodbe stisnjenja. Tovarniški zdravnik jo je zdravil istotako zaradi poškodbe po zunanji sili. Zavarovalniški zdravnik pa je konstatiral v roki tuberkulozo. Delavka vkljub temu, da ni bila zmožna več za delo, ni dobila rente. Opozarjamo, da je delavka, ki je bila pred dvajsetimi leti tuberkulozna, danes še živa. Zdravnik pa ni bil tuberkulozen, pa je že moram umreti. Imamo na razpolago še več drugih takih slučajev. Iz tega je razvidno, da bi morala razsodišča jemati v poštev pri pravoreku še tudi druge okoliščine, da bi se ne izpostavljala napačnim razsodbam v škodo zavarovancev. Kakor je znano, so v Avstriji zavarovalnice proti nezgodam pasivne z ozirom1 na obvezo rent. Vsled tega je tudi zelo verjetno, da vplivajo na zdravnike, da so »natančni«. Toda namen zavarovalnic ni te pobiranje doneskov, temveč oskrba ponesrečencev. Ta namen se mora vpoštevati ne le v načelstvu, ampak tudi v razsodišču.
Revčki. Poglavar brezdomovinskih redč-karjev dr. Adler je imel na Dunaju neki govor, v katerem je rekel sledeče: »Politika Slovanske Jednote se mora označiti kot samoumorilma in hudodelna. Ako ima vlada večino, potem ni (nobene pravice iste z obstrukcijo odstraniti. — ,Mi opozarjamo rdečega poveknika na dejstvo, ko so socialni demokratje vrgli v zbornici raz ■stola predsednika. Ali je bilo to dejstvo opravičeno? Oča Dašinski bi morda o tem1 vedeli kaj več povedati. Sedaj ko je na čelu države vlada, ki hoče potisniti v kot Slovane, naj bo vse mirno in vse prav, ter naj velja načelo: »Preslab si, molči!« Da bi vlekli sodrugi dijete, zato
maj se zatirajo Slovani? Pojdite se solit. Mi nasproti temu trdimo, da je politika socialne demokracije največja hinavščina. Moč imate, pojdite v vlado in pomagajte narediti mir, potem vas bomo imeli za možate.
n
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
„Mo moč
izhaja vsak petek.
Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so:
|za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo „ N a š e m o č i “ Kopitarjeve ulice štev. 2.
t*
A.LuKic
ge')	n
•s
o*?
Ljubljana
Pred škofijo 19.
R. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
mil wlib ’ ’ "
11
domačega - izdelka.
oaaaogaaaaaaai
SL. OBČINSTVU SE VLJUDHO PRIPOROM
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
IVANA TOHICH
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
Angleško skladišče oblek
0. Bernntovic
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja in najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trgovino s klobuki in čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'
°l
2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago.
Velika zaloga. Nizke cenel
Radi velike zaloge ZHOtHO ZlUŽlHie Cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin,
I	pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih
čipk, vstavkov, svile^volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk In vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MeriOl, Ljubljano, Mestni trg štev
Velika zaloga. Nizke cenel
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.
Vsa dela se Izvršjejo točno tudi v «	največji množini.	s:
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AJflERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastdpniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
■> **
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kalserin Auguste Viktorla nosi 25 000 ton Amerika...	.	„	24.000	,
Presldent Lincoln . .	„	20.000	.
Presldent Grant ...	„	20.000	„
Vožnja L|ublfana-Hamburg traja	z na novo uvedenimi
direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo iy2 dneva ter Ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje tEgerj naprej.
Gričar 1 Mejač
Ljubljana, Preternove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov-ljenih oblek za gospode, dečke in otroke in ----------
novosti v
konfekciji za dame.'
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krap es urar
Podružnica Resljeva cesta št. 2 PrcJ K* Jos. Černe.
Podružnica Resljeva cesta št. 2   	_	prej	r. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča dvojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihainiti ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava .taro zlato In .rebru.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko znloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pozor, siflppnsku ifpjnvtim ifrnjtimj
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni "	trgovini:	:.
]ani(© Če^niit
(pri Češniku^
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Cene najnljje.
loooj loooj |ooo| |ooo{ |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |oooj
Hongrosni trg st.tg reg. zadruga z orp. P°r. Kongresni trm
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/40/0, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje —	prekinilo.	■=—
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za Stedenje.
Kanonik A. Sušnik 1. r„
podpredsednik.
Kanonik A. Kalan 1. r.,
predsednik.
joool [loooj (o O °) loooj jo o o]} loooj loooj |oooj loooj f
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
priporoča
Izvrstno marčno pivo
v sodčkih ln stoklonioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Dstan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne žebelno-vošžene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije.
voščene zvitke, izborni med-pitanec
kojl se dobiva v steklenicah, Skatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja toCno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Porlesova lilša.
■ e
I
Prva slovenska
— modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
♦frfrfr^fr^frfr-frfr* frfr *fr'fr-frfr^fr•frfr^frfr *fr*fr*fr*fr*frfr *frfr++++++++
Na drobno!
A. Šarabon
Na debelo!
Glavna trgovina: Zaloška oesta I
Fllijalka: Martinova oesta 24
Ljubljana
Velika zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo. z električnim obratom.
♦fr	Vsak dan sveže žgana kava.
X ir Glavna zaloga rudninske vode.	♦
'frfr^fr^fr^frfrfr^frfr^frfr^frfr^frfr^^^fr^^frfr^fr^frfr^fr^frfr^t^frfr* frfr
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.