niwtn««rw?yp.. .rrmw:-r-".:awB&2ar**Mica>aHDi MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uradnlitvo in upravni Maribor, Alaksandroaa osata It U t Tol«ton 2440 In 2480 tvhaja razan nedeljo la praznikov vsak dan ob 16. uri i Valja masefino prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din « Oglasi po eentku / Oglas« sprejema tudi oglasni oddelek _Jutr*“ v Llublianl < PeStnl čekovni račun M. 11.409 99 JUTRA 99 Židje kot posebna narodnost PO SKLEPIH ŽENEVSKE VSEŽIDOVSKE KONFERENCE. Skoraj vsi narodi, ki so pripadali onim skupinam, ki so ustvarjale starejšo in najstarejšo človeško kulturo, so že dav-izumrli ali pa so se tako izpremenili, da so njihovi potomci dandanes nekaj docela drugega, kakor so bili oni. Tako današnji Grki niso več stari Heleni in “Dijani še manj Rimljani. Docela pa se Je ohranilo ono ljudstvo, ki je izgubbo Ce'o svojo rodno domovino in se razkro-pik> po vesolnem svetu, to je — židov-v*0- Danes je vseh Židov na svetu 15 do ^ milijonov; najdete jih prav povsod in v Vseh stanovih, največ sc pa ukvarjajo 5.^sovino, industrijo in denarstvom. Vegoma žive kot zajedale! med drugimi narodi, katerim izžemajo naravne sile in d^ar, in ker je denar važen faktor in Židom ne manjka, so v zakulisju presto ona najvažnejša sila, ki ustvarja državno in naddržavno svetovno polivko. * Se do nedavne prošlosti so pa bili ~*dje samo verska in kvečjemu še rasna lupina, nikakor pa ne narodnost. Dasi So v prvih dveh ozirih ohranili svoje polnosti, so se v tretjem navadno prila-s°dili pokretu večinskega naroda. Tako s° se v bivši Avstriji udeleževali javne-j\a živijenja kot Nemci, na Hrvaškem kot Jrvati, v Srbiji kot Srbi, v Italiji kot Ita-‘laui itd. Zlasti tesno so se pa naslonili J* večinsko narodnost Židje v Nemčiji, "^iiciji in še prav posebej Angliji, kjer v prejšnjih dobah zavzemali vodilna pitična mesta in jih zavzemajo deloma “di še sedaj. Drugod so bili več ali f^j neutrajni, posebno tam, kjer polo-* ni bi! popolnoma razčiščen. V zad-•JiCm času, odkar se je pričelo cionistično P^nje, ki je doseglo po svetovni vojni dnovitev samostojne Palestine, židov-Č e Pradomovine, pa postajajo Židje ve-1,0 bolj izrazito tudi narodnost. S po-Jčio mednarodnega židovskega kapi-obnovljena Palestina jc sprejen va-' stotisočc židovskih naseljencev, ki so ,Ja!,ovi!i popolnoma svoje vasi, trge in j sta> ki so v enem samem desetletju JJsla do 50.000 prebivalcev. Uradni in I ' Jezik je tam lrebrejščina. V Jeruza-in^ Je ’1rv0 Vdovsko vseučilišče, tam v ^ugod po Palestini, zlasti v Tel Avi- Ie ’ so židovske srednje in strokovne Šo-QJ*d. Skratka: Židje so tam v vsakem klili11 nar0<* s svoj*m lastnim Jezikom, Juro, politiko, gospodarstvom itd. je 0 Prcrajanje židovstva kot samosvo-dednosti je rodilo tudi veliko vseži-sko svetovno konferenco, ki je ne- davno zborovala v švicarski Ženevi. Na tej konferenci so bili zbrani zastopniki Židov iz Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Avstrije, Švice, Belgije, Bolgarije, Združenih držav, češkoslovaške, Finske, Grčije. Nizozemske, Litve, Latvije, Palestine, Poljske, Romunije in Švedske, torej iz devetnajstih držav. Pretresali so vsa vprašanja židovstva in zlasti tudi vprašanje narodnosti. Dasi dokončnega sklepa na tej konferenci še niso sprejeli, zveni iz vseli debat zelo močno povdar-javno stališče: Židje smo samostojen narod, ne samo verska in rasna skupina! Temu primerno je zahtevala židovska konferenca v Ženevi tudi zaščito židovskih nacionalnih manjšinskih pravic povsod tam, kjer še niso v zadostni meri zaščitene. Proti temu in za asimilacijo se je zavzemala le manjša in manjpomemb-nejša skupina zborovalcev. Soglasno s tem je sklenila ženevska konferenca ustanoviti nekakšen parlament vesoljnega židovstva: »zastopstvo židovskega naroda, ki bo opravičeno in dolžno obravnavati vsa vprašanja židovskega življa ter zastopati židovsko ljudstvo v boju za njegove državljanske in narodne pravice.« Ta parlament bo izvoljen po načelu enake volilne pravice in se bo sestal prvič leta 1934. Tako vidimo, da se Židje vsega sveta deklarirajo kot samosvoj, narod in ustvarjajo preko mej držav, in kontinentov svojo absolutno skupnost s svojim lastnim parlamentom! Ta sklep je velevažen ne le za Žide, temveč tudi za vse ostalo človeštvo in še prav posebno za nas Slovence in Jugoslovane, ki smo doslej gledali na naše Žide samo kot na državljane in sonarodnjake druge vere. Posebno pri Hrvatih in Srbih so bili Židje smatrani za Hrvate in Srbe in so uživali ter še u-živajo vse ugodnosti in celo vrsto privilegijev. Ali bo to razmerje mogoče tudi še poslej, ko bomo morali gledati v Zidih prav tako narodno manjšino, kakor v Nemcih, Madžarih, Italijanih itd.? Nova opredelitev bo neobhodno potrebna, zlasti še z ozirom na nevarnost nove židovske invazija, ki nam preti zaradi dogodkov v Nemčiji. Če se posreči Hitlerju dobiti v roke državno oblast, bo prav gotovo izvršil napovedani izgon Židov, ki bodo potem planili v države srednje Evrope, kamor se že sedaj izseljujejo, zlasti v Avstrijo, v velikih trumah. Za svoj sklep, da so j>osebna narodnost, bodo morali Židje prevzeti tudi vse konsekvence. Borba oarlamenta s vSaJo NOVO PREDSEDSTVO DRŽAVNEGA ZBORA. VELIKA VEČINA KOALICIJE HITLERJEVCEV, CENTRUMA IN BAVARSKE LJUDSKE STRANKE. SEJj» PRUSKEGA DEŽELNEGA ZBORA. BERLIN, 31. avgusta. Včeraj dopoldne se je sestal k otvoritveni seji novi nemški državni zbor. Prvi seji je predsedovala 751etna komunisdčna poslanka Klara Z e t k i n o v a, ki je govorila celo uro o komunizmu, a so jo navzoči poslanci kljub temu mirno poslušali. Navzočih je bilo 578 poslancev. Za predsednika je bil izvoljen narodni socialist, bivši stotnik Gohring, ki je takoj prevzel predsedstvo. Za prvega podpredsednika ie bil nato izvoljen centrumaš Esser, za dru gega pa zopet narodni socialist. Po končni izvolitvi je imel sinoči že pozno v noč novi predsednik državnega zbora stotnik Gohring daljši govor, v katerem je med drugim dejal: »V zadnjem času se vedno bolj množe govorice o odstranitvi državnega zbora, češ, da ni sposoben za delo. Nemčija In tujina sta zaradi tega vznemirjeni. Kot predsednik državnega zbora odklanjam take trditve in ugotavljam, da je državni zbor sposoben za delo, tembolj še, ker se mu jo že na prvi seji posrečilo Izvoliti si predsedstvo. Prepričan pa sem, da bo tudi v bodoče prav tako točno izvrševal svoje naloge. Prvič po vojni je v njem nacionalna večina, pripravljena povesti nemški narod iz materielne bede in duševnega obupa v boljšo bodočnost.« Nato je bil odklonjen predlog socialnih demokratov, da bi se na današnji seji iz- Schleicherjev napad na Ženevo ^ZOROŽITVENA KONFERENCA BREZ POMENA. — NEMČIJA SI BO POMAGALA SAMA. 31. avgusta. V listu »Hel-Hejie ’e naP*sal v°in® minister »Vara* Schlelcher pod naslovom j, Nemčija« članek, v kate-ii) a,iallzira šestmesečno delovanje koi,i edan?e ženevske razorožitvene tej,, °ve,lc® In pravi, da ostane po-!|ja očistimo odločitev od 23. ju-»Žeij.‘ • Vseh lepih besedi. !e še gola re?0v- ’ da 80 *zvcde »znižanje obo-*rait„5,nJa na kopnem, na morju In v h* >n da se »zmanjšajo napadal-6favi dstva*- General Schlelcher »e 7Kda,Je: »Kaj je bilo treba, da so L'ela v * naJot,ličnejši državniki In Do 6 °iska strokovnjakov in da so klatečih nagajanj prišli do tega °r°Žitv Ra re7-ll,ta*«? Prvi del raz-konča|®ne konference se Je torej In z;i!a ,,re7 vs,akega pravega uspeha a' neenakopravnosti v oboro- ževanju ostane varnost Nemčije še vedno ogrožena. Nemčija želi mir, toda če ne bodo države zmagovalke držale svoje besede, bo morala Nemčija na lastno pest reorganizirat! svojo armado. Najboljša garancija za trajnost miru je Nemčija, katere suverenosti pa ne sme prav nič poniževat!. Za svojo varnost ne zahteva Nemčija prav nič več, kakor ostale države«. SMRT ROSEGGERJEVE VDOVE. KRIEGLACH, 30. avgusta. V nedeljo je umrla tukaj v starosti 72 let vdova Petra Roseggerja Ana, rojena Knauer. Armada brezposelnih. Po statističnih podatkih mednarodnega urada dela znaša število brezposelnih 25 milijonov. rekla Papenovi vladi nezaupnica. Novi predsednik je dobil pooblastilo, da skliče državni zbor k novi seji Po svojem lastnem preudarku. Poslanci so zapustili zbornico ob 21. uri in bili na ulicah deležni navdušenih ovacij. Starostni svet je nato sklenil sklicati prihodnjo sejo 8, ali 9. septembra. Dnevni red bo: deklaracija vlade. Če vlada pred parlamen* ne bi stopila, ji bo izrekel nezaupnico. Kar se tiče razpusta parlamenta, je Hindenburg zadevni dekret že podpisal in ga vlada lahko vsak trenutek objavi. Vendar se računa z možnostjo, da se bodo seje nadaljevale do druge polovice septembra. Če bo parlament razpuščen, bodo razpisane nove volitve v zakonitem roku, ker je predsednik Hindenburg odklonil predlog o zavlačevanju. BERLIN, 31. avgusta. Na včerajšnji seji pruskega deželnega zbora so neka.' teri poslanci ostro kritizirali politiko kanceiarja von Papena In sprejetih je bilo več nezaupnic. Z večino narodnih socialistov, centruma in komunistov je bilo sprejetih tudi več važnih predlogov, med njimi predlog, da se morajo tako? preklicati vse odredbe komisarja, razveljaviti prisege uradnlštva napram komisarju In odstraniti omejitve svobode govora, zborovanja in tiska. Prihodnja seja bo 21. septembra. Pred vojaško diktaturo na Bolgarskem? SOFIJA, 31. avgusta. List »Pobjeda«, ki jo urejuje sin umorjenega Aleksandra Stambolijskega, poroča, da so postali člani bolgarske vojne lige v zadnjem času zelo aktivni in da skušajo proglasiti na Bolgarskem nekako vojaško diktaturo, ki naj bi preprečila, da bi se kmečka stranka zopet polastila državnega vodstva. laponska in Društvo narodov TOKIO, 31. avgusta. Zunanji minister Ušida je v zbornici izjavil, da ne verjame, da bo mandžursko vprašanje rešeno tako, kakor to žele Japonci. Če se bo to zgodilo, bo japonska vlada prisiljena poseči po drugih sredstvih. Dopisnik »Reuterjevega dopisnega urada« razlaga to izjavo tako, da namerava Japonska izstopiti iz Društva narodov. NEUSPEH EKVADORSKE REVOLUCIJE. LONDON, 31. avgusta. Iz Guayaquilla poročajo, da so po 6 urni vroči bitki moža proti možu vladne čete zopet zasedle Ouito. Število žrtev je zelo visoko. Vladnim četam je pomagalo tudi oboroženo civilno prebivalstvo. Vstaši so se umaknili proti severu. TABOR AMACONK PRI FRANKFURTU. FRANKFURT, 31. avgusta. V zvezi s prostovoljno delovno službo, ki je v Nemčiji uvedena v času žetve, je bil ustanovljen velik amaconslci tabor, v katerem je največ dijakinj, pisarniških moči, prodajalk in zastopnic raznih drugih ženskih poklicev, ki pridno delajo in pomagajo pri žetvi. V taboru prejemajo polno oskrbo in na teden po 2 marki nagrade. Premirje v Gran Chacu NEW YORK, 31. avgusta. Nevtralni člani komisije, ki v WashingtoriU proučuje bolivijsko-paragvajski spor. so zahtevali od vlad obeh sprtih držav. da podpišeta fiOdnevno premirje, ki naj se prične s 1. septembrom. Bolivijski kabinet ie v krizi. Liberalni ministri so poda! ostavke, ker bi radi s tem prisil!!! vlado, da b! forsirals odločitev glede Gran Chaca in bi tako še bolj poostrila spor s Paragva-jem. STALNA ZRAČNA ZVEZA NAD ATLANTIKOM. NEWYORK, 31. avgusta. Pred kratkim so imeli polkovnik Lindbergh, angleški letalec Mollison in mis Earhartova sestanek, na katerem so razpravljali o vzpostavitvi stalne zračne zveze med Evropo in Ameriko. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da je potrebno: L aeroplan z več motorji in 2. da vsak aeroplan raz-polaga s popolno radijsko instalacijo. Obenem se mora urediti tudi meteorološka služba med Evropo in Ameriko. V ta namen bo v kratkem v Londonu posebna konferenca meteoroloških strokov njakov. SESTANEK MELLONA IN HOOVERJA. WASH1NGT0N, 31. avgusta. Bivši tajnik finančnega ministrstva in sedanji ameriški poslanik v Londonu Mellon je imel včeraj ponovno konferenco s predsednikom Hooverjem. Izjavil ie, da sta v tem razgovoru razpravljala o vprašanju vojnih dolgov. Z Montagucm Normanom sc ni sestal, ni pa tudi še določen njun evcntuclni sestanek, Mellon je izrazil prepričanje, da bo na borzah še nadalje trajala tendenca hausse. Tečaji so padli pod normalo, sodni pa se dela na tem, da se dvignejo in prejšnjo višino Dnevne vesta Mariborski »v e c E K N l k« jutra WSSI BMB—— II I li II H Veliko obrtniško zborovanje Podpisano obrtniške organizacije prirejajo v nedeljo 4. septembra ob 9. uri dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta veliko obrtniško zborovanje, na katerem se bodo razpravljala sledeča važna obrtniška vprašanja: 1. Za zaščito obrtniških pravic in boj šušmarstvu; 2. položaj podeželskega obrtnika in pomoč najbolj ogroženim obrtniškim strokam, osobito čevljarski, krojaški, kovaški, sedlarski, fotografski, mesarski, pekovski itd. (Posebni sestanki glede strok po zboru.) 3. Zaščita domačega obrtniškega dela. 4. Kreditna pomoč obrtniku in obrtniško gospodarsko zadružništvo. 3. Socijalno zavarovanje. 6. Važna vprašanja obrtne politike. Pozivamo predstavnike naših mestnih in podeželskih obrtniških organizacij, kakor tudi vse stanovske tovariše, da se udeleže tega zbora, ki naj bo močan izraz obrtniške volje in naj potrdi, da je obrtnik nujno potreben zaščite. Hočemo delati stvarno, brez demagogije, za po-edinca in za celoto. Četrtinsko vožnjo omogočimo onim, ki se Obrtnemu društvu v Ljubljani prijavijo najkasneje do četrtka. Tovariši! Vsi v nedeljo na naš zbor v Ljubljani (dvorana Okrožnega urada za zavarovanje delavcev)! Za Zvezo obrtnih društev za dravsko banovino v Celju: Jernej Golčer 1. r., za Pripravljalni okrožni odbor v Ljubljani: Filip Pristov 1. r., m Pripravljalni okrožni odbor v Mariboru: Franc Bureš 1. r., za Prjjp-avljalni okrožni odbor v Celju: Miloš Hohnjec 1. r., za Pripravljalni o-krožni odbor v Novem mestu: Matko Malovič 1. r., za Obrtno društvo v Ljubljani: Josip Rebek 1. r. UREDNIŠTVO »VEČERNIKA« in mariborsko uredništvo »Jutra« je sedal v Gosposki ulici 11, prvo nadstropje, telefon št. 2440. Uprava je do preselitve še na Aleksandrovi cesti 13, telefon št. 2455. Poročila sta se v nedeljo v cerkvi v Slivnici čevljarski pomočnik g. Štefan Greif iz Rač in gdč. 'Anica Tominčeva iz Hotinje vasi. Bilo srečno! 1 Iz gozdarske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: za višjega gozdarskega svetnika in za ravnatelja nižje državne gozdarske šole v Mariboru g. inž. Zmago Ziernfeld, ta višjega gozdarskega svetnika in okr. gozdarskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Mariboru pa g. inž. Emil Pu-pis. Legitimacije za četrtinsko vožnjo. Legitimacije za četrtinsko vožnjo v Ljubljani, ki jih je razposlalo društvo »Soča«, se dobe pri »Putniku« na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Uradne ure na sodišču. 3 1. septembrom so uvedene na sodišču nove uradne ure, in sicer dopoldne od pol 8. do pol 13., popoldne pa od 1G. do 18. Uradne ure pri vložišču so od 8. —12. in od 16.—17. Iz mestnega sveta. Na zadnji seji je mestni svet podelil gradbena dovoljenja: Ivanu Kosu za gradbo podstrešnega stanovanja in dvoriščnega poslopja pri hiši Tomšičeva ul. 35; Lovru in Elizi Rojko za gradbo vi-sokopritlične stanovanjske hiše v Metelkovi ulici 52; Mehanični tkalnici in apre-turi E. Zelenka in Co., za gradnjo tkalnice. Uporabna dovoljenje pa je podelil: Josipu Plemelju za prizidavo in nadzidavo dvoriščnih poslopij pri hiši Koroška c. 27; Heleni Baumkircherjevi za zgradbo 1 nadstropne stanovanjske hiše v Čopovi ulici; Josipu Frasu za zgradbo vi-sokopritlične stanov, hiše v Ferkovi ul. 3; Frančiški Kislichovi za zgradbo pral-S'c.e, pr! Marmontova ul. 8; Mariji Znideričevi za zgradbo 1 nadstropne stanovanjske hiše v Gajevi 31 in Heleni Baumkircherjevi za zgradbo vrvarske delavnice v Čopovi 3. Ogenj na periferiji mesta. Davi okrog 3. ure je izbruhnil požar v skladišču tvrdke Arbeiter na Radvanjski cesti. Skladišče je bilo polno starih cunj, ki so po izjavi nekega soseda tlele že prejšnji večer. Ker so bile cunje suhe.se je ogenj naglo širil in preden so prispeli gasilci, je bilo skladišče že vse v plamenih. Požar je resno ogrožal v bližini stoječo hišo izvoščka Franca Voglerja in neki svinjak, ki pa je tudi pogorel do tal in so le s težavo rešili svinje. — Na kraj požara so prihiteli poleg mariborskih tudi gasilci s Pobrežja, iz Studencev, s Teznega, iz Radvanja, Razvanja in Hoč, ki so v kratkem času ogenj lokalizirali. Skladišče je bilo zavarovano za 200.000 Din in so po lastnikovi izjavi zanetili 0-genj neprevidni postopači, ki so večkrat prenočevali v skladišču in si poiskali ležišče v starih sanjah. Shrambe za kolesa. Ker so tatvine koles na dnevnem redu, je varna shramba koles dobrodošla vsem kolesarjem. Po večjih mestih imajo kolesarji »garaže«, kjer puščajo svoja kolesa, kadar gredo po opravkih. Tudi v Mariboru imamo že nekaj takih »garaž«. Zelo umestna je shramba koles na Mariborskem otoku, kjer je tudi cena 5 0 p a-r a povsem primerna. Paznica, žena brez poselnega uradnika, mora ves dan ždeti na otoku, hoditi iz mesta in nazaj, kupovati hrano itd. Vsi oni pa, ki imajo o-pravke na sodišču, lahko dajo svoje kolo V varstvo pazniku-vratarju, ki zahteva za kratko straženje 2 Din! To je za današnje čase vsekakor preveč, zlasti za širše sloje, ki včasih pridejo več ur daleč in nimajo denarja niti za kruh. Posledica je, da puščajo nekateri kolesa kar pred sodiščem in to neglede na nevarnost tatvine. Vsekakor je potrebno, da se cena shranjevanja znatno zniža. Celodnevna kopalna tura na otoku. S 1. septembrom je uvedena na Mariborskem otoku celodnevna kopalna tura. Vstopnice, ki jih kupijo kopalci dopoldne, veljajo ves dan. Od 1. septembra i bo vozil zadnji avtobus iz Kamnice ob j delavnikih ob 19.15, ob sobotah, nede-I Ijah in praznikih pa ob 19.45. Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj. V enoletni trgovski tečaj mariborskega Slovenskega trgovskega društva na državni trgovski akademiji je vpisovanje vsak dan od pol 10. — 10. ure v šolskih prostorih na Zrinskega trgu. Radi splošne gospodarske krize bo v prihodnjem šolskem letu mesečni prispevek znatno znižan. Za malenkostno odškodnino se poučujejo poleg vseh trgovskih predmetov tudi jeziki in se polaga posebna važnost na strojepisje in stenografijo. Vodstvo sprejema tudi pismene prijave. Mojstrski izpiti v Mariboru. Danes so se pričeli v Mariboru mojstrski izpiti, ki so z novim obrtnim zakonom uvedeni obvezno za vse rokodelske stroke. To so prvi taki izpiti v naših krajih. Za ta rok je bilo priglašenih 46 kandidatov, od katerih jih je brez zadržkov pripuščenih 32. Večina kandidatov je iz Maribora in Prekmurja. Največ jih je ,v; mesarski in pekovski stroki. Skupno je zastopanih 13 strok, med temi tudi mlinarska, kar je Še posebno zanimivo, ker mlinarstvo do zdaj ni veljalo kot rokodelski obrt. Danes so se pričeli praktični izpiti pri mojstrih, katerim so posamezni kandidati dodeljeni. Mesarski kandidati so danes zaposleni v mestni klavnici in bodo jutri delali v mesnicah, popoldne pa se bodo predstavili izpitni komisiji k teoretičnemu izpitu. Seveda je za vsako stroko sestavljena posebna komisija. Po sedanjih razpisih bo ta partija kandidatov dovršila izpite do 6. t. m. Javna zahvala. Okrožna strelska družina v Mariboru smatra za svojo dolžnost, da izreče g. Ladislavu Kardošu, trgovcu z avtomobili in avtomobilskimi potrebščinami ter zastopniku avtomobilov znamke »Chevrolet« v Mariboru, svojo najtoplejšo zahvalo za njegovo izredno naklonjenost in uslužnost, ki jo je ob vsaki priliki pokazal za napredek in prospeh strelskega športa med najširšimi plastmi našega ljudstva. Maribor, 31. avgusta 1932. Uprava Okrožne strelske družine v Mariboru. Dopisna trgovska šola. Profesorji ljubljanskih trgovskih šol in trgovske akademije so z drugimi strokovnjaki ustanovili moderno dopisno trgovsko šolo, ki nudi pouk svojim učencem potom dopisovanja v vseh trgovskih, jezikovnih in drugih znanostih. Za dopisno šolo je že precej zanimanja med trgovskim naraščajem. Novi zakon o zaščiti kmetov. Ker poteče s 15.' septembrom veljavnost zakona o zaščiti kmetov, pripravlja poljedelsko ministrstvo nov zakon, ki ga bo predložilo skupščini že na jesenskem zasedanju. Mariborski smučarski klub je preteklo nedeljo priredil propagandni izlet v Rogaško Slatino. Spotjo je obiskal tudi Poljčane, kjer je bil prijazno sprejet. Namen izleta je bil poživeti zimski šport v prihodnji sezoni. V zdravilišču je bil klub deležen posebne naklonjenosti ravnateljstva. Pri sestanku z ravnateljem g. inž. Ditrihom so bile izmenjane mnoge pobudne propagandne misli in besede. Poziv strelskim družinam! Ker bo 4. septembra 1932 otvoritev nagradnega streljanja in razvitja prapora v Ljubljani, vabimo vse strelske družine mariborskega okrožja, da se v čim večjem številu udeleže razvitja. One družine, ki bi odpotovale z avtomobili, naj pričakujejo v Ljubljani na glavnem kolodvoru druge strelce, ki pridejo z dopoldanskim vlakom, da odkoraka mariborsko okrožje skupno na strelišče. Vse strelske družine, ki ne odpotujejo z avtomobili, naj se zberejo v nedeljo 4. septembra ob 5. uri na glavnem kolodvoru v Mariboru. Dobra koruzna letina. Letos je koruza v naši državi dobro j obrodila in je bomo imeli za izvoz preko i 100.000 vagonov. Če bi ne bilo ponekod I toče, bi bil pridelek še večji. Opozorilo prodajalcem sadja In grozdja, Mestno tržno nadzorstvo je ugotovilo, da se neupravičeno prodaja na mariborskem trgu sadje in grozdje. Radi tega odreja mestno županstvo v smislu določb tržnega reda, da se mora vsak prodajalec sadja in grozdja izkazati na zahtevo tržnih organov s potrdilom svoje občine, da je prodajalec upravičen lastnik sadja ali grozdja. Proti osebam,, ki ne bodo imele teh potrdil, se bo postopalo po obstoječih predpisih. Tržni organi bodo vršili strogo kontrolo. Grozdje iz Slovenskih goric na našem trgu. Te dni se je pojavil na našem trgu avto naložen z zaboji namiznega grozdja iz slovečih slovenskih goric. Po tem grozdju so prav pridno segali meščani in vinogradnik, ki je pokrenil akcijo zalaga-telja trga z grozdjem, je prišel na svoj račun. Saj je grozdje slajše in cenejše ko ono, ki ga prinašajo na trg okoličani ali ga prekupci uvažajo iz Italije in Banata. Prodajal je kilogram po 4 Din. Obljubil pa je, da bo pripeljal še slajšega in meščani ga bodo veseli. Kakor čujemo se snuje širokopotezna akcija za izvoz našega grozdja, ki je vsekakor zdrav pojav za gospodarsko pomoč našim vinogradnikom. Ceneno meso. Jutri v četrtek bodo od 7. ure naprej prodali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 400 kilogramov telečjega mesa po 4 Din, in sicer do 2 kilograma na osebo. Sejem za živino. Dogon na sejem za živino 30. t. m. je bi! sreden in srednja je bila tudi kupčija. Prignali so skupno 312 glav in sicer 14 konj, 21 bikov, 73 volov, 191 krav in 13 telet. Prodanih je bilo 186 repov. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 2.75—4, poldebeli 2—2.50, plemenski voli 1.25—2.25, biki za klanje 1.50—2.50, klavne krave, debele 1.25—2, plemenske krave 1—1.50, krave za klo-basarje 0.80—1.20, molzne krave 1.75—2, breje krave 1.75—2, mlada živina 2.50— 3.25 in teleta 3—4 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8 Din; meso bikov, krav, telic 4—5 Din: teletina I. vrste 10—12, II. vrste 6—8 Din in svinjina 10—16 Din. Ukradeno kolo. Danes dopoldne je bilo lesnemu trgovcu Karlu Lepšinu iz Rač izpred pisarne dr. Stanjka ukradeno kolo. vredno 1500 Din Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zai' trkom kozarec naravne »Franz JoselO' ve« grenčice. Zdravniška poročila h bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic profhptuo odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah 1» špecerijskih trgovinah. Strelci, pozor! Okrožna strelska družina v Mariboru poziva vse zvezne strelske družine, da čimprej odgovorijo na okrožnico glede udeležbe strelcev pri tekmi v Ljubljani-Ker gre za naročilo voznih legitimacij, s® naprošajo družine za takojšen odgovori Nerodna Julka. Dekla Julka C., zaposlena pri nekeir posestniku v Košakih, je sinoči pri sekanju drv tako nerodno zamahnila s sekiro, da si je odsekala sredinec leve roke-Zdravi se v bolnišnici. Zagonetna smrt. Posestnik Ivan Ploč iz Plača, ki so ž5 pretekli ponedeljek prepeljali v mariborsko bolnišnico, je včeraj podlegel hudi5* poškodbam. Truplo je bilo na zahtev® državnega tožilstva včeraj popo!dne oh* ducirano, ker je podan sum. da je posta! Ploč žrtev zločina. Na Plaču so se raznesle govorice, ki težko obremenjuje!5 Pločevo ženo. Orožniki raziskujejo zJ devo, rezultat preiskave pa še ni znan* Hud hlapec. Neki hlapec je imel že deij časa hud5 jezo na viničarja Ivana Knedla v Dragičevi. Ko ga je včeraj srečal, se ga je lotil kar s koso in ga hudo poškodoval tj3 nogi pod kolenom. Ranjenega viničar)5 so morali spraviti v bolnišnico. Požar v vlaku. » Preteklo nedeljo je v večernem vladi' i k? vozi iz Pragerskega proti Ptuju, n®* : ozdoma začela goreti s perilom in obul* i vijo napolnjena košara, ki jo je pa vrg®1 sprevodnik naglo na tla ter tako prepeči', požar, ki bi lahko postal usoden. * spomin na perilo in drugo opremo je v stalo le nekaj gumbov. Napad radi nesporazuma. Posestnik Jakob Potisek iz Jablani®* se je v noči od nedelje na ponedeljek vračal proti domu precej vinjen in zašel v sadovnjak posestnika Hraša v Panger' cah. Gospodar, ki je menil, da moža* krade jabolka, ga je napadel s kolom *5 ga pošteno naklestil. Potisk je dobil tak5 hude poškodbe, da je moral v bolnišnic® ...................................... Badjura Rudolf: Izleti po Karavankah Ljubljana 1932. 32 strani. Samozaložb5 Cena: 10 Din. Kljub neštetim oviram, k* mu stoje na poti, orje in odkriva Badi5! ra dalje. Še ni dolgo, ko je izšla v drw izdaji »Smuška terminologija« in že n3* vabi na izlete v Karavanke. , Badjura je v pričujočem delu razde!*1 Karavanke na 63 deloma eno-, delor"3 pa večdnevnih tur, ter pokazal tako vsa' kemu nebroj možnosti, da prečka in koža pogorje med Zilsko in Mislinjsko do"' no. Knjižici je priložil pregleden zemiie' vid, ki orografsko turistu docela zado* stuje, vsebuje, kakor tekst, važen material naših krajevnih imen. Vodnik izlete po Karavankah je točen kot vS Badjurovi vodniki, orientacija po niel11 lahka in hitra, oblika žepna. Med uvodno besedo je Badjura zapj' sal resnico: »Do vrha Karavank še Pr,‘ lezemo, naprej se ne ganemo, kakor d* se za nas tam gori svet nelid, kakor d® je po grebenu Karavank zarisan — kon®c sveta.« In zakaj to? Manjkalo je dos<£ daj za Karavanke propagande. Da ni hi' !o Uleta in njegovih drugov, še danes D bila Peca zapuščena; in da čakajo na na Obir, Ojsterc, Koprivna ali Olševa, J zopet vzrok v pomanjkanju propagand®-Imamo vrsto tujskoprometnih organiza' cij, tujski promet je gospodarsko gesi današnjega časa, propaganda za tu!S promet vsakdanja krilatica. In vendar J izšla pričujoča knjižica o Karavankah samozaložbi! Rodil jo je pač ideahze• enak idealizmu Aljaža, Kocbeka, LesJ1 ka. Vsak planinec in vsak narodnjak ^ bo pokazal svoje priznanje Badjuri tem. da si bo nabavil novega pl a n m s ga tovariša. »Izlete po Karavankah«*^ 7 M a r I K o r n, cfrie 31. VTTT. 1933. - ^t2acSSBB5H323E®B^HK,aXI»SBaBUnMBaM*#i* MtfMfffffSRl »V E C E R N I K« jfirrg m - ur, n k aBBnpgma»:»g'~a.asas«. V taboru mariborskih gozdovnikov ob Završnici v Žirovnici OPIS LETOŠNJEGA TABORENJA NAŠE GOZDOVNIŠKE MLADINE. dega taborovodje. Končno pa se je Rdeči Volk v imenu nas Ljubljančanov za- Mariborski gozdovniki so letos taborili ob Završnici in Žirovnici v juliju in začetku avgusta. »Taborni ustavi« gre vsa zasluga, da je tabor tako dobro u-spel in pa Belemu Lisjaku, ki je zbral o-krog sebe 40 gozdovnikov, samih zrelih fantov. V petih letih sem bil v osmih taborih in smelo trdim, da je bil tabor mariborskih gozdovnikov eden najlepših. Namenil sem se, da napišem nekaj vrstic, ki naj vzbude prijetne spomine vsem onim, k; so tu ali tam taborili in da povem tistim, ki niso, če hočejo živeti lepo, da stopijo v krog taborniške organizacije. Tiho in mirno je bilo tisto popoldne v yasi gozdovnikov pod Stolom ob Završnici. Sedel sem pod eno izmed treh smrek v njihovi senci. Solnce se je bližalo zatonu. Ob zadnjem svitu se oblaki Ponavadi pordeče, toda to pot se niso, ’ePo sinje nebo je prepregalo svojo mo-^ro barvo od vzhoda do zapada. In Tri Slav, ti si res čar naše zemlje. Kako lep k bil tvoj snežnik, ko je solnce sipalo Panj svoje žarke. Solnce je vedno bolj tonilo za Kranj slto goro in jezerce Završnice je zavalo-velo v hladnem večernem vetriču. Bilo Čisto srebrno in skoraj nemogoče je “'o gledati vanj. Toda namah je izgubi-'u svojo kristalno barvo in se stemnilo y modrozeleno gladino. — Solnce je za- h Tedaj sem vstal in se napotil v tabor. Dim večnega ognja se je valil nizko nad taborom. Dobro sem vedel, da se nam obeta dež. Pred vigvamom sta sedeli more in Tiha Skwo in poslušali brenkale citer, na katere zna tako lepo igrati Paš vsem znani debeli Štefan, obenem se 3a Pogovarjali o gozdoviiištvu. o fantih, 0 domovini, o rožicah itd. Rad bi bil prisedel in kaj povedal, pa nisem hotel motiti, pa tudi časa ni bilo. Bed Lisjak je prišel iz šotora. Rog se 1® oglasil, stopili smo v vrsto. Tisto noč Sl11o imeli Levi dežurno službo. Podeljena mi je bila straža od 12. do 2. s tova-r'Žem Kiriqaaom. Po zboru je sledila Pknaža. . Breko Stola so se jel: valiti temni ob-*aki. »Dež bo,« je završa.o po taboru. ‘Drugi dan bomo podrl tabor in dež *jatn bo otežkočal delo,« so pripomnili rugi. Toda kaj smo hoteli, udati smo se tirali v nemilo usodo. Tako je napočil čas, da smo se zbrali J1 tabornem ogajtt. Zasedli smo prostor. Lisjak je v svoji siikoviti taborni v!eki stopil k ognju in se z izbranimi čredami zahvalil za sodelovanje vseh ,ratov in sester, ki so taborili pod svo-iP^nim solncem. Res, kar ganjen sem J1-toliko lepega je bilo čuti iz ust rnla- hvalil in poslovil od prijaznih in gosto ljubnih Mariborčanov. Vsakdo bo razumel, zakaj smo si ravno pri ognju povedali, kar nam je narekovala dolžnost. Ogenj je središče tabornega življenja, ob ognju je nastala najbrž prva človeška organizacija, jezik, veda, umetnost in religija. Gozdovni-štvu je ogenj simbol Velikega Duha vsega človeštva in življenja, iz katerega izhajajo štirje žarki, štiri činjenice človeškega razvoja; duha, telesa, misli in dela. Vsak izmed štirih žarkov^ vodi manjšemu plamenu. To so moč, lepota, resnica in ljubezen. Plameni v zvezi z žarki dajo sledeče gozdovniške ideale: močan duh, lepo telo, resnicoljubno mišljenje in udejstvovanje z ljubeznijo.. Iz vsakega izmed teh štirih plamenov izhaja troje žarkov, ki dajo zaporedno 12 gozdovniških zakonov in sicer: Močan duh: 1. bodi odločen, 2. bodi skromen, 3. bodi poslušen. Lepo telo: 4. bodi čist, 5. čuvaj svoje telo, 6. živi prirodno. Resnicoljubno mišljenje: 7. Govori resnico, 8. bodi pošten, 9. bodi moder. Udejstvovanje z ljubeznijo: 10. Bodi prijazen, 11 bodi požrtvovalen, 12. bodi radosten. Za vsakega gozdovnika je poslednji večer, tretji svečani večer. Prvi svečani večer obhajamo, ko prižgemo ogenj, drugi svečani večer pa, ko dobimo med se nove brate in sestre, ki so prestali sprejemno preizkušnjo. Tretjič pa se poslednjič zberemo ob ognju potrti, ker se bomo morali vrniti med »Bleda lica« hrupno življenje, toda z nado, ki nam je v tolažbo: »Še in še se bomo vrnili ter si postavili vigvame in tako živeli, lepše in čistejše življenje, ki nam ga je podaril slavni ameriški pisatelj, prirodo-pisec in lovec Ernest Thompson Seton pred 30 leti, kateri jubilej smo letos praznovali na zelo lep in dostojen način. Bil je poslednji večer, poslednjič smo se zbrali. Pa ne vsi, enega ni bilo. Tistega, ki je bil vedno poleg, ko ogenj ugaša; namreč brata, ki je stal zvesto cerkvi ali kapeli, Ždel sem in mislil, poleg mene pa je sedel Kiriqan. Drugo jutro je deževalo, pa ne dolgo. Preko tabora so se jele dvigati megle. Solnce je prisijalo. Podrli smo tabor. Z vozom so bili že odšli, ostala sva le s tovarišem Canotom. Ozrl sem se nazaj. Cakšna praznota. Hip nato pa je ogenj šinil kvišku in naju potolažil. ?o zmagi ISSK Maribora nad Gradjanskim na strani v boju in težavah »Belega Srnjaka«, ki je bil službeno odsoten. Izza gora se je čulo grmenj^ in videlo bliskanje. Vstali smo in preko drugače tako tihega zagorskega sveta je zado nela himna gozdovnikov in se strnila gromom, ki jo je ponesel preko dobrav, Molk — nato pozdrav taborovodje in kmalu smo odšli k počitku. »Vstani!« Pogledal sem. »Dvanajst ura«, aha, moja straža. Nebo se je bilo popolnoma pooblačilo. Za to noč sem se namenil, da opravim vigilije. Vigilije spominjajo na stare dni, ko so vitezi in romarji prebdeli vso noč v kaki samotni ftran 3 nsm , f.sTTKHaan* Ogenj je veselo plapolal, poleg njega pa je stal, zapuščen od vseh, stari samouk — Puščavnik, ki domuje onkraj Završnice in se bavi s pisateljevanjem. Veselo je zavihrala naša zastava, ko nas je ognjeni konj po železni cesti peljal tja, odkoder smo bili prišli. Mir z Vami — Peš — Endaš. Spori Je že tako: borba za točke vzbuja pozornost občinstva, drži ga v oblasti že ves teden pred dogodkom, da odstopi, čim odžvižga sodnik konec tekme, mesto novi napetosti do prihodnjega nastopa. Ves čas prvenstvene konkurence se da izraziti v dveh-treh besedah: ugibanje vnaprej, komentiranje borbe, kombiniranje točk diferenčnega količnika. Za nastop »Gradjanskega« je bilo zanimanje nenavadno veliko. Zveneče ime, obilna reklama, napovedan prihod zagrebških kibicev in ne nazadnje prikrita nada, da bo domačinom zmaga morda le uspela, iz vseh teh komponent se je ustvarila mogočna rezultanta, izražena v številu 2000. Dvatisoč src je dolge ure močnejše utripalo pod čudovito sugestijo bliskovito se menjajočih -dogodkov v me jah zelenega pravokotnika lOOkrat 70 m. Nov sistem tekmovanja po ligah je prvič dal I. S. S. K. Mariboru priliko za udeležbo v močnejši konkurenci. Gotovo ni nihče pričakoval, da bo I. S. S. K. Maribor prvi, ampak moramo si biti v svesti, da so uspehi,, ki jih je dosegel naš prvak, zavidljivi. Pred začetkom tek movanja je neki ljubljanski dnevnik napisal, da bo I. S. S. K. Maribor sigurno zadnji. Zgodilo se je pa obratno, oba ljubljanska zastopnika sta se plasirala na zadnjih mestih, a I. S. S. K. Maribor ima še možnost, da se plasira v, končnem tekmovanju za državno prvenstvo. I. S. S. K. Maribor je zmagal v -nedeljo nad »Gradjanskim«. Upravično zmagal. Po tekmi se je vsula množica na ceste. Belo-črne zastave so piapolale, culi so se vzkliki, ki naj bi bili izraz radosti nad uspehom. V resnici so bili globok oddih, sproščenje ure trajajoče živčne napetosti. Dve točki, da, sta pod streho. Toda I. S. S. K. Maribor čaka nova preizkušnja, in sicer še v nedeljo, ko se bo moral boriti z ljubljanskim »Primorjem«. Ne dvomimo, da bo »Maribor« zmagal, toda presenečenja niso izključena. Težka in trnjava je pot do učenosti in mnogo šolnine je treba plačati na njej. V vseh manifestacijah življenjske borbe je izkušnja najvažnejše sredstvo za to borbo. Izkušnja se pa ne da niti naučiti niti priučiti, zanjo je tre ba samo časa in udejstvovanja . . . Med radostne vesti beležimo tudi dejstvo, da je prevzel naš zaslužni športni delavec g. dr. P 1 a n i n š e k zopet vodstvo nogometne sekcije I. S. S. K. Maribora. Zasluge, ki jih ima dr. Planinšek za mariborski šport, so take, da brez njega ne bi bil na tej višini, kot je danes. On je bil tisti, ki se je .v. Beogradu boril za vstop I. S. S. K. Maribora v liginc tekmovanje in ima tudi največ zaslug, da je priboril I. S. S. K. Mariboru ono mesto, ki mu po- znanju pripada. V naslednjem prinašamo še kratke izvlečke zagrebških kritik o nedeljski tekmi »Gradjanski«—»Maribor«: »Juta r-nji list« piše, da je bila zmaga I. S. S. K. Maribora popolnoma zaslužena in da je bil sodnik izvrsten. Tudi »N o v o-s t i« in »M o r g e n b I a t t« priznavata boljšo igro I. S. S. K. Maribora, glede sodnika pa pravita, da ni mogel zadovoljiti 11 ISSK Maribor, lahkoatletski odsek. Redne vaje lahkoatletinj in lahkoatle-tov bodo pod vodstvom g. prof. Cestnika na igrišču v Ljudskem vrtu, in sicer v ponedeljek, sredo in soboto ob 17.30. — Hazenski treningi so v torek in petek ob 6. uri zjutraj. Opozarjam vse članice in člane, da redno posečajo .vaje že z ozirom na bližnje prireditve! — Načelnik! Sokolstvo Redna telovadba dece Sokola matice Redna telovadba dece Sokola Maribor matice se bo začela v pondeljek 5. sept. Telovadba bo do nadaljnjega na letnem telovadišču v Samostanski ulici po sle-cječem razporedu; Moška d e c a bo telovadila zaenkrat skupno v enem oddelku vsako sredo in soboto od 17. do -po! 19. ure. Ženska d e c a v, starosti od 10.—14. leta v ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure; od 7. do 10. leta vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure: deca do 7. leta pa v torek in petek od 14. do pol 16. ure. Starši, ki žele svojim malčkom prijetnega razvedrila in zdravega razvoja, naj vpišejo deco omenjene dneve pri vaditelju oddelka. Telovadba članstva in naraščaja se pa bo začela 12. septembra in bo razpored ur še pravočasno objavljen. Seja prednjaškega zbora Sokola matic«, bo v petek 2. septembra ob 20. uri v Narodnem domu. Pozivajo se vsi prednia-ki, da se seje sigurno udeleže. ^ Magnaut: Ben-Keri je Ben-Keri zopet vstal, so vsi s jJahom gledali tega moža, ki so ga J^atraii norim. Gospodar se ni ganil in JeSove oči so še vedno gledale prisedi1,0 piramido, ki je zapirala nebo. Vi-1)1tl ie bilo, da okleva za hip: brez dvo-s * ie prešinil žarek usmiljenja njegovo j6 e> toda to je trajalo tako kratko, da gl °stalo brez učinka in s hladnim, nc-^ ^kim, daljnim glasom je izustil: »Ta ^ ? ie brezumen ali obseden od Seta. 0;it! Ra izpostijo deset dni, potem naj ^^e zaprt celo življenje v ječi, kjer ko k ne v'^e' ne n^$sar več- Ta-Čist 010 *zRna'i n Njegovega telesa ue-je eRa duha, ki biva v njem.« — Potem So „ a^ko zamahnil z roko in odnesli Soj/^lnico, ki se je lesketala v zadnjih pramenih; kakor v apoteozi so t»a 1 shia in smrtno podobo Ftaha, bo-se pravice in vse dobrote. m * l,birf -m pa ie ze tretp ^an BeN-Keri *n da bi se priliznili, so raz-vid™ dokaz, kako črna je ša uLVa duša. Istega večera je prišla du-Ra 0v°Rega obrtnika, osvobojena svoje-h^estoi ’ Pred božjo sodbo. Sedeč na nega JJ brez okrasa in obdan od majh-zde| sstevila prisednikov, se je Osiris ka|{0.Prva Ben-Kcriju povsem drugačen De raJ Ka ie Predstavljal. Bil je običaj-• °'blečen preprosto in le nena- vadni blesk njegovega pogleda in čudno sveža polt sta pričala o nesmrtnosti. Poleg njega je stal za svojimi tehtnicami Thot resno, pa ne domišljavo in je izglodal liki pošten trgovec. Zato se je pri tem tudi duša ubogega moža opogumila. Eden prisednikov je izpregovoril: — »Ben-Keri, tkalec iz Mitu-na, umri v Kufovih ječah!« Tedaj se je Osiris obrnil na Thota: — »Kakšno je bilo življenje tega moža?« — »Bilo je vredno, čisto in bedno-. Ni poznal drugega ko krivico in žalost.« — »Kako si si vendar mogel, Ben-Keri«, je rekel Osiris z mehkim glasom, »nakopati jezo svojega gospodarja?« — »Drznil sera si, o vsemogočni, dvigniti glas do njega in ga prositi usmiljenja.« — »Tako se torej deli pravica med ljudmi. Kralji niti ne blagovolijo poslušati svojih podanikov in ti morajo priti prav do nas, da morejo povedati svojo bedo!« — Osiris jc pomislil za hip, nato: — »Poslušaj, Ben-Keri, ti si trpel po krivici in si ostal nedolžen v nesreči; dobil boš sijajno plpčlio. Od danes naprej bo ta trdosrčni Kufu zavzemal tvoje mesto na zemlji, on bo tkalec; ti si boš nadel njegovo smrtno telo: nosil boš pskent*) in boš vladal. Tako bomo vedeli, da imamo pravičnega princa, ki se mu smilijo nesrečni nižji sloji. Vendar vedi, da je - mnogo težje ostati priprost * Pokrivalo egiptovskih faraonov in boeov. in dober kot gospodar Egipta, kakor pa kot neznaten mitunski obrtnik.« • In ne da bi kdo vedel, je prešla Ben-Kerijeva duša v Kufovo telo. Prvi vladarski čin novega faraona je bil, da je ustvaril gradnjo te piramide, spomenika njegovega bednega življenja. Potem je poslal po Sitko, da bi z njim delila srečo, toda Sitka je bila umrla nekaj ur za njim, in silno je bil žalosten, ker ona je bila edino bitje na zemlji, ki ga je ljubil in kojemu bi mogel zaupati tajno svoje izredne sreče. Hotel je tedaj delati dobro in osvoboditi svoje ljudstvo zatiranja in bede. Odpustil je domov vse uboge ljudi, zaposlene pri javnih delih in pomilostil je nekatere obsojence. Toda sprva se mu je zdelo, da so mu bili hvaležni le oni, ki so bili deležni teh milosti, medtem ko so se drugi, njegov dvor, velikaši in ljudstvo samo, čudili nad takim običajem kakor nad slabostjo. Ali bi se mogel res on/gospodar, živa podoba Ftahova, zanimati za preproste smrtnike, ne da bi umazal svojega dostojanstva in žrtvoval svoje moči? Ubogi Ben-Keri, ki je bil ohranil čisto srce pod kraljevsko krono in plaščem, je pre mišljeval, kje je resnica in se tožil nad svojo nemočjo. Tudi je videl, kako je težko na prestolu spoznati resnični po ložaj svojih podložnikov, zakaj skrbno so mu prikrivali ljudsko nesrečo, ki jo je bolje poznal nego kdorkoli. — »O!« si je rekel bivši tkalec, »kako malo ve princ o tem, kar se godi v njegovem kraljestvu in kako težko je deliti dobrote! V tej uri morda trpijo tisoči mojih sorojakov nadloge, ki sem jih trpel jaz, in tega ne vem.« Dvorni običaj mu je branil, da bi šel sam iz palače in hodil po mestnih ulicah; kadar se je šetal, so ga vedno nosili v razkošni nosilnici in spremljala ga je cela četa dostojanstvenikov, stražarjev, branilcev muh in pahljačarjev. Nerad se je držal tega nespremenljivega običaja, ki mu je branil, da bi delal po svojem srcu. Sem in tja je vzel od svo-iih zakladov, ki jim ni poznal niti števila in ki so polnili cele dvorane, n®kaj vreč zlata in srebra, da bi jih razdelil med reveže. Toda prav kmalu je opazil, da so se s tem okoristili le dvorjaniki in četa zajedalcev, ki so si brez sramu delili ta darila. Dal jih je nekaj pobesiti za zgled, toda ni mnogo^ dosegel s tem in puhlost drugih se je še povečala, ne da bi mogel upati, da je bil le trenutek koristen svojemu ljudstvu. __ »Mogel bom biti torej le pravi tiran,« je premišljal. »O Osiris, prav si imel, nič ni tako težko za kralja, ko biti dober in odpovedujem se vladi, ker so pod mojo vlado še vedno nesrečni. Dovoli, da se vrnem v tvoje kraljestvo, kjer bom ohranil vsaj mirno vest.« In Osiris, ki je znova spoznal upravičenost njegoie tožbe, je poklical ubogega moda v krtileotvo Sfrati 1 Mariborski »vnCCRNIKv ,]utra gr.-' -n, »n-.-rc.jp— niTimirn—rn m v M"a r rr» rt, 'm sr. vnr. ms. Položaj kmeia in zadružno gospodarstvo Nekaj misli k važnemu vprašanju. Položaj našega kmeta je zelo težak in mestoma obupen. Po eni strani je gospodarska kriza pograbila v svoj vrtinec prav njega in zahtevala padec cen kmečkih proizvodov, po drugi ne more teh niti po skromni ceni spečati in leže v gospodarstvu kot mrtev in zato obtežilen kapital, in končno še porazna letina. Dasi velja še vedno resnica, da je od gospodarskih subjektov kmet edini, ki je od trga še najmanj odvisen, vendar je tudi on vedno bolj navezan na Izmenjavo proizvodov. Njegove potrebe se večajo. Kolikor je ta pojav po eni plati dober, je po drugi zanj — in posredno tudi za nas — škodljiv. Pred vsem se on na ta način gospodarsko pogreza. Z odvisnostjo od trga pa postaja vedno večja žrtev izkoriščanja. Njegovi izkoriščevalci nimajo tukaj težke naloge, ker prvič so boljše organizirani, drugič pa jim stoje nasproti šibki poedinci. Bilo je pač vedno tako, da je šel pritisk v smeri najmanjšega odpora. In prav od kmečke strani je odpor najšibkejši, ker živi v tej sicer najjačji, a razdvojeni armadi bolj vsak zase. 2e pred svetovno gospodarsko krizo 'je kmet žrtvoval najmanj četrtino svojih plodov industrijskemu in trgovskemu kapitalu. Najmanj vsaka četrta brazda, vsak četrti meh in vsaka četrta vreča njegovih pridelkov je bila že vnaprej določena v — dar. O tem nas jasno pouči indeks cen n. pr. oni iz 1. 1929. Povprečni indeks kmetijskih pridelkov je bil 1548, industrijskih sirovin, izdelkov in kolomijalmega blaga pa 2110. Te številke kažejo dovolj nazorno nesorazmerje med cenami agrarnih in drugih proizvodov in si stoje nasproti v razmerju malone 2 4 3, kar pomeni, da so bile cene agrarnim pridelkom skoraj za tretjino manjše od tekstilnega, kolonialnega in drugega blaga. — Danes je še veliko slabše. To vedno večje gospodarsko pogrezanje kmeta je usodno tudi za nas konsu-mente, a tudi za njegove izkoriščevalce. Saj je račun enostaven in ga lahko pred-očimo s primerom krave, ki ji ne damo vzdrževalne in produktivne krme. Z njenim hiranjem ali poginom utrpi škodo tudi lastnik. Ponovimo že staro pesem: Dokler ne bodo milijoni neuvaževamh, a socialno tako pomembnih kmečkih celic začeli sami iz sebe in vzajemno iskati svoje gospodarsko izboljšanje, toliko časa bodo tarča in toliko časa bodo posredno prizadete tudi druge socialne plasti iz srednjega in delavskega stanu, ki si, navezani na njegove plodove, morajo te nabavljati po posredovalcu, ki viša cene sebi v korist in tako izžema konsumenta in — z nizkimi kupnimi cenami tudi producenta (kmeta). Same razmere cen bi morale kmeta dovolj nazorno poučiti, kako naj bi po- stopal za svoje izboljšanje in prav sedanji položaj bi mu moral odpreti oči, da si mora čimprej usvojiti načelo zadružnega gospodarstva. Namesto izmenjanja blaga (kupo-prodaja) med poedinci, naj bi bila menjava med zadružnimi organizacijami interesnih skupin. Poglejmo živalski produkt: cena živini nizka in za producenta uprav porazna (1 Din kg žive teže), cena mesa visoka. Ne bilo bi napačno, če bi kmetje vsaj razmišljali o zadružnih vnočevalnicah, ki naj bi stopile v trgovski stik s konsumnitni zadrugami. Ali pa če bi kmetje ustanovili svoje zadružne mesnice? Tako bi izločili posredovalce, ki se pretirano rede na njegovem in telesu konsumenta. Malo razumevanja in dobre volje in to navidezno težko vprašanje bo lahko izvedljivo. K. s. »Ljubljana v jeseni" Šolska mladina ima za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 3. do 12, septembra znižano vstopnino po 3 Din za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom učiteljstva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva na velike razstave: kmetijsko, alpinsko, umetniško, fotoamater-sko, gospodinjsko »Domače ognjišče«, ki bodo nudile nazoren pouk, mladini pa pri učenju mnogo koristile. Obiskovalcem jesenskega Ljubljanskega velesejma je dovoljena na paro-brodih »Jadranske plovidbe« in »Dubro-vačke plovidbe« ugodnost, da se lahko z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Na parobrodih brodarskega društva »Boka« pa imajo 50% popust. Te ugodnosti daje samo sejemska legitimacija. Sirarstvo na Jesenskem velesejmu. Sirarska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu obeta biti prav posebno pestra. V zadnjih letih se je namreč razvilo poleg ementalskega tudi več drugih panog sirarstva, kot n. pr. tilsitski, ei-damski, stičenski, gouda in drugi siri. Vsak obiskovalec jesenskega velesejma bo Imel priliko prepričati se, da se tudi pri nas izdeluje sir, ki v mnogih primerih prav nič ne zaostaja za tujim>,Ne zamudite ugodne prilike! Alpinska razstava bo na letošnjem jesenskem velesejmu »Ljubljana v jeseni« pokazala revijo raznih znanosti in umetnosti v luči alpinizma. Odnos vede do gora, odnos umetnosti do naših planin bo dobil plastičnega izraza na tej razstavi, ki bo skušala zbrati znatno število predmetov, ki pojasnjujejo in osvetljujejo odnošaj našega Človeka do naših gora. Slika, fotografija, relief, dio-rama, diagrami, risbe in druga sredstva bodo predočevala goro na eni in človeško misel in čuvstvo na drugi strani ter njihov medsebojni stik in odnos. Prav posebno bo razstava zanimala jugoslovanske alpiniste, ker bodo našli na njej mnogo zanimivega in poučnega gradiva iz vseh panog alpinizma. Ne zamudite! Na letošnjem jesenskem sejmu v Ljubljani ne zamudite obiskati razstave slovenskih knjig. Vse važnejše slovenske založbe razstavijo prvič svoje izdaje! Razstava knjig je velezanlmiva, pa nudi tudi priložnost, kupiti vse knjige z znatnim popustom. Zato — ne zamudite! 200.000 dinarjev v nosu Lani se je zgodil v neki londonski bolnišnici nenavaden primer profesorske pozabljivosti. Veleposestnik Dolgeliy, ki je trpel za neko nosno boleznijo, je poiskal pomoči v omenjeni bolnici. Profesor je izvršil komplicirano operacijo s pomočjo radijskih iglic s popolnim uspehom. Ko se je veleposestnik vračal pffl izvršeni operaciji ves srečen in zadovoljen v svojem avtomobilu domov, ga je na cesti v nekem londonskem predmestju nenadoma ustavil prometni stražnik in mu sporočil, da se mora nemudoma vrniti v bolnišnico, kar je Dolgelly tudi sto ril. Ko je prišel v bolnišnico, mu je profesor na njegovo veliko začudenje še enkrat odprl nos in izvlekel majhno radijsko iglo, ki jo je po končani operaciji pozabil v nosu. Ker predstavlja igla vred nost 200.000 Din — gram radija stane še vedno 3 milijone dinarjev — je profesor takGj, ko je opazil svojo pozabljivost, te-lefonično obvestil policijsko predsedstvo, to pa vse podrejene stražnice, o zunanjosti pacienta in njegovega avtomobila. 230-letnica glasovirja. V arhivu padovske nadškofijske palače je bil najden star dokument, ki priča, da je bil izumitelj prvega glasovirja neki Jernej Christofori, rojen 4. maja 1655 v San Lucci. Christofori je izdelal prvi gla-sovir 1. 1702. po nalogu tedanjega toskanskega kneza Ferdinanda Medičejske-ga. Da ne prelomi besede, v — smrt. Miad romunski podporočnik Jonu Jo-nescu, ki je šele nedavno končal kadetnico, je prišel pred dnevi na dopust v svoje rojstno mesto Soroco in je najprej z nekim svojim prijateljem obiskal neko znano rodbino. Takoj je pričel dvoriti domači hčerki in se je madina kmaiu izvrstno zabavala. Mladi podporočnik je med drugim deklici ponudil tudi kozarec piva in pripomnil, da se ustreli, če dobi »košarico«. Deklica je stvar smatrala za šalo in je pivo odklonila. Mladi častnik je v prepričanju, da mora držati dano obljubo, brez besede vstal, odšel s sosedno sobo in se ustrelil. Prodam kompletno spalnico iz trdega lesa, politirano za Din 4.000.-in mehko spalnico, po želji pleskano za Din 2.200.-. Mizarstvo, Linhartova ul. št. 4. 2820 Dva mala lokala za pisarno ali obrt tik kolodvora oddam. Aleksandrova c. 48. 2817 Dve prazni sobi tik kolodvora takoj oddam. Aleksandrova cesta 48. 2818 Dve opremljeni sobi in kuhinjo oddam takoj v najem. Fran-kopanova ulica 10 I. 2822 Dva dijaka sprejme učiteljska rodbina v bližini srednjih šol v popolno oskrbo. Naslov v upravi »Vcčemka«._____________________2723 Oskrbo zastonj v Mariboru dobi revna dijakinja. Poštar Murmayr, Koseskega 5. 2815 Separlrano sobo oddam enemu ali dvema gospodoma, Vrbanova ulica 6 I. 2813 Dva lepa suha lokala v centru, takoj oddam poceni. Naslov v upravi »Večernika«. 2814 Prazno sobo s posebnim vhodom, električno razsvet ljavo, brez štedilnika (kuhanje ni dovoljeno), oddam boljši osebi s 1. septembrom. Stritarjeva ulica 5/1. 2780 Nemški jezik, pravopisje, dopisje, poučuje po najbolj ši metodi Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 2733 »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska 18. 2500 Izposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Sla-ger«, Slovenska 18. 2501 Časopisi, revije, inserati, papir, tiskovine, trgovske knjige, Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Posebnost: Edina izdelovalnica Jugoslavije bromsvetlih razglednic, popol noma slične fotografijam. 2595 Sobo oddam gospodični, Prešernova ul. 2 I, vrata 7. 2819 Enodružinske hiše od 30.000 Din dalje prodaja Posredovalnica. Maribor, Sodna ulica 30. 2818 Pouk posameznikov v strojepisju, v stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Začetek dnevno. Traja 5 mesecev. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. 2732 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astorla«. 2 Lepo dvosobno stanovanje s kopalnico iščeta zakonca brez otrok s 1. ali 15. oktobrom v centrumu mesta. Naslov v upravi. 2748 Lepo, opremljeno sobo oddam s 1: septembrom v najem. Tat-tenbachova ulica 20 I, desno. 2747 Dijake sprejmem v vso oskrbo. Tattenbachova ul. 19, vrata 5. 2819 Dosmrtna oskrba se nudi osebi (gospodu, gospej) s primernim kapitalom. Dobra postrežba, izborna hrana. Naslov v upravi »Večernika«. 2810 Dijake sprejmem v vso oskrbo. Krekova ulica 8 II, vrata 8. 2811 Gospodično ali gospoda sprejmem v celo oskrbo. Slovenska ulica 28, pri Čisel. 2812 Za šolo Za šolo DOBRE ČEVLJE4 Leta 2000 »Halo! Dobro jutro... pravkar prihaja® h oblakov. Kaiteri ocean je tu spodaj! Atlantik ali Pacifik? V Mariboru! Sprejme se dva dijaka v bližini srednjih šol, prvo nadstropje, solnčna so ba, kopalnica, prvovrstna hrana, v trgovski družini. Pomoč pri učenju v hiši. Ponudbe poštnoležeče Maribot št. 45. 2662 Učiteljska družina v bližini šol sprejme dva dijaka na stanovanje in hrano. Kopalnica na razpolago. Naslov v upravi. 2721 Kolesarji! Važno pred tatovi koles! Vaše opravke lahko opravljate brel vseh skrbi, če shranite vaša kolesa v novo urejeno shrambo proti odškodnini Din 1 v mehanični delavnici Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul št. 14. 27$ Prijeten dom nudi inteligentna dama koncem 40 starejšim gospodom, ki želijo udoben dom, na krasno ležečem posestvu 2«rl od Maribora. Pozorna postrežba, ve-dka biblioteka, lepi sprehodi, sadne, grozdne in mlečne kure. Ponudbe P°.d »Udoben dom« na upir. lista v boru. 2751 Išče se viničar s 4 močmi na posestvo z dobrimi P°‘ goji. Vpraša se v gostilni »Beli zajef*/ Meljska c. 10. 2^5 Šolske torbe In nahrbtniki v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, ribor, Aleksandrova c. 13. 274 Dijaka ali dijakinjo nižjih srednjih šol sprejme na hrano l stanovanje trgovska družina. S od n ul. 2 I. 28-4 Izdaja konzorcij »Jutra« v LjubOani; predstavnik izdajatelja in urednik: ‘raDIVOJ REHAR y Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.