STRAN 1 5 Minister Dragonja med tržiškimi direktorji Država Peku pomaga, banke stoje ob strani STRAN 19 Franci Petrič, odgovorni urednik Družine Preveč jasno je, da gre za spoved Gorenjska^* Banka BAN KO) FON Informacije iz prve roke @®mílMcJJ©ÍESGLAS j XLIX - št. 79 - CENA 125 SIT ?5 let Inštituta za pljučne bolezni m tuberkulozo na Golniku Sedem tisoč bolnikov letno B,cd» 4. oktobra • Na Bledu bo do jutri potekal prvi juednarodni kongres pnevmologov, ki ga prirejajo ob 75-nLn'C' 'n**·tlIta ,a pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Jubileju so pripravili tudi slovesnost, katere pokro-v«elj je predsednik republike Slovenije Milan Kučan. Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku, od leta 1971. del Kliničnega centra v Ljubljani, se je razvil Priznano ustanovo. Letno sprejmejo okoli sedem tisoč °olnikov na bolniške oddelke, v ambulantah pa jih Pregledajo še enkrat toliko. Strokovno jedro šteje več Kot 40 zdravnikov, 150 medicinskih sester in 60 ostalih sodelavcev, je v svojem govoru na sinočnji proslavi med 9rugim povedal direktor Inštituta Golnik prof. dr. Jurij *°ni. Med govorniki sta bila tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč in generalni direktor Kliničnega centra v Ljubljani prof. dr. Primož Rode, na koncu pa iudi pokrovitelj, predsednik Milan Kučan. • D.Ž. Evropa: kdo si in kam greš? Če Vas zanima odgovor na to vprašanje in če bi radi -spoznali pisca knjige Kristjanstvo in muslimani, v kateri opozarja, da se je pred skoraj tisočletjem rodilo mirovno gibanje, ki je pripeljalo v križarsko vojno, Vas vabimo na GLASOVO PREJO, ki bo v petek, 11. oktobra, ob 19. uri v Lovski sobi v RESTAVRACIJI S PRENOČIŠČI NA KLANCU na Gorenjski cesti 13 v Medvodah. Naš gost bo dr. Tomaž Mastnak. * njim pa se bo pogovarjal zgodovinar Jože Dežman. Rezervacije po telefonu: 064/223-111 061/611-303 ^0renjski glas Restavracija Na klancu v Medvodah Generalni sponzor Color Medvode jim NE ZAMUDITE! javne tribune RAZVOJ ŠOLSTVA NA GORENJSKEM DO LETA 2000, ki bo v TOREK, 8. OKTOBRA 1996, ob 19. uri v hotelu Creina v Kranju. Gost tribune bo minister za šolstvo in šport dr. SLAVKO GABER. Pogovor bo vodil prof. Darko Zupane. Vljudno vabljeni! „ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Lv. Kranj, petek, 4. oktobra 1996 Nov gorenjski prodor v prestolnico Živila odprla hipermarket v Ljubljani Kranjska Živila so na Parmovi v Ljubljani odprla hipermarket, prvega v Sloveniji, z blizu 2.500 kvadratnimi metri skupne površine. V hipermarketu Parmova imajo štiri ravni cen. Ljubljana, 3. okt. - Kranjska Živila so za Bežigradom v Ljubljani, na območju bivše Zaščita, reševanje, varovanje, preizkus usposobljenosti... - Še danes in jutri bo v Kranju na razstavišču Gorenjskega sejma predstavitev naprav, znanja in usposobljenosti v okviru letošnjega 24. specializiranega strokovnega sejma Zaščita '96 - Protection '96. Danes popoldne se bodo gasilci preizkusili na mokri vaji, Jutri (sobota) pa bo za vse, tudi za voznike, ki se bodo preizkusili v teoretičnem znanju in praktični vožnji, in za mladino prost vstop. • A. Ž. - Foto. G. Šinik vojašnice, odprla prvi hipermarket v Sloveniji, ki ga imenujejo "Živila hipermarket Parmova". Nahaja se namreč ob Parmovi ulici, ki je ime po skladatelju Viktorju Parmi dobila leta 1946. Hipermarket ima blizu 2.500 kvadratnih metrov skupne površine, od tega približno 2 tisoč kvadratnih metrov prodajnega prostora, v njem je več kot tisoč tekočih metrov polic, v regalih ali hladilnikih. Lokal je v celoti klimatiziran, kupci imajo na voljo dvesto parkirnih mest, v hipermarketu je zaposlenih 28 ljudi. Gradnja je potekala zelo hitro, v Živilih pravijo, da po zaslugi kranjskega Gradbinca, oprema pa je skoraj v celoti uvožena. Del prostorov so Živila odprodala za različne trgovine in storitve, zato bo objekt zaživel kot poslovni trgovski center. Načrte za objekt je napravil arhitekt Darko Weingerl. Zivilin hipermarket ni zanimiv samo zaradi velikosti, temveč tudi zaradi cen, saj ga uvrščajo med diskontne centre, v njem pa so uvedli t.i. kontra linijo, s katero posnemajo podobne centre v tujini. Za kupce to ne pomeni samo nekaj nižje cene, temveč tudi več ravni cen: osnovne so "bele" cene, "zelene" cene imajo artikli, ki jih izdelovalci pripeljejo naravnost v hipermarket, "oranžne" so cene pn nakupu večjih količin in "florescentne" so vroče akcijske cene. • M.V., foto: G. Šinik Posojila za ponovno reševanje stanovanjskega problema Kranj, okt.- Stanovanjski sklad bo razpisal stanovanjska posojila, ki bodo prvič namenjena družinam z vsaj enim otrokom, ki kot lastniki ali najemniki ponovno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Dosedanji razpisi stano- Pogoj za pridobitev posojila vanjskih posojil so bili večinoma namenjeni mladim družinam, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. V neurejenih stanovanjskih razmerah pa živijo tudi mnogi, ki teh dveh meril ne izpolnjujejo, kar so pokazali dosedanji razpisi, zato bodo stanovanjska posojila tokrat namenjena njim. Namenjena bodo tudi tistim, ki imajo stanovanje najeto za nedoločen čas, zato bo med učinki razpisa tudi izpraznitev nekaterih stanovanj. NAROČILA- skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 _B.S. Radovljica tel.: 064/715-242_ RAK d bo neuresničena kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja, sklenjena po 1. juliju 1996 oziroma gradbeno dovoljenje, izdano med 1. januarjem 1993 in dnevom objave razpisa. Upravni odbor stanovanjskega sklada bo o razpisu odločal 7. oktobra, razpisal pa naj bi za 2 milijardi tolarjev posojil. Odplačilna doba bo največ deset let, letna obrestna mera 3-odstotna. zvf mobitel PRODAJALEC ZDAJ! 0.0. Cankrajeva 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah 5x80X4/133 že od 96,319,00 SÍT Pentium 100MHz od 124.165,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov ...... šmmM, 064/225-060,860-029 KIDRIČEVA 6b/ KOROŠKA 26, KRANJ . /tx AI PO Cesta Staneta Žagarja 30,4000 Kranj J/ V^1-1 w telefon: 064/324 491, 324 818 ROČNA PRALNICA VOZIL Delovni čas od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure ročno pranje vozil - zunanje, čiščenje notranjosti vozil globinsko čiščenje notranjosti vozil, poliranje - tud barvno, pranje motorja, priprava rabljenih vozil za prodajo E\ GOSTIŠČE TAVERNA /TI )AKHU5 Zerjavka 12, Kranj OBIŠČTENAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA S 064/49-068 del. čas od 12h do 01 h PO SLOVENIJI UREJA: Jožo Košnjek Gospodarska zbornica vztraja na odpovedi Ljubljana, 3. oktobra - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je na včerajšnji novinarski konferenci ponovno spregovoril o odpovedi njihovem predlogu po prenovi kolektivnih pogodb. Čuk je v začetku govora poudaril, da jim doslej še nihče ni dokazal njihovo napačnost ocen ter s tem morebitno neupravičeno odpoved pogodb. Stavke, je poudaril Čuk, bodo, tudi če odpoved kolektivnih pogodb prekličejo, saj prekomerna podjetja kasneje ne bodo mogla izplačati plač delavcem. Odpoved kolektivne pogodbe in pa predvsem njena prenovitev naj bi po Čukovih predvidevanjih pomagala povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zato so na Ekonomsko socialnem svetu predlagali, da posebna strokovna skupina preuči uresničevanje socialnega sporazuma v letošnjem letu, rezultati pa naj bi služili kot smernica pri sestavi nove kolektivne pogdbe. Pri njenem snovanju naj bi sodelovcali tako predstavniki delodajalcev, delojemalcev ter neodvisni strokovnjaki. Gospodarska zbornica je sindikate pozvala k pogajanjem, ne strinjajo pa se z njihovimi stavkovnimi grožnjami. O sindikalnih zahtevah po preklicu odpovedi bo prihodnji četrtek sicer razpravljal Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije, vendar pa je Jožko Čuk zatrdno prepričan, da le ta zahtev sindikatov ne bo podprl. Pobude po odpovedi in spremembi kolektivnih pogodb so stare vsaj eno leto, vseeno pa nekako ostaja zavito v meglo, zakaj se je Gospodarska zbornica za njeno uresničitev odločila dober mesec pred volitvami. Vodstvo Gospodarske zbornice zatrjuje, da je posredi izključno gospodarski interes in ne politični. Na dokončen razplet zgodbe o odpovedi kolektivne pogodbe pa bo očitno treba vendarle še nekoliko počakati. Ali takega ali drugačnega kompromisa ali pa do morebitnih štrajkov delavcev. • U.S. Kritično o kmetijstvu Ljubljana, 4. oktobra - Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri programskem svetu Slovenske ljudske stranke je nadaljeval z oblikovanjem povolilnega vladnega programa za področje kmetijstva in gozdarstva. Številni strokovnjaki so kritično ocenili sedanje razmere v slovenskem kmetijstvu in izrazili razočaranje nad delovanjem kmetijskega ministra, ki je član krščanskodemokratske stranke. Posebno položaj v živinoreji zahteva takojšnje ukrepe. SLS bo, ko bo v vladi, težko v kratkem času odpravila posledice. Ljudska stranka bo zahtevala izredno sejo državnega zbora o kmetijstvu in bo zanjo pripravila ustrezno gradivo. • J.K. - v stečaju PODJETJE LAHKE OBUTVE p.o„ Strojarska 12, Žiri objavlja na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju Z dne 6. 9. 1996 St 14/94-139 JAVNO DRAŽBO nepremičnin, w obsegajo a) 3/4 z.k.vl. št. 1148 k.o. Dobračeva, pare. št. 914/2 poslovna zgradba 573 m2, dvorišče 325 m2 (poslovna stavba je med solastniki razdeljena) b) z.k. vi. št. 650 k.o. Dobračeva, pare. št. 914/1, dvorišče 873 m2, garaža 18 m2 Izklicna cena je 540.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Javna dražba bo v petek, dne 18.10.1996, ob 12. uri v sobi št 12 Okrožnega sodišča v Kranju. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe državljani Republike Slovenije, ki se izkažejo z veljavnim pooblastilom ter pisnim dokazilom, da so najkasneje 3 dni pred dražbo plačali varščino v višini 54.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine na žiro račun stečajnega dolžnika št. 51510-690-90548 pri Agenciji RS za plačilni promet, Ekspozitura škofja Loka s pripisom "varščina". Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, neuspelemu pa bo vrnjena brez obresti v roku 5 dni po končani javni dražbi. Fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu, predstavniki pravnih oseb pa izpisek iz sodnega registra. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo s stečajnim upraviteljem v roku 8 dni od dneva javne dražbe, kupnino pa plačati v roku 15 dni od sklenitve pogodbe. Če ponudnik v danem roku ne sklene pogodbe, od nje odstopi ali ne plača celotne kupnine, varščina zapade v korist prodajalca. Prometni davek in druge dajatve in stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva plača kupec. Prodaja se opravi po načelu videno - kupljeno. Ogled nepremičnin bo v soboto, dne 12.10.1996, od 10. do 14. ure. Pogovor predsednika vlade dr. Janeza Drnovška s predstavniki pravosodja in pravne znanos" Mafiji bomo stopili na prste Tako je dejal predsednik vlade in poudaril pomembnost prepričanja ljudi, da pravica je in d* ljudje lahko verjamejo vanjo. Pravosodje mora ostati samostojna veja oblasti. sodnega sveta, tožilce PJ državni zbor na predlog vladf Problem je tudi ta, da V slovensko sodstvo brez g'aV Ljubljana, 4. oktobra - Premier je pogovor s predstavniki pravosodja in pravne znanosti zaključil z zagotovilom, da Slovenija ni in ne bo mafijska država, in da bo država storila vse za preprečevanje kriminala in drugih načinov ogrožanja varnosti in demokracije v Sloveniji. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili tudi ministri Andrej Šter, Meta Zupančič, Tone Rop in Lojze Janko, pa je premier dr. Janez Drnovšek poudaril, da je pravosodje povsem samostojna veja oblasti, da pa sta vlada kot izvršna in parlament kot zakonodajna oblast dolžna zagotoviti pogoje za delovanje pravosodja. Zal se pravosodje vpleta v politične igre in žal se pojavljajo poskusi zmanjševanja njegove kredibilnosti in vnašanja dvoma v korektnost dela. To je nevarno za državo, tako kot trditve, da namenoma puščamo luknje v zakonih, da bi se lahko razraščal kriminal. Dr. Janez Drnovšek je te trditve zavrnil. ustavi je določeno načelo delitve oblasti. Vse tri veje so enakopravne in samostojne, vendar se medsebojno nadzirajo. Zato ne soglašam, da je danes ena veja oblasti določila kraj in čas pogovora. Čas za pripravo na sestanka je bil prekratek, je uvodoma protestiral vršilec dolžnosti predsednika Vrhovnega sodišča dr. Janez Novak, ki je predlagal sestanek predsednika sodnega sveta, predsednika vlade in predsednika državnega zbora. Predvsem pa po njegovem pravosodja ne moremo enačiti s sodstvom. Predsednik sodnega sveta Janez Metelko je bil enakega mnenja, ravnanje sodnikov pa ni razlog za kritike. Sodstvo rešuje ves pripad, dodatno pa še pritožbe zaradi povojnih političnih procesov in obsodb. Sodstvo je že predlagalo, da bi vse te krivične sodbe izničili z enim aktom. S tem bi se izognili dodatnim procesom. Dr. Ljubo Bavcon je opozoril na dilemo, ali bomo kriminal preprečevali z demokratičnimi sredstvi ali pa s trdo roko, po kateri kličejo nekateri tudi pri nas, ne oziraje se na zakone. Kdo bo v razmerah takih pristiskov sploh še upal spoštovati zakon, se je vprašal dr. Bavcon. Odločiti se Dva sta manjkala Na posvetovanje sta bila vabljena tudi predsednik Ustavnega sodišča dr. Tone Jerovšek in generalni državni tožilec Anton Drobnič. Oba se posvetovanja nista udeležila. moramo med samovoljo države in človekovimi pravicami ter skrbeti, da bo vsak poseg policije in drugih represivnih organov zakonit. Zahteva po zakonitem ravnanju ni zahteva po ukinitvi razlogi. Predstavniki odveH» policije. Dr. Bavcon je ob- kov so izrazili svojo priprav}),, žaloval, da v kazenski zakonik niso bile vključene sankcije zoper organizatorje hudodelske družbe. Razpravljalci so opozorili na probleme slovenskega pravosodja. Število nerešenih zadev in trajanje postopkov nad razumnim rokom je še vedno glavni problem. Predvsem vladna stran je spraševala, ali je sodstvo, katerega gmotni pogoji so se bistveno zboljšali, če je sodstvo res dovolj učinkovito. Tožilci in sodniki so tarnali, da zakonodajalec ne upošteva njihovih predlogov filnega p&topka. Deniokr«* za poenostavitev postopkov, pa utrpela, če bi nekate'í politizaciji sodstva pa bi se zFaostrili) jc izognili s tem da bi imelo notranji minister Andrej ^ pravosodje izključno pnstoj- ProbleJm ki pa tudi zadeJ nost za imenovanje sodnikov pravosodje, so neurejene prj m tožilcev. Sodnike sedaj im- torske razmere na Pravni/ enuje državni zbor na predlog kulteti Ta naj bi se kon^ preselila v poslopje nekdaj tiskarne Ljudske pravice. j|| na fakulteta ponavadi dOW? najboljše maturante in je da, če bi bilo njihovo izoD"kj| vanja zaradi prostorsK. Vrhovno sodišče še nima Pj* dsednika, za kar so polil" nost pomagati pri reŠevair problematike pravosodja (probleme najbolj občutijo" kot zastopniki državljana prav tako pa bi lahko sod$ bistveno razbremenili notafl Pri nas sodišča še vedno re> jejo zdave, ki jih po sve notarji (razveze, dedni PoS opki in podobno). Problem P so tudi zakoni, ki jih ni mog0^ uresničevati, pri spoštovan) mnenj pravnih strokovnjak in pri počasnem sprejemaj nekaterih ključnih zakonov državnem zboru na podf. kazenskega, pravdnega in ^ problemov slabše. Pred decembrskim referendumom o volilnem sistemu Določen način glasovanja Ustavno sodišče ta teden še ne bo razsojalo o pritožbi socialdemokratov glede datum0 referenduma, dobilo pa je tolmačenje državnega zbora. Ljubljana, 4. oktobra - Odbor za rok za izvedbo volilnega referenduma, zagovarjajo čisti proporcionalni sisteflj-notranjo politiko in pravosodje je Državni zbor pa je odločil, kakšno bo Volivec bo lahko glasoval samo za ^ večinsko menil, da je 8. december pravi glasovanje na referendumu 8. decem- predlog, dva ali vse tri pa bo lah* termin za izvedbo referenduma, saj bra. Vsa tri referendumska vprašanja zavrnil. Izid se bo ugotavljal za vsa** rednih parlamentarnih volitev po sedaj bodo napisana na eni glasovnici. Prvo vprašanje posebej, posebej pa Stevd proti glasov v vseh treh primerih * veljavnem sistemu in odločanja, kako naj bi volili v prihodnje, ne kaže mešati. Mnenje državnega zbora je bilo posredovano ustavnemu sodišču, ki še ni odločalo o pritožbi Janševe stranke na bo vprašanje državnega sveta, ki predlaga kombiniran večinski in proporcionalni sistem, nato predlog 43.000 volivcev, ki so za čisti večinski sistem in predlog skupine 30 poslancev, ki podatek bo pomemben za ugotavljal Števila volivcev, ki so glasovali. Izgla? van bo predlog, za katerega bo veČin volivcev, ki so glasovali. • J.Kosnje» STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Trzic in država Tržič, 1. oktobra - Občinski odbor LDS Tržič se v izjavi, ki jo je podpisal predsednik LDS Tržič Anton Horvatič, odziva na zadnje izjave tržiškega župana Pavla Ruparja. Z njimi se Liberalna demokracija Slovenije ne more strinjati, da je za vse, kar je narobe v občini, kriva vlada. "Dejstva so taka, da se je tržiški župan s svojo nestrpnostjo in netolerantnostjo spri praktično z vsemi političnimi strankami v Tržiču. Pri tem gre tako daleč, da zelo očitno zakonite zadeve pošilja v presojo Ustavnemu sodišču. Prav tragično je, da se njegova uprava ukvarja s pisanjem pravno nesmiselnih pritožb, medtem ko pomembnejše delo čaka. Predvsem ni bistvenih projektov, s katerimi bi lahko kandidirali za državni denar. Ker se letošnji proračun ne izvršuje, kljub nasprotni zahtevi Ustavnega sodišča, čakajo na izvršitev tudi takšni predlogi LDS-a, kot je podpora malemu gospodarstvu (odpiranje novih delovnih mest) in nadaljevanje nepro-fitne gradnje (stanovanja za mlade družine). Ni naš namen pogrevati spor med županom in občinskim svetom, temveč jasno povedati gospodu županu, da neupravičeno kritizira državo za lastno slabo delo. Včeraj je bil za vse kriv občinski svet, danes vlada. Le kdo bo na vrsti jutri?" Poziv premieru Ljubljana, 4. oktobra - Odbor za zunanje zadeve Socialdemokratske stranke Slovenije ugotavlja, da je storila slovenska vlada pri urejanju odnosov s Hrvaško vrsto napak, ki kažejo na zanemarjanje slovenskih interesov. Vlada je naši južni sosedi prepustila, da brezkompromisno uveljavlja zahteve, nasprotni Temeljni ustavni listini Republike Slovenije. Ljudje ob meji od Peti-šovcev do Savudrije so zaradi tega izpostavljeni skoraj dnevnemu šikaniranju organov sosednje države. Občinski odborniki v Lendavi so imeli prav, ko so pokazali na krivce za take razmere. Odbor zato poziva predsednika vlade, da javno pojasni razloge za neuspešnost zunanje politike v odnosu do Hrvaške. Od danes do nedelje v Ljubljani Kongres evropskih krščanskih demokratov Ljubljana, 4. oktobra - V Ljul bodo prišli ugledni gostje, med "JL Leni Fischer, predsednica Sveta in Javier Ruperez, predsednik p8*'8^ tarne skupščine Organizacije za v**r in sodelovanje v Evropi. . /. V močni konkurenci kandidat* s. organizacijo kongresa evropskih kfjS|i kih demokratov EUCD, med katerim' j bila tudi Barcelona in Lillehamn^; organizacijo 25. kongresa dobila LJU i^ii oziroma Slovenski krščanski dem0*.! Kongres se bo v Cankarjevem ^^jflj Ljubljani začel danes popoldne, k°n bo v nedeljo, na njem pa bo sodeloval ■[ politikov iz 47 krščanskodemokra1 w strank iz 31 držav. Predsednik slove' \ SKD Lojze Peterle bo začel k°njO njegovem bogatem programu so tudi ^ kot stabilnost, varnost in napredek ^ Evrope in prihodnost EUCD. V n^ji bo v cerkvi Svete Trojice v Ljubljani j za vse udeležence, ki jo bo daroval P dr. Anton Stres. • J.K. mmM glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P'·y^a Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Lebpoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger," Stojan Saje, Darinka Sedej, - - ^ Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk^íi·/ Art, Kranj / Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teiefax: 064/222-**^ Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in Pe' 0 Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni daveK v stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 125 SIT Petek, 4. oktrobra 1996 Jelko KACIN, minister za obrambo Republike Slovenije Slovenija je na pragu NATA DoS !íd!k «Prejemanja Slovenije v Nato se odvija v Washinglonu, kjer ima kongres v proceduri zakon in ga bo ponumi v podpis predsedniku Clintonu, v katerem bodo naštete države, ki bodo v prvem krogu sprejete v Nato in jim bo Amerika namenila posebno pomoč, poudarja slovenski obrambni minister Jelko Kacin. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA Sprejem Slovenije v Nato in ugibanja, ali bo Slovenija sprejeta v prvem ali naslednjih krogih, je aktualna tema. Tudi tuji politiki aojejo različne izjave. V Bruslju se je končal tretji krog pogovorov med Slovenijo in Natom o možnostih našega vključevanja. Je mogoče sedaj že reči, kje smo na poti v Nato: pred vrati ali šele na pol poti? "Bruselj bo svoje uradno stališče Povedal po dogovoru vseh 16 članic Nata. Odločitve sprejemajo vlade in Parlamenti teh držav. Nedvomno je Slovenija med najresnejšimi kandidatkami za sprejem v prvem krogu. Smo tudi prva država, ki je uspešno končala individualni dialog z zvezo Nato, ki je resničen dialog in ne zasliševanje s strani Bruslja. V ponedeljek popoldne nam je Nato zastavil troje vprašanj in odgovoril na 27, ki Jih je slovenska vlada posredovala v Bruselj. Spraševali smo o prihodnji ylogi Nata, načinu delovanja in vlogi. Z vsebino dialoga smo zelo zadovoljni, pa tudi z ugotovitvami mnogih držav članic Nata, da Slovenija izpolnjuje pogoje za sprejem v Prvem krogu. To je eksplicitno povedal ameriški obrambni sekretar dr. pery julija na Bledu z zagotovitvijo, da se razen izpolnitve petih pogojev °d Slovenije ne zahteva ničesar drugega. To je ponovil tudi med septembrskim srečanjem v Washing-tonu. Posebej pomembno pa je stališče ameriškega kongresa, ki ima v proceduri zakon in ga bo predložil v podpis predsedniku Clintonu, v katerem so naštete države, ki naj bi sodelovale v prvem krogu širitve Nata in bodo zato prejele ameriško Pomoč. Slovenija je na tem spisku in zakon naj bi bil v naslednjih dneh sprejet. Besedilo je usklajeno med Predstavniškim domom in senatom. Prav njima smo med zadnjim obiskom v Ameriki nameniliu posebno Pozornost. Obiskali smo še nekatere druge pomembne ustanove, med drugim tudi Defence University, na kateri študira tudi visok častnik Slovenske vojske. Vodstvu univerze, ln katere del je tudi center za strateške študije, ki pripravlja vse 0cene za predsednika Clintona, smo Predstavili naša stališča do stabilnosti Sogovornikom v Bruslju ste postavili 27 vprašanj. Kaj ste jih spraševali? "Gre za naše zahteve, da nam odstopijo vse standarde, ki veljajo v zvezi Nato. Želimo dostop do vseh vedenj, ki jih ima Nato za svoje članice. Ni mogoče govoriti o inter-operabilnosti, če nimamo hkrati vseh podrobnih navodil. Spraševali smo o prisotnosti naših častnikov v poveljstvih in o sedežu poveljstva za ta del Evrope. Zanimali so nas stroški. Na vsa vprašanja tokrat še nismo dobili odgovora, saj je bila Slovenija prva, s katero je bil tak dialog končan. V Bruslju smo povedali, da nove članice ne smejo biti kaznovane s povečanjem stroškov za obrambo. To bi v teh državah povzročilo gospodarske probleme, kar pa ni interes Nata. Glede tega bi rad pomiril skeptike, ki sejejo glede povečanja stroškov za obrambo strah na zalogo. Slovenija za obrambo ni pripravljena prispevati bistveno več kot danes, želimo pa stabilne gospodarske in politične razmere, kar je cilj širitve Nata. Širitev je predvsem politični in ne toliko vojaški proces. Glavni namen ni povečevati vojaške moči, ampak zagotoviti stabilnost in pomagati mladim evropskim demokracijam pri vključevanju v evropske in transatlantske asociacije." Slovenija brez atomskih konic Kaj zahteva Nato od Slovenije? So resnične govorice, da bomo dobili vojaške baze z jedrskim orožjem? in varnosti v Evropi. Precej naše pozornosti in naših aktivnosti pa posvečamo tudi drugim državam članicam zveze Nato. Poleti in jeseni smo že gostili več obrambnih ministrov in ti obiski se bodo še nadaljevali. Do docembra, ko naj bi bila sprejeta načelna odločitev o širitvi zveze, bo večina obrambnih ministrov teh držav osebno spoznala Slovenijo. Če so osebni vtisi dobri, je tudi podpora večja. Take so naše dosedanje izkušnje." "Slovenija bo potem, ko bo postala članica Nata, soodgovorna za vse odločitve te zveze. Biti zraven pri pomembnih odločitvah tudi o jedrskem orožju je vsekakor prednost. Glede na to, da se število kosov in vrst jedrskega orožja v Evropi stalno zmanjšuje govorjenje o njegovi namestitvi na slovenskem ozemlju ni realno. Moskva ima hude pomisleke zoper širitev Nata. Če bi dobile nove članice jedrsko ^orožje, Moskva te poteze zanesljivo ne bi razumela kot prispevek k miru in stabilnosti v Evropi. Premeščanje jedrskega orožja ne prihaja v pošte v. Tega od nas nihče ne zahteva in ne pričakuje. Tudi vojaških baz na slovenskem ozemlju ne bo. Nato ocenjuje, da Slovenija zaradi lege, velikosti in konfiguracije terena za Nato ne predstavlja velikega stroška. Ta pa ne pomeni, da v primeru nevarnosti ne bi bili deležni pomoči. V miru pa bo potekalo razvejano sodelovanje. Veliko ga je že sedaj. Prihodnji teden naprimem pride v gorsko šolo na Bohinjsko Belo na skupno usposabljanje skupina 50 ameriških marincev. So naši problemi s Hrvaško ovira pri sprejemanju v Nato? Bi nas morda kdo rad v Nato spravil skupaj z njo, kar pomeni, da bomo morali mi čakati? "Predsednika obeh komisij za mejo pravita, da je mejna črta določena 98 - odstotno. Tudi o dveh odstotkih je možen dogovor, če je interes na obeh straneh. Odnosi med državama so korektni in ne vplivajo na naše vključevanje v zvezo Nato. Je Sloveniji lahko dolgoročno zagotovljena varnost tudi brez članstva v Natu? Nekatere države so se odločile tudi za to pot. "Lahko, vendar ne bi bilo racionalno. Danes tudi nevtralne države razmišljajo o drugačnih aranžmajih. Bil sem presenečen, ko sta švedski obrambni minister in finska obrambna ministrica dejala, da njuni državi nista več nevtralni, sta pa neuvrščeni. Nista se namreč uvrstili v Nato. Obrambni sekretarji držav članic Nata so se na Norveškem dogovorili, da varnostno skrbita za, baltske države Norveška in Danska ter tradicionalni nevtralni Švedska in Finska. Tudi te države sodelujejo v procesu medsebojnega zaupanja in zagotavljanja varnosti. Tudi v Avstriji se po sprejemu v Evropsko zvezo vse bolj ozirajo k Natu. Nato se preoblikuje in postaja predvsem politični projekt, ki jasno določa, katere države so demokratične, politično stabilne in gospodarsko uspešne. Slovenija ima kot najuspešnejša država med vsemi kandidatkami veliko možnosti, da bo v zvezo Nato sprejeta v prvem krogu širitve." J.Kosnjek, slika G. Šinik AMZS Pri AMZS so opravili 19 vlek avtomobilov, 6-krat pa so nudili pomoč na cesti. GASILCI Kranjski gasilci so črpali vodo ob obilnem deževju v sredo, in sicer v Seljakovem naselju v Stražišču. Iz kombija, ki se je zaletel v drevo ob cesti Kranj - Jeprca, so izrezali vkleščeno osebo. Jeseniški gasilci so pogasili požar, ki je izbruhnil v cestni bazi. Drugi gasilci po Gorenjskem pa tokrat niso imeli večjih intervencij. NOVOROJENČKI "Naval" novorojenčkov se je po prenehanju vpliva polne lune nekoliko polegel. Tako se je v Kranju od torka do danes rodilo 10 otrok, od tega je bilo 8 predstavnikov moškega spola in 2 deklici. Kot se spodobi, je bil najtežji moški s 4.150 grami porodne teže. Tudi najlažji pa je bil tokrat deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.850 gramov, vendar v teh dneh gotovo že pridobiva na teži. Na Jesnicah se je rodilo 5 jokcev, 2 deklici in 3 dečki. Tokrat je bila najtežja deklica, ki pa vsekakor ni bila debela, saj je ob rojstvu tehtala 3.690 gramov, najlažji pa je tehtnica pokazala 2.930 gramov. URGENCA Na ginekološko porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice so imeli poleg 5 porodov še 15 bolnic, ki so urgentno potrebovale zdravniško pomoč, na kirurškem oddelku je bilo takih bolnikov kar 122, na internem oddelku 43, na pediatriji pa je bilo 16 primerov, ko so otroci nujno potrebovali pomoč zdravniškega osebja. Zavod se opravičuje planinskemu društvu in GTZ Podržavljenje Bežkove vile je napaka ^Jiapako, storjeno v časovni stiski, se je ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne "ediščine Kranj Vladimir Knific opravičil, hkrati pa apeliral na državo, naj jo v nadaljnjem postopku popravi. l^nJ»4. oktobra - Interventni zakon o sunnjenju spomenikov in znamenitosti I druzbeni lasti, objavljen 22. marca tos, še bolj pa sklep o podržavljenju, Je bil v Uradnem listu objavljen 23. 7^1» sta povzročila precej vroče krvi. aradi podrzavljenja Blejskega gradu je Do ^ï02611 us*avni spor, v Kranju pa je j* Svta,a najbolj vroča tema nekdanja 1977 °iVa 11,8 1,8 Koroški cesti> J° Je * eta °d prejšnjih lastnikov kupilo P'anmsko društvo Kranj. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Da gre pri podržavljenju Bežkove yue, ki si jo delita planinsko društvo ^xr.anJ in gorenjska turistična zveza, za očitno pomoto, so ta teden priznali tudi v Zavodu za varstvo naravne in kulturne Pediščine Kranj, kjer so na podlagi interventnega zakona in navodil pripravni seznam družbenih objektov, ki naj bi Pnšli v poštev za podržavljenje. Ravnatelj zavoda se je tako planinskemu oruštvu kot gorenjski turistični zvezi že °Pravičil. Zatrdil je tudi, da bo o tem obvestil vlado in druge pristojne državne usta-nove, ki naj bi v nadaljnjem postopku zavodsko napako popravili in Bežkovo Vll° izvzeli iz podrzavljenja. Za pripravo seznama kulturnih spo- menikov in naravnih znamenitosti, za katere obstaja bojazen, da bi iz družbene lastnine v upravljanju podjetij prešli v zasebno last, smo bili po zakonu zadolženi v zavodu," je dejal ravnatelj Vladimir Knific. "Casa je bilo malo. Zakon je izšel konec marca, še kasneje so prišla navodila, komaj pet mesecev kasneje pa je bil že objavljen sklep o podržavljenju. Ob vsem rednem delu, ki ga imamo, bi se lahko zgodilo troje: da storimo napako, kakršno smo pri Bežkovi vili, da na seznam uvrstimo objekte, ki so v denacionalizacijskem postopku in bi s podržavijenjem onemogočili privatizacijo, ali da kakšen objekt, ki bi ga bilo potrebno uvrstiti na seznam za podržavljenje, spregledamo. O tej zadnji možnosti za zdaj se vsi molčijo, utegnejo pa se pojaviti. V vsakem primeru bomo krivci mi, saj v časovni stiski vseh objektov nismo mogli preverjati, tudi z občinami pri tem nismo sodelovali - to je bila vsekakor napaka - pač pa so nadaljnje postopke, tudi dogovarjanje z občinami vodili v državnih ustanovah." Kot meni Vladimir Knific, pa bo prav interventni zakon pospešil opredeljevanje lastnine kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, kar ni slabo. Pokazalo se bo tudi, katerih objektov občine sploh niso razglasile za kulturne spomenike, pa bi bili tega vredni. Tudi zaradi njih bo še huda kri, napoveduje Vladimir Knific in razloži, da takih objektov, ki so v lasti podjetij, zavod pač ni mogel uvrstiti na seznam za podržavljenje. • H. Jelovčan SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SUOVENUE rsAŽiscE KRAJEVNI ODBOR S VABILO Danes, 04.10.1996 ob 20.00 uri sklicuje KO SDS Stražišče LETNO KONFERENCO, ki bo v klubski sobi Doma KS v Stražišču (v kleti). Vabimo Vas, da se konference udeležite tudi Vi. Predlagan je naslednji DNEVNI RED: 1. Otvoritev 2. Poročilo predsednika o delu KO SDS Stražišče v letu 1995/96 3. Volitve predsednika in članov predsedstva 4. Razno Pričakujemo Vašo prisotnost in lep pozdrav! V. d. predsednika KO SDS Stražišče Franci JELOVČAN, l.r. Prenovljena vodiška dvorana Vodice, 4. oktobra - Prosvetno društvo Vodice, ki ima na območju občine že okrog 50 članov, predseduje pa mu Damjan Stanonik, bo jutri, 5. oktobra, ob 20. uri odprlo prenovljeno vodiško dvorano. Mladi so se akcije lotili pred nekaj meseci, naredili pa so okrog dva tisoč prostovoljnih ur. Na slovesni otvoritvi bo najprej občinski gasilski kviz, nastopile pa bodo tudi skupine Aleksander Me-žek z Lucky Cupids, Orleki, Maroni in Ra-dius. Na slovesnem odprtju bodo podelili tudi priznanja častnim članom prosvetnega društva. • A. Ž. FORMA VIVA ZA CESTE - Sredi septembra se je na Bledu v Zdraviliškem parku za-čel poseben kiparski simpozij Forma viva za slovenske ceste. Na njem štirje kiparji Janez Le-nassi, Masayuki Nagase, Zmago Posega in Ro-berto Stell v tone težke kose pohorskega granita oblikujejo pet skulptur, ki jih bodo umestili na postajališčih štirih avtocestnih postajališč v Sloveniji. Formo vivo je v torek na Bledu uradno odprl minister za promet in zveze Igor Umek. Kiparji bodo na Bledu predvidoma do konca oktobra, od 13. do 15. novembra pa bo na Bledu 3. slovenski kongres o cestah in o prometu. Nov začetek že starega projekta Če bi znani rek "najprej štalca, potlej kravca" nekoliko priredili, bi lahko zapisali: najprej bo treba pridobiti zemljišče, šele potlej bo možno zgraditi čistilno napravo, v kateri bi poleg radovljiških čistili tudi odpadne vode iz blejska in iz dela jeseniške občine. Radovljica - Na območju radovljiške in blejske občine ni večje čistilne naprave, deluje le nekaj lokalnih, ki pa so pogosto premalo učinkovite. Naselja z zgrajenimi kanalizacijami imajo odpadne vode speljane kar v vodotoke ali v podtalnico, to pa na iztokih povzroča močno onesnaženje. V občini so prvi idejni načrt za izgradnjo osrednje čistilne naprave izdelali pred osmimi leti, a ker bi bila gradnja po teh načrtih za sedanji čas tehnološko zastarela, je Komunala Radovljica naročila izdelavo novih načrtov, ki naj bi bili končani v teh dneh. V čistilni napravi naj bi čistili odpadne vode z območja Radovljice, Lesc, vasi od Begunj do Vrbenj, Hlebe, Hraš, Studenčic, iz krajev jeseniške občine, ki gravitirajo proti Radovljici, in ob odločitvi blejske občine, da ne bo gradila samostojne čistilne naprave, tudi z Bleda in okolice. Graben ali Gorenjčeva separacija? Ko je program izgradnje čistilne naprave pred nedavnim obravnaval radovljiški občinski svet, je sklenil, da je prednostna naloga pridobitev zemljišča. Ker je nekaj kanalizacijskih vodov že zgrajenih, sta možni le dve Blejci in Jeseničani so za skupno napravo Ker se tudi blejska in jeseniška občina zavzemata za gradnjo skupne čistilne naprave v Radovljci, je radovljiški občinski svet priporočil občinam Bled, Jesenice in Radovljica, naj podpišejo protokol o medsebojnem sodelovanju pri izgradnji čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja. Protokol bi bil osnova za podpis konzorcialne pogodbe, v kateri bi določili obveznosti podpisnic pri gradnji, obratovanju in vzdrževanju naprave in omrežja. lokaciji: na območju Grabna ob Savi v Radovljici ali na območju Gorenjčeve separ-acije. Po družbenem planu je lokacija čistilne naprave predvidena na območju Grabna, kjer pa vsa zemljišča zaradi denacionalizacijskih postopkov niso v občinski lasti. Rezervna lokacija, to je območje Gorenjčeve separa-cije, ni v družbenem planu, prav tako ni odgovorov na vprašanja, ali je glede na naravne danosti primerna za gradnjo čistilne naprave, kako je z lastništvom in namembnostjo zemljišča, kaj s soglasji... Želite varno naložiti svoj denar? Velik finančni zalogaj Izgradnja čistilne naprave bi po prvih ocenah stala od osem do deset milijonov mark, izgradnja Šestih povezovalnih kanalizacijskih vodov pa še približno 2,5 milijona mark. Napravo bi gradili tako, da bi lahko obremenitev povečevali z začetnih 20.000 na 40.000 do 50.000 ekoloških enot, postopoma pa bi lahko poviševali tudi stopnjo čiščenja odpadnih voda. Najprej bi jih očistili samo ogljika, nato tudi dušika, fosforja... Poleg varnosti pa naj vam naložba zagotavlja še donosnost? Z nakupom obveznic SKB banke 3. izdaje vam bo zagotovljeno oboje. Vaša naložba se bo obrestovala s fiksno letno obrestno mero 7,5%, nominalna vrednost obveznic SKB banke pa znaša 1000 DEM tolarske protivrednosti. Hkrati ponovno pozivamo vse imetnike obveznic SKB banke d.d 2.izdaje, ki obveznic še niso predložili v predčasen odkup, da vnovčijo svojo terjatev iz sodnega depozita. Informacije: SKB banka d.d., Sektor investicijskega bančništva, Ajdovščina 4 (I.nadstropje), Ljubljana, tel. 061/133 21 32; v vseh enotah SKB banke d.d. in na Zelenem telefonu: 080 15 15. SKIIMKAM, Prednost Radovljici in okoliškim vasem Čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje naj bi gradili postopoma. V prvi etapi, ki naj bi trajala od štiri do pet let, naj bi pridobili zemljišča in vsa dovoljenja, zgradili čistilno napravo za sedanjo obremenitev in kanalizacije od Vrbenj do Radovljice, proti Donici in v posameznih ulicah Radovljice in Lesc, v napravo pa speljali 60 odstotkov odpadnih voda iz Radovljice ter vse iz vasi od Begunj do Vrbenj. V drugi in tretji fazi, ki naj bi spet trajala pet let, naj bi zaradi povečanja prispevnega območja razširili čistilno napravo, zgradili S kanal v Radovljici (od priključka Lesc do Donice) in povezovalni kanal Lesce -Vrtača ter speljali v napravo še 70 odstotkov odpadnih voda iz Lesc in 20 odstotkov iz Radovljice. V zadnji, četrti fazi, naj bi priključili na napravo še kanalizacijo iz vasi Studenčice, Hlebce in Hraše. Priključitev nekaterih naselij (Lancovo) in objektov (kamp Šobec) bo odvisna od gradnje povezovalnega kanala Bled - Radovljica, gradnja kanala za stari del Radovljice od drugega tira železniške proge, priključitev Studenčic, Hlebe in Hraš pa od rešitve o odvajanju odplak iz dela jeseniške občine. C. Zaplotnik Praznovanje pod Kriško goro Cesta, vaško jedro in igrišče Osrednja proslava bo pri Koči v Gozdu v soboto, 5. oktobra, ob 11. uri. Križe, 4. oktobra - V nedeljo ob 11. uri bo pri Koči v Gozdu osrednja proslava ob 52-letnici požiga Gozda in 38-letnici skupnega proslavljanja krajevnega praznika v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Sebenje in Senič-no. Program bodo pripravili učenci osnovne šole, slavnostna govornika pa bosta Jože Šparovec, predsednik KS Pristava in predsednik ZB Tržič Anton Sirilih. V zadnjem letu, ugotavljajo predsedniki v posameznih KS pod Kriško goro, so uspeli z reševanjem nekaterih problemov. V KS Križe je predsednica Kristina Langus zadovoljna, da je počasi začelo oživljati vaško jedro. Dobili so pošto. Počasi se rešujejo lastninski odnosi in odpravljajo nesoglasja. Še vedno pa čakajo na dokončanje poslovilnega objekta in na začetek gradnje kanalizacije ter posodobitve cest. Podobno je v KS Pristava. Največ težav imajo na cestah, zaradi kanalizacije in hudournih voda. Letos so dočakali obnovo regionalne ceste severnega dela Pristave in kanalizacije. Predsednik Jože Šparovec pa je zadovoljen, ker se zaključuje kanal G na Mlaki in objekt kanala G2. Janez Kalan v KS Senično pa ocenjuje kot uspeh ureditev športnega igrišča, pred nedavnim pa so izdali tudi razglednice. Poleg osrednje proslave v nedeljo v Gozdu, bo jutri, 5. oktobra, ob 8. uri tudi turnir moških in ženskih dvojic v namiznem tenisu na teniških igriščih v Krizah. V sredo, 9. oktobra, pa bo ob 15.30 v Seničnem občinsko jesensko prvenstvo v krosu in 16. prvenstvo KS v krosu. A. Žalar V višji gostinski šoli Slovesen začetek pouka Bled - V torek bo v novoustanovljeni Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu slovesnost, s katero bodo zaznamovali začetek prvega študijskega leta. Za kako pomemben dogodek gre, dovolj pove že to, da se bo slovesnosti, na katero vabita blejski župan Vinko Goic in v.d. ravnatelja šole Janez Šolar, udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Potem ko je na spomladanski informativni dan prišlo okoli tristo mladih in se jih je za študij prijavilo 254, so v Šoli vpis za smer gostinstvo omejili na 65, za program turizem pa na 45. Med študenti prevladujejo mladi z Gorenjskega. Prvo leto bo pouk v novi predavalnici srednje ekonomsko turistične šole v Radovljici, že prihodnje leto pa ga bodo preselili v prostore srednje gostinske šole na Bledu. • CZ. Radovljičani in ALC Po pomoč na Ecosvet Radovljica - Skupina Radovljičanov se je zaradi hrupa, ki ga povzroča letališče v Lescah, obrnila na novoustanovljeni Pravno svetovalni center za varstvo okolja Ecosvet v Ljubljani. Vodja centra mag. Barbara Vrečko je za začetek v imenu skupine naslovila Alpskemu letalskemu centru Lesce - Bled pismo, v katerem opozarja na problem in zahteva ukrepanje pristojnih občinskih in državnih organov. Pismo enake vsebine so prejeli tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, radovljiški župan Vladimir Černe, predsednik upravnega odbora ALC Lesce Lojze Peterle in drugi. V njem med drugim piše, da so na letališču sicer sprejeli nekatere ukrepe za varstvo pred hrupom, vendar izboljšanja ni občutiti, ker se letališka dejavnost povečuje, ukrepi pa se ne izvajajo dosledno. V pravno svetovalnem centru menijo, da bi občinski in državni organi lahko ukrepali na podlagi zakona o varstvu okolja in uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, po kateri bi na letališču morali prepovedati polete med 19. in 8. uro ter ob nedeljah in praznikih. • CZ. Škofja Loka, 3. oktobra - Župan občine Škofja Loka lg°[ Draksler je včeraj sprejel delegacijo italijanskega sindikat" CGIL iz Torina, ki že nekaj let uspešno sodeluje zlasti» tamkajšnjim Rdečim križem in begunskim centrom. Sledi}' jega so omenjeni italijanski sindikati dlje časa oskrbovali humanitarno pomočjo, stike pa so navezali s pomočjo Svet<* kranjskih sindikatov, s katerim jih veže že dolgolet**0 stanovsko sodelovanje. Sindikalisti iz sosedne države Jr niso ostali zgolj pri pomoči beguncem, pač pa so skupaj l škofjeloškim in slovenskim Rdečim križem spodbudit* obnovo otroškega letovišča na Debelem Rtiču. Ta £ obnovljen ob pomoči tujih investitorjev. - • Foto: G. Sin1*1 Radovljica, 3. oktobra - K uspešnemu koncu smo pripeljal*' eno dobrodelno akcijo, ki jo je Gorenjski glas vodil skupaj Zavodom za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja. Z denarje*^ ki ste ga pomagali zbrati tudi naši bralci, je Zavod MateM Langusa v Radovljici dobila dva toaletna stolčka. Darilo L izročila Mojca Oš tir, direktorica Vida, otroci pa so se ji zahval* s prisrčnim nastopom. Ravnateljica radovljiškega zavoj* Zvonka Štefančič je v zahvalo dejala, da je toaletni stol\c morda videti majhna pridobitev, za invalidne otroke pa p pomenil pomemben pripontbček, s katerim se bodo naučili, ka* obvladati močenje in odvajanje blata. S tem namreč postajaj bolj samostojni in manj odvisni. In še zanimivost: ta teden sta v radovljiškem zavodu podala kljuko kar dva dobrotnika, oba ponašata z laskavim naslovom Donator leta 1995. Eden je $ omenjeni Humanitarni zavod Vid, drugi pa Trio Noviafh^ katerim so se radovljiški otroci seznanili na zimski specii*'^. olimpiadi na Pokljuki. Ker imajo radi glasbo, jim je družin* trio Novina podaril električno kitaro z ojačevalcem. - • Petek, 4. oktobra 1996 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Po zaprtju predora in mejnega prehoda Ljubelj Cesta je iznenada opustela kot med vojno 2a podljubeljsko dolino in tržiško občino je zaprta mednarodna cesta nekaj podobnega, kot bi kraje prizadela naravna katastrofa, ugotavlja podjetnik Dušan Koren. Zaslužek se je Prepolovil celo v Bistrici pri Tržiču. Ljubelj, Tržič, 2. oktobra -Kmalu bo minil mesec dni, kar so zaradi zrušitve betonske obloge zaprli cestni predor Ljubelj. Ker Je po pomembni mednarodni cesti ?d takrat popolnoma prekinjen promet vozil, so ostali skoraj brez obiska številni turistični, gostinski in trgovski lokali v podliubeljski dolini. Upad prodaje so ugotovili tudi v Bistrici pri Tržiču, obiskovalcev pa je manj celo v Tržiču. Gostinci bodo zaprosili za znižanje davčnih obveznosti. Vsi upajo na odprtje predora in ceste v drugi polovici tega meseca. Prek mejnega prehoda Lju-belj poteka najkrajša prometna povezava med Gorenjsko »n Celovcem. Zato ta prehod "Porabljajo poleg drugih tur->stov tudi številni prebivalci z avstrijske Koroške, ki prihajajo na enodnevne izlete in nakupe v tržiško občino ter druge gorenjske kraje. Samo lani je mejo na Ljubelju Prešlo več kot 3,8 milijona Potnikov. Povprečno se je [prej peljalo skozi podljubeljsko dolino več kot 10.400 Potnikov na dan. Razumljivo je, da so se mnogi izmed njih ludi ustavili ob cesti in pustili nekaj denarja v trgovinah, gostiščih in prenočiščih. Po zrušitvi betonske obloge v ljubeljskem predoru 6. septembra 1996 je mejni prehod Ljubelj zaprt. Pogost obisko-valec Tržiča lahko brez štetja "gotovi, da je na cesti proti •nestu manj prometa. Cesta °d Bistrice proti Ljubelju je Popolnoma opustela, kar smo °Pažali med dopoldansko yoznjo celo v lepem jesenskem dnevu. Obiskali smo nekaj turističnih, gostinskih ln trgovskih lokalov, da bi bedeli kaj več o posledicah Japrtja predora in ceste. Ucene tržiške občinske up-J.ave, da so podjetniki vsak danoškodovani za več kot 3 milijone tolarjev, sicer ni bilo m°Č potrditi s številkami, Vendar so bile tudi besede s°govornikov prepričljive. * hotelu so edini gostje delavci "Prvi dan zaprtja mejnega Prehoda smo morali začasno f Ljubelj Avstrija T_w Tržič Y* Begu /Ji Pocesti med Tržičem in Ljubeljem skorajda ni prometa. mo na druga dela. V hotelu so edini gostje delavci SCT in drugih podjetij, ki delajo pri popravilu predora. Septembra smo kot ponavadi pričakovali oživitev avtobusnih linij oziroma izletov. Žal je nesreča v predoru nepričakovano prekrižala naše načrte. Skoraj nerazumljivo je, da so popravila v predoru stekla šele po enem tednu. Ker sedaj delajo neprekinjeno noč in dan, izgleda odprtje predora 20. oktobra povsem možno. Mi hitimo s končnimi deli v novi brezcarinski trgovini in se pripravljamo na selitev iz zabojnikov okrog 10. oktobra. Ko bo predor odprt, bomo z lepšo trgovino in boljšo ponudbo v njej pričakali prve goste. Upamo na nekaj obiska novembra in več decembra, vendar velikega izpada dohodka iz septembra in oktobra nikakor ni mogoče nadomestiti," je povedal Franc Neme, vodja ljubeljske podružnice MTS Kompas. ki stražnici. V teh lokalih je redno zaposlenih 25 oseb, ki sem jih moral ob zaprtju predora zaradi pomanjkanja dela poslati na neplanirane dopuste. Zgornja restavracija je zaprta, v spodnji restavraciji in trgovini pa imamo le dežurstvo. Obiska skorajda ni, zato je izguba več kot 95-odstotna. Povprečno smo na mesec imeli med 10 in 12 milijoni tolarjev prometa, od tega okrog 30 odstotkov v trgovini. Septembra smo načrtovali tudi okrog 2 milijona SIT prihodka od nočitev. Grob izračun pove, da poldrugi mesec izpada prometa postavi celoletno poslovanje na ničlo. Ker je bila letos slabša poletna turistična se- Kako vsaj zona, bo izguba neizogibna. om:i:f; n0cledjce Ne le za naše podjetje, ampak om"lu Posieuice kov manj delov za vozila, cigaret, pijač in drugih artiklov iz dodatne ponudbe. To gre zlasti na račun prenehanja rednih obiskov Avstrijcev, saj domači kupci večinoma le oskrbujejo svoja vozila z gorivom. Zaslužek se ie tako približno prepolovil, kot sta povedala poslovodji Rajko in Zdravko Rejc. pa zaradi zmanjšanja obiska nekateri od 12 delavcev izrabljajo dneve dopusta in z delom prislužene proste dni. Približno pol manjši je obisk tudi v restavraciji Deteljica, kjer je natakarica Nataša Jankovec ugotovila, da se to pozna predvsem ob koncu tedna. Takrat je namreč manj kupcev v bližnjem nakupovalnem centru, zato pa tudi pri njih manj lačnih in žejnih gostov. Zato kuhinja restavracije zaenkrat obratuje le ob dopoldnevih, osebje pa pomaga tudi pri generalnem čiščenju prostorov. Ker sta september in oktober ponavadi najboljša meseca za družinske nakupe, je zaprtje ceste prišlo najbolj ob nepravem času, je ugotovil poslovodja trgovine Peko v Bistrici Lojze Horvat. Pri njih je obisk čez noč upadel za skoraj polovico, kar ocenjuje tudi večina drugih trgovcev. Nekaj domačih kupcev so vendarle uspeli privabiti s pogostejšim reklamiranjem obutve. Trgovina in restavraciji samevata Parkirišče pred trgovino in restavracijo TGT Podljubelj je tako prazno, kot se zgodi le redkokdaj. Le pozimi, če zapade v kratkem času več snega in zaprejo mejni prehod Ljubelj, je dan ali dva malo obiskovalcev. Celo med vojno leta 1991 ni bila cesta žanr""" 5Ulu moran ztttusuu tako opustela, kot je že tri jaln x brezcarinsko proda- septembrske tedne, kot ?4 Kompas. Tako "Trgovina in restavracija z drue h ^e,avcev trgovine tudi 22 prenočišči delujeta sedem deiav • delavcev servisnih let, od lanskega poletja pa je doni t°Sti demo pošiljamo na odprta tudi restavracija s 24 Puste, delno pa razporeja- prenočišči v nekdanji ljubeljs- za vso podljubeljsko dolino in tržiško občino ima zaprtje ceste podobne posledice, kot bi te Kraje prizadela naravna katastrofa," je ocenil Dušan Koren, direktor podjetja TGT Podljubelj. Vsak gost je dobrodošel Od mejnega prehoda Ljubelj do konca vasi Podljubelj je kar 11 lokalov z različno gostinsko ponudbo, tri trgovine in igrišče za tenis. Ob vseh objektih je zunanja podoba približno enaka, kot smo jo opazili od predora navzdol. Tudi običajno polno dvorišče gostilne Ankele je prazno. "Naša gostilna je od nekdaj priljubljena med gosti iz tujine, posebej med prebivalci iz sosednje Avstrije. Letos je bila poletna sezona res skoraj četrtino slabša od lanske, vseeno pa smo imeli povprečno okrog 5 milijonov SIT mesečnega prometa. Sedaj tujcev sploh ni, z domačimi gosti pa dosežemo komaj dva odstotka normalnega prometa. Čeprav je 12 redno zaposlenih, sta v gostilni stalno le en kuhar in en natakar, drugi pa so na dopustu. Podobno ravnajo lastniki drugih lokalov. Nihče ni zaprl vrat, saj je vsak gost dobrodošel. To je Eomembno tudi zato, da orno čimbolj pripravljeni na ponoven obisk, ko bodo predor spet odprli," je poudaril Med torkovim sestankom gostinske sekcije v območni obrtni zbornici v Tržiču, ki se ga je udeležilo le osem od 36 članov, so med drugim spre govorili o ukrepih za ublaži tev posledic izpada dohodka podjetnikov. Prav na dan sestanka so dobili odgovor davčne uprave na dopis, v katerem so seznanili občinsko vodstvo in državne službe z nastalimi problemi. Dajejo jim možnost, da zahtevajo spremembo višine akontacije davka na dohodek, ali pa zaprosijo za odlog plačila davčnega dolga, obročno odplačilo zneska in celotni ali delni odpis obračunanih davkov. Občina bi morala čimprej ugotoviti dejanski izpad dohodka in proučiti možnosti, da bi z ugodnimi posojili iz raznih virov vsaj delno nadomestili izgubljeno in prebrodili najhujše težave, je predlagal podjetnik Koren. Sam bi denar potreboval za izplačila septembrskih plač in poravnavo dolgov pri dobaviteljih. Ker posamično iskanje posojil ni obetavno, naj bi občina prevzela vlogo posrednika med prizadetimi podjetniki in državo. Kot je prepričan, niti občina niti posamezni podjetniki ne morejo računati na kakšno odškodnino od države, čeprav je občina postavila tako zahtevo slovenski vladi in pristojnemu ministrstvu. Po izjavah direktorja Direkcije RS za ceste Dragan Njegova« iz gostilne. »Ja ' §ajna Ankele, ki je tudi predsednik j j^Jji^jjupotekajo dela v predoru in novi brezcarinski trgovini gostinske sekcije pri območni obrtni zbornici v Tržiču. Manj nakupov tudi v Bistrici Septembra so na dveh bencinskih servisih Petrola v Bistrici prodali približno 70 odstotkov manj bencina kot ponavadi in okrog 40 odstot- V Šenčurju kmalu otvoritev dveh medobčinskih cest Poleti so se ubadali s šolami in cestami V Šenčurju so poleti vlagali predvsem v šolska poslopja, se pripravljali na asfaltiranje cest in se 1. avgusta na tiho preselili v novo občinsko stavbo. Šenčur, 1. oktobra - Nad lekarno in zdravstvenim domom sta v obnovljeni stavbi nekdanje hranilnice in posojilnice zdaj še občinska uprava in krajevni urad. Tuje zdaj središče občine Šenčur, hudomušno meni župan Franc Kern, zadovoljen, ker je selitev uspela prej kot zadnje leto njegovega mandata. "Med poletnimi dopusti smo se v občini ukvarjali pretežno z obnovo šolskih stavb, da so bile do začetka šolskega leta pravočasno nared za otroke in učitelje," pravi Franc Kern. "Pri matični šoli Šenčur smo zamenjali okna in opravili pleskarska dela, posebne skrbi pa je bila letos deležna podružnična Šola v Voklem, ki je bila že zelo zanemarjena. Tudi tam smo zamenjali okna, uredili fasado in napušče, kar je bilo v finančnem smislu veliko večji zalogaj, kot smo prvotno predvideli. Šolam smo financirali tudi nakup notranje opreme. V šoli Olše-vek, ki je od 1. septembra naprej del osnovne šole Šenčur, smo obnovili nevarne strope in streho, opremili pa tudi učilnico. Ker še nismo potegnili črte pod računi, za zdaj še ne morem reči, koliko občinskega denarja je šlo za te namene. S prihodnjim letom pa dobivamo šc en objekt, namreč vrtec na Visokem. S krajevno skupnostjo se že dogovarjamo, da bomo vlagali v njegovo obnovo, že letos pa smo nekaj denarja namenili za nakup igral." Boste pod občinsko okrilje prevzeli tudi podružnično šolo Trboje? "O tem se bomo še pogovarjali z ravnateljem osnovne šole Stane Žagar, kamor podružnica zdaj sodi. Zagovoto pa je zelo potrebna obnove." V novih občinah imajo največ opraviti s cestami. Je tudi pri vas tako? "V krajevnih in vaških skupnostih letos teče vrsta naložb, sredstva pa so pridobile iz natečaja občine. Občinskega denarja so bile deležne vse, vendar na podla- gi prioritetnega plana. Spisek želja pa je bil seveda daljši, kot ga zmoremo v enem samem letu financirati." tiskovni konferenci so sicer v preteklosti že imeli nekaj zahtevkov za povračilo gospodarske škode zaradi zaprtja cest, vendar so bile sodbe vedno negativne. Najbrž ne bi bilo nič drugače v primeru ljubeljskega predora, skozi katerega naj bi promet spet stekel 20. oktobra 1996. Stojan Saje Občina Šenčur ima v neposredni soseščini letališče Brnik. Smo tako rekoč pol kilometra od piste, pravi župan Kern, hkrati pa je Šenčur edino naselje v območju koridorja. Iz teh razlogov bi bila lahko občina Šenčur upravičena do dela sredstev iz naslova komunalnega opremljanja zemljišč ali posebne rente. Vendar župan Kern pravi, da tega dejstva ne nameravajo izkoriščati za zaostrovanje odnosov z letališčem, ki so bili že v preteklosti dobri. Zavedajo se namreč tudi dobrih plati bližine letališča, od možnosti turističnega razvoja, zaposlenosti in športa ter rekreacije. Ta čas sta pred otvoritvijo dve na novo asfaltirani medobčinski cesti? "Prednostni naložbi sta bili letos v občini Kranjska cesta in cesta Britof - Šenčur. Prve spočetka nismo načrtovali, vendar jo je pozimi uničila zmrzal, zato smo teh 600 metrov nedavno tega na novo asfaltirali. Tik pred tem pa je tudi 1200 metrov ceste Britof - Šenčur. V načrtu smo imeli tudi Gasilsko ulico, kjer pa je zastalo zaradi obsežnega načrta del. Urediti je namreč treba kanalizacijo, odvodnja-vanje meteornih voda in ostalo infrastrukturo, narediti pločnike. Pričakujem, da se bo v načrte vključila tudi krajevna skupnost Šenčur, zlasti pri pridobivanju zemljišč in manjši infrastrukturi. Ta načrt bomo uresničili prihodnje leto. Prav tako bo drugo leto na vrsti del ceste Voklo - Šenčur, kjer je treba pred začetkom odkupiti del zemljišča in stanovanjsko hišo. Do dogovorov še nismo prišli." D.Z.Žlebir • ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI • NOGAMCE PROTI KRČNIM ŽILAM • PROGRAM 1NKOTINFNCE • POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA Kidričeva 47 a , 4000 Kranj, tel.: 064/ 21 87 87 Srni Medicinski in ortopedski pripomočki IMAli ROiiCi IN UTRUJENE NOGE f LAHKO VAM POMAGAMO Z NOGAVICAMI ací PREVENTIVNE NOGAVICE PROTI KRČNIM ŽILAM ' 40DEN ' 70 DEN > 140 DEN < Kurativne in postoperativne medicinske kompresijske nogavice (namesto povojex>) Delovtti čas: 8-19, sobota: 8-12 Mednarodno posvetovanje na Brdu Pravica gluhih do znanja Začetek mednarodnega posvetovanja, ki te dni poteka na Brdu in govori o pravici gluhih do znanja, je pozdravil predsednik državnega zbora Jožef Školč. Brdo, 3. oktobra - O ustavni pravici do znanja ni dvoma, poti do nje pa so mnogim ljudem otežene, med njimi tudi gluhim. O tem je bila beseda na mednarodnem posvetovanju Pravica gluhih do znanja, ki so jo priredili Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, sekcija Društva defektologov Slovenije in šole, ki izobražujejo otroke s posebnimi potrebami. Na posvetovanju na Brdu je gluhim ob pomoči tolmača spregovoril Jožef Školč. Predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč je v uvodnem nagovoru ob začetku mednarodnega posvetovanja dejal, da pravica gluhih do znanja ne more biti odvisna od dobre volje drugih ljudi, temveč je treba zagotoviti pogoje, da bodo gluhi in naglušni lahko samostojneje uresničevali to pravico. Povedal je tudi, da je v sklopu šolske zakonodaje predviden zakon, ki vključuje tudi otroke s posebnimi potrebami, vendar v sedanjem sestavu žal ne bo sprejet. Gluhim bo zakonodaja omogočila tolmača, kar že odpira pot k pravici do znanja, so menili udeleženci posveta na Brdu. • D.Ž., foto: G. Šinik Dan brez prometnega prekrška Medvode, 4. oktobra - Na pobudo učencev Osnovne šole Preska v občini Medvode in s sodelovanjem Policije bo danes na območju celotne občine Medvode potekala akcija Dan brez prometnega prekrška. Pobuda je hkrati tudi tretji projekt v šoli (prvi je bil Zbirateljstvo, lani pa Turizem) pod naslovom Promet, za katerega so se na šoli v Preski odločili zaradi vedno večjega števila prometnih nesreč in mrtvih otrok na cestah. Promet pa je tudi ena najbolj aktualnih problematik v občini Medvode nasploh, saj je na primer tudi na sejah občinskega sveta pogosto omenjena kritična prometna točka Prehod za pešce na vrhu klanca v Medvodah. Učenci v šoli, kot je pred današnjo akcijo povedala ravnateljica šole Nika Terčon Berčič, so Promet v projektu obdelali vsestransko, poostren policijski nadzor danes na cestah v občini pa bodo prav tako skrbno spremljali. Cilj današnje akcije je: Skupaj - vozniki in otroci - zmanjšajmo število nesreč na cestah! • A. Ž. 1 ORPO d.o.o. Organizacij« poslovanja Ooranjasavska casta 13b, 4000 Kranj, Slovanlja Tal.: Fm URL: E-mall: . 386 64 225 524, 225 525, 225 S26 . 386 64 225 527 http://www.orpo.sl lnfo@orpo.si STOPITE V SVET IN ZASURFAJTE f»0 VAlOVfH INTERNETA! NA NAŠI VSTOPNI TOČKI V KRANJU VAM NUDIMO ! • vkljuóitav samostojne dslovns pottap* is urno «00 HÍjnsssino • lokalno omrszjs prsko kllcns povszsvs " * ■ • lokalno omrstj* prsko nsjsts linijs ' • zakup prostora na VVWW strstnlku • oblikovanj« In izdelava vsi« prsdstsvltvs J ?elim, da ml pošljete prijavnico J Želim, da mi pošljete več Informacij o INTERNETU Utca___ Poitna a m kraj Jubileja lovcev v LD Begunjščica in Žiri Zavidajo nam celo v Evropi Lovska družina Žiri je še dve leti pred splošno uredbo zaščitila na svojem območju divjega petelina. V lovski družini Begunjščica pa je lovišče bogato z divjadjo. Žiri, Begunje, 4. oktobra - nasploh lovišča lovskih družin Letos, ko večina lovskih družin na Gorenjskem praznuje 50-letnico delovanja, sta na slovesnih srečanjih lovcev najbolj pogosti dve ugotovitvi: Lovišča še nikdar niso bila tako bogata z divjadjo, kot so v zadnjem obdobju. Druga pa je se nanaša na lovski zakon, zaradi katerega je na primer lani v lovskih vrstah prišlo do preplaha: Bolje je, da lani nismo ničesar sprejeli, kot pa slabo lovsko zakonodajo. v zadnjem času tako bogata in dobro urejena, da po končani drugi vojni oziroma pred nje- V Lovski družini imajo 30 krmišč, ki jih oskrbujejo s senom, in prek 100 solnic Zimsko krmljenje rac mlakaric in ptic pevk je vsakoletna obveznost 35 žirovskih lovcev -članov Lovske družine Žiri. Ob 60-letnici organiziranega lovstva na Žirovskem in 50-letnici Lovske družine Žiri so v Galeriji DPD Svoboda v Žireh pripravili tudi zanimivo in raznovrstno ter bogato razstavo z lovsko tematiko. Tudi z njo je 35 članov lovske družine in njihovih simpatizerjev ter prijateljev potrdilo, da so žirovski lovci predvsem prijatelji narave. "Zavidajo nam celo v Evropi!" Ugotovitev, ki jo je na proslavi 60-letnice organiziranega lovstva na Žirovskem in 50-letnici lovske družine Žiri pred tednom dni izrekel predsednik Lovske zveze za Gorenjsko Franc Golja, čeprav ni nova, je v tem trenutku vseeno zelo pomembna. Nanaša se namreč na ugotovitev, da so nim začetkom sploh misliti ni bilo moč. To sicer ne pomeni, Lovska družina BegunjŠČica ima na 5.100 hektarih deset revirjev, 33 krmišč, 97 solnic in 64 visokih prež. V lovišču imajo okrog 300 srnjadi, 150 gamsov, 25 jelenjadi, 20 divjih prašičev, 25 muflonov. V preteklem letu so lovci v LD Begunj ščica naredili 3.950 delovnih ur. Povprečno vsak član družine od 76 je naredil po 53 delovnih ur. Za delo v družini se je vsem članom na proslavi 50-let-nice Lovske družina BegunjŠČica zahvalil starešina Drago Rozman. Lovska družina Žiri se je zahvalila za sodelovanje lovcem v lovskih družinam Gorenja vas, Rovte, Sovodenj, Dole, Poljane ter Lovski zvezi za Gorenjsko. Priznanje so podelili tudi občini in Etiketi Žiri. Čestitke pa je starešina družine Darko Hudolin (drugi z leve) tudi iz sosednjih družin. Ekološko naravnost in strokovno usmerjenost pri gospodar' jenju v loviščih z divjadjo so ob proslavljanju jubilejev 1 gorenjskih lovskih družilnah poudarjali tudi z razstavam*' Poleg trofejnih predstavitev niso bile redke tudi likovni razstave z lovsko tematiko, kakršno so pripravili ob 50-letnici Lovske družine Žiri. da ob spremembah, ki smo jim priča po osamostvojitvi v državi Sloveniji, ne bo tudi na področju lovstva prišlo do Deset let je Darko Hudolin starešina Lovs-kle družine Žiri. Na slovesnosti, kose je zahvalil za delo, je rekel, da ima vdružini dobre lovce in vesele prijatelje, na katere se lahko zanese. "Da smo pridni delavni lovci, potrjujejo tudi lovski domovi. Tudi na našem območju se lahko pohvalimo. Pred tremi leti smo hiši na Žirovskem vrhu na novo prekrili streho, obnovili cisterno za vodo in prispevali 3.000 DEM za asfalt, "Upamo tudi, da zakon o denacionalizaciji, ki sicer popravlja stare krivice, ne bo z odvzemom koče storil naši lovski družini nove krivice." niso na mestu in upravičene. Zato lovci upravičeno priča' kujejo, da ob pripravi ifl sprejemanju nove lovske zakonodaje ne bodo "ostali kot oblika organiziranosti praznin rok." "Na Gorenjskem," je pou* daril Franc Golja na proslavi 50-letnice lovske družine Žit1; "bomo v prihodnje v lovski organizaciji težili k strokovni izkušnjam, se zavzemali za naravovarstvenost v novi lovs* ki zakonodaji in zato, da bomo enakovreden sogovornik pri oblikovanju zakona-' Ekološka naravovarstvenost in poudarjena strokovnost se pri delu Lovske družine Žiri potrjuje nenazadnje tudi s priznanji, ki sta ju dobili lovska in ribiška družina od krajevne skupnosti Žiri za očiščevalne akcije-Strokovno pa se to kaže * sklepu, ki so ga v lovski družini sprejeli že dve pred splošno uredbo o zaščiti divjega petelina, saj so ga takrat sami zaščitili. tak 4 sprememb. Vendar pa morebitne ugotovitve, da lovske družine niso dobri gospodarji, Posebno priznanje so na proslavi izročili tudi ustanovnem*1 članu Vinku Žaklju. Za strokovni odnos ïíl dobro gospodarjenje pa s? se starejšim članom zahval" tudi na slovesnosti, ko » proslavili 50-letnico lovske družine Begunjščica. Zat0' da danes nadaljujejo z goS podarjenjem v lovišču, zahvala nekdanjim predse nikom Jožetu Resmanu, A binu Jensterlu, Aloj2 Cvenklju, Bojanu Lavrihu ffl Otu Mencingerju, je na slav nostnem srečanju poudat^ sedanji starešina Lovske zine Begunjščica Drago Roi* man. • A. Žalar Polstoletnico Lovske družine Begunje in Lovske družine Radovljica, ki sta se po desetletju združili v Lovsko družino Begunjščica, so proslavili s kulturnim programom, kjer so nastopili pevski zbor, rogist in ansambel Divji prašiči. Pripravili pa so tudi lovski krst in bogat srečelov s tristo dobitki. Pe*ek, 4. oktobra 1996 NA ŠTIRIH KOLESIH 7. STRAN • GORENJSKI GLAS ■"" - - ---- if /• * 064/861 -57 O Fax.: 064/861-570 ifEGANE cenejši od 120.000 M do 130.000 sit. Kredit na 4 l8» brez pologa. Posebno ugoden kredit za vozila "enault iz zaloge, tudi za podjetnike. RENAULT ■fin ip nu i fi apiip iah niif un m uf ai i niifi i w i KIA SEPHIA, CENEJŠA KOT KDAJKDU DOSLEJ 1000 DEM -1800 DEM mat Sephia Sedan GTX-ABS: prej 24.790 DEM, cena s popustom: 22.990 DEM Sephia H/B SLX: prej 20.690 DEM, cena s popustom: 19.690 DEM G3f3ncij3« 3I6td 3li 100 000 kiti HYUnDHI SALON JAVORNIK 2a vsa kupljena vozila v m HYUNDAI mesecu oktobru prejmejo KUPci darilni bon za gorivo v vrednosti 300 litrov. Pr°da/a novih in rabljenih vozil- kredit - leasing Janeza Finžgarja 5 (Javornik) SI-4270 Jesenice tel./fax: 064/83-389 Pooblaščeni serviserji in prodajalci na Gorenjskem: AVT0MEHANIKA M. AMBROŽIČ, Bled, 064 741 784 • CRESNIK do o , Medvode, 061 612 250 • NASMEH d.o.o., Kranj, 064 223 857 KIA) KIA MOTORS Na cesti: Fiat Marea (ze) v Sloveniji Ü Edina zimska guma z LAMELAMI Y Michelin xm+s alpin ^OKTOBRU VAM NUDIMO '0% POPUST ZA ZIMSKE ^TOPLAŠČE MICHELIN BOLTEZ *jŠ NAJBOLJŠI PARTNER ioVARNO VOŽNJO KF*ANJ, St. Žagarja 58 c te'-: 331-639, 331-662 Italijanski Fiat je prejšnji mesec uradno predstavil dva nova avtomobila marea in marea weekend, ki bosta nadomestila nekdanjo tempro in tudi nekoliko večjo cromo. Nova avtomobila bosta tokrat pri nas prvič na voljo istočasno kot v drugih evropskih državah. Nova avtomobila sodita v tako imenovani segment D, njuna skupna značilnost _ pa je prijetna, značilno italijanska oblika, v mnogih podrobnostih podobna dvojčkoma bravo in brava. Fiat marea je kompaktna, triprostors-ka, štirivratna limuzina s 4,39 metra zunanje dolžine in 430-litrskim prtljažnim prostorom, medtem ko je različica weekend, ki je deset centimetrov daljša od limuzine, prostoren petv-ratni kombi s prtljažnim prostorom, ki ga je od osnovnih 550 mogoče povečati na kar 1550 litrov. Prijazno in inovativno oblikovana armaturna plošča je v osnovnih značilnostih pri obeh različicah enaka kot pri bravu/ bravi, s številnimi dodatki in kakovostnimi oblogami pa zapušča prijeten vtis. Pri slovenskem Fiatovem zastopniku AC Avto Triglavu so se odločili-, da bodo v mareah in mareah weekend ponudili tri bencinske motorje (štiri-valjnika z 1,6 in 1,8 litra gibne prostornine in 16 ventili, ki zmoreta 103 in 113 km ter 2,0-litrski petvaljnik z 20 ventili in 147 KM) in dva turbodizelska motorja (1,9-litrski štirivaljnik s 100 KM in 2,4-litrski petvaljnik s 125 KM). Na voljo bodo tudi trije različni paketi oprema z oznakami SX, ELX in HLX. Pri zastopniku obljubljajo, da bodo v svoji prodajno servisni mreži že v začetku prodaje zagotovili zadostno količino avtomobilov, za osnovni model maree pa se bo cena gibala okoli 27.000 nemških mark. • M.G. ODLOČITEV 1E TEŽKA. 5 Seat Toledo. Ognjevit in varen I Ga 8eat Toledo, družinski avto, ki b svojo pestro ponudbo motorjev ter opreme zadovolji in očara Se tako zahtevnega kupca. Na vo^o Vam je todi na Porsche Leasing ali kredit. Seat Toledo. Avto sa preudarne. saalpo rffl™ i«r « TL telefon in fax: 064/ 331 656 j^g I Z JŽ£gj>VN8 CAS; od A An 1 a ■ «Apta od O. do H. URE_Skupina Volkswagen FELICIA FELICIA COMBI h Bogat izbor motorjev: 7. J, f.6, 1.9 diesel 2. Ugodne cene J. Krediti Volkswagen Group Podrobnejše informacije pri najbližjem prodajalcu vozil Škoda. 10^131 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Mestne občine Kranj je odprta prodajna razstava slik, ki so jih slovenski slikarji namenili projektu "Likovni umetniki za Prešernovo mesto". V galeriji Prešernove hiše je odprta galerijska razstava slik Janeza Kneza in Janeza Miša Kneza z naslovom Slike. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikar Boni Ceh. V galeriji Pungert je na ogled razstava olj Franca Feldina. Bernarda Šmid se s samostojno razstavo predstavlja v Mali galeriji likovnega društva Kranj. JESENICE - V razstavnih prostorih Kosove graščine je še do 5. oktobra odprta razstava risb "jeseniški cikel" akad slikarja Božidarja Jakca. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža v radovljiški graščini razstavlja fotografije Željko Car, član foto kluba Podravka iz hrvaške Koprivnice. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava grafik italijanskega grafika Mimma Sarchtaponeja. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Loškega muzeja so na ogled Fotozapisi Janeza Pipana. V okroglem stolpu Loškega muzeja je na ogled razstava otroških risb Grajske zgodbe. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Rado Dagarin -slike z naslovom Pozdrav poletju v mešani tehniki. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava izdelkov nastalih v počitniških delavnicah v knjižnici. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. NOVA RAZGLEDNICA ŠKOFJE LOKE Škofja Loka - Družba za marketing in organizacijske storitve JesT, d.o.o., Škofja Loka je pred kratkim izdala razglednico v velikosti 19x14 cm z osmimi motivi iz Škofje Loke in njenih naselij. Fotografije Spodnjega trga na praznični dan, Sovodnja ob poplavi 1. novembra 1990, fotografijo Sorske in Stare ceste ter panoramo Škofje Loke, Mestnega trga na semanji dan ter fotografiji stolpnic na Partizanski cesti, v Podlubniku in del Frankovega naselja je posnel Stanislav Jesenovec, tehnična ureditev je delo Edija Severja. Razglednica je izšla v nakladi 3000 izvodov. • M.M. Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj *ATINE|A Mojca In Jani Upičniki MOJCA IN KALICOPKO sobota, 5. oktobra 1996, ob 10. uri, v kinu Storžič GLAS POSLOVNI ČASOPIS zaradi širitve svoje dejavnosti vabi k sodelovanju 1. novinarje - dopisnike, 2. sodelavce za trženje časopisa in oglasnega prostora. POGOJI: 1. Višje- ali visokošolska izobrazba novinarske, ekonomske, tehnične ali pravne smeri. 2. Najmanj srednješolska izobrazba ustrezne smeri. Delo je pogodbeno, ustrezno plačano, i možnostjo poznejše zaposlitve. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Profit, 8000 Novo mesto, Glavni trg 19, p.p. 202. Kandidate bomo povabili na pogovor v Novo mesto ali na dopisništvo v Ljubljano in z izbranimi kandidati sklenili pogodbe. Svet OSNOVNE ŠOLE CVETKA GOLARJA Frankovo nas. 51, 4220 škofja Loka razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, 12/96). Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Delo bo začel opravljati 10. 12. 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šolo z oznako "Razpis za ravnatelja". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. Več kot sto prireditev v letu ZAČELI S KONCERTOM Radovljica - Radovljicani v šali pravijo svoji knjižnici tudi radovljiški Cankarjev dom - pri tem pa seveda Bj mislijo na izposojo knjig, pač pa na torkove večere. Le-ti se neprekinjeno vrstijo že sedem let. Samo lani so teh prireditvah našteli več kot 3500 obiskovalcev. Otvoritev novega jesenskega ciklusa, ki se bo koncem decembra prevesil v osmo leto, je bila ta teden z imenitnim večerom Schubertove glasbe. Skoraj petdeset torkovih večerov v lanskem letu in še okoli šestdeset prireditev za otroke ob četrtkih (občasno jih ponovijo še na Bledu, v Begunjah in Boh. Bistrici) je je res zajetna bera, ki je ne morejo pokazati prav v vsaki knjižnici. Čeprav v Knjižnici Antona. T. Linharta vseskozi poudarjajo, da je njihova glavna naloga izposoja knjig in knjižničnega gradiva, pa je prirejanje torkovih večerov kot njihova dodatna dejavnost postala spremljevalka njihovega dela, po katerem jo zdaj poznajo ne le v Radovljici, pač pa še dosti širše. Zato ni tako redko, da se obiskovalci na te Erireditve pripeljejo z raznih oncev Gorenjske. "Trudimo se, da bi za torkove večere pripravili zanimiv program in tudi pester, da bi tako ustregli vsem različnim željam. V teh sedmih letih hodi na naše večere v glavnem stalno občinstvo, vendar pa je vedno tudi nekaj novih," je povedala vodja knjižnice Rezka Šubic- Pleničar, ki skupaj s sodelavci pripravlja prireditve. V zadnjem času so še posebej obiskana potopisna predavanja, ki največ pritegujejo študente, tako da neredko predavanje tudi ponovijo. V programu je najti tako večere poezije, predstavitve knjig in pogovore s pisatelji, zelo obiskana so zdravniška predavanja o boleznih, o zdravi prehrani, o mejnih znanostih, novi duhovnosti, ni tako redko, da gostijo tudi kakšeno gledališko predstavo seveda v komorni zasedbi, saj kaj drugega tesna dvoranica ne dovoljuje. Sezono začeli s koncertom Nastopajoči na otvoritvenem koncertu zapela sopranistka Janja Hvala editve: predavanje o študijs-in Baritonist Damjan Ristič. kem popotovanju po Škotski Oba mlada pevca je na klavir- (prof. Jože Mihelič), preda- ju spremljala prof. Sanda Vremšak. Glasbeni del je prof. Vremšakova napovedala s kratkim uvodom o Življenju in delu skladatelja, vsako pesem zapeto v izvirniku, pa so pred tem prebrali v slovenskem prevodu, opravila ga je prof. Ana Primožič. Glasbeni projekt, naslovili so ga "200-letnici Schubertovega rojstva naproti", so pripravljali dva meseca tudi v sodelovanju s prof. Ireno Baar. Koncert v radovljiški knjižnici je bil pravzaprav pre-mierni dogodek, ki pa ga bodo glede na obletnico tega glasbenega genija v prihodnjem letu prav gotovo ponovili še kje drugje in ob drugih priložnostih. Oba solista sta poslušalce navdušila s pevsko interpretacijo polno mladostnega žara, ki pa ni zakril tančin zrelosti, pomembne za razumevanje Schubertove glasbe. Solista sta pri tem imela vso podporo v spremljavi pianistke prof. Vremšakove. vanje o fosilnih ostankih riidis-tov - nenavadnih školjk (dr. Mario Pleničar), predstavitev radovljiškega koledarja za leto 1997, ter predstavitev domače in umetne obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. Med temi prireditvami kaže še posebej opozoriti na koledar, ki so ga letos v Radovljici posvetili Linhartovi Županovi Micki. Risbe za koledar iz te veseloigre je narisala akad. slikarka Melita Vovk, osebam iz igre pa dodala še upodobitve Zoisa, Vodnika in Linharta. Na predstavitvi risb za koledar, ki ga bo oblikoval arhitekt Klemen Rodman, bosta besedilo iz Županove Micke brala Maruša Avguštin in Miran Kenda. Predstaviti! koledarja je seveda vanje" pred odprtjem preur( jene radovljiške kinodvoran« prostor za večnamenske M" gledališke prireditve. "Nikakor pa nismo pozaD.f na otroke," pravi vodja W niče Rezka Šubic - Plenj4*' "Ta mesec sicer ne bo not>e". pravljične ure, ki jim °tr* radi prisluhnejo, pač pa \ štiri igrice: skupina s SoflJ ovih počitnic je včeraj pnr vila Dobrosrčne^ mravljinčka, prihodnji četnfJ bodo otroci in vzgojiteljic vrtca Bled zaigrali Ra»fl bučo, tretji četrtek v okWJ bomo otroke z avtobus01!, popeljali na obisk v Mavr gledališče v Ljubljano, m četrtek pa bodo nastopili o" ci iz Brnce na Koroškem', , Radovljiška knjižnica Je' organiziranjem torkovih pn ditev, predvsem pa pret.a°L nim občutkom za izbiro ij| [ nazadnje z veliko gostoW; nostjo, nedvomno popular^ ala svoje ime in dejavnost M tem pa jih seveda ne voçW kakšni ambiciozni načrt) preraščanju te dodatne àm nosti v obliko, ki bi m na ogled poley ga drugega itlMf okoli 200 pi**Jr tov). Kot je p^; Ia avtorica ra»'\ Tatjana^ Reklamni izvesek pred pol stoletja v Merkurjevi trgovini mag. m žan, so razstaVJSj, predmete PostaI>jii izložbe na n?;fl< ije" Zato se nam seVe! kot je bil obiČJJ^ takratnem zdijo izložbe ojjjj čene s pr^jLl' kakršne so nekdaj ponujali v Merkurjevih trgovinah. Preal^i za razstavo so izbrali tudi po ilustriranem glavnem ceniku, * je leta 1909/10 izdal Merkur. j| Večina predmetov na razstavi je tokrat prvikrat predla | na. Doslej toliko železninske robe na eni razstavi muzej ^ razstavljal, pa tudi v slovenskem merilu je tako ot,s0$ti razstava železnine prava redkost. Predmeti so različne »~-jk predstavili pa so jih združene v skupine, kakor so jih TO uporabljali - od rokodelskega in kmečkega orodja do gradben elementov, instalacij, notranje opreme, gospodinjskega pfl vojaških kamerado^/srniso"^!"'^^^)1^ ZhhZX" 1? ?P*mLRazstcava se razteza od steklene vitrine na vzl< odlomkov iz knjige in avto evi^fnovedi J SSS "^"Jí Stare.P0Šte> d° vogalne izložbe v Globusi Knjigo še vedno EfakoJSKri^Goren«!««, ^« , i stekIen,hCtlz,°žbemh vitrinah ob Globusu, v izložbah MerK 064/223 111 po ceni 4 000 SIT P GorenJskem glasu, tel. naspoti Stare pošte ter tudi v izložbah prodajalne Instalater Gradbmka na Pnmskovem. • L.M. Petek, 4. oktobra 1996 9. STRAN • GORENJSKI GLAS 24. strokovno specializirani sejem Zaščita in reševanje v Kranju Tudi letošnjo tradicionalno specializirano sejemsko prireditev, ki jo bodo zaprli jutri, 5. oktobra, ko bo za vse prost vstop, spremljajo zanimive predstavitve in posvetu Kranj, 4. oktobra - V torek je Minisiter za obrambo Jelko Kacin v Kranju odprl letošnji SL?*, strokovno specializirani sejem Zaščita 5,6 • Protection '96. Na njem razstavlja in Predstavlja tudi najnovejše dosežke na pobočju materialov in opreme za varstvo pred P°zari in reševanje pri drugih nesrečah 152 jj^načih in tujih proizvajalcev in razstavljal- Letošnjo prireditev je Gorenjski sejem Popravil v sodelovanju z ministrstvom za °brambo, upravo za zaščito in reševanje, ministrstvom za notranje zadeve in Gasilsko ?ezo Slovenije. Na otvoritvi prireditve, ki se je obdržala in uveljavila v Kranju, je minister K-acin ob odprtju poudaril, da imajo pri nas veliko vlogo in pomen zlasti tiste sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki delujejo prostovoljno. To so predvsem gasilci, gorski in jamarski reševalci, kinologi, potapljači, aktivisti RK in Karitasa ter drugi. Ob odprtju je direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar podelil zlate značke sejma Zaščita - Protection Antonu Sentočniku iz Gasilske zveze Slovenije, Mirku JeleniČu iz RK Slovenije, Barbari Prinčič iz Uprave R Slovenije za zaščito in reševanje in Ivanu Telu iz Uprave za obrambo iz Nove Gorice. RK Slovenije pa je ob svoji 130-letnici podelil priznanje koletivu PPC Gorenjski sejem Kranj. A. Ž., foto: G. Šinik Gasilska oprema, d.0.0. Trgovsko podjetje iz Ljubljane s poslovnimi enotami v Mariboru, Celju je pooblaščen zastopnik v Sloveniji priznanih proizvajalcev. To so Pastor - Tvornica vatrogasnih aparata Zagreb, Ziegler Nemčija - tlačene cevi, gasilska vozila, črpalke in druga gasilska oprema, Arbin iz Nizozemske, Konteks. Tvornica tehničkog tekstila Kar-lovac, Racal Nemčija - dihalna tehnika in delovna zaščita, Eschbach Nemčija - Tlačene cevi in zaščitna oblačila za gasilce, Ova Italija - vse vrste zasilne razsvetljave in električni agregati, Gloria Nemčija - vse vrste gasilnih aparatov, Nokian Finska, Veplas Velenje - gasilske čelade, Mueller Nemčija - oprema za servisiranje gasilnih aparatov, Motorola ZDA - telekomunikacijski sistemu za gasilstvo, Pastor Inženjer-ing - stabilni protipožarni sistemi. V prodajnem programu pa ima Gasilska oprema, d.o.o., Ljubljana tudi proizvode Pohorje - Mirna (vse vrste gasilnih armatur, hidrantov in hidrantnih omaric), Kroj Ljubljana (obleke civilne zaščite in gasilske uniforme), Elan Šport Begunje (lestve in varnostne pasove), A.U. G. -Algemeine Uniformen GmbH, Tekstilna tovarna Prebold, p.o. (zaščitne in delovne gasilske obeke), Krojaško podjetje Trebnje (gasilske uniforme), SABO Italija (vse vrste penil za gašenje požarov). Za kvaliteto kupljenih proizvodov pa jamči GASILSKA OPREMA, d.o.o., dobitnik zlatega znaka CZ, ki ga je dobila 1. marca 1992 v Ljubljani. mokite Prostovoljni gasilec po odprtju sejma je bil tudi minister Jelko Kacin. Slovensko združenje za požarno varstvo PIROTERM - protipožarni in izolacijski sistemi S požarno odpornimi premazi za les in kovino ter požarno °dpornimi vrati je Piroterm iz Cešnjevka v občini Cerklje na Gorenjskem danes v Sloveniji dobro poznano in priznano podjetje. Za njihove izdelke pa se zanimajo tudi v tujini. !ja sejmu Zaščita '96 - Protection '96 se ^rroterm iz Cešnjevka 17 v občini Cerklje "a Gorenjskem predstavlja v večnamenski j|vorani razstavišča Gorenjski sejem in sicer "a razstavnem prostoru Slovenskega zdravja za požarno varstvo. To združenje je jjuo ustanovljeno pred tremi leti kot nacio-JJaln» neprofitna organizacija, ki povezuje Posameznike in organizacije, ki delujejo na Področju varstva pred požarom. „ kicer pa je Piroterm poznano in po vsej ^loveniji priznano podjetje s svojimi iz- delki,kotso: ] P°žarno odporna vrata, ' zastekljena požarno odporna vrata, [ 2astekljena dimotesna vrata, " Požarno odporen omet, - protipožarne blazinice, - požarno odporni premazi za zaščito lesa, jeklenih konstrukcij ali železnih delov in zaščito obloge kablov, - požarno odporen kit in - ostali sistemi za tako imenovano pasivno požarno zaščito gradbenih elementov Njihovo referenčno listo je že lani sestavljalo več kot 110 najbolj znanih podjetij v Sloveniji. Prek njih in gradbenih ter drugih podjetij, ki delajo v tujini, pa postaja Piroterm poznana firma tudi v različnih državah v Evropi. Za njihove izdelke pa se v teh dneh še posebej zanimajo tudi tuji obiskovalci sejma Zaščita v Kranju. MOBITEL Poslovna enot Kranj - Na razstavnem prostoru v večnamenski dvorani se predstavlja tudi MOBITEL· Poslovna enota Kranj, Koroška cesta 27 (Betkova vila) Telefon je 064/360-800, telefaks pa 064/221-616. Slovenski operater NMT & GSM. Med sejmo Zaščita '96 - Protection 96 dobile na razstavnem prostoru Mobitela vse informacije o napravah, storitvah, aparatih in cenah mobilne telefonije. AC - Autocommerce d.d. AC - Intercar, d.0.0., na sejmu AC Autocomerce - AC Intercar, d.0.0., je na vseh kranjskih sejmih Zaščita- Protection. Letos vam še posebej svetujemo, da jih obiščete na njihovem razstavnem prostoru v Hali A na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju. Predlagamo vam, da ste še posebej pozorni na vozilo Puch (na sliki zgoraj) in na dostavno vozilo Sprinter. To vozilo s preprostim priklopom na štiri kolesa (s pritiskom na stikalo) je še posebej primerno za težje dostopne kraje in področja, ko gre za nesrečo ali drugačno dogajanje. S takšnim vozilom lahko na kraj dogajanja ob dokaj neugodnem terenu 1.................-^—■a.-wr aa^n"nri........■— pride celotna ekipa. Sicer pa sta vozili Puch in Mercedesovo vozilo Sprinter le del njihovega programa, ga predstavljajo v Hali A na letošnjem 24. strokovno specializiranem sejmu Zaščita '96 - Protection '96 na Gorenjskem sejmu v Kranju. ■T J BLAGOVNICA ^>Jb Cankarjeva 1 .Ji Tel.: 53-180, 53-202 vse za dom, od perila do plaščev, za vso družino PUNTO 55,75 že od 16.450 DEM dalje VSAK KUPEC PREJME DARILO PANČUR WL BlEjskA Dob kava 1, 427 5 BIejsIca DobrtAVA SERVIS: TeL, Fax:064 874 1 OO _PRODAJA: TeI.:064 874 OOO M JELOVICA lesna industrija p.o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 vabi k sodelovanju novega sodelavca v SPE MONTAŽNI OBJEKTI, za delovno mesto POMOČNIK PRI VODENJU PROGRAMA IZVOZA MONTAŽNIH OBJEKTOV Od kandidata pričakujemo, da ima: - visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri - DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA oz. drug ustrezen poklic - aktivno znanje nemškega jezika - nad 36 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Izbranemu kandidatu nudimo prijetno delovno okolje, možnost napredovanja In stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: JELOVICA Ll ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka, kadrovska služba. Z dodatne informacije lahko pokličete po telefonu 064 613 236. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejeti odločitvi. V primeru nejasnosti pokličite po telefonu 064 613 236. EP ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ENGINEERING TRGOVINA PROIZVODNJA 4000 Kranj, Mirka Vadnova 11, p.p. 102 vabi k sodelovanju nove sodelavce ZA PODROČJE RAZVOJA IN NAČRTOVANJA: 1. inženirja elektrotehnike -smer računalništvo, 2. inženirja elektrotehnike za energetiko (dva delavca), 3. inženirja elektrotehnike za industrijsko elektroniko (dva sodelavca) ZA PODROČJE TEHNIČNE OPERATIVE: 4. e/. tehnika - energetika (dva sodelavca), 5. več e/. instalaterjev Pod 1., 2. in 3.: VI. ali VII. stopnja izobrazbe, strokovni izpit, znanje enega tujega jezika, poznavanje računalništva. Pod 4. in 5.: IV. oz. V. stopnja izobrazbe, strokovni izpit, poznavanje računalništva Za vsa navedena delovna mesta je predvidena zaposlitev za nedoločen čas, z ustreznim šestmesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave razpisa. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev pošljite na naslov: ETP Kranj, Mirka Vadnova 11, 4000 Kranj. Občina Gorenja vas - Poljane in komisija za izbor najugodnejšega ponudnika za ureditev sanitarnega bloka in čajne kuhinje za potrebe občine in društva Partizan objavljata na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo naročil (Ur. I. RS, št. 28/93 in 19/94) PONOVNI JAVNI RAZPIS za ureditev sanitarnega bloka in čajne kuhinje in obrtniška dela na "večnamenskem objektu v Lučinah" 1. Investitor: Občina Gorenja vas -Poljane, Poljanska c. 87, 4224 Gorenja vas 2. Predmet javnega rzapisa: a) Ureditev sanitarnega bloka in čajne kuhinje za potrebe občine in društva Partizan B) Obrtniška dela na "večnamenskem objektu v Lučinah" 3. Orientacijska vrednost naročila: Pod točko A: 2.350.000 SIT Pod točko B: 1.740.000 SIT 4. Ponudniki lahko dajo ponudbo za vsa razpisana dela ali pa za posamezni objekt (A ali B). 5. Rok: predviden začetek takoj. Dokončanje del je v prvi polovici novembra 1996. 6. Ponudbe morajo biti sestavljene v skladu z 12. členom odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajanje javnih naročil. 7. Merila za najugodnejšega ponudnika: - kompleksnost ponudbe, - cena in plačilni pogoji, - rok izvedbe, - druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. 8. Ponudniki lahko dvignejo razpisano dokumentacijo na občini Gorenja vas - Poljane pri g. Petrovčiču v ponedeljek, sredo ali petek med 8. in 12. uro, kjer dobijo tudi dodatne informacije (tel. 064/681-536). 9. Ponudbe v zapečateni kuverti z oznako "Ureditev sanitarnega bloka in čajne kuhinje" - obrtniška dela na "večnamenskem objektu v Lučinah" - ne odpiraj ali za posamezni objekt z oznako objekta na kuverti. Ponudbe pošljite po pošti ali jih izročite osebno na naslov investitorja: Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska c. 87, 4224 Gorenja vas do 12.10.1996 do 12. ure. 10. Investitor si pridržuje pravico: - da najcenejše ponudbe ne izbere kot najugodnejšo, - odstopiti od oddaje del ne glede na razloge, - v obeh primerih ponudnik nima pravice uveljavljati odškodnine iz tega naslova. 11. Javno odpiranje ponudb bo izvedla komisija v sejni sobi občine Gorenja vas - Poljane dne 14. 10. 1996 ob 13. uri. 12. O izbiri izvajalca del bodo ponudniki obveščeni v 5 dneh od dneva odpiranja ponudb. Občina Gorenja vas - Poljane Novice iz gorenjskih Območnih obrtnih zbornic Jesenice Na Območni obrtni zbornici Jesenice so se odločili, da popestrijo športno življenje slovenskih obrtnikov in podjetnikov. Zato bodo za vse, ki se rekreativno ali poklicno ukvarjajo z gorskim kolesarjenjem, organizirali državno prvenstvo v gorskem kolesarjenju. Tekmovanje pod naslovom Juriš na Valvasor bo v soboto, 12. oktobra, start pa bo ob 10. uri v dolini Završnice. Startnina bo 2.000 tolarjev, udeleženci pa bodo poleg okrepčilne malice prejeli tudi spominsko darilo za udeležbo. V zbornici so se tudi odločili, da člane popeljejo na Dunaj, kjer si bodo ogledali znamenitosti. Prijave zbirajo na zbornici Jesenice. Kranj Vas zanima, kako bi prodali vse proizvode in storitve, kako bi dobili kupca, poslovnega partnerja, prijatelja...? Območna obrtna zbornica Kranj organizira 29. oktobra ob 12. uri 4-urni seminar Skrivnosti in zvijače najbolj uspešnih poslovnežev. Jeseni bo zbornica organizirala tudi seminar za vodenje knjig za dvostavno knjigovodstvo: pravne osebe začetek 14. oktobra ob 16. uri. Seminar za vodenje knjig za enostavno knjigovodstvo: za samostojne podjetnike 18. novembra ob 16. uri. Organiziran bo tudi tečaj iz varstva pri delu. Vsi seminarji in tečaji bodo v zborničnih prostorih. Prijave sprejemajo v tajništvu telefon 331-550. prireditvah.Vse tri dni pa v okolici Festivlčane dvorane tudi na bodo pobirali parkirnine. 17. oktobra bo tečaj iz varstva pri delu, 1« oktobra pa bo moč ponovno dvignit' kartice Metro. Radovljica V četrtek, 10. oktobra, ob 11. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli 4. teden obrti in podjetništva. Letos se bo predstavilo 110 razstavljalcev izdelkov in storitev. Prireditev bo odprta do 13. oktobra. Petek, 11. oktobra, bo namenjen izobraževalnim uram za osnovnošolce. 750 učencev se bo seznanilo z obrtniškim izobraževanjem in poklici. V soboto, 12. oktobra, ob 10. uri bo odprtje predstavitve tovornih in dostavnih vozil ter opreme, ob 11. uri pa srečanje avtoprevoznikov s posvetom o izvajanju zakona o prevozih v cestnem prometu in izdaji licenc. Predstavitev bo tudi v nedeljo. Pred Festivalno dvorano bo v soboto ob 15. uri promenadni koncert Godbe iz Lesc, v nedeljo ob 14. uri pa se bo predstavila tudi Gorjanska godba. Zaključek bo v nedeljo ob 15. uri z modno revijo in podelitvijo nagrad razstavljalcem. Razstava pa bo zaprta ob 18. un. Izšel bo tudi katalog obrti in podjetništva po dejavnostih v 3000 izvodih Obiskovalci ga bood dobili brezplačnmo na vseh Škofja Loka Rok za oddajo vlog na razpis kratkoročnih gotovinskih kreditov za tekoče poslovanje malega gospodarstva je podaljšan. Kredite odobrava Nova Ljubljanska banka, d.d-Ljubljana, poslovalnica Škofja Loka. ' Šola podjentištva v Škofji Loki se bo začela 5. oktobra. Informacije in prijave. Gea College, Dunajska 156, Ljubljana, tel.: 061/1687-002, 1687-301. - V prostorih zbornice poteka nadaljevalni tečaj nefflf' čine prve skupine. Še vedno tudi zbiraj0 prijave za začetni tečaj nemščine. -oktobra ob 17. uri bo v mali sejni sobi občine Škofja Loka seminar Ko zaslužimo, se šele začne. Seminar bo vodil Nikoli Grubiša. Kotizacija za udeleženca je 10°U tolarjev. Informacije in prijave: Mojca Porenta, tel.: 624-160. - Na zbornici na Spodnjem trgu 2 je vsako sredo od 15. do 18. ure svetovanje obrtnikom in podjetnikom. Svetujejo svetovalci Pospeševalnega centra v okviru Ministrstva za gosp0] darske dejavnosti. Teme svetovanja so vodenje poslovnih knjig, davčno svetovanje, zaračunavanje prometnega davka, ponudba in povpraševanje po poslovni« prostorih, možnosti navezave stikov s tujimi poslovnimi partnerji, industrijska lastnina, najem kreditov, izterjava dolgov> cenitve, splošno svetovanje začetnikom. Interesenti za svetovanje naj se predhodno najavijo po telefonu 622-087 ali 622-686. Tržič V sredo, 23. oktobra, bo na delavski univerzi v Tržiču organiziran tečaj lfl preizkus iz varstva pri delu. Prijave v tajništvu OOZ Tržič do torka, 15. oktobra - Člani in upokojeni obrtniki so v soboto, 9j novembra, vabljeni na Martinovanje I gostišče Pri treh čučkah v Sremič nad Krškim. Cena je 2.000 tolarjev, prijave d° 21. oktobra. - Oktobra bo objavljen razplS za letovanja v apartmaju v Atomskih Toplicah v Podčetrtku za prihodnje letp-Cena 23 DEM za člane OOZ Tržič Jj> upokojene obrtnike. Rok prijave je 20-november. - Avtoprevozniki z vozili na" 3.500 kg skupne teže naj čimprej vrnej0 izpolnjen Vprašalnik za parkirna mesta zaradi zagotovitve parkirišč v občini TrŽif - Vsi upokojeni obrtniki naj pokliče]0 tajništvo OOZ Tržič (tel.: 50-669 go?V° Gračnar). V tajništvu dobijo tudi prijav' niče za Martinovanje in letovanje. Telekoma Slovenije >N Nacionalni operater telekomunikacij' PE Kranj Telefonski priključek že za 6 krat po 17.160,00 SIT. POSEBM Drugi telefonski priključek v gospodinjstvu za 30% ceneje. Pokličite nas in se prepričajte po brezplačni telefonski številki 080 80 80. PRED PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O PRIPRAVAH NA VOLITVE Rokovnik volilnih opravil Prihodnji t p d en začetek kampanj Končana mora biti 8. novembra opolnoči, ko se začenja 24-urni volilni molk. "° 3. novembru pa je prepovedano objavljati raziskave javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in strankah. Predsednik republike je 5. septembra ■ P,sa| odlok o razpisu državnozbors-volitev in določil 10. november. Državna volilna komisija pa je sprejela rokovnik volilnih opravil. Začela so se }• septembra, saj zakon o volitvah v aržavni zbor in odlok predsednika rePublike določata, da se morajo vohlja opravila začeti od 60 do 90 dni pred Gnevom glasovanja, v primeru predčas-nin volitev pa 40 dni. 11. septembra so Jtorale občine javne objaviti pogoje za Pridobitev pravice do uporabe plakatnih P*. Do 16. oktobra je čas za kandidirale in dajanje podpor s podpisi volivcev ?!1 Poslancev, nekaj nalog pa je moralo jltl opravljenih do konca septembra: snovanje komisij za sestavo volilnih (cenikov državljanov, pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti, predlani6 predsednikov in članov volilnih ^oborov, objava pravil volilne kampanje sredstvih javnega obveščanja in odprtje posebnih žiro računov vseh organizatorjev volilne kampanje z oznako "Za volilno kampanjo." Odslej naprej pa so opravila naslednja. Najprej morajo biti razgrnjeni volilni imeniki in sicer na krajevno običajen način. V četrtek, 10. oktobra, se uradno začenja volilna kampanja. Trajala bo do petka, 8. novembra, do polnoči. Do 11. oktobra morajo volivci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, republiški volilni komisiji sporočiti, ali želijo glasovati po pošti. Republiška volilna komisija se je z Resljeve ceste v Ljubljani preselila na Slovensko cesto 54. Do 16. oktobra do 24. ure morajo biti volilnim komisijam v volilnih enotah predloženi kandidati skupaj z imenom predstavnika liste, ki bo spremljal volitve, nacionalne liste pa morajo biti do tega dne predložene republiški volilni komisiji. Nacionalne liste bodo po sklepu volilne komisije objavljene in bodo razobešene na voliš- čih. 22. oktober je skrajni rok za potrditev ali zavrnitev kandidature, do 26. oktobra pa mora republiška volilna komisija objaviti sezname potrjenih kandidatov v sredstvih javnega obveščanja. Po 3. novembru so prepovedane raziskave javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in strankah, do tega dne pa morajo volivci, ki so oskrbovanci domov za starejše, pa nimajo stalnega prebivališča v domu, in volilci, ki so v bolnišnicah ali vojski, sporočiti, če želijo glasovati. 5., 6. in 7. novembra bo predčasno glasovanje na sedežih okrajnih volilnih komisij za tiste, ki jih na dan volitev ne bo doma, 7. novembra pa morajo vsi tisti, ki zaradi boleznio ne morejo na volišče, sporočiti, ali želijo glasovati na domu. Do 5. novembra morajo biti tudio znani zaupniki list na voliščih. 8. novembra opolnoči se začenja volilni molk, 10. novembra pa bo glasovanje. • J.Košnjek Dopolnjena pravila volilne kampanje Stroški volilne kampanje ne smejo preseči 60 tolarjev na volilnega upravičenca v v°Hlni enoti, v kateri je vložena lista oziroma v kateri kandidira posamezni kandidat. K.Jo je še enkrat več, kot je J1'0 določeno za lokalne blitve leta 1994. To pa tudi jj°meni, da bi smela posajena stranka ali lista, ki bi topila v vseh volilnih en-^\ za volilno kampanjo Pobiti največ 80 milijonov ,°'arjev. Sicer pa mora repub-"s*a volilna komisija 30 dni ?.red glasovanjem objaviti vleVilo volilnih upravičencev državi, posamezni volilni in volilnih okrajih, tul?eru lokalnih volitev U(Jl Število upravičencev ?.°samezni občini. Za ob- 'nske volitve velja prav tako ^tolarjev za upravičenca, za ^'rtve predsednika države pa ?Hlolarjev. Nekateri so tudi Vnn Predlagali, da bi bilo za 01unega upravičenca 40 to- v pa v larjev tudi na državnozbors-kih volitvah dovolj, vendar je večina tak predlog zavrnila. Dopolnjen zakon predvideva tudi sankcije za kršitelje tega določila. Kdor bo mejo prekoračil za 10 odstotkov, bo lahko eno leto ostal brez polovice državnih sredstev za financiranje političnih strank, kdor pa bo šel za 20 odstotkov preko meje, bo lahko do enega leta brez državne pomoči. Zakon o volilni kampanji prinaša še nekatere druge novosti. Volilna kampanja in pozivanje k volitvam določenih kandidatnih list oziroma kandidatov nista dovoljena v prostorih ali s sredstvi verskih skupnosti, državnih in občinskih organov, javnih zavodov Povrnitev stroškov Zakon določa, da imajo organizatorji volilne kampanje, katerih liste so prišle v državni zbor, pravico do povrnitve stroškov kampanje. Za vsak dobljeni glas bo dala država 60 tolarjev, vendar vrnjena vsota ne sme preseči porabljenih sredstev. Računsko sodišče mora v treh mesecih po volitvah opraviti pri tistih organizatorjih volilne kampanje, ki imajo poslance v državnem zboru in so upravičeni do povrnitve stroškov, revizijo. Država mora vrniti stroške kampanje najkasneje 30 dni po objavi poročila računskega sodišča. in drugih oseb javnega prava. Izjemoma je to dovoljeno, če v kraju ni nobene druge zgradbe z dvorano, v kateri bi bilo mogoče zbrati večje število ljudi. Zakon šteje med stroške volilne kampanje stroške tiskanja in razobešan- večino poslancev sedanjega državnega zbora se začenja volilna kampanja. ja plakatov, stroške objavljanja predvolilnih oglasov in sporočil v javnih glasilih, stroške organizacije in izvedbe predvolilnih shodov in stroške tiskanja, reprodukcije in pošiljanja predvolilnega materiala, ki se pošilja neposredno volivcem. Popolnoma novo je določilo (v državnem zboru zanj vsi niso bili navdušeni), da mora organizator volilne kampanje enajsti dan pred dnevom glasovanja predložiti državnemu zboru vmesno poročilo, ki mora vsebovati vse izdatke oziroma vsa dogajanja na žiro računu. Končno poročilo pa mora organizator volilne kampanje predložiti državnemu zboru in računskemu sodišču najkasneje 30 dni po volitvah. Našteti mora skupno višino zbranih in porabljenih sredstev, vse prispevke, ki presegajo trikratno slovensko povprečno mesečno plačo, vsa posojila, višja od trikratne povprečne plače ter morebitne prenose iz drugih računov. Organizator volilne kampanje, ki ni politična stranka, pa mora presežek nameniti humanitarnim namenom. • J. Košnjek Kdo ima pravico voliti, določa Zakon o evidenci volilne pravice. Zakon je pomemben, čeprav je tehnične narave. Določa pa, da lahko volijo vsi državljani Republike Slovenije, ki so vpisani v volilnih imenikih. Volilni imeniki so trije: splošni, imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, in imenika pripadnikov madžarske in italijanske narodnosti. V splošnem imeniku za posamezno volišče so vpisani vsi državljani, ki imajo stalno prebivališče na območju volišča in so najkasneje na dan volitev stari 18 let. Imeniki so že razgrnjeni in jih lahko državljani pregledajo in zahtevajo popravke. V volilnih imenikih za državljane, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, pa bodo vpisani ljudje, ki živijo na tujem. Do 30 dni pred volitvami imajo pravico zahtevati, da se jih vpiše v imenik. Državni volilni komisiji je treba posredovati zahtevo z osebnimi podatki, s podatki o zadnjem stalnem prebivališču prosilca ali njegovih staršev v Sloveniji (Če tega ne ve, je mogoče zapisati kraj, kjer bi želel glasovati) in z dokazom o državljanstvu. Zadošča številka potnega lista, izpisek iz matične knjige ali potrdilo o državljanstvu, skratka dokument, ki razvidno potrjuje državljanstvo. Volilna komisija bo posredovala zainteresiranim volilno karto in glasovnico. Volilno karto mora naš državljan na tujem potrditi na diplomatskokonzularnem predstavništvu ali pri notarju. • J.K. Volili bomo 90 poslancev Zakon o volitvah v državni zbor je najpomembnejši volilni zakon. Uvaja proporcionalni volilni sistem in uzakonja osem volilnih enot. V vsaki volilni enoti kandidra vil okrajih po 11 poslancev, tako da skupaj nanese 88 poslancev, dva pa bodo izvolili v dveh volilnih enotah pripadniki italijanske in madžarske narodnosti. Pomembno je vedeti, da je volilna enota tista, v kateri je poslanec izvoljen. Volilni okraj je zgolj mesto, v katerem posamezni kandidat nastopa. Stranka oziroma sodelujoči na volitvah mora vložiti kandidaturo v volilni enoti. Volivec bo glasoval tako za kandidata kot za stranko. Za nemoten potek volitev bodo skrbele volilne komisije in volilni dobori. Volilne komisije so državna oziroma republiška, komisije volilnih enot in komisije po volilnih okrajih. Volilne komisije imajo štiriletni mandat. Državno imenuje državni zbor, državna komisija pa imenuje komisije v enotah in okrajih.Volilne komisije so bile imenovane za štiri leta. Volilni odbori vodijo glasovanja na voliščih. Člane volilnih odborov predlagajo stranke. • J.K. Poslanec odgovarja državljanom 1 ^ .iï fmmkeii Poslanec državnega zbora se ne sme ukvarjati s pridobitno dejavnostjo, prav tako pa ne sme prejemati daril in ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegovo ravnanje. Ravnanje poslancev opredeljuje predvsem zakon o poslancih. Poslanec pri svojem delu ni vezan na nobena navodila, prav tako pa ga ni mogoče odpoklicati. Poslanski mandat mora izvrševati skladno z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora. Poslanec opravlja svojo funkcijo poklicno. Izvoljeni kandidat pridobi mandat z dnevom izvolitve, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve v državnem zboru. Mandat pa mu preneha, če zgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen, daljšo od šest mesecev, če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne prenmeha ali začne opravljati dejavnopsti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, ali če odstopi. Pomemben je zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Zakon poslancem in drugim funkcionarjem prepoveduje sprejemanje daril in drugih ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njihovo ravnanje pri opravljanju funkcije. Prepoved sprejemanja daril in pridobivanja ugodnosti velja tudi za funkcionarjevega zakonca, pa tudi za otroke in posvojence, starše, vnuke, brate in sestre, ki živijo z njim v istem gospodinjstvu. Če se funkcionar skuša otresti odgovornosti za sprejemanje daril svojcev, mora dokazati, da ni mogel vplivati na njihovo ravnanje. Poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, razen upravljanja lastnega premoženja. • J. Košnje k Urihvriln liibcrrilnc Liberalna stranka se javno zahvaljuje vsem tistim Slovenkam in Slovencem, ki so z overjanjem "obrazcev podpore" že ali še bodo pomagali Liberalni stranki premostiti nedemokratične administrativne ovire do nastopa na novembrskih državnoz-borskih volitvah. Za pravico do demokracije gre! Slovenska nacionalna desnica pozdravlja razmišljanje Socialdemokratske stranke Slovenije, da so se po zadnjem kongresu Slovenskih krščanskih demokratov povečale možnosti za sodelovanje strank slovenske pomladi. SND je že večkrat javno pozivala Slovenske krščanske demokrate, Slovensko ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko k sodelovanju, naj najdejo pogum in se usedejo za skupno mizo. Volivci teh strank želijo videti na tem delu tudi Slovensko nacionalno desnico, Liberalno stranko in Zelene. Tako sodelovanje lahko bistveno poveča volilno udeležbo. w~krnrA]D \a volitve s 17 leti Poslanca Združene liste socialnih demokratov v državnem zboru dr. Lev Kreft in dr. Ciril Ribičič predlagata, da se meja za pridobitev volilne pravice zniža za eno leto, to je na 17 let. Geslo njune akcije je: Hura! Imam 17 let in olilno pravico. {onvoic.Vjii lim%e zn ïïnvmjsko Zveza za Gorenjsko, ki ji predseduje Emil Milan Pintar in je članica Zveze deželnih strank, bo imela danes ob 18. uri v Hotelu Bor v Preddvoru konvencijo stranke, na kateri bodo izbrali in predstavili svoje kandidate na državnozbors-kih volitvah 10. novembra. V ponedeljek, 7. oktobra, se bo začela v Cankarjevem domu v Ljubljani dvodnevna predvolilna konvencija. Potekala bo po vzoru tujih tovrstnih prireditev, na njej pa bodo določeni kandidati stranke za državnozborske volitve 10. novembra. Sprejeli bodo program delovanja v prihodnjem obdobju in ga ponudili volivcem in strankam, s katerimi bi lahko sodelovali v prihodnjem opbdobju. Stranka nacionalne liste najverjetneje ne bo imela, na listi pa bo večina sedanjih poslancev in nekateri znani Slovenci. V torek, 8. oktobra, se bo sestal tudi svet stranke. • Zbral J. Košnjek V boju proti fašistični elitni državi in legaliziranem ropu ter prizadevanju za vzpostavitev socialne države se je v okviru vseslovenskega gibanja ustanovila tudi Komunistična partija Slovenije. Komunistična partija Slovenije je že registrirana kot samostojna politična stranka, partija. Pripravlja tudi ustanovitev občinskih in krajevnih odborov KP na Gorenjskem in sirom po Sloveniji. Aktivnost članov je poleg gorenjskih krajev vidna tudi na ljubljansklih področjih obeh volilnih enot, na Primorskem ter vzhodni Sloveniji oziroma Prekmurju. Med cilji sta najpomembnejša proti divji privatizaciji in proti fašistični elitni državi. • Generalni sekretar dr. Marek Lenardič Čigava zgodba o uspehu Klub Združene liste socialnih demokratov Kranj prireja v torek, 8. oktobra, ob 18. uri v gostišču Dežman na Kokrici klubski večer. Gost večera bo dr. Maks Tajnikar, bivši minister za gospodarstvo in kandidat za poslanca v državnem zboru. Govoril bo o Zgodbi o uspehu - za koga. Na klubskem večeru se bodo predstavili tudi kranjski kandidati Združene liste. Pogodba dveh strank Predsednica Slovenskega foruma Ljerka Bizilj in predsednik Zveze za Primorsko Lucij an Vuga sta sporočila, da sta stranki sklenili koalicijsko pogodbo o sodelovanju na volitvah, kmalu pa bo na sporedu predvolilna konvencija. Zveza za Primorsko se zdi Slovenskemu forumu najresnejši partner. Možnosti za sodelovanje so še odprte. Najresnejši kandidat za novega člana koalicije je Krščanskosocialna unija Franceta Miklavčiča. 'rotcsl Tiemïliïïkimwv Republikanci Slovenije so naslovili na komisijo za pritožbe televizije Slovenije pritožbo zoper odločitev, da imajo parlamentarne stranke za volilno promocijo trikrat več časa na televiziji kot ne parlamentarne. Tak sklep je v nasprotju s 14. členom ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom ne glede na politično prepričanje. Delitev strank na parlamentarne in neparlarnen-tarne ne dopušča noben zakon, niti zakon o političnih strankah. Vse morajo biti pod enakimi pogoji vpisane v register. Normalno je, da sredstva obveščanja namenjaj0 večjim strankam več pozornosti, pred volitvami pa si te delitve "neodvisna" nacionalna televizija ne bi sme»a dovoliti. Kaj takega bi si lahko privoščila katera od komercialnih televizij. Če je to v prid močnejšim m večjim strankam, potem bi morale te komercialne prispevke plačati trikrat več, pristaši teh strank pa bi morali plačati trikrat večjo naročnino. Stranka razmišlja o ustavnem sporu, sploh pa ta delitev spominja na strankarsko in ne na nacionalno televizijo. Župan občine Kranjska Gora na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (UL RS 62/94) ter 10. in 37. člena Statuta občine Kranjska Gora (UVG 4/95) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST Občina Kranjska Gora lahko ponudi organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Kranjska Gora. Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 9. 10. 1996 na naslov: Občina Kranjska Gora, 4280 Kranjska Gora, s pripisom "Volilna kampanja". 5. Občina Kranjska Gora bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vs organizatorja določila enako število plakatnih mest. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo zainteresirani za večje število plakatnih mest. 6. Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške postavitve začasnih panojev, stroške plakatiranja in stroške odstranjevanja plakatov. 7. Plakatiranje na določenih mestih bo mogoče od 10. oktobra do 8. novembra 1996 do 24. ure. Župan: Jože Kotnik Trčili d j] ilržmmi pnBIraJtaimp Socialdemokratska stranka Slovenije predlaga republiški volilni komisiji, da izda obvezno navodilo, s katerim določi, da morajo člani volilnih odborov na voliščih ob preštevanju glasovnic obvezno uporabljati pisalo drugačne barve, kot ga uporabljajo volivci pri glasovanju. Ob analizi rezultatov volitev leta 1992 je bilo ugotovljeno, da je bilo skoraj 90.000 glasovnic neveljavnih. Eden glavnih vzrokov za neveljavnost je bil, da sta bila na eni glasovnici obkrožena dva ali celo več kandidatov, čeprav so bila navodila jasna: voli se lahko enega samega kandidata. Skoraj 8 odstotkov neveljavnih glasovnic ob razmeroma enostavnem načinu glasovanja je prevelik odstotek glede na izobrazbeno raven v Sloveniji. Iz nekaterih pritožb je bilo moč razbrati utemeljen sum ponarejanja glasovnic. Upravna enota Radovljica, Oddelek za upravne notranje zadeve obvešča vse občane občin: Radovljica, Bled in Bohinj, da so volilni imeniki za izvedbo splošnih volitev v državni zbor razgrnjeni od ponedeljka, 30. 9. 1996, do ponedeljka, 28. 10. 1996, na KRAJEVNIH URADIH BLED IN BOHINJSKA BISTRICA TER PRI UPRAVNI ENOTI RADOVLJICA, V ODDELKU ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE RADOVLJICA, Gorenjska c. 18, v delovnem času. Prav tako Upravna enota Radovljica, Oddelek za upravne notranje zadeve obvešča vse občane občin Radovljcia in Bled, da so volilni imeniki za izvedbo volitev" članov svetov Krajevnih skupnosti v občinah Radovljica in Bled razgrnjeni v istem času in na istih mestih, kot za splošne volitve v državni zbor. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA BOHINJ Občinska uprava ŽUPAN Bohinjska Bistrica, Triglavska 35 4264 Bohinjska Bistrica Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94) ter zadnje alineje 31. člena statuta občine Bohinj (Uradni vestnik Gorenjske št. 5/95) objavlja župan občine Bohinj POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST 1. Organizatorjem volilne kampanje so za lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili na voljo običajna mesta, ki so v občini Bohinj namenjena za plakatiranje in so enakomerno razporejena po celotnem območju občine Bohinj. 2. Zaradi zagotovitve enakopravnosti in reda pri lepljenju in nameščanju plakatov, naj organizatorji volilne kampanje najkasneje do torka, 8. oktobra 1996, sporočijo svoje potrebe po plakatiranju na naslov: Občina Bohinj, Bohinjska Bistrica, Triglavska c. 35, 4264 Bohinjska Bistrica s pripisom 'VOLILNA KAMPANJA". Organizatorji volilne kampanje v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino. 3. Občina Bohinj bo na podlagi zbranih vlog in načela enakopravnosti za vsakega organizatorja določila enako število plakatnih mest. 4. Poleg plakatnih površin iz prve točke bo občina na podlagi posebne vloge organizatorja omogočila plakatiranje tudi na drugih javnih površinah v skladu z veljavnimi predpisi. O vlogi bo občina odločila najkasneje v treh dneh. 5. Cena plakatiranja za volilno kampanjo zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov. Župan občine Bohinj Franc Kramar, dipl. ing. Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94) ter na podlagi 67. člena statuta občine Cerklje (Uradni vestnik Gorenjske 7/95 in 19/96) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST i. Organizatorjem volilne kampanje so za lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili na voljo mesta, ki jih je občina Cerklje na Gorenjskem določila za plakatiranje in jih na podlagi pogodbe o ureditvi plakatiranja v občini Cerklje oddala urejevalcema plakatiranja podjetju Metròpolis Media, C. Ljubljanske brigade 25, Ljubljana in Proreklam europlakat, Slovenska 54, Ljubljana. Zaradi zagotovitve enakopravnosti in reda pri lepljenju in nameščanju plakatov, naj organizatorji volilne kampanje najkasneje do 14. 10. 1996, sporočijo svoje potrebe po plakatiranju podjetjema Metròpolis Media, C. Ljubljanske brigade 25, Ljubljana, tel. (061) 159-11-52 in (061) 159-97-38 in Proreklam europlakat, Slovenska 54, Ljubljana, tel. (061) 133-82-22. II. Poleg plakatnih površin iz predhodne točke, ki so pod enakimi pogoji zagotovljeni vsem organizatorjem volilne kampanje, bo občina na podlagi posebnih vlog organizatorju omogočila plakatiranje tudi na drugih javnih površinah, v skladu z veljavnimi predpisi. O vlogi bo občina odločila v treh dneh. ŽUPAN FRANC ČEBULJ OBČINA NAKLO GLAVNA CESTA 24 4202 NAKLO tel.: 47-890, fax: 47-688 Župan občine Naklo na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur. I. RS, št. 62/94) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE i DO UPORABE PLAKATNIH MES? 1. Občina Naklo ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu organizatorji) plakatna mesta na stenskin in samostoječih oglasnih deskah na območju občine. 2. Na voljo je 25 oglasnih desk v velikosti 120 x 85 cm, ki so na območju občine enakomerno razporejene, na njih pa se nahaja napis Občina Naklo. 3. Organizatorjem dovoljujemo plakatiranje na ustreznem deležu nameščenih oglasnih desk na območju in v lasti občine 5 pogojem, da skrbijo ob nameščanju tudi za red in čistočo. 4. Organizatorjem dovoljujemo v času volilne kampanje postavitev svojega reklamnega panoja v skupni obojestranski površini do 3 m2, in sicer na mestih, kot sledi: - na parkirišču ob Domu kulture Naklo, Kranjska c. 1 - na parkirišču ob Gasilskem domu Duplje, Zg. Duplje 8 - na parkirišču ob Gasilskem domu Podbrezje, Podbrezje 9y 5. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 7. oktobra 1996 na naslov: Občina Naklo. Glavna cesta 24,4202 NaKlo< s pripisom "volilna kampanja". 6. Dodelitev ustreznih plakatnih mest ter dovoljenje za plakatiranje na teh mestih na območju občine Naklo v času volilne kampanje za državnozborske volitve je brezplačna s tem, da organizatorji sami poskrbijo za plakatiranje m namestitev svojega reklamnega panoja. 7. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih je mogoče od 16-oktobra do vključno 8. novembra 1996 do 24. ure. Župan: Ivan Štular Petek, 4. oktobra 1996 OGLASI 13. STRAN • GORENJSKI GLAS -»|Hirilllit Vse, ki ste mladi, vedri, željni dokazovanja ter želite svoje znanje z veseljem uveljaviti v praksi, vabimo k sodelovanju. Zaposliti nameravamo: - dve osebi z visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in aktivnim znanjem angleškega ali italijanskega jezika - dve osebi s srednjo ekonomsko šolo in pasivnim znanjem angleškega ali italijanskega jezika Vaše prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi pošljite na naslov: SPORTINA BLED, d.o.o., Ljubljanska 4, Bled s pripisom za razpisno komisijo. Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj Begunjska c. 5, 4000 Kranj objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALISTA ZA PODROČJE PRODAJE posebni pogoji: diplomirani ekonomist, dve leti delovnih skušenj na področju prodaje, aktivno znanje enega svetovnega jezika Delovno razmerje bomo sklepali za nedoločen čas, poskusno delo je določeno v skladu s Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba M-KŽK Kmetijstvo Kranj, Begunjska c. 5, Kranj, osem dni po objavi. SREDNJA EKONOMSKO TURISTIČNA ŠOLA RADOVLJICA Gorenjska c. 13, 4240 RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto - UČITELJA MATEMATIKE za določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom, sklepom o določitvi kadrovskih pogojev, ter vzgojnoizobraževalnimi Programi, za katere šola izobražuje določene pogoje. začetek dela za razpisano mesto 6. 11. 1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidat bo o izbiri obveščen v zakonitem roku. 2IVI1A KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja PRODAJO RABLJENIH - blagajniških in drugih pultov, - hladilnih vitrin, - registrskih blagajn in - številnih drugih osnovnih sredstev in drobnega inventarja s področja trgovinske in gostinske dejavnosti Prodaja bo v ČETRTEK, dne 10. 10. 1996, ned 12. in 17. uro ter v PETEK, dne 11. 10. 1996, med 8. in 13. uro in sicer na dvorišču sedeža družbe v Naklem, Cesta na Okroglo 3. Prodajni pogoji: " takojšnje plačilo kupnine, ■ prometni davek plača kupec, ■ Prodaja se opravi po načelu "videno-kupljeno" in prodajalec kasnejših reklamacij glede stvarnih napaK ne bo upošteval, - kupljene predmete je treba takoj odpeljati. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij 1000 Ljubljana, Povšetova 5 objavlja za potrebe oddelka Zaporov v Radovljici prosto delovno mesto za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece za POOBLAŠČENO URADNO OSEBO V KPZ - KUHARJA Pogoji: - srednja izobrazba V. stopnje - 2 leti delovnih izkušenj - moški spol, odslužen vojaški rok - starost do 27 let Za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: da je splošno zdravstveno sposoben; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za opravljanje dela v KPD; da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Zavarovalna doba se šteje tako, da se za vsakih 12 mesecev dela šteje 16 mesecev pokojninske dobe. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Povšetova 5, Ljubljana. smer tehnik kuharstva ARMSTRONG - KNAUF NUDIMO VAM SLEDEČO SUHO MONTAŽNO GRADNJO - MONTAŽA STROPOV - KASKAD - MONTAŽA PREDELNIH STEN IN OBLAGANJE MASIVNIH STEN - IZDELAVA PODSTREŠNIH BIVALNIH PROSTOROV - MANSARD - POLAGANJE SUHEGA ESTRIHA (PODA) - IZDELAVA POSLOVNIH PROSTOROV MONTAŽA KOVINSKIH OGRODIJ ZA GRADBENIŠTVO PRI NAROČNIKIH MATJAŽ VIDIC, S.P. NA TRATI 16, 4248 LESCE INFORMACIJE IN SVETOVANJE TEL.: 0609-646-105 TEL.: 064-49-518 poslovna enota v Lescah razpisuje prosto delovno mesto za opravljanje TAJNIŠKO-KOMERCIALNIH DEL Pogoji: - višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri - vsaj 5 let delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije - poznavanje dela z različnimi računalniškimi programi - komunikativnost in urejenost Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: EMMA, d.o.o., Veličkova 43, 1430 Hrastnik. Najbližja pot v Media Markt: Avtocesta A2, izvoz Villach/Warmbad 239,- SONY CFD 909 Stereo radio recorder, CD plaver, na električni tok ali na baterije _ (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak. Če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad TeL: 9943/4242/35130 TAXFREESHOP | a Cene so v DM in brez avstrijskega davka I A1edia9A1arkt Je samo eno prosto tržišče META OZIMNICA 12x720 ml 3 x kumarice 3 x rdeča pesa 3 x paprika f i leti 1 x breskov kompot 1 x marelični kompot 1 x gorčica 3.200 SIT priložen ključ za odpiranje MALA OZIMNICA 6 x 720 ml 1 x kumarice 1 x mešana solata 1 x rdeča pesa 1 x paprika paradižnik 1 x paprika fileti 1 x ajvar 1.700 SIT PAKET RDEČA PESA 6 x 720 ml 6 x rdeča pesa 1.150 SIT PAKET MEŠANA SOLATA 6 x 720 ml 6 x mešana solata 1.400 SIT PAKET KISLO ZELJE IN KISLA REPA 6 x 720 ml 3 x kislo zelje 3 x kisla repa 1.200 SIT VELIKA OZIMNICA 12 x 720 ml 4 x kumarice 2 x mešana solata 3 x rdeča pesa 1 x paprika paradižnik 1 x paprika fileti 1 x ajvar 3.200 SIT priložen ključ za odpiranje PAKET PAPRIKA 6 x 720 ml 2 x paprika paradižnik 4 x paprika fileti 1.600 SIT PAKET KUMARICE 6 x 720 ml 4 x kumarice 2 x kumarice delikates 1.600 SIT DELIKATESNI PAKET 6 x 370 ml 1 x kumarice 1 x ajvar 1 x koruza 1 x šampinjoni v kisu 1 x olive 1 x čebulica 1.700 SIT PAKET MARMELADE 6 x 370 ml 2 x slivova 2 x marelična 1 x višnjeva 1 x mešana 1.500 SIT Kje in kako do nakupa? ETA - živilska industrija, d.d., Kamnik tel. 061/813 311, faks 061/811 626 Telekoma Slovenije >x Nacionalni operater telekomunikacij PE Kranj vabi dinamičnega in strokovno izkušenega sodelavca na področju MARKETINGA IN PRODAJE TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV - diplomiranega inženirja elektrotehnike (smer telekomunikacije ali računalništvo) - z aktivnim znanjem angleščine - ustreznimi 3-letnimi delovnimi izkušnjami na področju marketinga in prodaje - vozniškim izpitom B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe v 8 dneh od objave na naslov: TELEKOM SLOVENIJE, PE KRANJ, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA, LINHARTOV TRG 1 tel.: 064/ 715-265, fax: 064/710-058 vas še zadnjič vabi k vpisu v jezikovne tečaje: - angleščine (prva stopnja in obnovitveni tečaj) - nemščine (tretje, četrte in pete stopnje) - italijanščine (prve, druge stopnje) - začetni tečaj francoščine Če želite popestriti dolge jesenske večere, nas pokličite: 71 5-265. VSAK TRETJI POSLOVNI SISTEM V SLOVENIJI IMA SVOJ POŠTNI PREDAL Res je, da je sedež Pošte Slovenije d.o.o. na Slomškovem trgu i 0 v Mariboru. Toda če nam želite poslati pismo, ga morate nasloviti na naš poštni predal. Primer: POŠTA SLOVENIJE d.o.o. p.p. 500 2001 MARIBOR PREDEN NAPIŠETE NASLOV, SE PREPRIČAJTE, ALI NIMA MORDA TUDI VAŠ NASLOVNIK POŠTNEGA PREDALA. Potrebujete samo številko poštnega predala, ki jo najdete v dopisu poslovnega partnerja, njegovem prospektu ali pa ga povprašajte po telefonu. Kadar ima naslovnik poštni predal, ulice in hišne številke NE PIŠEMO. In, ali veste, da... se poštne Številke za imetnike poštnih predalov v večjih krajih v Sloveniji končajo z 1. Zapisane so na str. 21-31 ^JV v priročniku Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. Vaša pošta. POSTA SLOVENIJE GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak _____ 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Minister Dragonja med tržiškimi direktorji Država Peku pomaga, baÉe stoje ob strani Marka bo do konca leta vredna 95 tolarjev je po kratkem premisleku pritrdil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja "fržič, 4. okt. - V tržiški občini so gospodarske razmere najbolj oči'. Tipičen primer je sklada zaostrene, tri srednje velika podjetja so ali preživljajo za razvoj malega gospodasrst- stečajni postopek, trese se Peko, ki predstavlja 60 odstotkov va, ki je v letih 1991 in 1992 tržičlro £.£*^ seveda Peko, kjer so v torek od svojih pozicij Jf^SmSd tolariev držav- izplačali avgustovske plače, Pričakovali bi in tudi v svetu za 15 mduar tolar^ev drža asno pa je že, da bo letos je normalno, da ocenijo ah se ^J^lji^ mili- delo izgubilo 400 do 500 iplača pomagati ah ne obstaja ^JS\^vT^Zmo delavcev" kar pomeni, da bo interes poslovne, klien e c 0^znosti. brezposelnost v Tržiču več kot tudi financ ne, da podjetje «sUuktunra^u 20-odstotna.ČepadePekopa obstane da najprej opravlja Minister"JW^^. ^ ^brezposelnost kar 70-od- ^^^^ tretja ^drža/nih poroštev, Država edina stoji Peku ob strani Tržiška občina ima res največje probleme, maksimalno skušamo pomagati Peku, država je edina, ki Peku aktivno stoji ob strani, banke mu letos niso dale niti tolarja svežega denarja, le obresti pobirajo. V peku so optimirali notranje razmere predvsem tako, da na spodnji meji drže plače, Potrebni pa bodo še drugi Ukrepi. Pripravljen je scenarij) da se podjetje obdrži, vendar pa Peko ne bo več takšen kot doslej. Pot bo naporna, država bo letos in Prihodnje leto pomagala v °kviru svojih možnosti , seveda pa nadaljnjo podporo treba uskladiti z drugimi, če se ne bo dalo dogovoriti, bomo pomagali tudi s tem, da se situacija razčisti. Banke so zelo nekon-struktivne, ne prispevajo k temu, da bi poiskali model reševanja, ki je pomemben s tršega socialnega in regionalnega vidika, je dejal Metod Dragonja. Na ponovno vprašanje tržiš-kega župana Pavla Ruparja, do kam se bo morala tržiška industrija potopiti, da bo vlada reagirala, pa je minister Dragonja odgovoril, da so stvari odvisne od posameznih Primerov oziroma od tega, kako so rešljivi. Država v Primeru Peka aktivno posega, Premalo pa je regionalnih in Gorenjska banka je na kranjskem sodišču vložila izvršilni predlog za hipoteko na Pekovo premoženje, smo izvedeli te dni. Praktično to pomeni, da banka ni pripravljena aktivno sodelovati pri reševanju Peka oziroma želi izterjati obveznosti v celoti, ne glede na to, kakšna bo usoda Peka. Pogovor z ministrom Metodom Dragonjo v klubu tržiških Valjavec, direktor Gorenjskega glasa. Tudi v svetu ravnajo tako, da podjetja ne 'zadavijo' do konca, da mu pomagajo, z dobro voljo vseh, ne da bi bili sami pri tem ogroženi. Dogovore se za 10- do 20-odstotni odpis ali za dokapitalizacijo podjetja, pri nas je to bolj izjema kot pravilo, je dejal Dragonja. lokalnih P\FJV** Sklad za razvoj so zdaj bol, vtii,ïïbUdp da bl SC. h dokapitalizirali z namenom, m vključila Pri regionahnh d b£ , hko al v d. Uveljavljanje interesov gospodarstva v vladi je velik problem, saj v njej prevladujejo potrošniki, tudi koordinacija gospodarskih resorjev ni najboljša, je dejal minister Dragonja. Je imel seveda v mislih Gor enjsko banko. Zlasti zaradi opozoril iz malega gospodarsgva je vlada lani lansirala spremembo zakona o izvršilnem postopku, da bi bil izvršljiv nalog, ki bi ga sodišče potrdilo in ne bi čakali na instanco. Vendar je obtičal v parlamentarni proceduri, saj se odbor za notranjo politi; ko šestkrat ni uspel sestati. jetja, v katerih tudi po banč nih merilih poslovanja banke ne morejo povečati svoje ker banke nad njimi niso navdušene in si želijo boljša poroštva. Ker naše banke niso pri- p'risSsT Sklad bo deïïo P-ljene dati =goli dokapitalizira, druga rešitev odpustka, niti k^itehzirati pa je njegovo zadolževanje z svojih terja ev. Odpisi v post- §?žavn mi garancijami, da bo ?pkih prisilne poravnave so lahko aktivno opravljal svojo a^iolzteSte S fta"ke ne pomagajo Podjetjem j Ba°ke nasploh preveč pa-ivtio spremljajo probleme v H°darstvu, zanima jih čim funkcijo. Državna poroštva niso zaživela Državna poroštva naj bi bankam zagotavljala večjo stopnjo zanesljivosti, da bi aktivno sodelovale pri prestrukturiranju gospodasrtva, da bi z državnimi poroštvi zavarovale stare obveznosti in nato uporabile druge instrumente za novo financiranje. Pokazalo se je, da k_l'v -—*">■'«, /..UUIllid 1111 Vlili ---i ». . D°ijse zavarovanje po mož- državna poroštva ne učinkuje-Jjosti hipoteka, da jim ni treba jo, kot je bilo predvideno, ---j —j------ banke skušajo izterjati vse do konca, z vsemi obrestmi. Kaj potemtakem lahko stori država? Izhod išče v ustvarjanju večjega potenciala nebančnih institucij, ki naj bi se vključile v primerih, ko je stopnja tveganja za banko prevelika. Na drugi strani pa naj bi z novim zakonom o bankah postopno nastala večja konkurenca na bančnem trgu. Glavni problem našega gospodarstva je podkapitalizira-nost in izčrpanost, zato tehnološke prenove v tovarnah ni moč spodbuditi z lastnim financiranjem. V sv&-tu je drugače, se samo dobre, tudi solidne firme bank skoraj Ekonomsko socialni svet o odpovedi kolektivne pogodbe Se bo vmešala država z zakonom o plačah Poigravanje z državo je lahko nevarno, je dejal minister Rop in napovedal zakon, če pogajanja ne bodo uspešna. Ljubljana, 4. oktobra - Na pobudo sindikata Pergam se je torek, 1. oktobra, sestal ekonomsko socialni svet, na katerem so sindikati vztrajali pri preklicu odstopa od splošne kolektivne pogodbe, vendar njihova stališča niso bila povsem enaka, uskladili naj bi jih v naslednjih dneh. Delodajalci pa naj bi v naslednjih dneh pretehtali možnosti za sprejetje dopolnila k splošni kolektivni pogodbi, s katerim naj bi podaljšali njeno veljavnost do izteka socialnega sporazuma. Razprava na seji socialno ekonomskega sveta je bila po pričakovanju polemična, kar uro in pol dolg prepir o dnevnem redu je izzvenel kot uvodno otipavanje, kako trdna so pogajalska stališča gospodarske zbornice in združenja delodajalcev na eni in sindikatov na drugi strani ter kaj si o vsem tem misli država. Nasprotja so ostala, kopja pa so se vendarle nekoliko obrusila, vse kaže, da se tudi zbornica boji zahteve Svobodnih sindikatov po preklicu odstopa od kolektivne pogodbe do 10. oktobra oziroma grožnje s stavko. Danes je namreč že prispelo vabilo za sejo upravnega odbora GZS, ki je sklicana za 10. oktober, na dnevnem redu pa je "informacija o poteku prenove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in panožnih kolektivnih pogodb". Sindikat Pergam je na seji zagovarjal stališče, da sindikati ne bi zaostrili zahtev in grozili s stavko, če bi delodajalci zamrznili odstop od kolektivne pogodbe, pogajanja pa bi se takoj začela. Veljavnost splošne kolektivne pogodbe pa bi podaljšali do izteka socialnega sporazuma, torej do konca marca prihodnje leto. S predlogom, naj bi se pogajanja končala do konca marca se je proti koncu seje strinjal tudi predsednik Obrtne zbornice Miha Grah, ki je bil na začetku najbolj vztrajen zagovornik preklica splošne kolektivne pogodbe. Vse torej kaže, da se obe strani bojita posega države. Kot nekakšno opravičilo so izzvenele besede podpredsednika GZS Valterja Drozga, da pri odpovedi splošne kolektivne pogodbe nikakor ne gre za predvolilni napad na vlado, saj zbornica ceni njene dosežke. Minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop je dejal, da je poigravanje z državo lahko nevarno, vlada bo do konca leta predlagala spremembo zakona o najnižji plači in kolektivnih pogodbah, da bi zaščitila minimalne pravice zaposlenih. Glede proračunskega memoranduma je prvi krog usklajevanj je sklenjen, vzporedno bo potekala tudi razprava o novem socialnem sporazumu. • M.V. —1» lupoiesa, aa jim ni treoa j", ]C uuu H'^"-""' Cediti nič bistveno drugega, banke se jih otepajo, zelo INl jim trega posegati v man- malo jih uporabljajo. Jgement, aktivno vplivati na Banke si želijo ta imenova- .--»-----r . . - : se P°djetje, da pospeši notranje na poroštva na prvi poziv, ^v^^z^^im- f/ocese, da se očisti in tržno finančno ministrstvo pa vztra- dokaP^^ z ^Posobi, zato se problemi ja, da so to subsidiarna por- siJJ™ detawiah tmanciraj Predolgo vlečejo. Ko so pro- oštva, da tudi banke nosijo del zadrževanjem domača, farni lastnega prestrukturir- tveganja. Izkušnje pri nas so „ v . . . § ^u tema *»Ja, reprogramiranja namreč takšne, da so banke 1«»JJ« P domačega Mitov, izboljševanja pogo- pri 100-odstotnem državnem Delež bruto>f°™ac^ ^ v podjetjih že v teku, pa poroštvu denar dajale 'na lepe proizvoda, ki ga pri nas name direktorjev je vodil Marko odstoten. Država ne posega samo v slaba podjetja, dobrim je namenjena privatizacijska kupnina, ki pa je letos manjša kot lani. Proračunski memorandum, ki ga je vlada že pripravila, bo povedal, kakšni bodo posegi države v prihodnjem letu. Minister Dragonja pa je pravi, da bo treba postopno odpirati tabuje, kakršen je tečaj. Argument je po njegovem preprost, pogledati je treba je druge drŽave, ne tako daleč nazaj. Lep primer reguliranja valute je Japonska, dolgo je veljalo razmerje sto jenov ta dolar, na je padel na 85, letos za narastel na 110. Pri vstopu v Nafto konkurenčnost svojega gospodarstva zelo pazljivo uravnava Kanada, ki je razmerje svojega dolarja z ameriškim v dveh letih s 0,75 popravila na 0,95. Tako ravnajo razvite države, ki zelo premišljeno vodijo, gospodarsko politiko, ki zelo skrbno uravnavajo javno finančni okvir na eni in realni sektor na drugi strani. Ne glede na to, kako so razdeljene pristojnosti, bo Slovenija po besedah ministra Dragonje morala zelo hitro odpreti to diskusijo in resno oceniti, kakšna je bila izguba konkurenčnosti pri pretežnih izvoznikih, kako to odseva v uvozu. Tečaj je namreč bistven, vse ostale oblike kompenzacij so lahko le korekcija, ki ne prinese veliko. Samo monetarni okvir ne bo mogel več služiti kot osnova gospodarske politike. • M. Volčjak INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. POSLOVNA KONFERENCA IN POSLOVNO SREČANJE MADŽARSKIH PODJETIJ IZ REGIJ TOLNA, FEJER IN SOMOGY TER SLOVENSKIH PODJETIJ, 22. oktobra Bled Hotel Astoria ob 9. uri Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko organizira poslovno konferenco in poslovno srečanje madžarskih podjetij iz omenjenih regij in slovenskih podjetij, dne 22. oktobra, Bled Hotel Astoria ob 9. uri. Madžarski del delegacije se zanima za individualne razgovore s slovenskimi podjetji, ki se ukvarjajo predvsem z: - živilska industrija in trgovina z živili (zelenjava, meso, krmila, semena, konzervirana in zamrznjena hrana, pijača...), reklamne storitve, trgovanje z oblačili, avtomobilski deli, industrijski izdelki, pohištvena industrija, stroji, oprema, ročna orodja, les & lesni izdelki, predvsem vrata, okna, parket ter trgovanje z njimi, kmetijska oprema, plastika in njena predelava, električni kabli, žice, drugi elektromaterial in inštalacijski material, proiz. in prodaja žganih pijač, programska oprema - trgovanje, pakiranje, lesna embalaža, izdelki iz železa, trgovanje z gradbenim materialom, športni izdelki, gradbeništvo, komunalne dejavnosti, medicinska oprema in zdravila... Seznam prijavljenih podjetij iz madžarske strani (35 podjetij) in njihove dejavnosti, poslovne interese, ter prijavnico za ta poslovni dogodek dobite na Območni gospodarski zbornici za Gorenjsko, tel.: 222-584. Prijave zbiramo do 7.10.1996. Vabimo vas, da se udeležite madžarsko-slovenske poslovne konference in poslovnega srečanja! U) honda ZIBERT ♦CIV1C3 vrata-1,4 is *CIV1C4vrata-1,4 is; 1,5ils;1,6vti *CMC5 vrat-1,4 i *HONDA ACCORD nnffm Tel/Fax:064 242167 POSLI IN FINANCE UREJA; Marija Volčjak Prvi uspehi družinskega podjetja iz Spodnjih Dupelj Srebrni priznanji za cekar iz lepenke Ekološke ročne torbice, ki jih je v Gornji Radgoni in Celju predstavil Brane Bandelj, so nagradili s srebrnima priznanjema za inovacijo. Spodnje Duplje, oktobra • Nekdanji obratovodja v tržiški tovarni Lepenka se je v podjetju Pelar lotil proizvodnje enostavnih lepenčnih artiklov. Čeprav je proizvodnja v malih serijah stekla šele letošnjo pomlad, so izdelke že sprejeli kupci na tujem, dober odziv pa je bil tudi na domačih sejmih. Dupljanski podjetnik se bo oktobra predstavil na zagrebškem sejmu. Poklic papirničarja je bil Branetu Bandlju usojen, saj je bil doma na Slapu blizu tovarne Lepenka, kjer je delal njegov oče, nekaj časa pa tudi mama. Sam je bil zaposlen v tovarni osemnajst let. Delal je v papirnem oddelku in razvojni službi, vse do stečaja podjetja pa je opravljal delo obrato-vodie. "Že ob krizah papirničarjev v Palomi in na avstrijski strani sem doumel, da podobna usoda lahko kmalu doleti tržiško Lepenko. Leta 1994 sem za tovarno predstavil na sejmu v Gornji Radgoni razgradljivo embalažo za čevljarsko svetilko in za ta izdelek dobil svoje prvo priznanje. Ko so se konec tistega leta začeli črni dnevi za tovarno, je dokončno dozorela zamisel o samostojni podjetniški dejavnosti. Ob čakanju na delo sem se udeležil tečaja za poslovneže v Ljubljani. Izdelal sem poslovni načrt za dejavnost, ki me ni skrbela po proizvodni plati. Vedel sem, da je vsa papirna branža usmerjena k množičnemu proizvodu, kjer se serije gibljejo od 10 tisoč kosov naprej. Zato sem pričakoval, da bi lahko uspel z unikatnimi izdelki v malih serijah. Zbiral sem podatke o možnostih za to in poskrbel za ureditev formalnosti. Pred 18 meseci smo registrirali družinsko podjetje Pelar. Ime ima dvojni pomen -je okrajšava za proizvodnjo enostavnih lepenčnih artiklov, obenem pa povzema moj osebni vzdevek med nekdanjimi sodelavci. Razen s proizvodnjo se ukvarjamo s trgovino in storitvami, zlasti izdelavo načrtov in oblikovanjem unikatne embalaže. Poleg mene sodelujeta v podjetju hčerki, Katja pri izdelavi unikatnih izdelkov in Petra pri komerciali, žena pa se vse bolj posveča računovodstvu. Z redno proizvodnjo smo začeli aprila letos. Po nekaj mesecih dela se je že potrdilo, da je bila odločitev v poslovnem načrtu pravilna," ugotavlja Brane Bandelj, direktor podjetja Pelar. Od ročne do strojne izdelave Sprva so se Bandljevi lotevali izdelave kartonske embalaže le ročno. Sedaj je v njihovi delavnici v kleti domače hiše že nekaj strojev, ki omogočajo hitrejšo in zahtevnejšo obdelavo materialov. Embalažo izdelujejo iz različnih materialov in za razne namene, posebnost pa je oblikovanje embalaže po željah kupcev. Pri izdelavi embalaže se izogibajo lepljenju in kovičenju, saj uporabljajo enostavno sestavljanje. "Doslej smo računalniško obdelali 147 artiklov in razvili več modelov embalaže. Razen Brane Bandelj je ponosen na priznanji z dveh sejmov. tega smo več projektov uresničili tako, da smo zamisel in model prodali drugim firmam. Trenutno se ukvarjamo s proizvodnjo darilnega programa, med katerimi so tudi razne okrasne mape. Te izdelke zaenkrat izvažamo predvsem v Avstrijo. Vse več zanimanja je tudi za torbico z ročno poslikano kravato, ki ji je dodana Teslova energijska ploščica, ročno izdelana vizitka in mapa z okrasjem iz suhega cvetja. Na letošnjem živilskem sejmu v Gornji Radgoni smo prvič predstavili nov izdelek, cekar iz lepenke. Gre za tako imenovano ekološko vrečko, saj so materiali zdravju neškodljivi in v naravi razpadejo. Tam in pozneje na Celjskem obrtnem sejmu so ta izdelek nagradili s srebrno medaljo in priznanjem za inovacijo. Zame je bilo veliko presenečenje, da je naš izdelek prišel v ožji izbor, pri ocenjevanju pa je le za las zgrešil zlato medaljo," je ponosen na prve uspehe podjetnik Bandelj. Z velikim pričakovanjem se pripravlja na skorajšnji zagrebški sejem, kjer bo predstavil 9 vrst ekoloških torbic in druge izdelke. Kot je prepričan, se da iz lepenke izdelati marsikaj zanimivega in uporabnega. Razen že opisanih izdelkov je naredil, na primer, tudi embalažo za jaslice, suho sadje, preprosta pisala in druge uporabne predmete. Samo med obema sejmoma so v podjetju razvili 11 novih izdelkov. Prihodnji razvoj bodo usmerili zlasti v dopolnitev darilnega programa, obogatenega z ročno poslikavo in sitotiskarsko tehniko. Ker je slovenski trg premajhen, bodo izdelke kmalu ponudili tudi na trgih Italije, Nemčije in Poljske. • S. Saje SKB banka ima pet odstotkov slabih posojil Umik državnih depozitov premostili s tujim posojilom SKB banka ni imela likvidnostnih lastniški delež tujih investitorjev. Kranj, okt. • SKB banka je v letošnjih prvih osmih mesecih ustvarila 1.793 milijonov tolarjev kosmatega dobička, kar je bistveno več kot lani, ko je znašala 758 milijonov tolarjev. Banka je bila v osmih mesecih visoko likvidna, saj je neto financirala slovenski bančni sistem, razen Í'unija in julija, ko je prišlo do nepriča-[ovno velikega odliva sredstev državnih institucij. SKB banka ima le 5 odstotkov slabih posojil, kar je manj, kot znaša povprečje vseh bank, ki je blizu 9 odstotkov, je na nedavni tiskovni konferenci dejal direktor Ivan Nerad in s tem zavrnil govorice o številnih slabih posojilih in s tem povezanimi likvidnostmi težavami banke. SKB banka je v zadnjih dveh letih dosegla 100-odstotno stvarno rast, zgradila mrežo po Sloveniji, se utrdila na drugem mestu med slovenskimi bankami po bilančni vsoti, sredstva prebivalstva imajo približno tretjinski delež. Pri posojilih ima SKB banka 16-odstotni tržni delež, pri depozitih pa 11,5-odstotnega. Obdobje hitre rasti je mimo, v prihodnjih treh letih namerava SKB banka ostati trdno na drugem mestu, letna rast naj bi bila 15-odstotna, po treh letih naj bi pregli 3 milijarde mark bilančne vsote, profit na kapital pa naj bi bil 10-odstoten, je dejal direktor Ivan Nerad. težav, pravi direktor Ivan Nerad in napoveduje večji SKB banka je začela izdajati mednarodno kreditno kartico Visa, s katero lahko plačujete doma in v tujini. Dobijo jo lahko imetniki tekočih računov višjega bonitetnega razreda. Visa kartica SKB banke omogoča revolving kredit, saj se lahko odločite ali boste svoje mesečne obveznosti poravnavali v celoti ali le v določenem odstotku. Vse obveznosti se poravnavajo v tolarjih. Dobiček večji kot lani V osmih mesecih letošnjega leta je bruto dobiček znašala 1,793 milijonov tolarjev, s čimer so presegli letošnji načrt, krepko pa lanski dobiček, ki je znašal 758 milijonov tolarjev. Rentabilnost poslovanja, merjena z dobičkom na vloženi kapital, je bila prav tako visoko nad načrtovano, saj je znašala kar 11,8 odstotka. K temu soJ največ prispevali boljša produktivnost in visoki revalorizacijski prihodki, ki jih je banka dosegla zaradi ugodne valutne sestave naložb in obveznosti. Posojila nebančnim institucijam so se v letošnjim osmih mesecih povečala za 10 odstotkov, pravnim osebam za 8 in prebivalstvu za 13 odstotkov. Prevladova- la so potrošniška posojila in redna posojila podjetjem. Depoziti prebivalstva in podjetij so se realno nekoliko znižali, predvsem zaradi premika polovice depozitov javnih institucij junija in julija iz poslovnih v centralno banko, ki tako lažje regulira tečaj in likvidnost v gospodarstvu. To se je zgodilo hkrati s težavami Komercialne banke Triglav. V povprečju visoko likvidni V osmih mesecih letošnjega leta je bila SKB banka visoko likvidna, saj je neto financirala slovenski bančni sistem v višini 100 milijonov mark. Zaradi depozitnih premikov si je julija pomagala z najetjem sindidiranega tujega posojila v višini 140 milijonov mark in si hkrati zagotovila cenejši vir za financiranje novih projektov. SKB banka je 35 odstotno udeležena pri financiranju izgradnje avtocest, v dveh ietih pa je financirala projekte železniškega gospodarstva v višini 2 milijardi dolarjev. Likvidnostno rezervo tudi v SKB banki predstavljajo državni vrednostni papirji, toda zaradi skromena prometa na borzije seveda omejena, saj jih je tam dnevno moč prodati le za približno 5 milijonov mark. Ivan Nerad je povedal, da je 23 slovenskih bank podpisalo sporazum Z Banko Slovenije, da si bodo v primeru likvidnostih težav medsebojno pomagale, kar naj bi prispevalo k večjemu zaupanju v naše banke. Državna poroštva niso zaživela Ugovarjali smo zakoni, ker državna poroštva morajo biti učinkovita, zaradi arbitraže pa je bilo zelo malo uresničenih. Zdaj je tolmačenje zakona drugačno, banka je prva na vrsti, formalno imamo garancijo, vendar moramo sprožiti stečaj podjetja, če jo hočemo uveljaviti, kar pa seveda ni dobro, je dejal Ivan Nerad. Tudi omejevanje zadolževanja bank v tujini s strani Banke Slovenije po njegovem ni dobro, povezano je z reguliranjem tečaja. Od tega imajo koristi predvsem za tuje banke in posrednike, je dejal Nerad. Zato podjetjem zdaj dajejo garancije, da lahko sama najemajo posojila v tujini. Zadolžitve SKB banke v tujini so bistveno manjše od deviznih rezerv, povpraševanja po investicijskih posojilih pa je veliko. Tuje posojilo pa ni bilo v celoti zamenjano za tolarje, vsaj polovico bo porabljenega v markah, predvsem za uvoz opreme, zato ne to ne bo vplivalo na tečaj, je povedala Cvetka Selškova. Večji lastninski delež tujcev Tuji investitorji (Evropska banka in nemški DEG) imajo v SKB banki 25-odstotni lastninski delež, Creditanstalt je kot strateški partner prisoten v lisinškem podjetju, polovični delež Ljubljanske zavarovalnice pa je SKB pred kratkim prodala italijanski zavarovalnici Generali. V SKB banki pa razmišljajo o povečanju lastninskega deleža tujcem, saj si želijo več dolgoročnih lastnikov. Pripravljajo program za povečanje deleža tujih institucionalnih vlagateljev, v tej luči je seveda zanimivo vprašanje, kakšna je cena delnic SKB banke. Cvetka Selškova je povedala, da tuje borzne hiše ocenjujejo, da so delnice močno podcenjene, in da bi se morala gibati pri knjižni vrednosti, ki je ob koncu avgusta znašala 59.245 tolarjev, ob koncu lanskega leta pa 55.581 tolarjev. Borzna cena pa je ob koncu letošnjega avgusta znašala 24.996 tolarjev, ob koncu lanskega leta pa 36.119 tolarjev. • M. Volčjak MESETAR Cene storitev preiskav mleka Kranjska območna enota Veterinarskega zavoda in upravni odbor Combifoss, ki zastopa lastnike nove sodobne naprave za preiskovanje vzorcev mleka, sta sporazumno določila cenik storitev, ki velja od 1. oktobra dalje. Večina cen je enaka dosedanjim, cene za ugotavljanje števila somatskih celic pa so za rejce, ki so prispevali denar za nakup naprave, približno za polovico nižje od dosedanjih. Vrsta preiskave Cena (v sit) 1. Tolšča, beljakovine, sladkor, suha snov * v A kontroli mlečnosti 80,00 * v zbiralnicah mleka 110,00 * v usmerjenih pridelavah 133,00 2. Bakteriologija (skupno število mikroorganizmov) 530,00 3. Somatske celice: * do pet vzorcev 200,00 * nad pet vzorcev - za sovlagatelje 50,00 * nad pet vzorcev - za sovlagatelje, izvid po pošti 60,00 * nad pet vzorcev - za ostale 80,00 4. Nevezana voda 400,00 5. Določanje suma dodane vode 10,00 6. Antibiotiki v mleku (zavirane snovi) 900,00 7. Urea v mleku (po umeritvi stroja) 70,00 Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodajali sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram)' belo grozdje jagode cvetača kumare peteršilj paradižnik zelje, glave jabolka redkev čebula krompir radič 100 -160 600 - 650 150 -170 160 - 200 180 - 250 120 - 200 25-35 55-85 150 42-85 18-25 150 - 250 hruške bučke česen koleraba paprika špinača 100 -150 190 - 220 280 - 350 50-80 230 - 260 200 * črno grozdje 110 -150 ljublj. ledenka.domača 80-110 * zelena * blitva * korenje * por * rdeča pesa * zelje, kislo 180 - 250 100 -130 65 -110 180 - 250 50 ^ 85-100 15. bienale industrijskega oblikovanja Lepo in uporabno Dilema bienale bo aH ne, se je tudi letos razrešila v prid bienalu. Design se umika iz slovenske proizvodnje. Ljubljana, 1. oktobra • Od torka pa vse do konca meseca si bo kar na petih različnih lokacijah moč ogledati nekaj najuspešnejših primerov industrijskega oblikovanja. V svetu potrošnikom ni zadosti samo funkcionalnost, prav tako pomembna je oblika. Tega pa naj bi se po mnenju organizatorjev bienala današnji poslovneži vse premalo zavedali, res pa je, da si premnogi (dragih) oblikovalcev še ne morejo privoščiti. Letošnji že petnajsti BIO predstavlja 300 izdelkov ali družin izdelkov, celostnih grafičnih podob, študentskih del in oblikovalskih zasnov. Avtorji del prihajajo kar iz dvanajstih držav, večina držav pa nastopa s posebej izbranimi nacionalnimi selekcijami, izbranimi s pomočjo različnih strokovnih institucij, kar prispeva k aktualnosti in visoki kakovostni ravni razstave. Ljubljanski bienale industrijskega oblikovanja BIO je bil ustanovljen leta 1963, nje- gov namen pa naj bi M pospeševanje proizvodnje ka-kovostno oblikovanih izdelk°v; Ob vsakem bienalu izide katalog, sam bienale pa je Čla^ mnogih mednarodnih oblik0? valskih združenj. Razstavni eksponati so na ogled v raZ' stavnem šotoru na Trgu repu*' like, v atriju stolpnic TR/3 in Ljubljanske banke, v Jakopič' vi galeriji in v IDCO. • U. Špehar Sejem Sodobna elektronika prihodnji teden Ljubljana, 3. oktobra - Starosta slovenskih sejmov Sodobna elektronika bo od prihodnjega ponedeljka, pa vse do pet*3/ ponovno odprl svoja vrata. Letos se bo na 800 kvadratnih metnn predstavilo 571 razstavljalcev iz devetindvajsetih držav. RaZ.' stavljalci bodo na sejmu predstavljali programe telekomunikacij-avtomatizacije, elektronske komponente in pa sklop radijske in televizijske opreme. Organizatorji pričakujejo, da bo sejeflj obiskalo več obiskovalcev kot lani, ocene se gibljejo me j trideset in štirideset tisoč. Tako obisk iz prejšnjih let kot tuu število sodelujočih razstavljalcev iz tujine pa potrjujeta, °* omenjeni sejem sodi v družbo najboljših v srednjeevropske^1 prostoru. • U.Š. VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo Pretežno jasno z občasno oblačnostjo. V soboto in nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami LUNINE SPREMEMBE Banes, v petek, bo (je) zadnji krajec nastopil °b 13.40, bo tudi po Herschlovem vremenskem Mjuču veliko dežja. mM Frajtonarca IN G0ÍRÍENJP 2/1 iw ooèm Ginmu! NUNE V GLEDALIŠČU Mnogokrat se sprašujemo, zakaj v Sloveniji ne zaživi gledališki roma filmski žanr predstave, ki vsebuje elemente igre, plesa in , j° muzikal. Svojo stoletno tradicijo ima v ameriškem aa}l&u, na Broadwayju, od koder izvirajo najbolj znani zikali, ki so se potem preselili tudi na holywoodska platna in Preko njih tudi v Slovenijo. Ali obstaja slovenski muzikal?" smo vprašali specialistko za to Vrftkoreografko Mojco Horvat. wr prehitro smo tako poimenovali gledališko zvrst z nekaj Sa, m petja - po možnosti na play back. Muzikal ima svoja av"a- Znotraj zgodbe morajo stati karakterji, vsak izmed njih r" nositi svoj song. Vsak song razvija karakter in zgodbo. a^eZa gledališkega muzikala pri nas še ne poznamo." ■ ?ntfak°bskem gledališču v Ljubljani pa so pod okriljem P ejeli drzen projekt, muzikal z naslovom Nunsense, ameriškega cn Dana Goggina. Naslednji teden se bo v glasbeni komediji ,javilo pet nun in zagotavljamo, da ne bo manjkalo dobre ys°e l« duhovitih prizorov. Muzikal Nunsense bo v tovrstno 08ijanje pri nas vtisnil močan pečat. Ja to je bil pravilni odgovor, ta zadeva niti ne paše preveč zraven k metalu. Zelo duhovito pa je napisala Daša (blazno luštno ime), namreč, pojm "frajtonarca" nima nobene veze z Metallico in to zato ne, ker je kmečki rock'n'roll. Formulacija kar solidna, saj je frajtonarica za domačo glasbo to, kar je kitara za rock'n'roll. Eni ste omenjali, da z metalom nima veze tudi tisto pod B) full žaga. Sorry za nesporazum, ampak žaga je ponavadi izraz za metalce. Sej si predstavljate, na koncertu, kot cela dvorana v roki drži kao kitaro, opleta z glavo in ... hmmm... ja žaga, kako čem drugače reč. To je torej žaga, če je pa full žaga to pomeni, da bend še bolj žaga, kot tisti, ki navadno Žagajo. Uhhh... sem, bil zapleten. Pa dajmo hitro požrebati, ker se malo mudi, bom na koncu napisla, kam, in zakaj. Torej nagrado tokrat prejme Martin Bizaj, Ulica Bratov Praprotnik 7, 4202 Naklo. Čestitam, sledi dopis, potem pa le zvizzzzz v Kranj, do Aligator Music sho-pa, tam te čakajo sami asi, kot so Mirko, Primož in Mare... TOP 3 1. Kompilacija št. 5 -Gama MM 2. Live .... - Nirvana 3. Kao pre - Dr. Iggy poslušalci odaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni s'ogan za naravno mineralno vodo "EDINO". Ko je vročina, se posuši še slina, . tt težav nas reši voda EDINA. Irena Vari, Kamna Gonca ^ _ škoda Volkswdvion Group NOVOSTI Saj, na hitro v stilu... Sheryl Crow (se je še spomnete po uspešnici All I Wanna Do), Nirvana sploh še ni out namreč izšel je Live album, ki se mu reče "From The Muddy Banks Of The Wishkah - skratka bomba. Pol je tu Laura Pausini - Le Cose Che Vivi, pa kitarski trio Paco De Lucia, Al Di Meola John Mc Laughlin (to zna biti precej dobro, saj gre za same kitarske virtuoze). Tu je band The Gathering, filmska zadeva po imenu Trainspot-ting, sledijo Faithless - Rever-ence in Ophelie Winter z albumom "Soon" Tole Soon ne pomeni kmalu (če prevedete), ampak je samo naslov plate, ki je le zunaj. m ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 233: A veste kaj me zanima, hmm... to bo vprašanje za vse mlade Nirvaniste pa tudi za tiste, ki obvladate zemljepis. Te dni je izšel album Nirvana Live. No njihov pevec in kitarist se je s pištolo fental že, madon-ca a že, pred dvema več kot letoma. Ko je bil fante še živ pa je skupina Nirvana posnela še en v živo album in sicer Un-plugged (to pomeni izštekano -v glavnem brez elektrike). Zadevo so posneli v studiih MTV v nekem ameriškem mestu, ki ni Los Angeles in tudi ne Washington, je pa na vzhodni obali in je v njem en tak čuden kip, ki kaže neko žensko, ki v roki drži eno baklo. Kip svobode baje. To je sicer povečana kopija kipa, ki ga je že deset let prej naredil nek kipar iz Kranjske gore. Tone je bil. Po mestu torej sprašujemo. Dopisnice pričakujem v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis Jodlgator. Aja do kdaj, pa naj bo do srede, 9. oktobra. Tako Vas lepo pozdravljam. In dolžan sem vam napisati še, zakaj se mi en malo mudi - naš komercialist Tomaž jih ima danes 50. In.... o čestitkah pa kar na lisu mesta... čav Oktober je dober mesec za izlet \ Terme Ireèe, na Grofijo Prihodnjo soboto, 12. oktobra, Vam Ponujamo še odlično možnost poskrbeti za zdraVje v prijetnem razpoloženju: z Goriškim glasom Vas vabimo na Zreško pohorje v TERME ZREČE. Izlet bo celodnevni; avtobus bo tokrat na posebno ielJo zjutraj odpeljal z Jesenic po običajni relaciji skozi Lesce, Radovljico in Kranj, tudi skozi Škofjo Loko; ravno tako bo z^ečer okrog 22. ure na povratku. V srečah imajo velik pokrit bazen; korajini °odo zaplavali tudi v zunanjem bazenu Zejo toplo vodo. Zatem bo za Glasove letnike pripravljena pohorska večerja in zg kp zaključek dneva zabavni večer, prispevek k stroškom izleta: 3.200 tolar-J*v na osebo, kar velja samo za naročnike h°renjskega glasa in družinske člane; za ybjSe od 15 let pa zgolj 2.200 tolarjev. Ca nenaročnike: 3.900 SIT: izleto bo vodila Pegi Berce. Ker je oktober mesec varčevanja, z wkupi v centru Alpe Adria (v bližini ^dma v Italiji) pa veliko Gorenjk in Gorenjcev odlično zna obračati svoj aenar, bomo nakupovalni izlet v A-A Popravili v soboto, 19. oktobra. Avtobus 55? Peljal na relaciji Šk. Loka-Kranj-"adoyljica-Lesce-Žirovnica-Jesenice-Vi-*rn in pozno popoldan v obratni smeri, prispevek k stroškom rajže: 1.600 tolarjev * osebo, kar pa velja zgolj za naročnike °renjskega glasa in družinske člane. Za nenaročnike: 500.- tolarjev več. vahadnj0 oktobrsko soboto, 26. 10., Vas voimo na grofovski dan na Turistični «netiji GROFIJA,Vir pri Stični, kjer bo gospodar Janez spekel tri odojke, pripravil aomaČe vino, itd. Glasov avtobus bo HtVIH a minuti ORATIg _J leUmct4«. Gdn* T«L- 064/46- 369 CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16.30,18.45 in 21. uri STORŽIČ amer. kom. ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA ob 16. in 20. uri, amer. "odbita" grozlj. OD MRAKA DO ZORE ob 18. in 22. uri ŽELEZAR amer. črna kom. ZGAGA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. voh. thrill. MISIJA: NEMOGOČE ob 18. in 20.15 uri BLED erot. thrill. V OBJEMU S TUJCEM ob 18. uri, amer. thrill. TRENUTKI ODLOČITVE ob 20. uri ŽIRI amer. voh. thrill. MISIJA: NEMOGOČE ob 20. uri DOVJE amer. srhlj. ČAROVNICE ob 19.30 uri NEDELJA, 6. OKTOBRA 1996 TVS 1 8.00 Videostrani 8.35 Živ žav, otroški program 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Vsi smo ena družina, japonsko- kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Evromuzika na Azorih, 2. del 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.35 Karaoke, razvedrilna oddaja Tv Koper - Capodistria 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Vedno me ljubi, francoski film 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.00 TV nocoj, napovedniki 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom, razvedrilna oddaja 21.10 Večerni gost 22.00 Včeraj, danes, jutri 22.05 EPP 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport v nedeljo 23.15 Motociklizem za VN Brazilije, posnetek 0.15 TV jutri, Videostrani TVS 2 8.00 Euronews 9.50 Črni lepotec, ameriški film 10.40 Tedenski izbor 10.40 Videošpon 11.10 Lahkih nog naokrog 11.55 TV avtomagazin 12.25 Na vrtu 12.55 Sova: red in zakonitost, ameriška nanizanka 13.45 Kinoteka: Velika iluzija, francoski film 15.45 Euronews 17.00 Alpska liga v hokeju na ledu: Sportina Bled - Wien, prenos z Bleda 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Don kihot, španska nadaljevanka 20.50 Počitnice, ameriški barvni film 22.00 Novice iz sveta razvedrila 22.25 Videoring 22.55 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Planet, risanka 11.00 Svet športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Video strani 14.40 Spot tedna 14.45 Meja, ponovitev ameriškega filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, sinhronizirana risana serija 18.00 Avto ljubezni (Herbie), 2. del barvnega filma 19.00 S kamero na potepu, ponovitev 19.30 Popotni vodič, ponovitev 20.00 Lucan, ameriška nanizanka 21.00 Novčiči iz nebes, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 22.30 Karma, oddaja na meji 23.30 Spot tedna 23.35 TV prodaja 0.00 CNN poroča POPTV 8.30 Pink panter, risanka 9.00 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 kuharske mojstrovine, kulinarična oddaja 12.00 Razprtije, nanizanka 13.00 Avtodrom, ponovitev 13.30 Razglednice iz pekla, ponovitev filma 15.30 Teksaški mož postave, ponovitev nanizanke 16.30 Skrivnost mojega uspeha, ameriški film; Michael J. Fox, Helen Slater 18.30 Ljubezen na Donavi, nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Nedeljski film: FX - umor s trikom 2, ameriški barvni film; Bryan Brown 22.00 Na sever, nanizanka 23.00 Viharni ponedeljek, ameriški barvni film; Melanie Griffith, Sting, Tommy Lee Jones 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Otroški in mladinski program 11.00 šolska košarkarska liga, ponovitev 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Kino TV3: Operacija Vodomcev skok, ameriški barvni film 14.30 Družinski studio 17.30 Materija II, ponovitev dokumentarca 18.30 Izviri: Svetopisemski simpozij 19.00 TV Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/Videostrani 20.00 Braco Show 21.30 TV noč: Prizori iz družinskega življenja 22.30 Kino TV3: Oporečnik, ameriški barni film 0.00 TV prodaja/Videostrani 0.30 Video kolaž HTV 1 10.00 Živalski svet, dokumentarna serija 10.30 Koncert ob 75-letnici GŠ, Dubrovnik '96 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folklora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.45 Dokumentarna oddaja 15.30 Oprah Show 16.20 Skrita kamera 16,35 Domači video posnetki 17.00 Poročila 17.10 bermuda Grace, ameriški barvni film 18.40 Zajčkove zgodbo, risana serija 19.20 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.15 Slaba družba, ameriški barvni film; Jeff Bridges, Barry Brown 22.10 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.35 Dnevnik 22.55 Vodič dobrega seksa, angleška dokumentarna senja 23.25 Poročila HTV 2 10.35 TV koledar 10.45 Maša, prenos iz Marije Bistrice 14.40 Vidikon 15.25 Zadnji stroj, dokumentarna serija 16.10 Klasična glasba 17.10 Peta hitrost 17.40 Hrvaško košarkarsko prvenstvo: Croatia Osiguranje - ben-ston, prenos 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Velikani jazza, dokumentarna serija, zadnji del 21.45 Zasebna zabava, angleški barvni film AVSTRIJA 1 12.00 Box, mladinski program s pregledom dogodkov 12.25 Eurodays 12.50 Športno popoldne 13.25 San Bosco - smrtonosna čer, ameriški opustolovski film 14.55 Polje sanje, ameriški film; Kevin Costner, Ray Liotta 16.35 Didi - strokovnjak, nemška politična satira 18.00 Srček 18.30 Kuharski mojster 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Vse moje hčere, nemška serija 21.05 Naš učitelj dr. Spechtm nempka serija 21.50 Čas v sliki 22.00 K stvari, vodi Peter Rabi 23.15 Vizije 23.20 Kino Evropa -umetnost gibljivih slik, dokumentarna satira 0.20 prizori iz zakonskega življenja, švedski omnibus 5.05 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev AVSTRIJA 2 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Potepanje po Franciji, dokumentarna serija 15.00 Na pomoč, ljubim dvojčici, nempka komedija 16.30 Elien Empire -kraljestvo insektov, dokumentoma serija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 16.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Policaj v vrtcu, ameriška akcijska komedija; Arnold Schwarzeneg-ger, Linda Hunt 21.45 Šport 21.55 Kraj zločina: Hladna smrt, nemška TV kriminalka 23.30 Čas v sliki 23.30 Globoko močvirje na jugu, ameriška TV kriminalka 1.05 Pogledi od strani, ponovitev 1.15 Teden kulture 1.45 Dober dan, Koroška 2.15 Dober dan, Hrvati, program za hrvaško manjšino 2.45 Domovina, tuja domovina, ponovitev 3.20 Videonoč, avstrijska glasbena lestvica TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok -1 9.07 Top spot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Vroča kolesa -16. oddaja (ponovitev) 10.45 Top spot 10.50 TV kažipot 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 324. (ponovitev) 11.15 Glasbeniki meseca: Ansambel Vita 12.10 EPP blok - 3 12.15 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 110. oddaja 13.15 Z vami smo bili... nasvidenje 13.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.17 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik, Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.30 EPP blok 20.35 Kamnik, 26. dnevni narodnih noš, reportaža 21.05 Film, podnaslovljen ... Videostrani Vabimo vas k ogledu glasbene oddaje "Scena", ki bo na sporedu v četrtek, 10. 10. ob 20. uri. Nai gost bo Jan Plestenjak. Delili bomo tudi sladke nagradel TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Srečanje turističnih društev Gorenjske Bled '96 ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.22 Kronika tedna 18.55 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani TVSISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Iz izmenjave: Živalstvo Avstralije 21.00 Potovanja: Zelenortski otoki - otok Sal 21.20 Odprt ekran, ponovitev; Tekmovanje psov po krvnih sledeh 21.40 Video boom 40, ponovitev; G|a?Dí".? $ vica slovenskih Izvajalcev 22.40 i«h 22.45 TV prodaja 22.50 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodnii poved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.W ■"Hj Slovenija - Druga jutranja krorw £g Pregled dnevnega tiska 7.50 tr , Oziramo se 8.30 Hov, ne znam u fi 8.50 EPP 9.50 EPP 10.50 EPP TW^j domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi ,,, Osmrtnice, zahvale 12.40 Krn« U oddaja 12.50 EPP 13.00 Vošč^' F; EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 3ft*A 15.30 Dogodki in odmevi w> ^ Prelepa Gorenjska 16.50 EPr Hitro, daleč, visoko 17.50 EPK $ Nagradni kviz Kina Kranj WJL i 19.30 Večerni program - Gla,V* izboru 24.00 Zaključek programa n» Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo d' Klepetalnlca. Ob 11:20 bomo % prisluhnili oddaji Minute z"^ zdravje, ki jo pripravlja »L Kališnik-Sušnik, vodi pa Nataša minek, gostja bo Hermina £'jf Dolinar, ki bo govorila o vroč jt otroku. Točno opoldne, toro 12:00, se bomo sprehodili P? m kem mozaiku in pregledali membnejše dogodke, ki so se okolici zgodili v preteklem teon ki i? 12:10 vas vabimo, da Nedeljski duhovni misli, pripravil Franc Maček, trzisw ^ Sledile bodo podrobnosti iz vsakdanjika v pogovoru z z^msí Pavlom Ruparjem. Obvestilom j£ lahko prisluhnili ob 12:50. £U sprememb v koncpetu P1"0"«!' bomo oddajo Potuj z menoj, uv< ^ program ob 12:55. 13:10 je Osmrtnice in zahvale. 13:30 K% ko se nam lahko zgodi kakšna mg va tema. Zanjo bo poskrbel P'e fa nik Turističnega društva Trzic, a Srečnik Prijeten konec delovnefl'j; na Radiu Tržič pa bo 0ef§| priskrbel Marijan Murko z 0 Kolovrat domačih. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 8-00 a? vrtiljak 11.00 Mali oglasi ^f Osmrtnice, BBC, voščila deljska tema 14.00 Voščil3 W Dogodki in odmevi 16.00' \.irtp 17.00 Nedeljski klepet iS-0**«* 0 za ljubitelje resne glasbe 1»,uu Amerike RŽIRI 8.00 Napoved programa ^5yH zgodovinski spomin 9.15 tema 10.00 Kmetijska oddajaj Minute za narodnozabavn° » m 11.00 Škofjeloški tednik 12.00 Nedeljska duhovna m«* $ Nedeljsko popoldne 16.00 WJT$ 17.30 Nedeljsko srečanje 1&^ poved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCt; MHz-LJUBLJANA: 105,1 Mr»^ 7.00 Dobro jutro z glasbeno M 7.30 Kaličopkova druščina poldne z RGL 9.00 Naj, ^L^] tedna 9.15 Novice 9.30 Kami eg i Ljubljani 10.00 Horoskop 1/;"V hovna misel - Rudi Koncil']* ^ BBC - novice 13.00 Nedeljska^ taža 13.25 Pasji radio 14.00 rj. janje ladjic 15.00 Vodenj jgjj 15.15 Novice 17.15 Holly**J * oddaja o filmu 18.15 Vreme 2M 18.45 Športni pregled 19.20r M žrebanja LOTO 20.00 Sr$^%m vilke z Ines Kokalj 21.00 Vedo* (it z Danilom Furianom 22.30 &aic R OGNJIŠČE M 5.30 - 8.30 Jutranji pn^JJ ti Duhovna misel, svetnik dne Dop. inf. oddaja 9.00 PreTOjI maše 10.00Reportaža 12.1»H M in pozdravi naših poslušale« .g l Slovencem po svetu in don?X>fi. i misijonska oddaja 18.30 v # oddaja 19.40 Za najmlaj.se u šalce 19.50 Verska oddaja vtf postaj 20.15 Radio Vatikan m Naši svetniški kandidati 21.*V$ ralna glasba 22.00 -glasbeni program KINO CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16.30, 18.45 in 21. uri STO* f amer. kom. ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA bo 16., 18. in 22. ^i, V "odbita" grozlj. OD MRAKA DO ZORE ob 20. uri ŽELEZAR am?.,S|jA kom. ZGAGA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. voh. thrill NEMOGOČE ob 18. in 20.15 uri BLED amer. thrill. TRt^ u ODLOČITVE ob 18. uri, erot. thrill. V OBJEMU S TUJCEM ŽIRI amer. voh. thrill. MISIJA: NEMOGOČE bo 17. uri, amer-HUDIČEVKI ob 20. uri Odprte strani- POGLEDI Z GORENJSKEGA JUGA "Pričevanje Svetega pisma je enodušno: skrb božje previdnosti za stvarstvo je Konkretna in neposredna; nanaša se na vse, °d najmanjših reči do velikih dogodkov sveta ln zgodovine. Svete knjige z močjo zatrjujejo Qosolutno suverenost Boga v potekanju dogajanj: 'Naš Bog je vendar v nebesih, stori Vse> kakrkoli hoče' (Ps 115,3); in o Kristusu le rečeno: 'Če odpre, ne bo nihče zaprl, če pa ZaPre, ne bo nihče odprl' (Raz 3,7); 'V pekovem srcu je mnogo načrtov, a sklep Gospodov uspe' (Prg 19,21)." Tokrat se sprašujemo, ali in koliko ima Lerkev posluha za ta svet. Povod za to je n)ena intervencija ob spornem TV oglasu Gorenjske banke, v katerem se po njenem zlorablja zakrament spovedi. Gorenjska anka je s tem oglasom ob odprtju podruž-niCe v Ljubljani dokazala, da je res "banka s Posluhom" - za denarne in druge tosvetne Zadeve. Cerkev, čeprav Vesoljna, pa je po svoji slovenski podružnici še enkrat potrdila, da je včasih preveč zaskrbljena za tosvetne in tukajšnje zadeve, da je nekoliko za svetom in časom, brez pravega Posluha za novosti, ki se v njunih razsežnostih pojavljajo D« ne bi bilo kakšnih prevelikih, načelnih nesporazumov, navajamo Za začetek 303. paragraf Katekizma katoliške cerkve. Ta je s Svetim P^mom, na katerega se sklicuje, v podobnem razmerju, v kakršnem je Lerkev do Boga. Slednji vse vidi in vse sliši (po ljudskem verovanju), stori vse, karkoli hoče", ipd. Bo že držalo - saj sicer ne bi bil to, kar £• Vprašanje pa je, ali sta njegova vsevidnost in vesoljni posluh tako K°nkretna in neposredna, kakor je to poudarjeno v katekizmu: "od naimanjših reči do velikih dogodkov zgodovine". Prav rad verjamem, nebeški oče prisluhnil sporu okoli spornega oglasa. In se ob tem nemara namuznil. Ne verjamem pa, da bi bil tako malenkosten, da bi Po ^stih, ki se imajo za njegove namestnike na Slovenskem, Posredoval pri vodstvu slovenskih televizij in "umaknil" sporno Zadevo. Če bi ravnal tako, bi ne bil več veliki mojster ironične distance o svojega stvarstva (kar nesporno je); postal bi čisto navaden P0(leželski dušebrižnik. Kai pa če ima Gospod na Slovenskem in s Slovenci drugačne «rnene, kot jih ima severozahodno od nas? V polemiki o gorenjskem ,Wsu so pisci, ki so ga vzeli v bran, navajali številne primere reklam z zahodnoevropskih dežel, v katerih se "zlorablja" zakrament Povedi ali kak drug prizor iz verskega oziroma cerkvenega vvljenja. "Pa kaj potem", porečete morda, "kje pa piše, da jih m°ramo v vsem posnemati!? Tam sta Sodoma in Gomora naše dobe, Je Cerkev brez posluha? kjer se ljudje pehajo le še za denarjem in drug drugemu zavidajo z njim dosegljive materialne dobrine!" - Ne, tudi ta ne bo prava, bi suvereno ugotovil Tantadrujev župnik. Če bi sodili po lakomnosti in nevoščljiv osti, dveh od glavnih grehov, ki sta se še posebej razbohotila hkrati z demokracijo, odkar je popustil zlodejni "primež komunizma", potem bi Slovenci pač ne bili deležni posebne božje milosti. "Človek mora imeti poštene roke pa zdravo pamet", sporoča župnik iz oglasa, če njegove besede iz gorenjščine prevedemo v slovenščino. Kaj je v tem spornega? Vprašljivo bi lahko bilo kvečjemu nadaljevanje: "Tkole je treba vsak mesec od zaslužka nekaj na stran dajat', pa nest' v banko in čakat', da pridejo obresti. Ne pa v nogavice doma tlačit'!" Je to zloraba instituta spovedi v korist interesov Gorenjske banke? Komaj verjetno. Jure Apih, "nestor slovenskega oglaševanja", ugotavlja, da se narod, ki ni sposoben kančka samoironije, sam ogroža. Župnika iz oglasa pa označi za pozitivno osebo, saj vernici naroča, naj ne bo nevoščljiva, naj raje varčuje. Sapienti sat! Če kdo, potem je spoved za svoje družbene in politične namene izrabljala Cerkev sama. Klasična v tem oziru je analiza relacije spovednica - zakonska postelja, ki jo je v svoji Zgodovini francoske revolucije podal Jules Michelet, na primerih iz "kontrarevolucio-narne" pokrajine Vendeje ("Ljubljanske pokrajine" tistega časa): duhovnik v spovednici "obdela" ženo, ona doma to isto stori z možem, nakar se ta odpravi točno tja, kamor hoče Cerkev. A to je pravzaprav že druga zgodba. Tu gre za to, da opozorimo na dejstvo, kako se Cerkev dostikrat obnaša, kot da ne bi bila od tega sveta, hkrati pa je njena skrb za slovensko ljudstvo nadvse "konkretna in neposredna". Izreka politične ocene (komisija Pravičnost in mir), posega v televizijske programe, počakati je treba samo še na to, kako se bo vključila v predvolilno kampanjo. Čeprav je dobro znano, za koga "navija"... Naj neham. Da ne bom, ko drugemu očitam pristranost, sam zapadel vanjo. Na tem svetu je res vse pomešano. Tako včasih ne ločimo zmotljivega klerika od nezmotljivega Boga, katekizma od Svetega pisma, cinizma od ironije, onega, ki je obsojen na žalostno dejstvo, da je brez posluha, od tega, ki je z njim obdarjen po milosti božji... Biti mora pa oboje. Vsaj na tem svetu. Miha Naglic Kdo je torej brez posluha? Glede na to, da smo Slovenci prevzeli še eno navado zahodnega sveta, gledanje, poslušanje in či-tanje oglasov kot takih, bodisi na televiziji, radiu, v tisku, ali na vse bolj pogostih reklamnih panojih, se v ugotovitvi, da vam televizijski spot Gorenjske banke na temo "Spoved" zagotovo ni ušel. Kljub temu da je bil naš lov omejen le na kratek rok, saj je bil TV oglas že po treh dneh umaknjen s programa TV Slovenija (SKD je šele "naknadno" v sporočilu za javnost pozdravila odločitev televizije), še isti dan pa tudi s porograma POP TV, saj se je naknadno za ustavitev predvajanja odločil tudi naročnik oglasa, Gorenjska banka. Če se v gornjih vrsticah ne najdete, ste o "spornem" spotu zagotovo kaj izvedeli preko dnevnega časopisja, revij, o prepovedi predvajanja pa smo pisali tudi v Gorenjskem glasu. Pred kakimi štirinajstimi dnevi, ko je Gorenjska banka v Ljubljani odpirala novo ekspozituro, v ta namen je bila oglaševalska akcija tudi pripravljena, je umaknitev TV spota z obeh televizij v slovenskih medijih, predvsem pa v oglaševalskih krogih izzvala burne reakcije. Oglasni spot je sicer izdelala tista agenicja Futura iz Ljubljane, ki je bila na lanskem oglaševalskem festivalu Zlati boben v Portorožu razglašena za Agencijo leta '95. Razlog za umik TV spota v bunker naj bi bil norčevanje iz verskih čustev, da naj bi v spornem spotu izrabili cerkveni zakrament spovedi za ekonomsko propagando, je med drugim pisalo v sporočilu za javnost SKD. Oglaševalska stroka je do tovrstnih "ocenjevanj" sicer reagirala različno, v večji meri v podporo Gorenjski banki in agenciji Futuri, TV spota pa odtlej vseeno nismo več videli. V Futuri so se zato odločili zaprositi za mnenje Častnega razsodišča Slovenskega oglaševalskega združenja. Le - to je razsodbo podalo to sredo, katero v skrajšani obliti tudi objavljamo. V tokratni prilogi Gorenjska objavljamo dve različni mnenji o TV spotu Gorenjske banke in razmišljanje mladega kranjskega oblikovalca o mejah oglaševanja v Sloveniji. Zgodba naj bi se z razsodbo častnega sodišča SOZ končala, pravzaprav je to šele začetek konca, konec pa bomo mogoče videli v enem prihodnjih dni na kateri od televizij, ki je konkurenčna nacional ki. Ali pa tudi ne? Igor K Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik o o o Dušan Grobovšek, svobodni oblikovalec in art direktor v Studiu MarketH Scenarij TV oglasa ■ "Sponi" \ Pomembno je ujeti odmev Naročnik Gorenjska banka, izdelala agencija Futura iz Ljubljane. Tipična slovenska pokrajina, detajl kozolca, po stezi se pelje starejša gospa. Očitno gre z lahkoto preko vseh preprek, tudi na lužo reagira bojevito in jo energično prepelje. V mehki tišini lenobnega popoldneva se ustavi pred vaško cerkvico in smukne vanjo. Med masivnimi cerkvenimi klopmi stoji duhovnik, spogledata se in že vesta, kaj sledi. Suhovnik stopi v spovednico, gospa s povešenimi očmi pred spovednico. VAŠČANKA (začudena sledi spovedniku in začne računati na kroglice): A če bi jest svoje nesla u banko šparat, a b' lohka prišla do puf a... Pogovor v spovednici preglasi glas spikeria v offu: DUŠA IN DENAR. OBA POTREBUJETA SVOJEGA PASTIRJA. Zadnji pogled v spovednico in na spovednika, ki na koncu presodi: "... za foušijo pa dva rožna venca" Napis na ekranu: GORENJSKA BANKA. BANKA S POSLUHOM. VAŠČANKA (takoj, ko se odpre loputa spovednice, govori polglasno, skoraj šepetaje, v izrazitem gorenjskem narečju): Pr' Kopač' sem vidla, so spet nov avto k hiš' pr'pelal. Bog nam pomagaj, gospod, jaz ne vem, kje jemljejo, to gotov' en hud greh delajo. Spovednik se na drugi strani odkašlja in prekine besedni galop. Kamera približa okence med obema deloma spovednice, kjer je namesto rešetk računalo z lesenimi kroglicami (abakus). SPOVEDNIK (premika kroglice na računalu - najprej v prvi, nato v drugi vrsti in zraven potrpežljivo razlaga): Člouk mora 'met poštene roke pa zdravo pamet. Dnar je treba šparat, ga od zaslužka nekaj na stran dajat, pa nest' v banko pa počakat', da pridejo obresti. Spot naj oceni kar vsak sam in presodi, ali ga žali ali ne. Je pa nekaj institucij: policija, sodišče, športna zveza, zveza veteranov, skavti.* ftj nenazadnje stroka. Dokler se ne začnejo streljati med sabo, bo še vse v redu Svoboda in kreativnost pri oglaševanju. Kako daleč lahko gre kreativec, oziroma v kakšni meri na račun omejevanja oglaševalske svobode trpi avtorjeva kreativnost? "Kreativec pri oglaševanju ni svoboden. Svoboden je denimo slikar, ki odgovarja samo sebi in svoji ideji, pa še to lahko po potrebi prilagaja in spreminja brez predhodnega opozorila. V oglaševanju si omejen s strogim konceptom, ki se izdela pred samo akcijo in ga mora potrditi naročnik. Gre za točno določene cilje, ki jih želimo z oglaševanjem na trgu doseči. Naloga kreativca je, da je v tem okviru maksimalno ustvarjalen. Od ustvarjenih "kreativnih rešitev" je pogosto odvisno ali bo akcija uspešna ali ne, s tem mislim, ali jo bodo "ljudje" opazili in ali bodo ti isti ljudje tudi kaj kupili, spremenili mnenje o nečem itd. Konkurenca na trgu je vse večja zato je tudi oglaševanje vse bolj kompleksno in dodelano. V kreativnem smislu to pomeni, da se išče nove in nove ideje. V želji po drugačnosti se je pogosto potrebno gibati po samem robu. Lahko se zgodi, da kdo v preveliki želji tudi zgrmi v dolino, medtem ko drugi ujame odmev, potem ko je zaklical z vrha stene." Kako bi opredelili slovenske razmere na tem področju, če se poleg "spornega" TV oglasa Gorenjske banke spomnim tudi na znameniti Krkin Sun Mix...? "Primer SunMixa kaže, kako pomembno je v oglaševanju pritegniti pozornost. Potem ko te opazijo, je nujno, da imaš dober izdelek, da potrošnike, ki želijo tvoj izdelek kupiti tudi v resnici zadovoljiš. Beneton s svojimi oglasi po vsem svetu opozarja na vse mogoče probleme, pozablja pa, da bi bilo bolje, ko bi z^£ "Štrikati" puloverje, ki se ne zmuckajoJ" raztegnejo že po dveh tednih uporabe. Se vam zdi, da je pri omenjenemjj spotu šlo za očitno politizacijo injf^ mislite, naj bi bil edino pristojefüJ^ ocenjevanje primernosti oziroma n*0 mernosti nekega oglasa? "Polemike o (ne)spornem spotu nis^ natančno spremljal. Spot naj oceni vsak sam in presodi ali ga žali ali ne. J6 P* nekaj institucij: policija, sodišče, šport" zveza, zveza veteranov, skavti... in nen? zadnje stroka. Dokler se ne začnei streljati med sabo, bo še vse v redu." Kaj vi menite o TV spotu "Spov^> "Dobra agencija vedno ravna strok°v no. Svoj uspeh pridobi s trdim delom fl konceptu in odličnostjo v idejah. da je TV oglas agencije Futura 1 Gorenjsko banko izdelan obrtniško ^ dobro in prav gotovo štrli iz povpreCl doma narejenih spotov. Referenca J vsekakor dobra, ker je spot dober. Škodljiv vpliv: motijo me reklamÇ * pralne praške, mojega psa pa spoti mačjo hrano. Glede promoviranja ç^-medijev pa to najbolje veste novink sami." Slovensko oglaševalsko združenje razsodilo Častno razsodišče Slovenskega oglaševalskega združenja je v ral' sodbi št. 13/2.10.96 na podlagi proučitve TV oglasa in argumeft' tov vseh vpletenih strank sprejelo- Častno razsodišče SOZ sodi, da v TV oglasu za Gorenjsko banko "Spovednica" ni elementov, # manj pa namena žalitve verskih čustev v smislu 10. člena SlovertS' kega oglaševalskega kodeksa, zato TV oglas ni v nasprotju s Slovenskim oglaševalskim kodek' som in ne more biti sankcionira* Vital Verlič, direktor Futurc Franci Petrič, odgovorni urednik Družine Posluh v spovednici "Če rečeš "banka s posluhom", če to poenostaviš, kdo je tisti, ki ti v življenju vedno zna prisluhniti? Starši mogoče, ampak to ni toliko atraktivno. Ko smo iskali asociacijo, kdo je tisti, ki ti zna prisluhniti, smo prišli na temo spovednice." ¥ TV spotu spovednik med drugim ££ÇÇi_^Clouk mora 'met poštene roke pa ihtavo pamet." Kakšna je bila vaša jdrava pamet" oziroma, kakšno bilo vaše osnovno vodilo pri izdelavi spota za Gorenjsko banko? "Izhodišče je vsekakor bil osnovni slogan "Gorenjska banka, banka s posluhom", slogan, ki smo ga mi postavili pred dvema letoma, ko smo predstavili novo podobo Gorenjske banke in skupaj s to podobo smo takrat predstavili tudi pozicijski slogan, ki naj bi predstavil strategijo in vizijo banke kot Jake, kot institucije. Slogan je bil takrat izbran in potrjen s strani naročnika, in tudi tokrat smo izhajali iz njega. Slogan posega na tri področja. Mi rečemo, banka s Posluhom, s posluhom do okolja, iz katerega izhaja, torej do gorenjske regije, banka s Posluhom do ljudi, ki ji zaupajo denar in banka s posluhom za posel. To je bilo izhodišče. Pred dvema letoma smo prvič Predstavili ta slogan prav po teh treh segmentih. V slovenščini ta slogan funkcionira Še z glasbenim posluhom, dodaten element, ker se ga je dalo uporabiti, kar smo v prvi akciji tudi storili (Čmrljev let...), v naslednji fazi, ko smo banko že pozicionir-ah, je bilo potrebno banko preko tega slogana se bolj približati ljudem. Povod za akcijo je bilo odprtje nove ekspoziture v Ljubljani. Ko smo snovali akcijo, smo se odločali za enega izmed teh segmentov, ljudi, okolje ali pa posel kot takšen. Razmišljali smo enostavno. Če rečeš "banka s posluhom", če to poenostaviš, kdo je tisti, ki ti v življenju vedno zna Prisluhniti? Starši mogoče, ampak to ni toliko atraktivno. Ko smo iskali asociacijo, kdo je tisti, ki ti zna prisluhniti, smo prišli na temo spovednice. To je bilo potem potrebno Prenesti v jezik oglaševanja. To je bistvo zgodbe. Uporabili smo osnovno slovensko značajsko značilnost "fovšijo". Banka je želela imeti podobo gorenjske trde, varčne, neizprosne banke. Z njo se pogovarjaš dolgo, ampak ko se pogovoriš, to zaupanje traja. Vse to smo skupaj vpletli v zgodbo in jo speljali tako, kot je bila zastavljena. Brez kakršnekoli želje po provokaciji." jjgš odgovor na očitke, da spot žali Ü£gfcq čustva slovenskih katoličanov, je da če že oglas koga žali, potem žali $I°vensko opravljivo dušo in ne verni-kov. "Absolutno. Tudi Delova javnomnenjska raziskava je pokazala, da izmed tistega odstotka ljudi, ki menijo, da žali verska čustva, jih je 50 odstotkov ateistov. To Ppmeni, da ti ljudje razmišljajo za druge, jto samo dodatno pokaže majhnost slovenskega prostora, koliko se bojimo sosedov, okolja, ki nas obkroža. Ne razmišljamo s svojo glavo, razmišljamo, kako bodo reagirali drugi." Mnenja vaših stanovskih kolegov so ZStlična. Sporni spot ste v presojo Ppíàyni na Častno razsodišče Slovenk ^gaoglaševalskega združenja. Kakšno ZSzsodbo pričakujete? Moram reči, da sem zelo vesel vseh odobravanj in pohval s strani stanovskih Kolegov. Na razsodišče smo se prijavili tudi na željo klienta, Gorenjske banke, saj so tudi 0ri1 želeli, da pridobijo neko strokovno nrnenje o tem. Spot je za sabo potegnil več wmenzij, kot jih je na začetku predvidel, ^slim, da okrog tega niti niso potrebne elike akademske razprave. Niti si ne želim, ?a bi razsodišče odločalo o tem, koliko je na strategija same akcije pravilna, koliko so Ua pravilno postavljena izhodišča. Presni upam, da zadeve ne bodo zavijali v P^Pir, in da bodo odločili zelo enostavno. Ali V spot je sporen ali ne. Pripravljen sem na Č odgovora enn«t S° sP°s°bni, bodo znali odgovoriti te m ' kot mora biti oglaševanje. Oglas boirai PrePričati v 15 sekundah. Če pa se kar V ilja' če se tudi v stroki reflektira to, zavilf V enski javnosti, potem bodo stvar Ali menite, da gre v vsej kampanji proti TV spotu za nepotrebno politizacijo? In na drugi strani, ste mogoče, preden ste lansirali TV spot, razmišljali, da gre za predvolilni čas? "Pomisleki so bili. Moram reči, da jih je tudi sam klient izrazil, da mogoče ni ravno pravi čas, da začnemo z oglaševalsko akcijo. Po raziskavi smo se potem vseeno odločili, da gremo. Tu je težko biti predvidljiv. Je pa res, da se je zadeva v trenutku spolitizirala. To je bilo razvidno, da smo prej imeli v rokah fax poslan s strani SKD, ki je pozdravljal odločitev, kot fax od televizije, da je spot prepovedan. Čeprav menim, da so si pri tem SKD, mogoče o tem sploh nima smisla govoriti, naredili medvedjo uslugo. Če so to hoteli uporabiti v politične namene, je bilo nesmisleno. Ali prepričujejo prepričane? Potrebovali bi agencijo, da bi jim te zadeve uredila." Ali boste oziroma že delate oglaševalsko akcijo za katero od političnih strank? "Letos ne bomo z nobeno stranko sodelovali v volilni tekmi." Bi kdaj v prihodnosti sprejeli naročilo SKD? "Ne vem... Bi sprejel, verjetno odvisno od situacije. Načeloma nimam nič proti. Z ekstremnimi strankami ne bi delal. Glede na to, da se vse večje stranke izražajo proti sredini, mislim, da s pametnim dogovorom z nobeno ne bi bil problem delati. Ampak kot rečeno, letos za nobeno." Je Gorenjska banka naročila novi spot, zgodbo? "Zaenkrat ne, ker so efekti, ki smo jih dosegli z vsemi odmevi, takšni ali pa še večji, kot če bi šli skozi z normalno akcijo. Namen, predstaviti Gorenjsko banko takšno, kot je in povedati, da ima tudi svojo ekspozituro v Ljubljani, to smo dosegli. Tu smo celo klientu prihranili precej denarja. Tudi ostali mediji v sebi ne nosijo spornega sporočila. To, kar je v tisku in na plakatih, je klasični abakus... " Ste "sporni" TV spot prijavili v tekmovalni spored letošnjega oglaševalskega festivala Zlati boben, ki bo naslednji teden v Portorožu? "Prijavili smo ga na Zlati boben, kjer pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. Sam sem prepričan, da v tujini take reakcije ne bo. Na to, kar je bilo vprašanje v Sloveniji, se zunaj sploh ne bi obregnili. " "Člove, svete, za ti, za drui za poročenega lena, za %>$akega drža na bi morala to biti zastava*.. Za ve človeka je zakrament spovedi najbolj svetega." Kako na "sporni" oglas gledate vi, kot predstavnik cerkve? "Skoda bi bilo, da bi se vse skupaj še bolj spolitiziralo, kot se je že in da se hkrati zraven postavlja tudi sama cerkev kot ustanova. Vera je nekaj intimnega in ni vsak, ki je veren, tudi cerkven. Cerkev je kasneje sicer dala svoje stališče, ni pa dajala nobene pobude, da se TV spot kakorkoli kazensko obravnava oziroma da se njegovo predvajanje na televiziji ustavi. Šlo je za pobudo posameznikov znotraj SKD, ki so ob gledanju tega spota ugotovili, da jih žali. Ob tem se je potrebno vprašati, kaj je bilo tisto žaljivo? Ko sem na televiziji videl omenjeni TV spot, se mi je njegov začetek zdel zelo posrečen, ustrašil pa sem se, ko sem v cerkvi zagledal duhovnika. Imel sem namreč slab občutek, rekel sem si, zdajle bo pa nekaj napačnega, posmehljivega. Sledila je spovednica, pogovor... Šele ob koncu celotnega spota sem se nasmejal. Če so hoteli ustvarjalci pozitivno obravnavati stvar in sprožiti nekakšen optimistični občutek, potem jim je to uspelo. Bržkone pa je res tudi, da so se tako kot jaz ustrašili tudi mnogi drugi verniki, predvsem ko so uvideli, da se vse skupaj dogaja v spovednici. Sprašujem se, zakaj niso namesto spovednice uporabili drugega prostora za ta pogovor med duhovnikom in žensko, naprimer župnišča." Spovednik v TV spotu pravzaprav nastopa zelo pozitivno, žensko pouči, naj ne bo nevoščljiva in ji hkrati zapoveduje varčevanje, kar ni nič slabega. S tem pa je na pozitiven način prikazana tudi sama spoved Je torej bolj kot to sporno dejstvo, da se to dogaja v cerkvi, na posvečenem kraju? "Vprašanje je, kakšen je bil pristop k oblikovanju spota in ali je bilo prikazovanje zakramenta spovedi res bistveno. Mislim, da so ustvarjalci hoteli doseči nekaj drugega. Uporabili so opravljivost in nevoščljivost kot slovenski značilnosti in ju povezali s spovedjo. Pravzaprav je bil to le "okrasni papir" za sporočilo, ki se je glasilo, varčujte pri tej in tej banki, pa bo vse v redu. Zakaj so pri tem morali uporabiti zakrament spovedi, nekaj, kar je za nekoga, v tem primeru vernika, sveto? Človeku so pač določene stvari v življenju svete, za vernega človeka so to zakramenti, za drugega je to lahko njegova mama, za GLASOVA. GORENJSKA RAZISKAVA Kar dobre oglase in TV spote imamo Prvi in drugi oktobrski dan, torej v torek in predvčerajšnjim, v sredo, smo spet napravili kratko Glasovo gorenjsko raziskavo, da z njo popestrimo tokratne Odprte strani GORENJSKA. Zavrteli smo 192 naključno izbranih telefonskih številk po celotni Gorenjski. Od tistih, ki smo jih poklicali, jih 25 v času anketiranja ni bilo dosegljivih - med 167 sodelujočimi v anketi pa dobra petina (38) ni želela odgovoriti na dve vprašanji o oglaševanju. Rezultat ankete kaže, da petina anketiranih Gorenjk in Gorenjcev meni, da slovensko oglaševanje ne zaostaja za razvitim svetom - vendar pa je število neopredeljenih do tega vprašanja nadpovprečno visoko. V Glasovi raziskavi smo spraševali tudi o stališču do spornega TV spota Gorenjske banke - in ugotovili, da 19,8 odstotka anketiranih tega reklamnega spota sploh ne pozna. Očitno je bil res hitro umaknjen s sporeda TV Slovenija in Pop TV Število tistih, ki ta TV spot ocenjujejo kot dobro narejen in primeren za predvajanje, je dvakrat večje od tistih, ki spot ocenjujejo kot žaljiv in neetičen, s tem pa podpirajo pravilnost odločitev, da se spot ne predvaja več. Tokratni dve vprašanji in odgovori nanje so, kot običajno, v posebni preglednici. V naši telefonski anketi smo tudi tokrat ponudili možnosti variantnih odgovorov, podatki so v absolutnih številkah in preračunani v odstotke. Od sodelujočih v anketi je bilo 8 odstotkov več Gorenjk kot Gorenjcev; po starosti in po izobrazbeni strukturi anketirani ustrezajo statističnemu vzorcu. Verjetno iz časopisov in revij ter s televizije poznate, s kakšnimi oglasi in TV spoti oglašujejo v razvitih državah. Kaj menite o kakovosti slovenskih oglasov? 26,3% slovensko oglaševanje kakovostno ne zaostaja za razvitim svetom 44 13,8% tudi na področju oglaševanja Se precej zaostaja za razvitimi 23 12,6% večina slovenskih oglasov je boljša kot jih oglašujejo v razvitih državah 21 24,6% ne vem, ne morem se opredeliti 41 22,7% ne želim odgovoriti 38 Precej polemik je glede TV spota Gorenjske banke, ki je bil po nekaj predvajanj umaknjen. Kakšno je vaše mnenje o tem TV spotu? 28,1 % zdi se mi povsem dobro narejen in bi ga lahko predvajali 47 15,0% strinjam se s tem ,da je spot žaljiv in neetičen ter je umik s sporeda pravilen ukrep 25 19,8% TV spota Gorenjske banke sploh ne poznam 33 14,4% ne vem, ne morem se opredeliti 24 22,7% ne Želim odgovoriti 38 poročenega žena, za vsakega državljana bi morala to biti zastava... Za vernega človeka je zakrament spovedi nekaj najbolj svetega. Nekdo, ki je zunaj verske sfere tega ne bo razumel na način, kot to razumemo mi, ki nam spoved nekaj pomeni. S tem seveda ne trdim, da je bil omenjeni spot slab. Kot rečeno, me ta v celoti gledano ne moti, moti me uporaba samega zakramenta spovedi v njem." Torej je predvsem sporna uporaba zakramenta spovedi v oglaševalske namene? "Sam kraj in uporaba duhovnika ter drugih zunanjih znamenj pravzaprav niti ni tako sporna, kot tisto, kar je povezano z intimnim področjem vere, kar pa zakrament spovedi vsekakor je. Hranim... preveč jasno je, da gre za spoved. Ampak kot rečeno, duhovnikov nauk na koncu je posrečen in seveda deluje pozitivno." Gre za slogan "Banka s posluhom" in zdi se mi, da so v agenciji posluh zelo prebrisano povezali z duhovnikom. Saj lahko pogledamo v slovens ko zgodovino, bržkone pa je predvsem na vasi še sedaj tako, namreč, če ima kdo posluh za človekove težave in probleme, je to župnik, duhovnik Ta je ljudem blizu, zato se prav v spovednici le-ti tako rekoč povsem odprejo in izpovejo. In mislim, da potemtakem niti ni Čudno, da imamo Slovenci tudi kup vicev na temo "Spoved naj bi bil res trenutek, ko naj bi se človek, čeprav je navzoč duhovnik, odprl Bogu in bil deležen božjega usmiljenja in božje pomoči. Menim, da je spoved obenem nekaj resnega kot tudi sproščujo-čega. To je tudi zakrament, ki pripomore k večji življenski vedrini, večjemu optimizmu. Ni namen, da bi iz spovednice odšli še bolj obremenjeni. Žal pa je bilo v spotu vse skupaj prikazano le nekoliko preveč poenostavljeno." Se vam zdi, da je umik spota s televizije del politične cenzure? Volitve bodo čez dober mesec. "V prvi vrsti je pozornost medijev okrog tega "problema" prevelika. Kar pa se tiče politizacije..., nekateri glede na to, da so se prvi oglasili predstavniki SKD, res opozarjajo na to, da naj bi bil oglas spolitiziran. Če stranka sama ni imela ciljev po politizaciji, ampak je imela namen le posredovati občutja vernih ljudi, kar je do svojih članov tudi dolžna, potem so bili mediji tisti, ki so vse skupaj prikazali tako, da je to izpadlo kot predvolilno. V uredništvo Družine smo v zvezL s spotom prejeli le eno reakcijo bralcev. Pa še ta, če jo primerjam z reakcijami na nekatere druge stvari, sploh ni bila ostra. Šlo je le za strinjanje s tem, da je bilo pametno, da so je bil spot umaknjen s televizije. Menim, da bomo iz te "afere, ki ni afera" potegnili zdrav nauk, da so pač določene stvari svete in naj take tudi ostanejo, shranjene v skritem kotičku srca. Tu se ne smemo vedno ozirati na Zahod, ampak se ravnajmo po normah in načelih, po katerih živimo mi sami. In konec koncev, v čem je pravzaprav demokracija. To niso le pravice in svobode, ampak tudi dolžnosti in obveznosti, ki pa vključujejo tudi odgovornost in spoštovanje bližnjega." 30*996 20 Nagradno vprašani* KAJ JE NA FOTOGRAFIJI ? V Somoč: sladico je. Natančneje: je bilo (naslednji petek boste rali o "žalostni usodi" predmeta, ki je na sliki). Vse kolikor toliko pravilne odgovore bomo nagradili s sladkimi nagradami v Slaščičarni JEŽEK v Skopi LokU pet nagrad v vrednosti po tisoč tolarjev. Žrebali bomo le med dopisnicami, ki jih prejmemo do naslednje srede, 9. oktobra, na GORENJSKI GLAS, "Kaj je na EJGA fotografiji", 4 001 Kranj. Francu Pestotniku - P* dokničarju je na poslovilnem koncertu Alpskega kvinteta v Mengšu na glas ugibal, kaj bodo člani (in članici) ansambla početi sedaj, kot so v penziji. In je pogledal Edija Semejo, harmonikarja Alpskega kvinteta, ter ugotovil: "Tebi, Edi, bomo pa nallmali tnalo brčic in boš rezervni del za Drnovška!" Na stotine dopisnic dobivamo vsak teden v glasovanju za Gorenjke/ Gorenjce meseca. Sem ter tja je kakšna dopisnica tudi brez našega naslova, pa gorenjski poštarji natanko vedo, da ima pri Gorenjcih meseca prav Gorenjski glas prste vmes. Dobimo tudi dopisnice, na katere pošiljatelji pozabijo napisati svoj naslov. Škoda - če je taka izžrebana, ne vemo, kam poslati nagrado in žreb ponovimo. V torek pa smo dobili dopisnico Damjana Toporiša iz Čadovelj pri Golniku, ki glasuje za Gorenjski glas. Damjan, najlepša hvala - dober Glas je tale Gorenjski glas! Oktobra izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1996 Boštjan 1126 in Jože 470 glasov Vsak mesec bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. Tokrat: izid glasovanja za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1996 in prvi krog glasovanja za GORENJKO/GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1996. Danes je namreč prvi oktobrski petek in od danes do zaključno srede, 30. oktobra, (31. 10. je državni praznik) je možno glasovanje v celome-sečni akciji izbiranja GOR-ENJKE/GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1996. Možnosti glasovanja so take kot običajno: že zjutraj nekaj minut čez osem na RADIU KRANJ z moderatorko Lili Kalan; zgodaj popoldan na RADIU TRŽIČ z Andrejo Meglic in Rokom Isteničem; prav tako danes popoldan na RADIU ŽIRI z moderatorko Simono Kemperle ter zvečer ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran", ki jo na gorenjski televiziji TELE-TV vodi Jure Sink. Cel mesec lahko glasujete z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko oddate JANJA KASTELIC ŠTEFAN BORIN tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Veronika v Kamniku ali v Tik-Taku Preddvor. Dva nova predloga, kdo in zakaj bi lahko bil GOR EN J-KA/GORENJEC MESECA SEPTEMBRA 1996, ker sta prejšnji mesec tako ali drugače opozoril(-a) nase: V zadnjem septembrskem glasovalnem krogu smo do torka, 1. oktobra, (štejejo vse dopisnice z vključno poštnim žigom 30. 09. 1996) prejeli še 409 glasovnic iz radijskih in TV oddaj ter na dopisnicah. Boštjanu Grašiču ste namenili se natanko 300 glasov (k 826 glasovom iz prejšnjih treh krogov); Jožetu Antoniču pa smo prišteli se 109 glasov (k 371 glasovnicam iz prvega, drugega in tretjega septembrskega tedna). Končni rezultat je torej 1126 glasov BOŠTJANJU GRAŠIČU in 470 glasov JOŽETU ANTONIČU - GORENJEC MESECA AVGUSTA 1996 je torej dijak + gorenjski prvak v oranju BOŠTJAN GRAŠIČ iz Strahinja. 11 JANJA KASTELIC, vodja nove enote Gorenjske banke v Ljubljani na Dalmatinovi ulici, ki jo je banka odprla prejšnji mesec; Gorenjska banka je za delo v svoji ljubljanski poslovalnici izbrala strokovno usposobljeno ekipo samih Gorenjk in Gorenjcev, Janji Kastelic pa zaupala odgovornost vodenja prve enote Gorenjske banke v Ljubljani. 2/ ŠTEFAN BORIN, predsednik odbora Mihaelovega sejma v Mengšu, ki |e bil letos že četrtič; na letošnjem sejmu s prireditvijo Od zrna do kruha je odboru Mihaelovega sejma, ki ga je vodil Štefan Borin, uspelo zagotoviti skupno predstavitev kamniške in mengeške občine oziroma gsopodarstev teh dveh uspešnih gorenjskih občin. Med prejetimi glasovnicami smo jih tudi po zadnjem septembrskem krogu izžrebali 10 in nagrajenci so: ALENKA ŽIBERT, Suha 14, Kranj; HELENA ARH, Preddvor 10, Preddvor; IGOR MEGLIC, DELOVNI ČAS: Ponedeljek zaprto Torek: 8-13, 14-18 Sreda: 8-13, 14-18 Četrtek: 8-13 Petek: 8-13 Sobota: 8-12 KRANJ - SLOVENIJA Prešernova 8, 4000 Kranj, Q 22 55 30 • DEŽNIKI Z ENOLETNO GARANCIJO • DEŽNIKI V NARODNI NOŠI • REKLAMNI DEŽNIKI • SPREHAJALNE PALICE • SENČNIKI VSEH VRST • IZPOSOJA SENČNIKOV • POPRAVILA IN OBNOVA DEŽNIKOV IN SENČNIKOV Jelendol 10, Tržič; JOŽEFA VIDIC, Novi svet 16, Škofja Loka; MARIJA PIPAN, Voklo 60, Šenčur, ki prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Glasove majice tokrat prejmejo: SLAVI ROGELJ, Sv. Lenart 1, Cerklje na Gorenjskem; MAJA MEGLIC, Dolina 25, Tržič; KRISTINA PLAME-ČEK, Na Kresu 18, Železniki; JANEZ JESENKO, Planina 1, Kranj; MATIJA MARKELJ, Cankarjeva 22, Radovljica. Po vsakem glasovalnem krogu vsak mesec izmed vseh, ki glasujete na treh radijskih postajah, na obeh kabelskih televizijah ali z dopisnicami na naš naslov, vsak teden izžrebamo dvakrat po pet nagrajen- Danny, Kanal A in ©©MlMcJJ©3EI[ GLAS Zvezde tudi nagrajujejo Vsak torek ob 23.00 uri na Televiziji Kanal A "DANNYJEVE ZVEZDE". V vsaki oddaji po ena Danny jeva glavna + posebna nagrada. Poleg tega vsak torek izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super izlet z Danny jem & Gorenjskim glasom. Na izlet bomo povabili še koga od tistih, ki jih boste predlagali na kuponih za oddajo Dannyjeve zvezde kot Vašo najbolj priljubljeno osebo slovenskega javnega življenja. Dannyjeve zvezde bodo najpopularnejšim svečano podeljene v decembru; zvezde ti brušenega kristala pa že izdelujejo v Steklarni Rogaška Slatina. Torej: sodelujte z Vašimi predlogi, izpolnite kupon, ga nalepite na dopisnico in pošljite Dannyju na naslov: poštni predal 2399, 1001 Ljubljana. Ne pozabite, kaj morate tudi oktobra storiti vsak torek zvečer natanko ob 23.00 uri: vklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde. Če Vam v torek ponoči"veke padejo skupaj' pred 23. uro, si Dannyjeve zvezde lahko ogledate v sredo ob 17.00 uri na Kanalu A, oddajo pa ponovijo tudi ob sobotah - točno opolnoči. NOVO - NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART POKLIČITE: 090-75-1 5 Jjüí-eïï»-j*^ ]mm glas DANNYJEVE ZVEZDE Kupon 4. OKTOBRA 1996 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor:__ Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p-2399, 1001 Ljubljana Generalni zastopnik za avtomobile Hyundai: Hyundai Avto Trade. Dunajska 22. Ljubljana. Telefon: (061) 302-09! Dobava takoj! Hyundai Accent dobite že za 16.500 DEM Oktobrsko presenečenje: Vsi kupci avtomobilov Hyundai v tem mesecu dobijo za darilo 300 I goriva v obliki bonov. Garancija za Accent velja 3 leta ali 100.000 prevoženih km ter 6 let proti prerjavenju. Vgrajena varnost: Accent je zmagovalec primerjalnega "crash testa" ameriške revije Zmogljivost in ekonomičnost: pri Accentu lahko izbirate med motorjema prostornine 1.3 I z accent Consumer Digest. 82 KM m 1,5 I z 91 KM. z veliko prožnosti in nizko porabo. Udobje: Accent Vabimo vas, s 3, 4 ali 5 vrati ie da ga preizkusite lahko opremljen s še sami. klimatsko napravo, Prepričajte se. nastavljivim servo zakaj je Accent volanom, junak našega časa, električnim pomikom stekel ter veliko drugimi dodatki za prijetnejšo vožnjo. Komu mar moč brez značaja Prodajalci: Hyundai Servis Kadivec. Pipanova 46, Šenčur tel.: 064 41 573, DIA-G 83 389, Hyundai Servis Lušma, Gosteče 8, Škofja Loka, tel.: 064 632 286. Trg d.o.o., HYUnDPI do.o.,Janeza Fmžgarja 5, Jesenice, tel.'064 Prešernova 50. Bled. tel.: 064 78 I 16 23. STRAN • GORENJSKI GLAS PONEDELJEK, 7. OKTOBRA 1996 TVS 1 9.30 videostrani 10.00 vldeoring 10.30 Aneta, češka nadaljevanka 10.55 Kozlovska sodba v Višnji Gori, lutkovna igrica 11.10 Neskončne počitnice, ameriški barvni film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 13.30 Tedenski izbor 13.30 Utrip 13.45 Zrcalo tedna 13.55 Za TV kamero 14.05 Forum 14.25 Nedeljska reportaža 14.55 Večerni gost 16.00 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Lopata 17.20 Očividec, angleška dokumentarna serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Lingo, TV igrica 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 V žarišču 20.25 Pro et contra 21.20 EPP 21.25 Roka ročka 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.50 Šport 23.00 Sova 23.00 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 23.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 0.15 TV jutri, Videostrani Jaz sem pesem 22.55 Dnevnik 23.15 Tihotapec z orožjem, ameriški barvni film 0.35 Poročila Potovanja, ponovitev Zelenortski otoki -otok Sal 22.30 Top spot 22.35 TV prodaja 22.40 Video strani HTV 2 17.15 TV koledar 17.25 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka 18.15 Podobno, a različno 18.25 Organsko biološko poljedeljstvo, dokumentarna serija 18.55 Hugo 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphy Brown, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Konji, dokumentarna serija 21.40 Petica, športna oddaja 21.40 Lovci na tatove, angleška nanizanka RA KRANJ AVSTRIJA 1 13.55 Šport: Tenis; CA-Trophv, prenos ATP turnirja z Dunaja 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider, ameriška akcijska serija 17.10 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.00 Šport, tenis- CA-Trophy, turnir na Dunaju 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Zet júnior, ameriška komedija 21.40 Prebujanje, ameriška melodrama; Robin Williams, Robert de Niro 23.35 Čas v sliki 2 23.40 Izganjalec hudiča 3, ameriška grozljivka 1.20 Poželenje na senčen dan. angleška filmska melodrama 2.50 čas v sliki 3.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.15 Klic v sili, Kalifornija 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru 19.50 EPP 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ TVS 2 9.00 Euronews 12.00 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 12.15 Reka upanja, franmcoska nadaljevanka 13.05 Festival narečne popevke Vesela jesen 14.15 Sobotna noč 15.40 Šport v nedeljo 16.25 Wildbach, nemška nanizanka 17.10 Sova, ponovitev 18.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Sporočilo za potomce, angleška drama 21.35 Osmi dan 22.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.35 Svet poroča 23.05 Brane Rončel izza odra "V Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi, ponovitev 11.05 Pogledi od strani, ponovitev 11.35 Milijonsko kolo 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling, ponovitev 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Santa Barbara -Kalifornijski klan 14.30 Dedek na posojo, nemška serija 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Belo-modre zgodbe 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje - kultura 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 K stvari, ponovitev dokumentarnega filma 3.35 Vsakdanje zgodbe 4.20 Čas kulture 5.00 Videonoč TELE-TV KRANJ Današnji program bomo začeli z oddajo Drugačni, vendar naši. Pripravlja jo Bogdan Pogačnik ob 13:40. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storite nekaj zase, ki jo bo pripravila Vesna Vogelnik. Kot vsak dan bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za danes nalovila nekaj svežih informacij in poročil o aktualnih dogodkih. Zbrali jih bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15:30. Sledila bodo Obvestila ob 16:10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche Welle poroča ob 16:30. Točno ob 17.00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na Številki 92. Pol ure kasneje, ob 17:30 se bo začela oddaja Triiski hit. Oddaja sta tudi tokrat pripravila Vesna in Dušan R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 KANALA 15.10 Spot tedna 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Karma, ponovitev 18.00 Lucan, nadaljevanka 19.00 Glasbeni spoti 19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta 20.00 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Odločitve '96, predvolilni forum 21.30 Filmska uspešnica: Pribori iz zakonskega življenja, ameriški barvni film; Woody Alien 23.00 Haw-*'ns, 5. del nanizanke 0.10 Spot tedna 0.15 TV prodaja POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Spidi in Gogi show, Ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 imamo jih radi, ponovitev 13.00 Razprtije, ponovitev nanizanke 14.00 Ljubezen na Donavi, ponovitev nadaljevanke 15.00 Max Glick, ponovitev 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Tam, kjer je srce, ameriški barvni film; Uma Thur-[nan, Joanna Cassidy, Christopher Plummer 22.00 Športna scena 23.00 Sedma sila, nanizanka 0.00 Mož Pfavice, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 12.30 Braco Show, ponovitev 14.00 TV križanka, Ponovitev 16.00 TV noč: Prizori iz družinskega življenja, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.30 TV poročila 17.35 Super knjiga, 6. del 18.00 V Priporu 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodajaA/ideo strani 20.00 Zdravje na tri, oddaja 21.30 TV noč: Oddaja o športu, Avto 3 22.30 •V dnevnik 22.45 Pot v Avonleo 23.45 TV prodajaA/ideo strani 0.15 Video kolaž HTV 1 10.55 Vpis v knjižnico 11.05 Iskrico H.15 Angleščina 11.30 Duhec Kas-Per, otroška nanizanka 12.00 Dnevnik «2.20 Ljubezenske vezi, španska nadaljevanka 12.45 Deček, ki so ga Pretepali, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.30 Modul 8 14.55 Risanka 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.40 Doktor Fin-iay, pkotska nadaljevanka 17.40 Kolo sreče 18.10 Obnova Hrvaške 18.40 Danes v Saboru 19.30 Dnevnik 20.15 Dramski program 21.35 Dokumentarna oddaja 22.20 Kdo je ona? 22.25 ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 325. 19.25 TV prodaja 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Naš gost: Desa Muck 20.30 Kegljaška sezona 96/97 in priprave na sv. pokal v Budimpešti 21.10 Poročila Gorenjska 325. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Atletski miting v Ljubljani 22.00 Planiški junak 22.30 Kako fotografira Dejan Dubokovič 22.40 TV prodaja 22.45 Poročila Gorensjka 325. 23.05 Z vami smo bili... nasvidenje 23.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.07 Videostrani R ŽIRI TOREK, 8. OKTOBRA 1996 TVS 1 10.00 Videostrani 10.50 Vldeoring 11.20 Slepa nedelja, angleška dokumentarna oddaja 12.10 črni lepotec, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.05 Vsi smo ena družina, japonsko-kanadska serija 14.35 Obzorja duha 15.05 Sporočilo za potomce, angleška drama 16.20 Mostovi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 17.20 Jakec in čarobna Izčka, an-glepka risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Svetovalna oddaja 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 Šport 20.00 V žarišču 20.30 Dosje 21.20 Prijateljice iz hiše žalosti, češka nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.55 Poslovna borza 23.10 Sova 23.10 Splošne poizvedbe, francoska nanizanka 0.40 Davov svet, ponovitev ameriške nanizanke 1.05 Vldeoring 1.35 TV jutri, Videostrani program, ponovitev 16.45 Doktor Finlay, škotska nadaljevanka 17.35 Kolo sreče 18.10 Virus 18.40 Danes v saboru 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Glasbena oddaja 21.10 TV parlament 22.40 Dnevnik 23.00 Hollywoodski moški, ameriška dokumentarna serija, dokumentarna serija 23.50 Poročila HTV 2 16.45 TV Koledar 16.55 Koraki, glasbena oddaja 17.45 S knjigo po glavi 18.25 Organsko biološko kmetijstvo, dokumentarna serija 18.55 Hugo, TV igrica 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Uraenca, ameriška nanizanka 21.05 Crno-belo v barvah: Dvigni zastor, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 TVS 2 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 90 let športa v Škofji Loki 18.00 Otroški program 19.300dpoved programa R RGL LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 športni pregled 20.40 EPP blok 20.45 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev... Videostrani Ne prezrite) Scena glasbena oddaja na sporedu ponovno v četrtek, 10. 10., ob 20. uri. Bodite z nami! 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 12.30 Športni pregled 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Trideset minut za zdravje 19.15 Novice 19.20 Prenos žrebanja 3x3 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit 9.00 Euronews 12.45 Osmi dan 13.10 V žarišču 13.35 Svetovi zemlje, angleška poljudnoznanstvena serija 14.25 Slovenski magazin, ponovitev 14.55 Zoom, ponovitev 15.55 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 16.25Dr. Quinnova, ameriška nanizanka 17.10 Sova, ponovitev 18.00 Castlovi, angleška nadaljevanka 18.30 Prisluhnimo tišini 19.00 Davov svet, ameriška nanizanka 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 19.55 EPP 20.00 Wildbach, nemška nanizanka 20.50 EPP - sejem Sodobna elektronika 20.55 Studio City 22.05 (Ne)znani oder 22.55 Zapiski blazneža, posnetek gledališke predstave 0.00 Studio City, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 16.55 Spot tedna 17.00 Novosti iz zabaviščnega sveta, ponovitev 17.30 Daktari, ponovitev ameriške nanizanke 18.30 Kapitan Planet, risanka 19.00 Glasbeni spoti 19.30 S kamero na potepu 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Sirene, nanizanka 21.30 Hon-do, ameriška nanizanka 22.30 Glasbena oddaja 23.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča 13.55 Šport: Tenis, CA-Trophy, prenos ATP turnirja z Dunaja 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Knight Rider, ameriška akcijska serija 17.20 Vsi pod isto streho 17.45 Kdo je šef? 18.05 Šport: Tenis, CA-Trophy, prenos ATP z Dunaja 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Narrow Margin - 12 ur strahu, ameriška srhijivka 21.45 Home Sweet Home 21.50 Dosjeji X 22.40 Lovec na jelene, ameriška vojna drama; Robert de Niro 1.35 Čas v sliki 2.15 Schiejok 3.15 Dobrodošli v Avstriji 5.05 Kdo je šef? 5.30 Živalski raj AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Bogati in lepi 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Konflikti 13.40 Santa Barbara -kalifornijski klan 14.25 Dedek na posojo 15.15 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Afrika, tvoje živali, zadnji del dokumentarnega filam 21.15 Poročilo, magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Mah Jongg 23.30 Mornarjev pogreb 23.50 Betonske trave 0.20 TV or not TV, predstava ameriške skupine Broadcast Network 1.20 Narrow Margin - 12 ur strahu, ponovitev ameriške srhljivke 2.50 Pogledi od strani 2.55 Santa Barbara - Kalifornijski klan 3.40 Čas kulture 4.15 Videonoč 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija 21.35 Šport in rekreacija, ponovitev 21.55 Zdravniški nasveti, ponovitev 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.50 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 18.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru 19.50 EPP 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme, ki jo pripravlja Miro Vrhovnik. V sanje ljubiteljev jeklenih konjičkov se bo vmešal Simon Antolič v oddaji Na štirih kolesih. Začela se bo ob 14:30. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvetila, nato pa ob 16:30 pregled svetovnih dogodkov s pomočjo kolegov iz radia Deutsche Welle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravlja Miro Vrhovnik v oddaji S'm Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite nemščine. Tokrat bo na vrsti že 25. lekcija tečaja Deutsch - Warum nicht? Torkov spored bomo sklenili s športnim obzornikom, ki se bo začel ob 17:56. Pripravlja ga Janez Kikel. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.30 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R ŽIRI TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Aktualno iz kraja 21.25 Iz arhiva R OGNJIŠČE ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Šola v naravi na Vršiču19.00 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program POP TV TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok -1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 326. 19.25 TV prodaja 19.30 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Vzreja čebeljih matic 21.10 Poročila Gorenjske 326. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Potovanja: Monte Carlo 22.00 26. srečanje gorenjskih turističnih delavcev - Bled 96 22.35 Glasbeni spot 22.40 TV prodaja 22.45 Poročila Gorenjske 326. 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev, Ura pravljic 19.25 Top spot 19.30 TV prodaja 19.35 Spored 20.00 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti, v živo 21.40 Iz izmenjave, ponovitev Živalstvo Avstralije 22.10 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Sedma sila, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Grdi raček, risana serija 13.00 Kuharske mojstrovine, ponovitev 13.30 Športna scena, ponovitev 14.30 Acapulco H.E.A.T., nanizanka 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Newyorska policija, nanizanka 22.00 M.A.S.H., nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Sedma sila, nanizanka 0.00 Mož postave, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 13.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev' 14.30 Zdravje na tri, ponovitev 16.00 TV noč: Oddaja o športu, ponovitev1 17.00 TV prodaja/Videostrani 17.30 TV poročila 17.35 Super knjiga, 7. del 18.00 V priporu 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/ Videostrani 20.00 Kino TV3: Empire state, ameriški barvni film 21.35 TV noč: Vera in čas 22.35 TV dnevnik 22.50 Pot v Avonleo 23.50 TV prodajaA/ideostrani 0.20 Video kolaž LOKATV ... Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Oddaja o živalih 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled (ponovitev) 21.00 EPP blok ... Videostrani Ne prezrite! Scena glasbena oddaja na sporedu ponovno v četrtek, ob 20. uri. Bodite z nami!_ TV ŽELEZNIKI KINO CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16., 18.15 in 20.30 un STORŽIČ amer. kom. ŠTIRJE MOŽJE, ENA ŽENA ob 17.. 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. črna kom. ZGAGA ob 18. in 20. uri 19.00 Na današnji dan 20.00 Intervju - g. Tone Rakovec, generalni dir. DOMEL-a iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani _ 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.20 Politične stranke se predstavijo 18.00 Pogovor z županom Občine Žiri 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program RGL 6.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 Črna kronika 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Avstralska glasba 20.30 Novi svet in Založba Quatro 22.00 Camelrhytem 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 72000 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE TV ŠIŠKA Videostrani 19.50 Napoved spor- 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni HTV 1 7.15 TV koledar 7.25 Poročila 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 10.15 Ekologija 10.35 Aktualnosti 11.00 Skrivnosti Šibenika 11.30 Duhec Kasper, nanizanka 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 12.45 Dolgo poletje Georga Adamsa, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.30 Otroški program 15.35 Risanka 15.45 Izobraževalni GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV IMPULZ KAMNIKJ Kranj vsak dan od 19.00 do 23.00 uro ob nodollah od 9.00 do 14.00 ur* 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja KINO _ CENTER amer. akcij, spekt. TWISTER ob 16., 18. in 20.30 uri f JOtélC amer kom. ŠTIRJE MOŽJE. ENA ŽENA ob 17., 19. in 21. un ŽELEZAR Danes zaprto) Gradite, obnavljate, potrebujete elektromater-ial, stikala ali luči? Potem je trgovina ELBI pravi naslov za vas. Nudijo vam ves elektroinstalacijski material po ugodnih cenah in vam pri nakupu tudi svetujejo. Na voljo so vam stikala različnih domačih in tujih proizvajalcev ter luči za vsak žep in okus. V ELBI-ju vam predstavljajo tudi svetila višjega kakovostnega razreda Targetti, Artemide, Simes, Victoria, ki jih poleg kakovosti odlikuje tudi moderen italijanski design. V OKTOBRU PA NIKAR NE ZAMUDITE VELIKE AKCIJSKE PRODAJE ELEKTROMATERIALA. Stikala, instalacijski odklopniki, talilni vložki, žarnice, kabli in žice, telefonski aparati, električni radiatorji in grelci bodo od 9. 10. do 9. 11. 1996 tudi do 20 % cenejši. Trgovina ELBi vas pričakuje vsak dan med 7.30 in 19.00, ob sobotah med 8.00 in 12.00 uro na Cesti 1. maja 75 v Kranju (za Kranjsko mlekarno). Ali pa jih pokličite po telefonu/fax: 331 -553 in z veseljem vam bodo posredovali informacije, ki jih želite. L^IDOVEC ELEKTROINSTAUCIJE Za izvedbo elektroinstalacijskih del jakega in šibkega toka ter strelovodnih naprav so vam na voljo Elektroinstalacije Bidovec, ki so s 40-letno tradicijo in vrsto referenčnih objektov jamstvo za kvalitetno izvedena dela. Pokličite jih po telefonu/ fax: 064/224-223 vsak dan med 7.00 in 13.00 ureo. Nagrade: 1. namizna svetilka MASSIVE 2. zunanja stenska svetilka Lighthouse 3. žarnice v vrednosti 500,00 SIT Tri nagrade pa tako kot vedno prispeva Gorenjski glas Vaše rešitve nagradne križanke pošljite na dopisnici najkasneje do 16. oktobra na GORENJSKI GLAS, 4001 Kranj, p.p. 124 ali oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, Agenciji Tik - Tak v Preddvoru, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1 v Kranju. NAGRAJENCI KRIŽANKE (PLAVALNI BAZEN ŽELEZNIKI) /. nagrada - sezonsko karto za savno prejme STOJ AN BERTONCEU, Kropa 56, Kropa 2. nagrada - sezonsko karto za bazen dobi IVANKA HVALICA, Cankarjeva 13, TriiČ 3. nagrada - videokaseto dobi MIHA PUCKO, Hrastje 37, Kranj Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: ANTON FLERIN, Breg 54, Žirovnica; ROŽA KOSELJ, Svetina 19, Jesenice; JOŽE MARIJE ZALTA, Srednja vas 42, Srednja vas v Bohinju. NE ZAMUDITE OKTOBRSKE AKCIJSKE PRODAJE ELEKTROMATERIALA! NAGRADNA KRIŽANKA ZADNJIK BEN W10R POŠKODBA VSE V REDU MESTO NA ŠVEDSKEM RUSKI BOTANIK DIMITRIJ JOSJFOVIČ ŠOLSKI PREDMET SOL OCETNE KISLINE ZNANO PASJE IME 13 32 ERIC ST. PERZ. DUH ZLA PLESNA [TELOVADBA 27 31 VERGILOV EP PEVKA KRANJČAN 19 lATJCT 30 ZMIKAVT AFGAN UTIK NUR SKAKALEC S PALICO SERGEJ KOVANEC ZA AVTOMAT "flRWSKT QTQK 20 HOLANDSKI SLIKAR JAN 15 34 DEL TELESA VZKLIK NA BIKOBORSt INŠTRUM. |S STRUNAM 83 ANG. SKLAD. IHUMPHREY 37 NEMŠKI FILOZOF GE0RGE REKA PRI IGU SOKRATOV TOŽNIK PRISTAŠ ASKETIKE NIKO LUBEJ VOLOVSKA ANTILOPA NAPRAVE REKA -ŠPANSKO MOSTOVŽ, POMOL EGON LAJOŠ KULTURNA RASTLINA ZORANA ZEMLJA OTOK V OTOČJU TUAM0T0 22 PRIP. SASOV PEVEC OFARIM DEL TELESA HRV. PUBLICIST PISATELJ KARLO 14 EL. MERSKA] ENOTA "SAMOUP. INTERESNA SKUPNOST 33 PEVEC PESTNER HROŠČ NA TRTI 26 NAPAKA iT RIBIŠKA VRVICA ZDRUŽBA PODJETIJ BIKOV GLAS ZAKONCEV OČE MESTO V PIEMONTU PISMENI NAČRT ZADELO FR. KOMIK JACQUES TURIST. NASELJE PRI UMAGU NAUK 0 RASTLINSTVU 36 24 DEL ROKEL MONGOLSKI VLADAR STOPNJA PRIDEVNIKA 17 25 GLAS TROBENTE SPRIMEK, SKUPEK TÀNTAL ORGAN IME VEČ REK NA ŠKOTSKEM GOROVJE V BOLGARIJI ROBERT ALTMAN IGRALKA NILLSEN ZAČETEK DIRKE rïmTbóg. plodnosti ALBERTO TOMBA GOBAVOST 28 EVROPSKO GORSTVO POTOVALNI NAČRT 35 ETIOPSKI VELIKAŠ okAza DINAR FR. SKLAD DELIBES EGON NAUSH GLAVNI ŠTEVNIK 21 PREGRINJALO ENRICO MACIAS 10 29 EDEN OD STARŠEV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 j 18 19 20 21 22 23 24 l 25 J 26 27 28 29 30 31 32 33 j 34 35 36 37 PÓSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Cenejši plačilni promet GB najela posojilo nemške banke »Ji . j * r ■ . .. . • i„ v-„„s «t* . nnrpniska banka se vse boli vključuje na tuje Kranj, okt. • Gorenjska banka se vse bolj vključuje na tuje finančne trge, pri muenchenski Vereinsbank je najela ugodno posojilo, s katerim podjetjem dolgoročno financira opremo. Gorenjska banka je ugodno posojilo pri nemški banki najela za šest let, namenjeno je dolgoročnim posojilom podjetjem za nakup opreme. Čeprav je Gorenjska banka ena najbolj likvidnih pri nas, nam primanjkuje dolgoročnih domačih virov, pravi Kristina Folenc, vodja sektorja deviznega poslovanja. Že dobri dve leti je Gorenjska banka samostojno vključena v posle s tujino, stike je navezala s 395 tujimi bankami, ki imajo 9.400 poslovalnic po vsem svetu. Plačilni promet s tujino so v zadnjim dveh letih povečali za 38 odstotkov, v letošnjih prvih osmih mesecih je dosegel že 880 milijonov mark, kar je 77 odstotkov lanskega. Zaradi uspešnega poslovanja se je Gorenjska banka na tuje finančne trge lahko vključila tudi z garancijami, že dalj časa izdaja vseh vrst garancije tako tujim bankam kot tujih poslovnim partnerjem svojih komitentov. Tudi pri najetju posojil v tujini Gorenjska banka ni naletela na ovire. Podjetniški kotiček kamniške knjižnice Kamnik, okt. - V kamniški knjižnici je Marijan Štele s sodelovanjem pospeševalne mreže za malo gospodarstvo uredil podjetniško poslovni kotiček. Podjetnikom so na voljo informacije v pisni in računalniški obliki, različni obrazci zbornic ter vladnih zavodov in centrov, priročniki, prek interneta pa so povezani s slovenskim Euroinfo centrom, ki ima podatke o malih in srednjih evropskih podjetjih. Ob ponedeljkih med 11. in 13 uro in ob petkih med 15. in 17. uro pa podjetnikom brezplačno svetujejo. Vsaj zadnji petek v mesecu ob 17. uri predstavijo knjižne novosti na področju podjetništva. Vsak zadnji ponedeljek v mesecu pa pripravijo pogovor z uspešnim podjetnikom. Postavili so tudi skrinjico za predloge in pripombe ter pritožbe na poslovanje vladnih, občinskih iz zborničnih služb na področju podjetništva. Pripravljali bodo tudi poslovna srečanja. Kranj> 2. okt. - Pravne osebe naj bi poslej plačevale le Posamezne plačilne naloge in ne več promilov od vrednosti aieska. Svet agencije za plačilni promet je vladi predlagal "užanje cen plačilnega prometa, 46-odstotnega za tri javno-"nančne blagajne in 32-odstotnega za negotovinske plačilne naloge pravnih oseb. Cene razporejanja javnofinančnih prihodkov za državni in °Wine proračune naj bi se s 3,61 zmanjšale na 1,97 promile, za Pokojninsko in zdravstveno blagajno pa s 1,65 na 0,9 promile. za pravne osebe pa predlagajo, da bi po novem plačevale le Posamezne plačilne naloge: za plačila do 1.300 tolarjev bi tarifa basala 42 tolarjev, za plačila od 1.300 do 13 tisoč tolarjev naj bi znašala 85 tolarjev, za plačila nad 13 tisoč tolarjev pa 111 tolarjev. Pravne osebe naj torej ne bi več plačevale cen v Promilih od vrednosti zneska. „ se pred kratkim je direktorica agencije za plačilni promet Romana Logar zatrjevala, da cen ne bodo znižali, ker bo imela agencija letos slab poslovni rezultat. Minuli ponedeljek pa je svetu agencije nepričakovano predlagala znižanje cen. Poslovm rezultat naj bi bil letos vendarle pozitiven, saj je 605 zaposlenih Prešlo v davčno upravo in agencijo za revidiranje, zaradi Manjših investicij pa bodo prihranili približno milijardo tolarjev. Bogastvo bogatega Kra»>j, okt.- V portoroškem Avditoriju bo 15. in 16. oktobra Potekal zanimiv seminar za gospodarstvenike "Bogastvo D°gatega", z delovnim naslovom "Samopodoba in uspeh ^venskega managerja", pripravilo ga je podjetje C.B. členka Knez iz Ljubljane. Seminar je zanimiv zaradi izbire predavateljev, ki prihajajo z Ze>o različnih področij: etnolog prof. dr. Janez Bogataj, literarni zgodovinar in književnik prof. dr. Matjaž Kmecl, komunikolog fr°f- dr. Beseim Spahič, oblikovalec Jani Bavčar, dramaturg in leatrolog Igor Lampret, vodja državnega protokola Rado Lenard, ekonomistka in urednica revije Davki Biserka Ošlaj ter ekonomist Ji davčni strokovnjak Andrej Šircelj. Vsebinski sklopi so torej Zelo raznoteri, slušateljem bodo pomagali odkriti in utemeljiti 0sebni stil, ki je ta managerja seveda zelo pomemben. 7,5 odstotka za vezane vloge &tUW£±^fc£^si^ • - - - ■ — - Kartico Visa najpogosteje uporabljajo poslovneži, gre pa za najmočnejši plačilni sistem na svetu, ki ima 240 tisoč bančnih avtomatov in več kot trinajst milijonov prodajnih mest po vsem svetu Kartico Visa uporablja več kot 450 milijonov ljudi, izdajati so jo začeli pred 35-timi leti v ZDA. V letošnjem prvem četrtletju je imela Visa v svetu 64-odstotni tržni delež, zadnja leta pa beleži v povprečju 20-odstotno letno rast prometa. NLB ima zdaj približno 11 tisoč kartic LB in Eurocard, stranke z njimi mesečno opravijo več kot 2,5 milijarde tolarjev prometa v Sloveniji in 3 milijone mark v tujini. Nova kartica LB Visa 25. STRAN * GORENJSKI GLAS KOLIKO JE VREDEN TOI AR ■cim iphi/hutrmHI |NAKUPWffiOD*lNl INAKUPNI/TOODAINI meKjalnica 1 DEM 1 ATS 100 ÍTL A BANKA {Trtic, Jesenice) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKACREDITANSALTd.dl EROS(StanMayr), Kranj GEOSS Medvode 8900 91J0 1153 12,96 8,75 9J2 741-220 »81-039 90 00 91fi0 12,70 13,00 8,8Z 9,30 9050 91,00 1175 12,90 9,10 9J0 90,50 91,00 12,75 12J0 9,10 9,20 GORENJSKA BANKA (vse enote) 88,50 91,15 12,33 12,96 8,69 9& HRANILNICA LON, d.d.Kranj HKSVigred Medvode HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš lURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MIKEL Stražišče NEPOS (Sk. Loka, Trata) 90.20 91,00 12,75 13,05 8,95 9,25 89,30 OlfiO 12,60 13,10 8J5 9JS 90,50 90,80 12,75 12.84 9,04 9,13 90,40 90,80 12,80 12,91 9,05 9,15 90,30 91,00 12,73 12,89 8,95 9JO 90,10 90,80 12,75 12,90 9,00 9JO 90,40 90,90 12,80 12,88 8,95 9,15 90,50 91,10 12,80 12,90 8,90 9,20 NEHUS (SK. LOKa, ira»; 90,80 91,09 12,76 12,85 8,93 9,09 NOVA LB Kamnik, Medvode, štc Loka 89,30 91,10 12,57 13,08 8,88 9J8 PBSd.d. (na vseh poštah) 88,00 90,90 11,00 12,85 8,10 9,10 ROBSON Mengeš 90,10 80,90 12,75 12,85 8,95 9,15 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 90,00 91,10 12,70 12,90 8,90 9,10 SKB (Kranj, fTaoovfca, Šk. Loka) 89JO 92,15 12,58 13,10 8,80 9JS SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 88,50 - 12,33 - 8,69 • SLOVENIJATURIST Jesenice 90,30 91,00 12,73 12,86 8,95 9,20 SZKB Blag. mesto Žiri 90,00 91,10 12,75 13,05 8,90 9,53 SOM Kranj j] 1-139 TALON Žel^ostaja. Trata. ŠKLoha, Zg. Bit^« 90,20 90,90 12,72 12,89 8,91 9,15 TENTOURS Domžale 89,40 91,00 12,60 12,90 8,90 9JO TROPICAL Kamnik • Bakovnik 90,20 90,80 12,75 12,85 9,00 9,14 \40 91,60 12,70 13,02 8JB8 9,35 UKB Šk. Loka WILFAN JESENICE supemotat UNION WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič POVPREČNI TEČAJ 862-696 360-260 714-013 53-816 89,83 91,09 12,61 12,93 8,88 9,22 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,80 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih ^memb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanj po tuj.h valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Kr' a ~* fiksn^ 1°^' " N°va Ljubljanska banka je uvedla 7,5-odslotno 'etoin n° 0">restn0 mero za vezane tolarske vloge nad enim rjjj^rajši možni čas vezave je 367 dni, najdaljši pa 731 dni, Zne„ ?ezave si lahko v tem okviru izbere vlagatelj sam. Najnižji mart vlo£e Je za varčevalce 500, za pravne osebe pa 10 tisoč kon Í t0*arski protivrednosti. Ponudba NLB bo veljala do glej* 0ŠnJe8a fera, realna vrednost vloge bo banka ohranjala Prer* °a gibanje tečaja marke, tolarje pa bo v marke acunavala po srednjem tečaju BS na dan izplačila depozita. MÍID M Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supremarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstll tel.: 53-816 NOVO • UGODNO • NOVO • UGODNO RAZŠIRJENA TOVARNIŠKA PRODAJALNA PLANIKA Kranj ob vhodu v tovarno jesenska ženska, moška in otroška obutev 4^anika po diskontnih cenah od 500 SIT dalje obutev izvoznih programov elefonten fH mephisto'M salamander® OTVORITEV BO 5. oktobra 1996 ob 9. uri Delovni čas: 8. -19., sobota 8.-13. ure, na dan otvoritve do 17. ure, telefon: 064/222-644 KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Sporočilo iz kmetijske svetovalne službe Tečaj za voznike gozdarskih traktorjev Škofja Loka - Iz škofjeloške kmetijske svetovalne službe so sporočili, da se bo 21. oktobra ob osmih zjutraj na kmetiji Jožeta Pintarja pri Svetem Duhu, po domače pri Godcu, začel teoretični del tečaja za voznike prilagojenih in zgibnih gozdarskih traktorjev. Teoretični del bo trajal pet dni, do 25. oktobra, praktični del pa bo v naslednjih tednih, odvisno od dogovora s predavateljem, na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni. Cena celotnega tečaja je 82 tisoč tolarjev, znesek pa je treba do 10. oktobra nakazati na žiro račun postojnske šole. Dodatna pojasnila o tečaju daje kmetijska svetovalna služba v Tržiču (57-282), v Kranju (242-736) in v Škofji Loki (620-580). • CZ. Tako kot nekdaj drugo nedeljo v oktobru V Kranjski Gori bo spet sejemski dan Kranjska Gora - Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželskih žensk od Rateč do Rodin bosta letos spet oživili sejemski dan v Kranjski Gori. Sejem bo tako kot nekdaj drugo nedeljo v oktobru (13.) v Borovški vasi. Začel se bo po deseti maši in bo trajal do popoldneva, odvisno tudi od vremena. Občina bo poskrbela za prostor, stojnice in obveščanje, kmetijska svetovalna služba in društvo pa za ponudbo. Na sejmu naj bi prodajali jabolka, krompir, povrtnine, domače žganje, suho sadje, mošt, skuto, sir, zaseko, kruh, potico, sladice, piškote, domačo volno in volnene izdelke, izdelke domače obrti - in še marsikaj drugega. Kmetje in kmetice iz kranjskogorske občine naj podatke o tem, kaj bi ponudili na sejmu in v kolikšnih količinah, sporočijo do 9. oktobra kmetijski svetovalki Majdi Loncnar (741-800) ali Cirili Rabič na sedež krajevne skupnosti Mojstrana (891-184). • CZ. Katastrski dohodek Nov količnik za izračun dohodka Ljubljana - Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop je na podlagi pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti določil nov količnik za preračun katastrskega dohodka posameznika in njegovih družinskih članov. Količnik, ki ga bodo od 1. oktobra dalje uporabljali pri dodeljevanju socialnovarstvenih dajatev in denarnih pomoči, znaša 1,8. • CZ. 4. oktober Svetovni dan varstva živali Kranj - Danes, 4. oktobra, je svetovni dan varstva živali. To je predvsem dan, ko različne organizacije še posebej "potrkajo na vest človeštva", naj živali ne izkorišča kot ekonomske, naravne in učne dobrine, naj lepo skrbi za živali in z njimi ravna humano, etično... Organizacije pri takšnem in podobnem pozivanju pogosto naletijo na očitke, češ - na svetu je še veliko pomembnejših problemov, kot so problemi z živalmi: lakota, zloraba otrok, nasilje nad ženskami, brezdomstvo in tako dalje. V organizacijah jim odgovarjajo, da je treba spoštovati pravice ljudi in živali in da gibanje za pravice živali poteka vzporedno s prizadevanji za pravice ljudi. • CZ. TAN IN SEVNICA obvešča cenjene lastnike kostanjevih gozdov, da še vedno odkupuje les pravega kostanja. Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravijo oni. Informacije dobite na telefonski številki: 0608 41-349; oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. 4 CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL: 064 -242 221 TELEFAX;064 - 242 330 Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo na cesti R 321 c, na odseku Vresje -Sorica zaradi ureditve vozišča: - popolna zapora ceste od 3.10. 1996 do 21. 10. 1996 Obvoz v času popolne zapore je na relaciji Sorica - Podrošt - Železniki -Rudno - Rovtarica - Vresje in obratno. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati pod prometom. Nakup sodobne opreme za mlečni laboratorij Zgleden primer sodelovanja Denar za nakup 34,6 milijona tolarjev vredne naprave za analiziranje vzorcev mleka so poleg veterinarskega zavoda prispevali vsi gorenjski dobavitelji mleka, mlekarne in tudi vse občine. Kranj - Predlog o novi organiziranosti mlečnih laboratorijev, predvsem pa bojazen, da bi mlečno razvita Gorenjska izgubila laboratorij, je spodbudil odgovorne v laboratoriju, gorenjske kmete, zadruge in mlekarne, da so vzeli sedanjo in prihodnjo usodo v svoje roke in se odločili za zbiranje denarja in za nakup najbolj potrebne laboratorijske opreme. Pri odločitvi, ki so jo finančno podprle vse gorenjske občine in tudi Veterinarski zavod Slovenije, je pretehtalo, da Gorenjska prav v času koncentracije prireje in zaostrovanja meril nabolj potrebuje hitre, sprotne in zanesljive po- Jože Rode datke o mleku, s tem pa tudi dobro opremljen laboratorij. Prizadevanja so obrodila sadove in v torek je bila v kranjskem veterinarskem zavodu že slovesnost, s katero so zaznamovali začetek dela z novo napravo. Combifoss, kot se imenuje nova laboratorijska naprava, se sestoji iz dveh delov: iz fossomatica, ki omogoča ugotavljanje števila somats-kih celic v mleku (celice kažejo na zdravje vimena), in iz milkoscana, ki opravlja fizikalno kemijske analize mleka. Novi stroj deluje tako, da tekoči trak pomika analizne enote do desetih vzorcev k mešalu in pipeti, ki odvzame okrog šest milili-trov mleka. Naprava nato vzorec zaporedoma sedem-najstkrat presvetli, izmeri vsebnost tolšče, beljakovin, mlečnega sladkorja, suhe snovi, verjetnost dodane vode ter ureo, s posebnim barvilom obarva somatske celice in jih prešteje ter na ekranu izpiše sedem rezultatov. Cene storitev enake ali še celo nižje Marjan Roblek, predsednik upravnega odbora Combifoss, poudarja, da so prednosti novega aparata njegova lokacija v središču območja intenzivnega pridelovanja mleka z letno količino okoli 43 milijonov litrov mleka, majhna zamuda časa pri dostavi vzorcev (čas je pomemben zlasti takrat, ko se je rejec pri zagotavljanju kakovostnega mleka znašel v težavah), večje število podatkov o mleku, za polovico večja natančnost meritev in cene storitev, ki so ostale na dosedanji ravni ali so se celo znižale. Nova naprava, ki je v primerjavi s tovrstnimi aparati v drugih mlečnih laboratorijih najsodobnejša v Sloveniji, bo pri analizi vzorcev mleka poleg dosedanjih informacij dajala tudi podatke o urei in zmrziščni točki ter podatke, na podlagi katerih bo mogoče določiti povzročitelje vnetja vimena in antibiogram. Del kmetij vsako četrto kravo molze zastonj Jože Rode, vodja kranjske območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije, je izračunal, da se bo rejcem naložba v nakup sodobne naprave splačala že v enem letu. Če bodo samo sledili zanesljivim in sprotnim podatkom o čredi in o vsaki kravi posebej ter temu prilagajali krmljenje in strokovne ukrepe, bodo lahko za en odstotek zmanjšali pridelovalne stroške, kar ob dve milijardi tolarjev vredni mlečni pridelavi na Gorenjskem znaša 20 milijonov tolarjev; ob strokovnem delu ter s pomočjo kmetijske svetovalne službe pa bo m<> goče stroške zmanjšati tudi do deset odstotkov. Kako gospodarsko koristni so lahko natančni podatki o številu somatskih celic v mleku, dovolj pove ugotovitev veterinarskega zavoda, da del kmetij molze vsako četrto kravo zastonj, ker jim dohodek zapravljajo kronično obolele živali z visokim številom celic, pa tudi ostale kmetije bi lahko povečale donosnost prireje, če bi znižale števelo celic. Strokovne ugotovitve namreč kažejo, da se že ob znižanju števila celic z 200.000 na 100.000 poraba krme zmanjša za pet odstotkov. Kar zadeva ugotavljanje uree v mleku (marsikateri rejec prav na ta podatek najtežje čaka), v laboratoriju še niso uspeli zagotoviti uporabe vseh rezultatov (v pripravi je enotni računalniški program za vso Slovenijo) pa tudi rezultati o vsebnosti niso najbolj zanesljivi, ker umerjanje stroja zahteva daljše obdobje. Lastniki so vsi, ki so prispevali denar Nakup fossomatica, ki so ga začeli uporabljati avgusta lani, in milkoscana, ki je v uporabi od letošnjega julij3 dalje, je stal 34,6 milijona tolarjev. Veterinarski zavod Slovenije je prispeval Pet milijonov tolarjev, petnajst gorenjskih občin 5,6 milij0' na, dobavitelji mleka (z*" druge, KŽK in srednja mlekarska in kmetijska šola) 17,1 milijona tolarjev in gorenjske mlekarne 6,9 milijona tolarjev. Napravi nista last veterinarskega zavoda, ampak vseh, ki so prispevali denar. V imenu lastnikov bo odločal upravni odbor Combifoss, ki ga vodi Marja Roblek, sicer direktor zadruge Sloga Kranj. • c' Zaplotnik Pioneerjev koruzni Dan polja Stefania "zmagovalka" Bohinčeve njive Na Bohinčevi njivi so se najbolj izkazale sorte stefania, vasilica in clarica, prav vse pa so d$ več kot 52 ton silaže na hektar. Zalog pri Cerkljah • Svetovno znana semcnarska hiša Pioneer, ki ima od predlanskega decembra dalje predstavništvo tudi v Sloveniji, je v torek pripravila na kmetiji Miha Bohinca v Zalogu pri Cerkljah t.i. Dan polja. To je bilo predzadnje od štirih tovrstnih srečanj s pridelovalci koruze na Gorenjskem. Kmetje in vsi ostali, ki so prišli na Dan polja, so si najprej ogledali, kako je na isti njivi uspelo sedem Pioneerje-vih koruznih hibridov, ki jih je Miha Bohinc posadil 8. maja letos in ki so bili potlej vsi deležni enake skrbi in zaščite. Ko so koruzo (za siliranje) v torek poželi in jo stehtali, se je izkazalo, da sta med vsemi dali najboljše rezultate sorti stefania (61.204 kilograme silaže na hektar) in vasilica (60.469 kilogramov), ki pa v torek še nista bili najbolj zreli in bi bilo sicer s spravilom treba počakati še približno en teden. Na tretjem mestu je bila po količini silaže clarica (56.919 kilogramov), prav vseh sedem sort pa je dalo več kot 52 ton pridelka na hektar. Predstavnik Pio-neerja je vsem udeležencem razdelil tudi letošnji katalog koruznih hibridov, pripomoček za določitev najprimernejšega časa za spravilo koruze in knjižico z nasveti o pridelovanju koruze. ^ lahko preberemo v katalogu, Pio^ v letos priporoča pridelovalcem koruz* ( osrednjem delu Slovenije štirinaj hibridov iz zrelostnih skupin 200 0 400, in sicec hibride litra, polka, dj* helga, marietta, mirna, raissa, pail -' barbara, eva, stira, caria, marista stefania. /a Miha Bohinc (na sliki) je letos posadil koruzo (za silaio) na približno petih hektarjih njiv. S pridelkom je zadovoljen, le zorenje v primerjavi z drugimi leti nekoliko kasni. Silaio bo porabil za krmljenje 40 do 45 glav goved Ukvarja se predvsem s prirejo mleka, dnevno odda v mlekarno do tristo litrov mleka. Podjetje Pioneer letno porabi ■ znanstvene raziskave okoli sto mi}lK nov dolarjev, v podjetjih in podružnic po vsem svetu zaposluje 5.500 lju. 45 kljub močni konkurenci obvladuje ^ odstotkov severnoameriškega trga. odstotkov italijanskega, 48 odstotK avstrijskega, 41 odstotkov madžarskeg in 54 odstotkov slovenskega trg. Območje Slovenije je vrsto let p°K,s valo podjetje za centralno Evropo \ sedežem v Avstriji), od lanskega 0 cembra dalje ima Pioneer predstavni vo tudi v Sloveniji. Vsako le organizira po Sloveniji številne P^j kuse s koruzo. Letos jih je P^P1^ 54, od tega 45 na kmetijah- ^ Gorenjskem je koruzo posadil na p6 kmetijah, na štirih so tudi žen ugotavljali pridelek, na eni pa j"0 L to preprečila toča. Rezultate PoSp%, vsako leto objavijo v katalogu. • ^YT^rTJ^rTn^nJSKEGA GLASA O SEJMUjNJÇOMENDI //. jesenski kmetijski sejem Številne novosti, rabljena mehanizacija, sejemske cene Tudi letošnji drugi jesenski kmetijski sejem na hipodromu v Komendi organizira Konjeniški klub Komenda. Odprt bo od danes, 4. oktobra, do vključno ponedeljka, 7 oktobra. Komenda, 4. oktobra - Sejem Je *e prerasel poskusne okvire in Postaja tradicionalni. Čeprav so y Konjeniškem klubu prvotno načrtovali, da bi prireditve imel« enkrat na leto, se je prireditev po dveh spomladanskih in enem jesenskem tako uspešno Potrdila, da so se odločili, da bodo tudi v prihodnje prirejali fo dve tovrstni prireditvi na •eto in sicer eno spomladi, drugo pa jeseni. Tako pravi predsednik konjeniškega kluba Komenda Alojz Lah in pri tem ne Pozabi omeniti še ene poletne etnografsko turistične prireditve, ki jo načrtujejo prihodnje poletje na hipodromu v Komendi, kjer imajo vsako leto tudi konjeniške prireditve. Letos so na primer imeli dve. Sicer pa je letošnji jesenski sejem, ki ga bod odprli danes ob 13. uri, prireditev, ko bo na štiri tisoč kvadratnih metrih sodelovalo 32 poznanih razstavljalcev kmetijske mehanizacije. Predstavili bodo traktorje poznanih firm, nakladalnike, trosilnike, rotacijske kosilnice, obračalnike ja: ureditev središča Komende Predsednik Konjeniškega kluba Alojz Lah: «V klubu si želimo, da bi prestavili hlev na drugo lokacijo." Komenda, 4. oktobra - Lani je Konjeniški klub Komenda proslavil 40-let-nico obstoja in uspešnega delovanja. Prizadevni člani nadaljujejo z delom in tudi letos imeli dve konjeniški Prireditvi, bili pa so tudi v Nemčiji. Njihova dolgoletna želja pa je še vedno, da bi prestavili hlev na drugo lokacijo. "To so prizadevanja klu- jja in krajevne skupnosti, bi nam to uspelo, bi uresničili tudi željo za ureditev središča Komende. y. najslabšem primeru pa oi radi čimprej uredili ta del. Tako je predvidena ureditev sedanjega bifeja v gostinski lokal. V Komendi in zgrabljalnike, prikolice, cisterne za gnojevko, traktorske prikolice, traktorske nakladalnike, prejemala za bale, puhalnike, sejalnice za koruzo, peso, korenje in žito, motokultivatorje, hlevsko opremo, vrtavkaste brane, vitla, mline, naprave za dosu-ševanje sena, toplotne črpalke, vnetilatorje, pluge, stiskalnice za valjaste bale za silažo, ovijalce. Predstavljeni bodo tudi novi tipi traktorjev. Poleg znanih firm in proizvajalcev pa bodo ponudbo na sejmu popestrili tudi drugi razstavljalci z različno drobno ponudbo za dom in vrtičk-arstvo. Tudi tokrat prireditelj vabi kmetovalce, da pripeljejo na sejem tudi rabljeno kmetijsko mehanizacijo. Vstopnine in parkirnine ni, poskrbeli pa bodo tudi za postrežbo oziroma gostinsko ponudbo. Pa tudi sicer ne bo dolgčas na sejmu, saj bosta jutri, 5. oktobra, od 14. do 22. ure na sejmu pod velikim šotorom, kjer bodi tudi avtomobili Renault Preša in Servis Debevc s programom Audi in VW, nastopila Duo Sonja in Jože. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure. do vključno 7. oktobra. Danes ob 13. uri ga bo odprl župan občine Kamnik Tone Smolnikar, v otvoritvenem programu pa bo nastopila tudi domača folklorna skupina. Pričakujejo nove telefone Komenda, 4. oktobra - Na poŠti v Komendi je že nova telefonska centrala za 1440 priključkov za vse tri krajevne skupnosti: Komenda, Križ in Moste. Zgraditi je treba le še optični kabel, za katerega mora dati soglasje Cestno podjetje Ljubljana. Sicer pa pri gradnji razvodnega omrežja načrtujejo tudi izgradnjo kabelskega omrežja za televizijo vseh 14 vaseh v treh krajevnih skupnostih. Za začetek nameravajo pripraviti vse potrebno za kasnejšo izgradnjo razvodnega omrežja za kabelsko TV. Alojz Lah, predsednik Konjeniškega kluba Komenda. namreč potrebujemo večji gostinski lokal. Še naprej pa bo klub organiziral dvakrat na leto tudi sejme." Obiščite slaščičarno LENČEK v Komendi, kjer vam nudimo, dnevno sveže slaščice, pecivo in sladoled. Se priporoča slaščičarski in kuharski ^Iter Janez Lenčefu teCefrn: 061/841-291 MiŽARŠlV 1 RUrX JERAJ, 1218 KOMENDA, GORA 28A TEL./FAX: 061/841 575 PISARNIŠKEGA iN PLESKAŠ KOMENDA, KREKOVA 23 TEL.-.061/841-552_ ^ TRGOVINA ^ v -minil* Novo vodstvo KS Komenda, 4. oktobra - Ob letošnjih volitvah v krajevnih skupnostih v občini Kamnik so novo vodstvo dobili tudi v krajevni skupnosti Komenda. Predsednik 11-članskega sveta krajevne skupnopsti je zdaj Matija Remše. Po izvolitvi je imel svet KS že štiri seje. Svet KS ima tuid dva podpredsednika in sicer Janeza Kimovca in Janeza Dolinarja. Slednji je tudi edini, ki je bil član sveta že v prejšnjem sestavu. Tajnik sveta krajevne skupnosti pa je še naprej Roman Grošelj. *ŠIVANjE PO NAROČILU *GUMBI ♦METERSKO BLAGO Glavarjeva 7 1218 Komenda tel.: 061/841-469 stanov.: 831-736 VRTNARSTVO GAŠPERUN MOSTE 99 PRI KOMENPI tel.: 061/541-471 Prodaja kvalitetnih mačeh v 12 barvah v sredini oktobra pa se začne prodaja vse bolj priljubljenih lončnih krizantem raznih barv in velikosti. Odprto vsak delavnik od 8. do 18. ure. STAVBNO KLEPARSTVO IN KR0VSTV0 y\ KKU AUGUST SODNIK s.p. Gmajnlca 9, Komenda ©061/841-144 yyy AVTOM E HAN IKA — Margolf, d.o.o. Mam Marjan, s.p., Komenda, Glavarjeva 70 Tel./fax:061/841-287, stanovanje: 061/841-161 Kvalitetne storitve po ugodnih cenah za vozila VW, Audi, Škoda in Seat v novi delavnici NA2AlO(5i:VWGOLF1^GLMl ajrvo vdan, alarm, Ò zvočnikov, klima, cz, SKODA! d pomik etekd 4x, nast. sedsž, kontrolna , , lu^kajorVajMmosai 27300, DEM Odprto vsak dan od S, do 18. ure, sobota od B. do 12. ure Audi SEAT V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. Delovni čas, vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 14. ure. flVTOmCVOZNIŠTVO IN MEDNARODNO ŠPEDICIJA ČEBUL) STANISLAV ?REG7 KAMNIKTRANS KOMENDA STEIETOVA 8, KAMNIK ,^064/421-163 TEl.061/812-959, FAX:061/812-859 PRODAJALNE OBUTVE IN TEKSTILA VAS VABIJO K UGODNEMU NAKUPU OBUTVE: NIKE, REEBOK, MERCURY, LUMBERJACK, CICIBAN - PETEJAN, JELLOW CAB, BARBIE, DR.MARTENS - GETT A GRIP, FLY FLOT TEKSTILA: MISTRAL, FRUIT OF THE LOOM, EMANUEL, QUIK SILVER, GAS, ELAN, CAMPAGNOLO MOSTE 88 A, KOMENDA, tel.: 061/841-029 TTC BLED, LJUBLJANSKA 4, tel.: 064/76-804, JESENICE, TITOVA 39, tel. 064/83-372 %gžtt) d.o.o.l Moste 54 1218 Komenda tel.: 061 841 438 mob.: 0609 623 014 TRANSPORT KOŽELJ VINKO, s.p. Mednarodna špedicija, skladiščenje in ostali prevozi MOSTE 79/B, 1218 Komenda tel.: 061/841-361 fax: 061/841-361 mobitel: 0609-629-452 PLETENINE ŠPENKO CIRILA PLETENINE Moste 95/a tel.: 061/841-523 1218 KOMENDA TRGOVINA Prešernova 14/c tel.: 061/817-108 1240 KAMNIK T.T.C. Ljubljanska 4, Bled tel.: 064/76-464 KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija imuum i EGRO ||/ ELEKTRO GRELNA OPREMA |j| f Gora20a 1218 Komenda .! Tel & Fax 061 841 583 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA LN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Trgovina Odprto: 9.-19. ure sooota: 8.-13. ure Moste 80/H Komenda tel.: 841-524 ŽENSKO PERILO, **o '* PULIJI, BODIJI... IN ŠE, IN ŠE, ZA VELIKE IN MALE! Društvo narodnih noš na Komendskem Dobri dve leti uspehov Društvo s 150 člani ima danes folklorno skupino, ženski pevski kvintet, kmalu pa naj bi začel delovati tudi ansambel. Komenda, 4. oktobra • Pred dobrima dvema letoma je bila uresničena ideja Kristine Štu-par o organiziranosti z namenom, da bi ohranili kulturo nekdanjega oblačenja oziroma oblačil, prazničnost običajev, oblik, pesmi - z eno besedo izročilo narodnih običajev in noš. Takrat je idejo začela uresničevati z vedno večjim številom simpatizerjev dr. Angelca Žerovnik iz Komende. Lani in letos se je Društvo predstavilo tudi v sprevodu narodnih noš v Kamniku. plese. Po enem letu vaj znamo en komplet spletov. Imeli smo že enajst nastopov in dva tudi Dr. Angelca Žerovnik, predsednica Društva narodnih noš na Komendskem. Danes ima Društvo narodnih noš na Komendskem že okrog 150 članov. Vsak prispeva na leto 600 tolarjev in to je tudi edini prihodek društva, ki se sicer samofinancira. Imajo pa člane tudi z malce oddaljenejšega obrobja Gor-nejske; tja do Vrhnike na primer, seveda pa sprejmejo v društvo vsakogar. In že zdaj je sestava po spolu in starosti zelo pestra: od najmlajših do najstarejših. "Ena od značilnosti društva pa je tudi izredno stroga disciplina. Mi na primer ne poznamo kletvic. Slovenskih po eni strani nimamo, balkanskih pa v društvu, kjer želimo ohranjati narodno izročilo in nekdanje bogastvo, tudi ne potrebujemo," sta pripovedovala pred dnevi predsednica Angelca Žerovnik in vodja folklorne skupine Ivan Kern iz Lahovč. Društvo je navezalo več stikov po različnih krajih v Sloveniji, kamor jih vse po- na Gorenjskem oziroma Kranju in v Železnikih. lwj topili pa smo tudi pred oWJ ' pijci v Tunjicah," je g dovoljen nad delom in prv1"1 uspehi predstavil skupino jen vodja Ivan Kern, flii» po poklicu, iz Lahovč. V sklopu folklorne skup«>* katere mentor je Robi Kran iz Kranja, že deluje tu« ženska pevska skupina. "r gram ženskega kvinteta ohranjanje starih slovens*» pesmi. Ustanavljajo pa v 0 viru Društva narodnih nos n Komendskem tudi ansaiw>e sestavom dveh frajtonaflj basista in klarineta. V nacr pa imajo, kot sta poudarila ^ Angelca Žerovnik in lya Kern, tudi ustanovitev w&* nega pevskega zbora. P^Sj na Komendskem namreč tu ne manjka. • A. Žalar Ivan Kern, vodja folklorne skupine gosteje tudi vabijo; pa tudi v tujino. Tako so na primer redni gostje festivalov v Beljaku. Bili so tudi že v Lipici, Novem mestu, na Kozjanskem, na Sv. Križu na Štajerskem. In seveda tudi v Kamniku na sprevodu narodnih noš niso manjkali. Bili so celo najbolj številna skupina. In folklora je bila edina, ki je tudi zaplesala. Sicer pa je danes folklorna skupina, ki deluje dobro leto v okviru društva, edina folklorna skupina v občini Kamnik. "S folkloro smo začeli v šoli, ko smo dali razpis na šolo Moste. Interes je bil velik, saj se je prijavilo kar 74 mladih. Ob zaključku šolskega leta pa smo imeli plesne vaje in izmed plesalcev smo izbrali 12 parov za folklorne Dvajset tisoč ur za avto Komenda, 4. oktobra - Milana Šinkovca, ki s sin°"\ Milanom v Komendi dela avtomobil, smo enkrat Pe nekako dvema letoma v prilogi Na meji v Gorenjske? glasu že predstavili. Pred dnevi smo se oglasili na dotnü t ugotovili, da je avto tako rekoč tik pred startom. * kakšnih 14 dni, tri tedne, je povedal Milan ŠinkoJ6 starejši, ki dela v Stolu v Kamniku, in vse bo narea j-predstavitev. No, takrat bomo dogodek tudi poseo') zabeležili. Tokrat povejmo le to, da sta oba Milana za to, da naredila avto, porabila 20.000 ur, da sta vanj brez d* vložila 48.000 DEM in da bo hitrost avtomobila 2°^ kilometrov na uro. Milan je tudi že povedal, da ga s sit*0 ne nameravata prodati. Pripravil A. Žalar 33 Alfonz Hrovat KRANJSKA POT 3 1216 KOMENDA Tel.:(061) 841-228 MUDIMO.- DNEVNO SVtiŽ KRUH, KROFE, RAZLIČNE VRŠIT PECIVA IN TESUzNIN. FRANC KREMŽAR-LONČAK mojster domače obrt1 IZDELAVA TRADICIONALNA UPORABNE KMEČKE POSOV* Gmajnica f 1218 Komenig tel.: 061/841-594 MASSEY FERGUSON Kmetijska mehanizacija, d.o.o. Trboje 10, 4000 Kranj, Slovenija Tel./fax: (064) 49-565 J J Kvaliteten in cenovno dostopen traktor od 45 do 240 KM. Prepričajte se na sejmu v Komendi. Odločitev pred podražitvijo s 15. oktobrom je vaša! EURO GLOBTRADE TRGOVINA d.o.o., VOKLO CIRIL GLOBOČNIK Voklo 49 4208 Šenčur - Kranj tel.: 064/49-250 fax: 064/49-520 tel.: Slo (+00386) 64 49 250 Svetovni prvaki'v oranju znani po svojih odličnih material^ kvaliteti oranja. Novo na tržišču v Sloveniji: vrtavkaste brane. ^ kultivatorji, novi tipi kosilnic ter najbolje prodajane povijalKe okrogle bale na svetu. V zalogi tudi kombajni za koruzo. Najnovejši tipi sejalnic za koruzo, peso, korenje; Pnevrn^i^ sejalnice ža žita; pnevmatske sejalnice za vse vrste povn' trosilnike umetnih gnojil itd. fc. Iz programa John Deere vam ponujamo vse stroje za kmetijstvo, ki jih Proa^Q I znana firma. Poleg traktorjev iz serije 3000 sedaj še popolnoma nova serija VfNORDSTE* Kvernelanci für den fortschrittlichen Landwirt ACCORD Najbolje prodajane univerzalne sejalnice vseh vrst te znane firme tudi v zalogi. VABLJENI NA OGLED NA SEJEM V KOMENDI. petek, 4. oktobra 1996 29. STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA: Vilma Stanovnik Od danes do torka bodo v Podmežakli domači hokejisti odigrali kar tri derbi tekme Alpske lige NA JESENICAH SE HOKEJ ŠE PIŠE Z VELIKO Tako zatrjuje nekdanji kapetan moštva in sedaj pomočnik trenerja Drago Mlinarec - Z zmagovito igro naj bi spet napolnili tribune Jesenice, 4. oktobra - Letošnja Alpska liga je za vsa tri najboljša 'ovenska hokejska moštva: Olimpijo Hertz, Acroni Jesenice in Portmo velika pridobitev, saj se doma in na tujem srečujejo z ecinoma kvalitetnimi nasportniki. Medtem ko Sportina v prvih srnin krogih tekmovanja se ni pokazala tistega, kar so načrtovali okrepitvi ekipe in ko tudi ekipa Olimpije Hertz igra v Pomenljivi formi, pa so jeseniški hokejisti presenetili sami sebe n svoje Še vedno številne navijače. Očitno je bila letošnja vrnitev a rusko šolo" z ruskim trenerjem precej lažja kot vključitev v gensko - kanadsko šolo hokeja. O tem sva se pogovarjala z I ygoletnim kapetanom ekipe, 36-letnim Dragom MIinarcem, ki je etos prevzel mesto pomočmka glavnega trenerja Sergeja Borisova. A,Po sedmih tekmah letošnje *'pske lige imate šest zmag in °vai>ajst točk> kar je gotovo rezulat, s katerim morate biti zado>oljni? "Mislim, da tem moramo biti s res izredno zadovoljni, saj )e to rezultat, ki si ga nismo uPali predstavljati tudi v sanjah. Skoraj maksimalen izkupiček toČk, zmage doma in le Poraz na gostovanju, pa seveda posledica priprav sezono, na katero smo se Pravljali kot že dolgo ne. en so na V dvorani Podmežakla se bodo od danes tekme začenjale ob 18. uri. Tako ekipa Acroni Jesenic danes °J> 18. uri gosti Olimpijo Hertz, v nedeljo ob 18. uri Feldkirch in v torek ob 18. jjfi moštvo VSV iz Beljaka, fekma s Feldkirchom je °ila sicer načrtovana kot gostovanje, vendar je vodst-vo Feldkircha prosilo za spremembo, saj bodo v Sloveniji ostali do torka, to igrajo še v Ljubljani. Ekipa Sportine je danes Prosta, v nedeljo pa gosti Punajčane. zultati so sedaj tukaj in to kljub temu, da so vse tekme močne, in da si sledijo v "peklenskem" zaporedju." Vendar tako hudega tempa in tako močnih tekem, kot jih imate ta konec tedna, ko danes gostite Olimpijo Hertz, v nedeljo vodilni Feldkirch in v torek še VSV (vsi med prvimi štirimi na lestvici) še niste imeli. Zlasti težki bosta gotovo današnja tekma z Olimpijo in nedeljska z vodilnim Feldkirchom? "Ja, res nas v naslednjih petih dneh čakajo kar tri močne ekipe, ki konkurirajo za sam vrh. Ekipa Olimpije, kljub dvema zadnjima porazoma, ni za podcenjevanje, to pa iz enega samega razloga: ker je vsaka tekma z Olimpijo "poglavje zase". Vemo, da bodo danes v Podmežakli še posebej motivirani, saj na lestvici stojimo višje kot oni in bodo hoteli dokazati, da letos, kljub poškodbam, ki jih tarejo in kaznim, ki jih imajo še za "odsedeti", niso nič slabši kot lani. Mi pač razmišljamo po svoje, pripravljamo svojo igro, nam je pomembna vsaka točka, ne glede na nasprotnika. Vse točke se štejejo tudi za državno prvenstvo, ki je letos pač nekaj posebnega, saj moraš vzeti vabila, prireditve B maraton v Kranju - Vse je pripravljeno za izvedbo 6. obekovega Prešernovega tekaškega martona, ki se bo začel jutri, j-oktobra, s startom ob 9.30 uri, na Zlatem polju v Kranju. 60 tornetrov dolgo progo bo možno prekiniti pri 30 kilometrih v tek V-n Se z avt°busom vrniti v Kranj ali pa teči nazaj v Kranj. Vsi Kači bodo nezgodno zavarovani pri Zavarovalnici Triglav, d.d., in p°pna. enota Kranj, za varovanje bosta poskrbeli Varnost Kranj ko i° Ja> udeleženci teka pa bodo prejeli spominsko darilo in in i ç v 6°stilni Stari Mayr, kjer bo razglasitev rezultatov med 14. i i5 Ur°" InformaciJe dobite P° telefonu 062/107-517. rok metn' spored - Medtem ko bo 4. krog v l.B moški ted°metn* ^ na sPoredu prihodnji konec tedna, pa bo ta konec kQ Pa na sporedu I. krog v II. A ligi za moške. Ekipa Save Kranj se na m v.SODOto>OD 18. uri srečala z ekipo Nove Gorice v dvorani Uri ekipa Preddvora pa gostuje pri Jestvini Koper. V II. B KoH*r molfle ekipa Alples Pohištvo danes ob 19. uri gosti ob ie<-Jevo.> 8ešir B igra z ekipo Duplje G. Grmač, Radovljica jutri g .-.uri gosti Delmar B, Jezersko gostuje pri Andorju B, v ^ Sr»ci pa se bosta v nedeljo ob 10.30 pomerili ekipi Chio Besnica Pri k- -0m ^aDmca- V H- "'g' za ženske ekipa Sava Kranj gostuje L,- m Electi B, ekipa Šeširja pa pri Ilirski Bistrici. Redno kolo *raJoi tudi kadeti in starejše deklice. tekrn / Za r°k°metaše - Minuli ponedeljek so izžrebali pare za Šei 6 šestnaJstine pokala Slovenije za rokometaše. Ekipa RK t» MrJ.a se bo pomerila z RK Akripol Trebnje, ekipa RK Chio mo?3 pa z RK D0L TKI Hrastnik- Prvi tekmi °"be gorenjski , tvi igrata doma in sicer 16. oktobra, drugi pa gostujeta in sicer u> novembra. 20 °Sarkanki spored - V III. kolu v A2 ligi ekipa Triglava jutri ob sred V dyoram na Planini gosti Slivnico, ekipa Loka kave pa v Krk'° ^xStuJe v Zagorju. Radovljičani jutri odhajajo na gostovanje h 16 i! * vo mest0- V B moški ligi - zahod ekipa Medvod jutri ob ekin "rí dv,°ram v ŠRC Ježica g°sti Postojno mladi. V 1. ženski ligi órf* *?e Marmor v nedeljo gostuje pri ŽKD v Mariboru. • V.S. l.B i Verski spored - Obe blejski ekipi v 3. krogu gostujeta, v Gimn •• Pa se Dodo Žir°vničani ob 19. uri v telovadnici 10 aziJe pomerili s Kamnikom, Termo Lubnik pa v nedeljo ob ïïn«idvorani Poden v Škofji Loki gosti ekipo Črnuč. • B.M. v sob » tUrnir dvoiic v Kriian - Teniški klub Tržič prireja jutri, tekm ° °k u"' odPrt turn»r moških in ženskih dvojic. Sebe" •Je Sodi v okvi.r. praznovanja praznika KS Križe, Pristava, 'griŠČirf m ^n^no- PriJave do začetka sprejemajo v brunarici ob malico « í^ab' Prijavnina je 2 tisoč tolarjev in vključuje tudi Krizah. J.K. t namiznoteniški spored v Kritah - Jutri, 5. oktobra bo v ^orani Osnovne šole v Krizah ob 10. uri potekalo 2. kolo druge fve,nske namiznoteniške lige za ženske, 2. kolo tretje namizno-fmške lige za moške in 2. kolo prve slovenj namiznoteniške y za moške, ki se bo začelo ob 17. uri. NTK vabi ljubitelje namiznega tenisa, da si ogledajo zanimive nastope. • M.S. JI M na Šmarno gori - Jutri, 5. oktobra, bo mednarodni tek £ Šmarno goro, ki bo hkrati tudi finale slovenskega pokala v R»sbh tekih. Tek bo dolg 9,2 kilometra, tek mladih pa 2,4 cometrà. ., . nJ}°mel igra v nedeljo - Ekipa Domela iz Železnikov bo.v nedel]o, 6. oktobra, v domači dvorani na Podnu odigrala 3. kolo v h slovenski malonogometni ligi. Gostila bo ekipo Canoc iz vlanbora, tekma pa se bo začela ob 19. uri. • V.S. Drago Mlinarec, pomočnik trenerja ekipe Acroni Jesenice vsako tekmo zares in jo "maksimalno" odigrati. Tako bo za nas velik motiv tudi nedeljska tekma z doslej še neporaženo ekipo Feldkircha. Mislim, da se z drugo tako močno ekipo, kot je Feldkirch, letos pač ne bomo več srečali. Gledal sem dve njihovi tekmi in moram reči, da je to izredno močna ekipa, z mednarodno sestavo, saj v njej igrajo profesionalni igralci iz vsega sveta: Kanadčani, Švedi, Finci.... Že nekaj let gradijo svojo igro, za seboj imajo močne sponzorje. Vseeno mislim, da jin je moč premagati, saj Eotovanja "dajo" svoje in ekipa, i ni maksimalno pripravljena, je pač sposobna izgubiti katerokoli tekmo v tej močni ligi. Če bomo dali "vse od sebe" in če bo na naši štreni še kanček sreče, je za nas Feldkirch premagljiv. Na vsak način pa ne bo tragedija, če tekmo izgubimo." Je trenutno forma in igra ekipe takšna, kot ste načrtovali? "V naši igri je še marikaj za popraviti, največ na psihološkem področju. Tako smo napri-mer v teh tekmah, zlasti dveh, opazili, da po visokem vodstvu igra "pade", koncentracija popušča in v določenem trenutku lahko zapravimo prej priigrano vodstvo. Če nasprotna ekipa to zna izkoristiti in če nam še sreča obrne hrbet, je to lahko usodno za zmago." Kaj pa vzdušje v ekipi? "Vzdušje je trenutno res na visoki ravni, čeprav se občasno pojavljajo problemi, saj je vsem znano, da klub še vedno pesti pomanjkanje denarja. Dejstvo pa je, da je skoraj vse pač povezano z denarjem. Finančno stanje je zaenkrat še zadovoljivo, ni pa takšno, kot bi moralo biti v ekipi, ki je takšnega renomeja, kot so Jesenice." Kot kaže ste edino na Jesenicah letos imeli srečno roko pri izbiri tujih hokejistov? "Pri izbiri tujcev ni najpomembnejša sreča, pomembna sta denar in "veze", poznanstva. Gotovo je res, da je Bled v krizi in ne najde svoje igre, saj ni vedno rečeno, da veliko dobrih igralcev na kupu pomeni tudi dobre igre. Hokej je včasih tudi "umazano delo" in ŠAH KOVAČIČ ZMAGOVALEC Kranj, 3. oktobra - Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja je na centralnem stadionu v Kranju in v svojih prostorih organizirala zanimivo tekmovanje, mešanico atletike in šaha - Šahovski pentatlon. Na letošnjem tekmovanju, že tret-' jem, je sodelovalo 19 tekmovalcev in tekmovalk v treh starostnih kategorijah. Skupno je zmagal Martin Kovačič (Kranj), ki je od 500 možnih točk zbral kar 401.6 točke. Drugi je bil mednarodni mojster Duško Pavasovič (392.3, Ljubljana) in tretji Toni Kos (377.1, Krško). • Aleš Drinovec imeti moraš tudi igralce, ki jih za to tudi plačaš. Tudi v Ljubljani so izgubili dva reprezentančna napada igralcev, zgubili so tujca, ki je redno dajal gole... Vendar mislim, da tako za Bled kot Olimpijo še ni nič izgubljenega, in da bomo morali v prihodnje še kako računati na obe ekipi. Pri nas pa se je letos izkazalo, da smo v prejšnji sezoni imeli ne slabe tujce, temveč igralce, ki se niso "vklopili" v sistem. Dejstvo pa je, da sistema igre ne moreš spremeniti "čez noč", da to traja več let, česar pa si strokovno vodstvo na Jesenicah -kdorkoli bi to že bil - ne more privoščiti, saj gledalci zahtevajo rezultate. Kratkoročno rezultati gotovo nekaj pomenijo, dolgoročno pa so bumerang, ki se slejkoprej vrne.... Na Jesenicah smo se pač hitro in dosti lažje vrnili v Koncept, ki smo ga prej gojili več let, kot pa da bi začeli nekaj povsem novega. Izkazalo se je, da naši sedanji tujci ta sistem obvladajo, in da se je hitro vklopila vsa ostala ekipa. Tako se na Jesenicah hokej še vedno piše z veliko." V državnem hokejskem prvenstvu je bil v začetku tedna odigran tretji krog. Ekipa Acroni Jesenic je premagala Jesenice mladi 13:3, Sportina je zmagala v Celju 2:14, Olimpija Hertz pa je doma premagala Maribor 12:1. Triglav bo začel z igranjem danes, ko gostujejo v Zagrebu (v skupni hrvaško - slovenski ligi), prvo tekmo doma pa naj bi igrali okoli 20. oktobra, ko bo led tudi v Kranju. Kljub temu da ste ena izmed ekip (zlasti naših), ki ima največ gledalcev na tekmah, pa do številke štiri, pet tisoč gledalcev na derbijih, kot ste je bili nekdaj vejeni, še ne sežete. Kaj je vzrok temu? "Tako igralci kot vodstvo kluba je trebutno res razočarano nad obiskom gledalcev, vendar pa se moramo zavedati, da dve neuspešni sezoni pač pustita sledove, in da so ljudje Še skeptični in ne verjamejo, da je letošnja pripravljenost ekipe res precej večja, kot je bila v zadnjih dveh letih. Poleg tega je treba upoštevati gospodarske razmere pri nas. Vendar mislim, da se bodo navijači z uspehi spet vrnili, čeprav je res, da smo po številu gledalcev v Alpski ligi že sedaj na drugem do tretjem mestu. Tako se ne Sportina in ne Olimpija Hertz zaenkrat ne moreta primerjati z nami in v šali lahko celo rečem, da bi bilo za Blejce bolje, če bi tekme igrali na Jesenicah, saj je večina navijačev z Jesenic... Mislim pa tudi, da v klubih premalo "delamo" z navijači in klubi navijačev, ki bi jim morali omogočati cenejše oglede. Delno smo jim že pomagali, ko so šli z nami na tekme v tujini, vendar pa bo potrebno še več sodelovanja." • V. Stanovnik ŠPORT REKAR CIavní trg, 15, Kranj NOGOMET MLADI TRIGLAVANI PREMAGALI PRVAKE Kranj, 5. oktobra - Nogometaši v 2. slovenski ligi bodo ta konec tedna odigrali 8. krog. Ekipa Nakla bo v nedeljo gostila Goriške opekarne iz Renč, zanimiva tekma v Naklem pa se bo začela ob 10.30 uri. V 3. slovenski ligi bo edino srečanje na Gorenjskem med Lescami in Trasportom. Tekma v Lescah bo v nedeljo, začela pa se bo ob 15.30 uri. Ekipa Mengša jutri gostuje pri Idriji, Triglav Creina pa v nedeljo pri Kolpi. Mladinci in kadeti so 8. krog odigrali že v sredo. V izredno pomembni tekmi prve mladinske državne lige je ekipa Triglav -Megamilka v gosteh premagala državne prvake, SCT Olimpijo z rezultatom 0:1. Ljubljančani tekme igrajo v Šenčurju, v korist gostov iz Kranja pa je edini gol zatresel Oliver Bogatinov z enajstmetrovke. Manj sreče kot mladinci so imeli kadeti, ki so v uvodni tekmi izgubili z 0:2. Jutri kadeti igrajo ob 13.30, mladinci pa ob 15.30. Obe tekmi bosta na štadionu v Kranju, gostujoči ekipi pa sta ekipi Rudarja iz Velenja. V OML - zahod je konec tedna na sporedu 6. krog. Ekipa Nakla gostuje pri Taboru Sežana, V Škofji Loki bo srečanje med Ločanom in Flok Komendo (nedelja ob 11. uri), Kamnik gosti Rudar Trbovlje (nedelja ob 15.30 uri), Zarica pa gosti Elan (nedelja ob 15.30 uri). Jutri in v nedeljo bodo tudi tekme v vseh gorenjskih ligah. Člani bodo 6. krog igrali jutri, v soboto ob 16. uri, pari pa so: Bitnje - Polet, Jesenice - Sava, Zarica - Britof, velesovo -Železniki, Ločan - Šenčur, Kondor - Alpina, Podgorje - Kokrica, Podbrezje - Preddvor, Visoko - Bled. Jutri igrajo tudi kadeti in mlajši dečki, starejši dečki in mladinci pa imajo srečanja v nedeljo. Naslednji četrtek bo četrtfinale pokala za mladince, v torek in sredo pa osmina finala pokala za člane. To nedeljo ob 10. in 11.30 uri v Šenčurju igrata selekciji st. dečkov z vrstniki iz Ljubljane. • V.S. Rt i T ï N PETO ALI SEDMO MESTO RAFTINE Tacen, 4. oktobra - Po kar nekajmesečnem premoru se je v nedeljo v Tacnu nadaljevalo Državno prvenstvo v raftingu. V posamezni uvrstitvi slaloma so državni prvaki postali aktualni svetovni prvaki - Bobri I, po vsej verjetnosti pa bodo na koncu osvojili še DP v spustu in tudi v generalni uvrstitvi. Od gorenjskih ekip sta nastopila le čolna Raftine iz Radovljice in Extrema z Bleda. Radovljičani so v slalomu osvojili 7. mesto, vendar so se po koncu tekmovanja pritožili, tako da bodo verjetno še boljši - 5. mesto, v spustu pa so se žal preobrnili. Extrem je nastopil le v spustu in osvojil solidno 11. mesto. • G. Lavrenčak TENIS TRŽIŠKO PRVENSTVO Tržič, 1. oktobra - Komisija za športno rekreacijo pri ŠZ Tržič in Tenis - relax klub iz Podljubelja sta bila organizatorja teniškega turnirja za posameznike, ki se ga je udeležilo več kot 40 igralcev in igralk. Najbolj številčna je bila skupina moških do 35 let, kjer je nastopilo kar 13 igralcev. Organizacija turnirja je bila odlična, za to pa ima največ zaslug lastnik teniških igrišč Pri jezercu v Podljubelju Janez Ahačič. Najboljši so prejeli častna priznanja ter točke v delavskih športnih igrah 1996, rezultati pa so bili naslednji: Članice: 1. Milena Dolčič (Peko SS), 2. Emi Bohinjec (ZZS, izp. Tržič), 3. Olga Bencina (Peko Obutev); člani od 55 - 65 let: 1. Dane Vidovič (OŠ Bistrica), 2. Vili Špehar, 3. Jelko Krašovec (oba DU Tržič); člani od 45 - 55 let: 1. Milan Nadišar (Bistrica), 2. Jure Janškovec (OOZ Tržič), 3. Relja Dragutinovič (Peko TEP-OVE); člani od 34 - 45 let: 1. Franc Maje (Kompas - MTS Ljubelj), 2. Danilo Golmajer (OOZ Tržič), 3. Drago Kristan (Tržič); člani do 35 let: 1. Jure Mejač (Peko SS), 2. Dejan Jane (Podljubelj), 3. Borut Kolman (Bistrica). • J. Kikel BASEBALL DAN BASEBALLA V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 2. oktobra - V soboto so Lisjaki na baseball igrišču v Škofji Loki v sklopu meseca športa pripravili dan baseballa pod pokroviteljstvom piva Staropramen, kjer so se predstavile vse njihove ekipe. Tako so se čez dan zvrstile tri tekme v kategorijah dečkov, kadetov in članov. Najprej so se pomerili kadeti - Mizarstvo Boris Lisjaki z ekipo Zajčkov iz Ljubljane. Zaradi velike premoči Lisjakov je bila tekma tako rekoč že vnaprej odločena v korist domačinov. Zmagali so s tesnim rezultatom 16:15. Takoj po koncu kadetske tekme je prišla na vrsto ekipa dečkov - Monterstvo Kešar Lisjaki. Najmlajši igralci Lisjakov so se na predstavitveni prijateljski tekmi pomerili z ekipo lige mladih - Zmajčki. Rezultat je bil 10:4. Višek dneva baseballa pa je predstavljala tekma članov z eikpo Switchhitters iz Avstrije, v kateri so zmagali gostje. Lisjaki se zahvaljujejo podjetju Katom - športna konfekcija in časopisu Gorenjski glas za podporo pri izvedbi tekmovanj. • Aleš Bizjak FITNESS CENTER POPAJ AEROBIKA - CARDIO FITNESS BODYBUILDING - STEP AEROBIKA ŠPORTNA PREHRANA - OBLAČILA FITNESS CENTER POPAJ SMLEDNIŠKA 136, ČIRČE TEL:328134 Pogled z drugega brega Spomenik neznanemu planincu F*eter Čolnar, z.vcnanji sodelavec Čestitke Mariji Štrem-felj! V ponedeljek bo minilo šest let, odkar je Kranjčanka stopila kot prva lenska na najvišjo goro sveta, 8848 metrov visoki Mount Everest. Ob občudovanju tega vrhunskega športnega podviga, se spomnimo tudi na vrsto drugih izrednih dosežkov kranjskih planincev. Če bi želeli naštevati, bi zagotovo morali začeti ponovno pri Mount Everestu, Nejcu Za-plotniku in Andreju Štremfl-ju. Morda pri Tomu Česnu, gorskem reševalcu Emilu Mil-ču Herlecu in naprej vse do Številnih planincev, ki se redno vsak teden ali pa tudi občasno podajajo v tišino gora. Slovenci smo narod planincev. Gorenjci in Kranjčani smo pri tem na vrhu. Prav je, da ob takšnem jubileju, ko samo še zvezde ločijo človeka od neba, spomnimo na že nekaj let star predlog. Kranj je najprimernejše mesto za postavitev spomenika vsem Slovencem, Gorenjcem in Kranjčanom, ki so in še posegajo po zvezdah v gorah, vsem tistim, ki so planinar-jenje vzeli za svoj način življenja, tistim, ki so svoje sposobnosti razvili do zavidljivega vrhunstva, v svetu edinstvenim slovenskim gorskim reševalcem, markacistom in tudi tistim, ki so za vedno ostali v kraju svojih sanj. Gore zahtevajo tudi žrtve. To je dejstvo. Naj gre za vrhunske alpiniste ali izletnike, ki zdrsnejo na travi. Številna drobna obeležja, tudi po manj zahtevnih gorskih poteh, opozarjajo na previdnost in neusmiljeno obujajo spomine. Gora ni nora, pravimo, ko nas znova in znova vleče v njene krasote, ko nas izziva preizkusiti svoje psihične in telesne sposobnosti. To ne pomeni, da se moramo pač sprijazniti z žrtvami. Ko sem se pred šestimi leti, ob vrniti s strehe sveta, pogovarjal z zakoncema Štremfelj, sem ju vprašal, ali ni nevarno, da se skupaj lotevata tako tveganih podvigov? Če pride do nesreče, bodo ostali otroci sami... Odgovorila sta mi podobno, kot je te dni povedala Mojca Zaplotnik, ki se z otroki odpravlja na možev grob, tako kot pravzaprav razmišlja vsak planinec. Če bi računal na nesrečo, bi vedno ostal doma... Gore so izziv, ki se mu narod, ki živi v njenem osrčju ne bo nikoli odpovedal. Tako bo tudi v prihodnje. Pred nami so dosegli že veliko ekstrem-nih podvigov, še več jih bodo. Se ne bi spodobilo, da v spomin, naš ponos in končno tudi opomin postavimo v Kranju spomenik neznanemu planincu? Morda tudi zato, da bodo svojci lahko ob njem postavili cvetje ali pa prižgali svečko spomina? Morda bo zamenjal spominska obeležja, ki jih je že res preveč po samotnih stenah in poteh? Je obletnica podviga Marije Štremfelj v pravem času za obuditev predloga o postavitvi spomenika planincu v Kranju? Bližajo se volitve in vse bolj se zavedamo, da so politične stranke tiste, ki oblikujejo in uravnavajo življenje po meri tistih, ki se tega zavedajo in to želijo. To je normalno v demokratičnem svetu. Ne gre za nobeno "pokvarjeno politiko", kot to radi s skritimi računicami prikazujejo nekateri. Volitve in predvolilni čas so pač čas polaganja računov in sprejemanja obvez. Zato je sedaj najprimernejši čas, da vprašamo someščane, ki imajo možnost odločanja, če so pripravljeni prisluhniti predlogu planincev, če se bodo zavzeli za postavitev spomenika planincu, ki sodi tudi v njihove vrste. Argumenti so prepričljivi, pa vendar... Znana je ljubosumna zamera v Kateri se vsaka stranka zavzema samo za svoje zamisli in predloge, da se lahko kasneje "trka po prsih". Takšne ljubosumne razprave naprimer že razvnema "razčiščevanje", kdo se je prvi spomnil, naj bo Prešernovo rojstvo kranjski občinski praznik... Zato si takoj nalij-mo čistega vina: Ne gre za nekaj novega. To ni predlog podpisanega. Jaz nisem nič rekel in tudi nočem vedeti, kdo je to prvi predlagal... Z neba na realna tla AlarJco Jenšterle, zunanji sodelavec Dve navidez nepovezani ■stvari sta v zadnjih dneh razburkali našo javnost. Prva, odpoved kolektivne pogodbe s strani Gospodarske zbornice, je bila deležna večje pozornosti, druga pa je bila s popolnoma drugega področja. Pri njej je šlo za zamrznitev sredstev na računu akcije Podarim - Dobim in podporo množičnim športnim dejavnosti na račun vrhunskega športa. Na eni strani so se torej slovenski delodajalci odločili, da na hrbtih že doslej zelo nezadovoljnega delavstva rešujejo gospodarstvo, na športnem področju pa so tamkajšnji politiki sklenili, da s sredstvi, doslej namenjenimi nadpovprečno uspešnim, pomagajo tudi tistim, katerih športni rezultati niso ravno olimpijski. Če bi hoteli biti zlobni, bi lahko dejali, da v Sloveniji hkrati potekata revolucija in kontrarevolucija. Na ministrstvih za finance in šport so se pri zamrznitvi sredstev na računu akcije Podarim -Dobim obnašali kot revolucionarji v svojih najbolj bleščečih časih. Vrhunski slovenski športniki so pač že nekaj časa paradni konji slovenskega prodora v svet, ta pa še nikjer ni bil poceni, kaj šele zastonj. Za vrhunskimi uspehi resda stoji velika mreža dobrih športnih orga- nizacij na terenu, vendar je nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi, če začnemo v isti koš dajati vrhunski šport in amatersko športno dejavnost. Zdajšnja sestava nove 11-članske fundacije za financiranje športnih organizacij je takšna, da v njej prevladujejo ravno predstavniki množičnih športov ali celo rekreativnih dejavnosti, ki se resda ponašajo s številnim članstvom, očitno pa skušajo s tem argumentom sedaj zagristi tudi v pogačo dragega vrhunskega športa. Skupni problem obeh primerov - odpovedane kolektivne pogodbe in apetitov po denarju vrhunskega športa -je predvsem v tem, da se Slovenija še danes, več kot pet let po osamosvojitvi, ni odločila, kaj storiti s svojo prihodnostjo. Njena vlada bi na eni strani sicer rada potešila množice malih porabnikov proračuna, na drugi pa si želi, da bi uspešni gospodarstveniki, pa tudi športniki in kulturniki, še naprej skrbeli za njeno uveljavljanje v svetovni konkurenci. Te dileme ni znala rešiti niti prva vlada takoj po osamosvojitvi, zato se danes parlamentarna komisija v nedogled ukvarja z vprašanjem, kako je bilo mogče na vrhucnu njegove kariere Elan prodati tujcem. In če smo znali iz rok spustiti tovarno, ki je s svojim imenom podobo Slovenije širila po vsem svetu, potem ni nit čudnega, da zdaj na enak način z neba klatimo tudi naše vrhunske športnike. Slovenija si v nobenem primeru ne more privoščiti tega, da jo bodo v tujini poznali po vseh njenih dejavnostih. Odločitii se mora za nekaj ključnih "paradnih konjev" na različnih področjih, predvsem pa v gospodarstvu, kulturi, turizmu in športu. Gospodarstvo v razvitih državah že dolgo prek meja podira s pomočjo vidnosti, ki mu jo zagotavljata šport in kultura, oziroma njuni najkvalitetnejši in najuspešnejši predstavniki. Eden od glavnih vzrokov za odhod Slovenije iz Jug0' slavije je bil ravno ta, ker smo ves čas opozarjali na pomen kvalitete, v Jugoslaviji pa tega posluha ni bilo. Sedaj v svoji državi delamo zelo podobne stvari, saj je očitno zavist o uspehu pomemben del slovenske identitete. Zaradi tega naši vrhunski kulturniki že delajo v tujini, tja pa zdaj preusmerjamo Še športnike. Prihodnost države je ob takšnem ravnanju jasna - samozadovoljni državljani bodo ostali zaprti pod Alpami, razvoj sveta pv jih bo popolnoma obšel Slovenija je s svojo državo in predvsem trgom pač prt" majhna, da bi za njeno identiteto skrbeli drugi, še posebej, če se sama pri tem bistveno ne trudi. 104 Jaz sem pa Francelj, iz Mlinarjevega kota doma "Če ne bi bilo našega očeta* potem bi bilo moje življenje dokaj mirno, če že ne dolgočasno," mi je rekla oni dan Marija, ko me je povabila na kavo. Prosila me je, naj ga grem obiskat, če imam seveda čas. In naj ne vzamem za hudo, če bo jezen ali pa če me bo postavil prej vrata. "Tak je, na stara leta. Vse se mora zgoditi po njegovi glavi. Obe s sestro ga vsako jesen prosiva, naj gre stanovat k nama. Ali pa vsaj v dom, kjer mu bodo kuhali in skrbeli zanj. On pa nič. Trmasto molči in zaloputne z vrati, ko načneva kakšen tak pogovor. Tako sem jezna nanj, toda nič ne pomaga! Včasih si kaj sam skuha, nekaj mu prinese soseda, ki ima v zakupu spodnje travnike, drugače pa ne vem, od česa živi. Da bi kdaj po tarnal... ga še nismo slišali," je nadaljevala Marija in nervozno vrtela skodelico med prsti. Obljubila sem ji. Po vsem tem, kar sem slišala, sem slutila, da je pred menoj zanimivo in živahno popoldne... Če se me ne bi držala sreča, potem bi se med tistimi "zavij malo desno, pri prvem ovinku na levo in še malo naravnost" gotovo izgubila. Hribovske poti skrivajo toliko pasti, da se raje zanesem na tiste, ki jih po naključju srečam, da me popeljejo tja, kamor sem namenjena. Sobotno popoldne je bilo deževno in megle, ki so se vlekle pod menoj, so zakrivale čudovit razgled po raztresenih hišah, ki so samevale med travniki in gozdovi. Sem in tja sem zapeljala skozi drevored visokih smrek, ki so segale skoraj do neba. Vsaj tako se mi je zdelo. Enkrat sem celo ustavila avto, da bi prisluhnila tišini, ki jo je motil le veter, ki se je zapletel med vrhove. Potem je bilo poti nenadoma konec. Le zaraščena steza se je vila med grmičevjem do hiše, ki je samevala med jabljanami. Dež je razmočil tla do te mere, da sem komaj lovila korak med blatom in rušami. Pozneje mi je Mlinarjev Francelj USODE Piše: Milena Miklavčič povedal, da se ob nalivu po tej poti udere tudi voda, ki jo prinese z vrha. Zato so jim, nekoč, pred davnimi leti, začeli nagajati, da lahko nekajkrat na leto tudi meljejo, ker se jih voda sama "usmili". Hiša je, vsaj tako se mi je zdelo, komaj še stala skupaj. Majhna okna so bila zakrita z drvmi, ki jih je Francelj spravljal skupaj čez poletje. Na drugi strani so bile zložene butarice. Brez njih si ne more predstavljati zime. "Dokler jih bom lahko še sam naredil, toliko časa me ne spravijo nikamor!" se je priduševal, ko sva že nekaj časa sedela na klopci pred hišo. Moram povedati, da me je zelo lepo sprejel. Lahko bi celo rekla, da radovedno. Ni mu šlo v račun, da bi bil lahko kdo tako neumen (to so njegove besede), da lazi sredi belega dne gor k njemu. In še ob delavniku, ko vsak poprime za delo, če ga le vidi. On sicer ne več, ker je sam in nima takih potreb. Povprašala sem ga, ali se kdaj loči od klobuka, ki mu je tičal globoko na očeh. "Nikoli!" je pribil. "Le včasih mi zdrsne z glave, če se ponoči obračam in se mi skotali po tleh. Drugače pa ne." Tisti dan je bil oblečen "za doma". Zato, ker ni pričakoval nobenih obiskov in zato, ker je stalno preoblačenje izguba časa. "Saj je blago tako zanič, da prehitro kar samo od sebe razpade," me je poučil. Zato se Francelj ne preoblači preveč pogosto. Takrat že, ko gre v nedeljo k maši. V omari, ki jo je odprl, so visele še tri ali štiri lepe obleke. "Ena je še od poroke, v tej me bodo pokopali," mi je razložil. "Drugi dve sta mi kupili hčerki. Ti dve pa znata razmetavati denar za neumnosti! Treba jima je bilo tega! Poglej te srajce! Ne, jaz jih že ne bom oblačil. Je ta, ki jo imam na sebi, še čisto dobra!" Zavihal je rokav, da sem se lahko prepričala. Prikimala sem in to mu je bilo všeč. "Zakaj mladi mislite, da morate za nas, starejše, skrbeti?" me je iznenada pobaral. "Moji me ne pustijo pri miru. Ne rečem dvakrat, da sta ti dekleti že kaj povedali. Pa se jima ne pustim, veš! Meni je tukaj, kjer sem se rodil, prav dobro. Mi kaj manjka? Streho imam nad glavo, v bližini je gozd, soseda mi prinese enkrat na teden kruha, kakšen kozarček ga spijem, če ne gre drugače... ja, onidve bi pa radi, da se preselim k njima! Živ že ne! Saj vem, kaj bi počeli z menoj! Vtaknili bi me v kakšno sobo, še prej pa skurili vse moje obleke, ker pravita, da smrdijo. Tega pa ne vesta, da je bog že vedel, zakaj je dal človeku tak duh! Vsaka stvar je za nekaj dobra!" Francelj bi nadaljeval svoj samogovor, če ne bi nad vrhovi smrek zagledal jato ptic. Iztegnil je roko, češ poglej jih, še bo slabo vreme. "To vreme mi gre pa na živce, to pa moram reči. Lije in lije, in tam zadaj, za hišo, mi že pošteno zamaka. Pa je rekel sosed, da bo popravil, toda očitno ne utegne ali pa se mu zdi neumno, da se bo zaradi take malenkosti močil na dežju." V tistem trenutku se je Francelj spomnil, da bi mi bilo dobro še malo postreči. Izginil je skozi prva vrata in se že čez nekaj trenutkov prikazal s steklenico in dvema kozarcema. "Sedaj bova pa malo popila, da bova lažje govorila!" mi je rekel, ko mi je natočil doma pridelan "šnopc". Pri tem se mu roka ni prav nič tresla. Opazovala sem ga, kako se je nakremžil, ko je nagnil kozarec. Zaprl je oči in zadovoljno pocmokal. "Dober je, zakaj se ga braniš!?" mu ni bilo jasno, ko sem še zmeraj prelagala kozarec iz ene roke v drugo. Spet se je ulilo. Toda trta, ki jo ima Francelj speljano z enega konca niše na drugega, je prestrezala dežne kapljice, da sva bila lepo na suhem. "Preden ti bom karkolli povedal, ti bom pokazal slike," je rekel in spet izginil v temni veži-Iz zajetnega kupa pisem, razglednic in fotografij je najprej potegnil tisto, ki jo je domov prinesel iz Rusije. "Boril sem se na ruski fronti. To je bila vojna! Kdor je ni doživel tam, ne ve, kaj se to pravi. Ležali smo v snegu dneve in dneve, zunaj pa tak mraz, da je nam je sapa sproti ledenela. Nikoli nisi vedel, od kod bo priletela krogla. Moja mama mi je dala s seboj molitvenik. Naročila mi je, da moram iz njega vsak dan prebrati kakšen stavek, da ne bom postal preveč "divji". Po pravici povem, je nisem prepogosto ubogal. Toda pri sebi sem ga imel noč in dan. Nekoč smo prišli v neko vas, ki so jo požgali že pred nami. Sestradani psi so popadljivo renčali, drugače pa ni bilo nikogar videti. Patrulje so šle previdno naprej, da bi raziskale teren. Kmalu zaslišimo znak, da lahko gremo za njimi. Nismo še bili pri prvi hiši, ko se usujejo krogle. Pokalo je, mi pa nismo vedeli, kje je zaseda. Nenadoma me je nekaj zapeklo. Se mar mi ni bilo, dokler nisem začutil nekaj mokrega. Bog, kako sem se ustrašil! Sesedel sem se za prvi zid in bil sem prepričan, da je po meni. Prijatelj mi je pomagal odpeti suknjič. Tedaj pa sva se oba nemo spogledala. Kroglo je zadržal mamin molitvenik tako, da me je po rami le oplazila-Imaš pa srečo, mi je rekel kamerad. Bil sem tako šokiran, da nisem mogel spraviti iz sebe niti besede. Čeprav sem bil napol slečen, nisem čutil mraza. V roke sem vzel scefrano bukvico in jo božal. Če sem do tistega trenutka še kdaj dvomil, da ni boga, se je od takrat naprej moje prepričanje spremenilo. Še danes se zavedam, da sem živ zato, ker je bila taka božja volja. Vprašala sem ga, če ga še hrani. Pa je rekel, da ne več. Ker so ga požrle miši. In zato se še zmeraj sekira, ker je bil tako malomaren. "Ah, sicer je pa vseeno. Star sem že dovolj, doživel sem več kot drugi, in če pride Matilda pome, se je ne bom branil." Najinega klepeta pa še ni bilo konec. Ko se me je malo "navadil", se mu je razvezal jezik in besede so drle iz njega kot hudournik-Zmeraj, ko se je spomnil kakšnega zanimivega dogodka, je veselo poskočil in me lopnil po kolenu. Teh dogodkov je bilo, zgleda, ničkoliko. "Ja, saj bi še kdaj komu kaj povedal, toda nihče nima časa, da bi poslušal," je Še potožil. Potolažila sem ga, in mu rekla, da bo tisto popoldne drugače. Da mi bo lahko prip0' vedoval nepretrgoma dve uri, če bo le hotel- In je res. O vseh pametnih in tudi kakšni neumni, pa vam bom napisala naslednjič. Petek, 4. oktobra 1996 ODMEVI, PODLISTEK 31. STRAN • GORENJSKI GLAS PR PREJEU SMO Blejski grad (Gorenjski glas, 24. septembra 1996) V sporu med Mininstrst vom za kulturo in občinskim svetom občine Bled je treba najprej opozoriti na vsebinske razsežnosti, ki določajo Blejski grad kot kulturni spomenik prvega reda. Te določitve so javnosti znane, večji del stroke pa je celo prepričan, da bi moral biti grad tudi središče kulturne in kulturno-informativne dejavnosti na Bledu in za to regijo sploh (del take dejavnosti Poteka na njem že zdaj).-?osebna skrb države izvira torej iz teh dejstev, ne pa morda zaradi dobičkonosnosti, saj te sploh biti ne more, ker je sleherni finančni izkupiček, ki se tukaj ustvari, samo delno nadomestilo za vzdrževalne stroške Blejskega gradu. Primerjava z Ljubljanskim gradom ni ustrezna, kajti zaradi nestrokovnih posegov v zadnjih letih je tik pred tem, da bo izgubil status spomenika in ga bo treba izbrisati iz registra spomenikov. Občino Bled je treba posebej pohvaliti, ker je skrbno ohranjala in Plemenitih spomeniško vrednost Blejskega gradu, vendar to ne more zmanjšati posebne skrbi države. Po veljavnih Pravnih predpisih in po stanju v zemljiški knjigi občina namreč ni lastnica in imetnica upravljalskih pravic - to je še danes podjetje Turizem in rekreacija Bled. Podjetja že zaradi narave svojega dela delujejo po podjetniški, ne Po po spomeniškovarstveni logiki. K prenosu v zemljiško knjig naj pripomnimo, da izbris zastavne pravice Gorenjske banke, kar je eden od temeljnih pogojev za prepis, ni bil opravljen pred uveljavitvijo interventnega zakona o podržavljenju spomenikov. Potrdilo o prepisu je Ministrstvo za kulturo pred uveljavitvijo podržavljanja Blejskega gradu zahtevalo (prav tako potrdilo o izbrisu zastavne pravice Gorenjske banke), pa ga ni dobilo, še več, preverili smo sami v zemljiški knjigi in ugotovili (kar zdaj javno ugotavlja časnik), da zastavna pravica takrat še ni bila izbrisana. Država je torej grad podrža-vila šele potem, ko se je prepričala, da izbris zastavne pravice v zemljiški knjigi ni bil opravljen, in da ima podjetje Turizem in rekreacija Bled še vedno pravico upravljanja s splošnim družbenim premoženjem (to ni prva naša izkušnja z zastavno pravico Gorenjske banke nad nepremičnino v družbeni lasti). Naj še pripomnim, da interventni zakon sam pospešuje lasntinjenje, saj se z njim izločajo iz celotne privatizacijske mase podjetij spomeniki, ki se sicer ne bi, kar govori tudi naš primer. Vmesno stanje, ko se menjavajo lastniki, pa je povzročilo že doslej veliko škode. Interventni zakon je samo začasen: ko bo sprejet Zakon o kulturni dediščini, bo ta ugasnil in tedaj se bo dalo o posameznih primerih še marsikaj dogovoriti. Ministrstvo za kulturo za stike z javnostjo Peter Božič Še enkrat: Hiše nisem kupil, da bi zelnik imel Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona, tudi v Železnikih V petek, dne 27. sept. 1996, smo v časopisu Gorenjski glas prebrali članek z naslovom: "Hiše nisem kupil, da bi zeljnik imel." Je že tako, da je ponavadi kriv tisti, ki na nepravilnosti opozori in ne tisti, ki jih stori. Za vse težave pri gradnji g. Marka Vrhunca naj bi bili namreč sedaj krivi sosedi. Za razjasnitev razmer je potrebnih še nekaj dodatnih pojasnil. Hiša, ki jo je g. Vrhunc kupil, spada med arhitekturne spomenike v okviru zaščitenega območja Železnikov in je bila kot taka že opredeljena v Uradnem listu RS št. 20/90 dne 20. 5. 1990. leta in to kot objekt, ki spada pod III. varstveni režim. Čudi nas odnos župana in občinskih funkcionarjev do tega objekta. Zaradi svoje lege v neposredni bližini plavža, je objekt zelo zanimiv. Plavž je namreč arhitekturni spomenik pod I. varstvenim režimom. Ali smo se res v Železnikih pripravljeni odpovedati še temu ostanku kulturne dediščine, ki nam je ostal? Vemo, da vsi kulturni narodi posebno danes, želijo ohraniti staro podobo mest in vasi in pri obnovi skrbno pazijo, da ne okrnejo arhitekturnih vrednot. Obnova pod skrbnim vodstvom strokovnjakov še ne pomeni, da Plavž in desno spodnja hiša. bi stare hiše morale zato ostati nenaseljene. Škoda je le, da hiše ni kupila občina in v njej uredila prostore turističnega društva. Marsikdo se ustavi ob plavžu, zlasti ob sobotah in nedeljah pa ne more nič drugega, kot si ogledati mrtvi zid. Ob tej gradnji pa je treba povedati še nekaj stvari, ki jih je g. Vrhunc verjetno pozabil: - G. Marko Vrhunca je točno vedel za velikost in lego parcele, na kateri stoji hiša, ki jo je kupil. Pa tudi to, da je povečanje tako pros-trosko kot lastniško nemogoče. Vendar je to poskusil na več načinov. Najprej je zasul ali odstranil mejnik na JZ strani hiše in zahodni meji, ki je uradno odmerje- na, ves čas oporeka. Zahodno steno hiše je zgradil povsem na novo in jo pomaknil na J za cca 1 m proti meji. - Na začetku gradnje v juniju 1996 je na S Z strani hiše najprej zgradil zdi, s katerim je zaprl pot, ki vodi mimo hiše od sosedov. Na zahtevo le-tega je ta zid po posredovanju inšpekcije moral podreti. (Odločba št. 356-02-04-16-96-ŽE z dne 16. 7. 1996). - Sporna je tudi višina novega objekta, ki pa po ocenah nikakor ne more biti nižja, kakor zatrjuje graditelj v članku. Tudi izjava, da so tri stene stare hiše ostale enake, ni točna, saj je na vzhodni strani hiše zgrajen balkon, ki ga prej ni bilo. - V času podiranja hiše je uporabljal tudi pot, ki vzdolž zahodne stene vodi k sosedu. Pot je zasebna last in normalni odnosi zahtevajo dogovor o souporabi. Sosedje menimo, da je za normalno življenje na prostoru, ki je v naši soseščini zelo omejen, možen edino pameten dogovor in spoštovanje pravil, ki veljajo v civilizirani družbi. Odločno zavračamo očitek, da gre pri vsem za nevoščljivost, kot želi g. Vrhunc prikazati vso stvar. Nimamo nobenih zahtev ali želje do širitve pravic na njegovo parcelo, želimo samo mir in pravico do svojega. Vzroke zaradi katerih g. Vrhunc ni iskal soglasja pri sosedih on sam dobro pozna. Če soseda brez vzroka udariš po obrazu tako, da išče pomoč v bolnišnici, oz. če ga podiš z metlo ali železnimi grabljami, verjetno potem težko stopiš k njemu v hišo in ga prosiš za soglasje. Gradnja je zdaj obstala. Največji absurd pa je, da se je to zgodilo šele zdaj. Vsi odgovorni so bili o zadevi dovolj zgodaj obveščeni in bi lahko prej ukrepali. Kot pisci članka se podpisujemo v stilu vašega novinarja Igorja K. Matevž T., Tone T., Franc B. MOJ ROD, ODKOD SEM IN KDO SEM Slavci smo pravi Gorenjci in čisti Slovenci. Moj stari oče Anton Slavec je bil mesar in gostilničar v Kranjski Gori. Njegova žena in moja stara mama Neža, rojena Cernilec je bila doma iz Dolenje vasi pri Podbrezjah. To sta bila starša mojega očeta Ivana Slavca. Rod moje mame Ele je z Jesenic, koder sta bila doma moj, mnogo prezgodaj umrli stari oče Alojz Melik, samostojni krojač, in njegova žena ter moja stara mama Neža, rojena Zellot. Stara mama Neža je bila Korošica in zavedna Slovenka. Oče Ivan Slavec (1883) se je 23. septembra 1912 poročil z mojo mamo Elo Mežikovo (1888) in v tem zakonu smo se rodili trije otroci: pred vojno Bojana (1913), med vojno "o (1916) in po vojni Igor (1925). Ivan je bil takrat poštni uradnik na Jesenicah, mama Ela Pa modistka. Takoj v začetku I. svetovne vojne (1914) je bil Ivan vpoklican v avstrijsko vojsko v sarži poročnika, domov pa se je (1918) vrnil k°t nadporočnik. Po vojni je bil "Koroški Prostovoljec", aktivni oficir v Maistrovi vojski za osvoboditev Koroške. Kot zaslužni borec za slovensko zemljo je po končani prvi osvobodilni vojni slovenskega naroda dobil mesto upravnica pošte v Laškem. Tako sem se potem jaz -rahlo pozno - rodil na štajerskem gorenjskim staršem 29. januarja 1925. . Dve leti za tem smo se preselili v Kranj, kjer Je oče dobil mesto upravnika pošte v Kranju, maja 1930 pa smo prišli v Strulevo, kjer sta oče m mama kupila od Petra Kneta hišo z gostilno vred. Mama se je lotila gostilniških opravil in odprla še trgovino z mešanim blagom, oče pa je e naprej v Kranju služboval kot upravnik Pošte. Jaz sem bil takrat star 5 let, Bojana 17 ju ° 14 let- Bojana je bila na učiteljišču v Mariboru, Ivo pa v marijanišču v Ljubljani, kjer v ^ na P°lJansko gimnazijo. Bojana je bila vseskozi vzorna dijakinja, medtem ko sva midva z Ivom imela s šolanjem ves čas kar Precejšnje težave. Ivo je v sedmi gimnaziji obesil študij na klin m ostal doma, odslužil vojsko in se nato posvetil trgovskemu in gostilniškemu poklicu, za katera f* ml, tako kot mama, resnično rojen. šk?ZSem ^° začetka vojne prebolel ošpice in ^rla'mk0 (posledica: kratkovidnost in očala), n°H r S P°haianJem v osnovno šolo in aaaljeval s šolanjem na gimnaziji, najprej v oranju, nato pa še v Ljubljani, kjer sem «nova/ v učiteljskem domu, internatu, pod «aazorom strogih prefektov. Šele takrat sem spet Postal vzoren dijak in sem mislil bolj na šolo kot IGOR SLAVEC PEŠČENO ZRNO V VIHARJU Kronika mojega življenja v času II. svetovne vojne in še marsičesa, kar se je takrat dogajalo okoli mene in z menoj. Vse skupaj naj bi bila nekakšna pripoved enega izmed članov zadnjega ostanka neke umirajoče generacije. Prtčenn rrno v vihariu Tako je Igor Slavec naslovil svoje spomine na vojne dni in predvsemna ^&?^^ÍL Njegovi spomini «.g^^ Oh uDorabi svojih virov spomin, pisma in dnevnik) se je pogovori s Slovenci, s ™er\™f delul skupno Zodo navezal pa je stike tudi z nemškimi kameradi, ki so mu pomagali s svojim IrSmPretkMie tudi literaturo, ki poroča o bojih enot, v katerih se je nahajal iirJS^ v desetih nadaljevanjih objavilo nekaj malega iz obsežnega zapisa njegovih spominov o tisti dobi. na potepanje in nabijanje žoge pod železniškim mostom v struževskem Logu. Leta 1939 se je začela II. svetovna vojna. Pri nas smo takrat edini v Struževem imeli radio, pa so se v naši gostilni večkrat zbrali Struževčani in poslušali poročila, kot tudi prenose raznih zborovanj. Vsi so zgroženi poslušali strahovite pretnje, ki jih je bruhal v svet vodja nemških nacistov Adolf Hitler. Ivo je tolmačil - poznalo se mu je, da je nekaj časa hodil v šolo v Kočevju - in že takrat se je v njem in v številnih Struževčanih ugnezdila mržnja do nacistov in fašistov! Vojna je prišla tudi v našo deželo. Z okupacijo se je začel narodov odpor, v začetku bolj posamičen, ki pa se je v drugi polovici leta 1941 že dovolj razmahnil. Ivo in oče sta bila sicer takoj ob napadu Nemcev mobilizirana v jugoslovansko vojsko, ki pa je razpadla, še preden je sploh prišlo do katere koli bitke na slovenskih tleh. Ivo je bil še posebno razočaran nad generali in oficirji in se je že takrat hotel prebiti v Bosno v gverilo, a ni mogel preko Hrvaške, ker so jo hrvaški ustaši razglasili za "nezavisno". Zato se je že takoj, ko je bila osnovana OF, vključil v njeno terensko delo. Zima 1941/42 je bila ena najhujših zim, kar jih pomnim. Takrat so mnogim partizanom pomrznili posamezni udje in so najbolj prizadeti morali v domače oskrbe. Tako smo pri nas imeli na okrevanju mladega partizana - medi-cinca s Trojan, ki so ga nemški policisti kasneje nesrečno ujeli. V tem času je bil Ivo že poročen in z družino bival doma. Sinček Janezek je bil 8. februarja 1942, ko so gestapovci prišli po Iva, star komaj dobre tri mesece. Ivo je čez streho po snegu ušel in prek italijanske meje prebeial na Notranjsko. Kmalu sta za njim pribežala tudi žena Mara z Janezkom. Tu je bil Ivo kmalu mitraljezec in nato komandir v Bračičevi partizanski enoti ter bil v bojih z Italijani hudo ranjen. V provizorični partizanski bolnišnici ga je zdravil dr. Aleksander Gala - Peter, dokler ni bil toliko pri moči, da so ga partizani prinesli I pod Šmarjetno k Savi, ki jo je potem 1./2. I decembra 1942 z veliko muko prekoračil in se I najprej ustavil pri naših sosedih Kalanovih. Po I nekaj dneh počitka pri Kalanovih, je prišel domov v skrbno negovanje mame Ele. Kmalu za njim sta se vrnila tudi žena Mara in Janezek. In naslednjega leta (1943) je Mara povila hčerkico Metko, Janezku malo sestrico. Po mojem odhodu v "delovno službo" RAD (H/43) se je Ivo kmalu toliko opomogel, da je lahko začel s političnim delom v bližnji okolici, si izbiral sodelavce in nato pozno poleti zapustil dom ter odšel na "teren". Bil je izreden propagator OF in splošnega odpora proti okupatorju ter uspešen organizator mnogih mobilizacijskih, diverzantskih in drugih akcij. Postal je okupatorju zelo nevaren. Nanj je gestapo razpisal nagrado nekaj tisoč mark, ki so se jih polakomnili okoliški domobranci. Ti so § skupaj z nemškimi policisti na Pševem Ivu |f napravili zanj usodno zasedo. Brat Ivo, ki je bil pozneje razglašen za narodnega heroja, je padel 21. junija 1944, ko se je preko Čepulj vračal z važne konference gorenjskih aktivistov v Kropi. Mlada družinica je ostala brez svojega čudovitega očka in moža, midva z Bojano brez zvestega brata, oče in mama brez svojega ljubljenega sina. Ivo je pokopan na kranjskem pokopališču; v Struževem ima še poseben spomenik, v avli kranjske občinske skupščine pa je tudi njegov doprsni kip. KS Struževo ima na dan njegove smrti svoj krajevni praznik. Kaj pa sem jaz počel v tistih prvih mesecih nemške okupacije? In kaj so počeli moji sovrstniki, ki smo bili leta 1941/42 stari okoli 15-16-17 let? Eni smo bili v puberteti, drugi pa komaj malo ven, vsi pa pomalem zaljubljeni. Mladeniško zaljubljen biti pomeni, da smo se fantje in punce radi med seboj gledali, za kaj več pa ni bilo korajže, čeprav moram priznati, da nekaj priložnosti je pa le bilo. In tudi vzgoja je bila takrat močno drugačna, kot je to danes. V prvem letu okupacije sem v Ljubljani še dokončal V. r. gimnazije in se julija 1941 dokončno vrnil v Kranj, v nemško okupirano Gorenjsko-Oberkrain; oče, ki je bil dve leti pred vojno pa kazni prestavljen v Ljubljano za upravnika male pošte v Šiški, pa je še naprej ostal v Ljubljanski pokrajini, ki je spadala pod Italijo. NESREČE Mednarodna vaja "Potres '96" Kaj storiti, ko se tla zatresejo Del sobotne vaje bo potekal tudi v občini Medvode, kjer bo na devetih deloviščih 228 pripadnikov civilne zaščite in gasilskih društev. KRIMINAL Ljubljana, 4. oktobra - V organizaciji republiške uprave za zaščito in reševanje, mestne občine Ljubljana in občin Dol pri Ljubljani ter Medvode bodo jutri izvedli vajo z naslovom "Potres '96". Preizkusili bodo pripravljenost enot civilne zaščite in specialnih organizacij za reševanje ob naravnih nesrečah. Okrog 2. ure zjutraj v soboto bo uprava za geofiziko obvestila državni center za obveščanje, da je širše območje Ljubljane prizadel potres 8. jakostne stopnje. Enotam civilne zaščite se bodo pridružili tudi pripadniki Slovenske vojske, gorski reševalci, jamarji, potapljači, kinologi, radioamaterji, predstavniki strokovnih institucij in reševalci iz tujine. Skupno bo na vaji sodelovalo več kot 2400 udeležencev, med njimi več kot 1600 iz drugih slovenskih občin, je napovedal direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Ušeničnik. Kot je pojasnil, vajo organizirajo poleg njihove uprave mestna občina Ljubljana in občini Dol ter Medvode. Težišče vaje bo sredi Ljubljane, kjer bo 18 delovišč. V občini Medvode bo na 9 deloviščih sodelovalo 71 pripadnikov občinskih enot civilne zaščite, 40 pripadnikov CZ Donit, 30 pripadnikov CZ Color in 87 gasilcev, po 13. uri pa se bo število gasilcev zmanjšalo. Kot je povedal poveljnik CZ občine Medvode Leopold Knez, bodo pri vaji pomagali tudi policisti, delavci HE Medvode, zdravstenega doma in šole. Že ob 7. uri bo steklo reševanje v tovarnah zaradi razlitja nevarnih snovi in požara, ob 9. uri bodo iz bloka v Višnjarjevi ulici reševali ljudi z višin, ob isti uri pa se bo zaradi izliva večje količine vode iz HC Medvode začelo reševanje pred poplavami v sotočju Save in Sore. Med drugim bodo na gospodarskem poslopju v Sori pogasili manjši požar, v Zbiljah pa bodo dežurali na jezeru. S. Saje Zasebni detektivi - pomoč ali konkurenca policiji? Ko policiji 'pojenjajo' moči Detektivstvo je bilo še do nedavna domena policije, po novem pa se z njim lahko ukvarja vsakdo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev licence. Ljubljana, 3. oktobra - Ko dandanes povprečnemu Slovencu omeniš zasebno detektivsko agencijo, velika večina pomisli na kopijo televizijskega Mag-numa oziroma njemu podobnim zasebnim preiskovalcem. Skorajda nerešljivi primeri, nevarne in divje vožnje z avtomobili, pištola za pasom in sledi na vsakem koraku. Pustolovščine iz dneva v dan... ...A realnost kriči - ZBUDITE SE! Priznam, tudi sam sem se ubadal s podobnimi stereotipi. A ne za dolgo. Prvo, kar izveš ob obisku ene od slovenskih zasebnih detektivskih agencij je, da so omenjene serije dvajset minutni povzetek dolgotrajnega dela. Edino, kar drži, je, za za uspehom raziskave stoji detektiv z bogatim znanjem - in izkušnjami. Ljudje smo pač vse preveč obremenjeni s televizijo. To je bil prvi vtis, ob obisku v Zasebni detektivski agenciji Mustang v Ljubljani. Lastnik in vodja agencije Franc Strle je eden pionirjev zasebne detektivske dejavnosti pri nas. Ko je 1989. leta zapustil policijske vrste, je začel samostojno delati kot zasebni detektiv. Zakonodaja je že takrat dopuščala zasebno detektivsko prakso, začetki pa so bili, kot skorajda povsod, težki. A delo je počasi steklo, pred dvema letoma so zasebni detektivi ureditev svojega statusa dočakali tudi s posebnim zakonom, izdajati pa so začeli tudi detektivske licence. Do danes naj bi jih izdali dobrih štirideset. Od začetkov pa do danes pa se je po pripovedovanju Francija Strleta marsikaj spremenilo. V začetku je bilo moč detektivsko dejavnost opravljati zgolj kot podjetnik. To se je dogajalo v času mode ustanavljanja najrazličnejših podjetij, in ob ustanavljanju takih podjetij je bilo med dejavnosti moderno vpisati tudi detektivsko dejavnost. Kljub temu da dotični o detektivskem delu niso imeli kaj prida znanja, izkušnje s takimi 'detektivi' pa so na profesionalce vrgli senco slabe luči. Dandanes za opravljanje dejavnosti pravzaprav zadostuje že licenca. Današnje stanje: od 45 imetnikov licenc so le kaki štirje uradno registrirani kot podjetniki. Ostali delajo 'na fuš', v večini primerov pa gre za predčasno upokojen in še zelo vitalen kader razpuščene Uprave državne varnosti. Njihova morebitna registracija bi jim 'odžrla' upokojenski status, občasno delo pa jim pomeni nekolikšno izboljšanje finančnega stanja. "Dobrega detektiva," pravi Franci Strle, "naredita edinole dve stvari - znanje in pa izkušnje. Prav slednje ločuje dobre profesionalce od šarlatanov. Če k obojemu dodamo še kanček sreče uspeh ne more izostati." Verjetno pa je potrebno omejiti področje delovanja zasebnih detektivov. Običajno dobijo delo takrat, ko se delo policije izkaže za manj učinkovito. Denimo ob krajah v podjetju. Manjše količine, ki neprestano izginjajo ob posamezni prijavi resda predstavljajo skorajda zanemarljiv znesek. A ob koncu leta... Dejstvo je, da je Policija dobesedno zasuta z delom in se takim in podobnim primerom ne more posvečati v taki meri, kot bi se po mnenju prizadetih morala. In če imajo prizadeti nekaj denarja, pač pokličejo zasebnega detektiva. "Večino kraj zagreši bolj ali manj stalen krog ljudi. Treba je torej le poostriti nadzor in počakati. Pri tem pa je bistvena empatija, sposobnost vživl-janja v položaj storilca. Treba je znati nastaviti prave pasti... Delo se začne s prilagoditvijo naprav za opazovanje, kot na-pnmer kamere. Ljudi je treba prepričati, da kamere ne delajo vedno, da so ob koncu delovni-ka izključene in podobno, čeprav njihovi budni objektivi neprestano bedijo nad njimi. Tovrstna snemanja so sicer nelegalna in jih na sodišču ni moč uporabiti, kljub temu pa detektive usmerijo k izbiri najboljšega izbora legalnih pasti... Zanimivo blago je treba storilcem nastaviti in ga pred tem primerno označiti s takimi in drugačnimi pastmi. In nanje se prej ali slej vsakdo ujame. Slednje so najrazličnejših vrst -od ultravijoličnega črnila, vidnega le pod ultravijolično svetlobo pa do denimo takega, ki na storilčevih rokah za nekaj tednov pusti črne neodstranljive madeže. Ko zasebni detektivi najdejo storilce poročilo predajo naročniku in zanje je primer končan. Zasebni detektivi delajo za informacijo naročniku in ne za dokaz. Naslednji korak mora storiti naročnik. In tu se običajno zaplete. Kljub temu da detektivi zberejo vse potrebne dokaze, in da ob zaključku akcij, ob katerih storilce zasačijo pri delu, povabijo tudi policijo, se le ta le redko odzove. "S policijske strani v skoraj vseh primerih praviloma naletimo na nesodelovanje. Zgodilo se je že, da smo policijo večkrat prav milo prosili, naj pride tja in tja in naj določeni osebi na primer pregleda avto, pa tega enostavno kljub urgencam niso storili. Kljub temu da smo imeli trdne in legalno pridobljene dokaze. Zakonodaja nam zasebnim detektivom ne daje pooblastil niti za pregled vozil, stanovanj kot tudi za aretacije - vse to ostajajo pooblastila policije. V tem ni nič spornega, edino sporno je, da si policija očitno ne želi sodelovanja z nami. Kljub temu da raziskujemo in tudi raziščemo primere, ki jih policisti zaradi tudi prezaposlenosti le težko raziščejo v nas ne vidijo pomoči, ampak predvsem neželeno konkurenco," je razložil Franc Strle. Pa Še v nečem se zaplete. Oškodovanec dokazov, ki so jih zbrali zasebni detektivi, ne more predložiti sodišču kot dokaz, saj sam nastopa kot naročnik preiskave, kot tak pa bi lahko vplival na njene rezultate. Vse lepo in prav. Če se ne bi ponovno srečali z nesodelo-vanjem policije, predstavljenim v prejšnjem odstavku. Edino, kar bi v takih primerih morali storiti, je preverjanje dokazov, kar je verjetno veliko lažje kot njihovo odkrivanje. Celotna stvar se s stališča naročnika poenostavi, če je le-ta denimo lastnik ali menedžer v podjetju -storilca poprosi, da napiše odpoved. V nasprotnem primeru pa ostane čakanje... In v čem vidi Franc Strle razlog za nepripravljenost policije? V zatekanju policije k pooblastilom. "Manj pooblastil imaš, bolj inovativen in predvsem strokoven moraš biti." Seveda pa v tem poslu pamet ni vse. Za uspešno delo je nujna tudi dobra oprema. V podrobnosti o tem, kakšna, bomo kakšno rekli kdaj drugič. Za konec se velja samo vprašati kdaj, če se kdaj sploh bodo, uredili odnosi med eno in drugo stranjo. Dosedanje stanje verjetno ne koristi niti enim niti drugim, verjetno pa tako eni kot drugi v 'nasprotni' strani ne bi smeli videti samo nasprotnikov, ampak partnerje. Kdaj pa se bo to zgodilo, pa morda v eni prihodnjih številk časopisa. U. Špehar Avtomobili ponoči niso varni Minule dni se je zgodilo kar nekaj vlomov v osebna vozila. Kriminalisti dosedaj vlomilcev še niso odkrili. V noči s srede na četrtek so na Gubčevi ulici v Kranju iz osebnega avtomobila znamke Renault ukradli avtoradio, vrednega 25 tisoč tolarjev. V noči s petka na soboto je na Gregorčičevi ulici v Kranju neznani storilec vlomil v osebno vozilo Z 128 in ukradel avtoradio znamke Blaupunkt (škoda 35 tisoč tolarjev). V soboto med 19. in 20. uro so na C. Maršala Tita na Jesenicah vlomili v golf, od koder je bilo lastnici ukradeno nahrbtnik in potni list. V noči s sobote na nedeljo pa so v podzemni garaži na C. Staneta Žagarja v Kranju vlomili v osebni avto in si prisvojili zvočnike in cd-player v vrednosti 130 tisoč tolarjev. • S. Š. Spregledal motorista " Zg. Jezersko - V nedeljo, 29. septembra, se je ob 13.15 na regionalno cesto Sp. Jezersko-Zg. Jezersko z lado nivo vključeval 42-letni Roman N. iz Kranja. Pri tem je spregled^} 18-letnega domačina Simona T., ki je z motorjem kawasakj vozil v smeri proti Zg. Jezerskemu. Motorist je zaviral, a izgub" oblast nad motorjem in padel. Po nekajmetrskem drsenju je z motorjem trčil v avto. V nesreči se je huje ranil sopotnik na motorju, 18-letni Boris M. • S. Š. S kombijem v drevo Kranj - Včeraj ob šestih zjutraj je 49-letni Viktor F. iz Ljubljane vozil kombi po magistralki od Kranja proti Ljubljani. Pfi Drulovki, nekaj za nadvozom prek železniške proge, je zavijugal po cesti, izgubil oblast nad volanom ter začel z levim bokom vozila drseti prek desnega roba ceste na travo. Trčil je v drevo in ostal vkleščen v kombiju. Iz njega so rnu pomagali kranjski poklicni gasilci, huje ranjenega Viktorja F. pa so obdržali na zdravljenju v Kliničnem centru. • H. J. Nagrada za Vollmeierja Uprava kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve za podatke, na osnovi katerih bi lahko prijeli 35-letnega Mariborčana Maksimiljana Vollmeierja, ponuja nagrado v tolarski vrednosti 5000 mark. Kdor bi vedel, kje se trenutno zadržuje Vollmeier, naj pokliče na telefonsko številko 92 ali najbližjo policijsko postajo. OBČINA CERKLJE URAD ŽUPANA Ul. Franca Barieta 23 Številka: 006-1119/96 Datum: 30. 9. 1996 Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 57/94,14/95) in Zakona o financiranju občin (Uradni list RS št. 80/94) in sprejetega odloka o proračunu občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Gorenjske 7/96) RAZPISUJEMO subvencioniranje obrestne mere za najete kredite s področja drobnega gospodarstva, turizma in kmetijstva Vsebina in pogoji razpisa: 1. Zneski namenjeni za subvencioniranje obrestne mere so naslednji: - za drobno gospodarstvo 3.630.000 SIT - za turizem 2.200.000 SIT - za kmetijstvo 2.200.000 SIT 2. Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo: - samostojni podjetniki, mala podjetja v zasebni lasti, kmetije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom in kmetje za najete kredite v kmetijstvu. Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom in stalnim bivališčem v občini Cerklje na Gorenjskem. 4. Prosilec poleg vloge predloži še naslednjo dokumentacijo: - osnovno pogodbo o odobrenem kreditu - izračun realnih obresti za leto 1996 - izjavo, da prosilec ni pridobil subvencije za isti kredit - podatke hranilne knjižice ali žiro računa za nakazilo obresti 5. Regresirajo se obresti za najete kredite do 10 % realne obrestne mere do porabe sredstev. 6. Rok za prijavo prošenj je 60 dni po objavi razpisa. 7. Vse prošnje se zbirajo na sedežu občine Cerklje, naslov Občina Cerklje, Ul. Franca Barieta 23. Podrobnejše informacije zainteresirani lahko dobite v Občinskem uradu občine Cerklje, Ul. Franca Barieta 23, tel. 422-518. Občina Cerklje ŽUPAN FRANC ČEBULJ "Oprostilka" za Kodra potrjena Kranj - Višje sodišče v Ljubljani je potrdil sodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki je v začetku februarja letos Pavla Kodra oprostilo obtožbe. Državni tožilec je 62-letnega Kodra, nekdanjega finančnika v begunjskem Elanu, bremenil kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, ker naj bi dvakrat, prvič marca in drugič konec leta 1988, z Elanovega računa v Celovcu dal izplačati košarkarskemu klubu Olimpija iz Ljubljane 125.000 šilingov in okrog 17.848 mark za nakup igralcev Bobana Petroviča in Zeljka Petranoviča. Sodišče v Kranju je "oprostilko" izreklo v dvomu, višje sodišče v Ljubljani, kamor se je pritožil državni tožilec, pa jo je pred dnevi potrdilo. • H. J. Občina Radovljica objavlja JAVNI RAZPIS o izbiri izvajalca za obnovo fasade 1. Investitor: Občina Radovljica, Gorenjska 19, 4240 Radovljica in Ministrstvo za pravosodje. 2. Predmet razpisa: Obnova fasade, oken in strelovoda na zgradbi Sodišče v Radovljici, Gorenjska 15, 4240 Radovljica. 3. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija se po predhodnem dogovoru lahko dvigne na sedežu Občine Radovljica, Gorenjska 19, kjer se dobijo tudi dodatne informacije (Marko Markelj tel. št. 064/714-222). 4. Predvidena cena: Orientacijska vrednost del znaša 4.500.000,00 SIT. 5. Rok: Predviden rok začetka del je v mesecu novembru 1996 in dokončanje do 30. 4. 1997. 6. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: 6.1. Ponudbena cena in pogoji plačilo 6. 2. Skladnost ponudbe z razpisnimi pogoji 6. 3. Rok izvedbe 6. 4. Garancijski rok 6. 5. Ostale ponudbene ugodnosti 7. Oddaja ponudbe Ponudbo je potrebno vročiti na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska 19, 4240 Radovljica do vključno 15. 10. 1996. Ponudba mora biti v zapečateni kuverti z obvezno navedbo: - ne odpiraj - javni razpis - obnova fasade sodišča - na kuverti mora biti imenovan ponudnik 8. Odpiranje ponudb Odpiranje ponudb bo javno v sejni sobi Občine Radovljica, Gorenjska 19, Radovljica v ponedeljek, dne 21. 10. 1996, ob 10. uri. Pri odpiranju ponudb so lahko navzoči ponudniki ali njihovi pooblaščenci. 9. Obvestilo o izbiri Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni. Javni razpis se šteje kot zbiranje informacij o ponudbi in ni osnova za sklenitev pogodbe. Občina Radovljica župan Vladimir ČERNE, dipl. ing. Tragični smrti otrok Kranj - Niti teden ni minut ko je zaradi zastrupitve i gobami umrl Boštjan B., tret* ješolec iz Goric, ko so zvonovi spet žalostno zapeli. V torek popoldne se je med siliranjem koruze smrtno j>onesreČil sedemletni Jurij S. iz Hotemaž. Zgrabilo ga je zobato kolo puhalnika. OBČINA CERKLJE Ul. Franca Barieta 23, 4207 CERKLJE in JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ p.o., Ul. Mirka Vadnova 1, 4101 KRANJ JAVNI RAZPIS ZA IZDELAVO IDEJNEGA PROJEKTA JAVNE KANALIZACIJE OBČINE CERKLJE 1. Investitor: OBČINA CERKLJE, ki jo zastopa župan Franc Čebulj 2. Predmet razpisa: a) Izdelava idejnega projekta javne kanalizacije za odvoo tekalnih vod. Kanalizacija se naj izdela v ločenem sistemu. Po»*' ka naj v smeri vzhod, zahoo. sever, jug, v skladu z generalno rešitvijo odvodnjavanja biy»* občine Kranj. V projektu naj ,se predvidi možnost etapne 'z' gradnje. b) Izdelava projektov PGD, Pz' za območje Občine Cerklje 2 dovodom na začasno predvid^ no čistilno napravo ali posameZ' nih novih manjših čistilnih enot-Ti načrti se izvedejo po potrdit* idejnega projekta pod točko a- 3. Projektno nalogo oz. 9eaeI' alne rešitve odvodnjavanja biv$» občine Kranj, lahko ponudnr dobijo na JP Komunala Kranj; Ulica Mirka Vadnova 1, Kranj Pn g. Stružniku, dodatne inforTWJ cije lahko dobite tudi na Občin' Cerklje. 4. Orientacijska vrednost: a) 2.400.000 SIT b) 4.000.000 SIT 5. Investitor si pridržuje pravico-da odda delo po posamezni' fazah oz. področjih. 6. Rok izvedbe razpisanega dej? je 6 mesecev po dogovorjen prioriteti. 7. Merila za izbiro najugodneje ga ponudnika so: - reference in kvaliteta . , \ ponudnika za izvajanje takih "e - ugodni plačilni pogoji - ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik 8. Ponudbe morajo poleg *otK pletne ponudbe vsebovati tu° registracijo podjetja za tovrstn dela. 9. Kompletno ponudbo z oznako "PONUDBA CERKLJE - ^ ODPIRAJ" morajo ponudnik najkasneje 15. dan po objavi Uradnem listu RS, priporočen" po pošti, ali neposredno inves* torju v zapečateni kuverti dos» viti do 12. ure na naslov: Občin Cerklje, Ulica Franca Barieta & 4207 Cerklje. Na zgoraj navedenem naslov>J bo ob isti uri tuid odpiranp ponudb. Cerklje, dne 25. 9. 1996 OBČINA CERKUe ŽUPAN „ FRANC ČEBULJ Petek, 4. oktobra 1996 HALO, GLASOV KAŽIPOT 33. STRAN • GORENJSKI GLAS S? HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Narollle xa objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na totsovi 1v Kranju oz. povošti - do 12.30. ure dan prod tiidom Gorenjskega glasal Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredne ugodna. AVTOŠOLA B in B, Begunjska 10, pokličite tel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v PONEDELJEK, 7.10. dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 18. uri VOZNIK - vpis v program poklicnega izobraževanja - B&B Pokličite po telefonu 22 5b 22 ali se osebno oglasite na Begunjski 10 v Kranju. NAKUPOVALNI Palmanova 16.10, Madžarska Lenti 10.10., 12.10., 17.10., 19.10.; Trst 22.10.; IZLETI - GARDALAND Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA ■NG. HUMAR Z AVTOBUSOM NA IZLET Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 7.10.1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 9.10. Trst, 19.10. Lenti Drinovec, tel.: 064/731-050 METEOR d.0.0. 422-781 Lenti 10.10,19.10., Italija - tovarna čokolade, Portoguaro, Cilka tel: 41-510 Palmanova, Češka - Brno 17.10. KNJIGOVODSKE STORITVE Opravljamo knjigovodske, računovodske in administrativne storitve za obrtnike in mala podjetja. Tel.: 323-909 GASSER Nakupovalni izlet Madžarska - Lenti, odhod 5.10. AVTOBUSNI PREVOZI UGODNE CENE • INFORMACIJE • F' SORCA 5 na tej>: 064/697-058 GOSTIŠČE METKA ■ klasična in posebna PERUTNINSKA PONUDBA Podljubelj 140, Tel.: 59-086 " možnost nočitve odprto vsak dan ' ugodnosti za zaključene družbe GARAŽNA VRATA daljinsko upravljanje - motorni pogon - izolirana, kasetni motiv imitacija lesa. LYNX - CANADÀ Vrata vseh dimenzij po zelo ugodni ceni. tel.: 061/825-272 No9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO MAVRICA Jesenice, Titova 93 Velika akcijska prodaja poceni kvalitetnih ženskih, otroških in moških jaken iz micro vlaken za jesen - zimo. Od 1.10. do 5.10. dobi vsak kupec jakne darilo kvalitetno flanela srajco, zato pohitite, da te prodajne akcije ne zamudite! AKCIJSKA PRODAJA laminatnih oblog "PARADOR" že od 2.940 SIT/m2. Informacije po tel.: 860-032, 860-083 GSM MOBITEL - ERICSSON - samo: 69.900,00 SIT Pingo, d.o.o., Kranj, Oprešnikova 74, tel.: 323-485 OLJNI GORILNIKI SOBNI PROGRAM, TERMOSTATI AJK KRANJ J*í 064/222-754 DISKOTEKA BROADWAY LAMBORGHINI od 400 DEM, BENTONE od 450 DEM dalje. Cene so brez p d TERMOTECNICA - TRBIŽ - tel. 0039-428-2586. (100 m od trga levo) od 90 DEM dalje (Emmeti, Intellitherm, Danfoss), trmost. ventili - Oventrop -30 DEM, kompl. oprema za cisterno od DEM 65. TERMOTECNICA-TRBIŽ-TEL. 0039-428-2586. Nudimo ažurno, strokovno in kvalitetno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. Happy music & trend sound danes, v petek, 4. oktobra. Progressive house night + after over & dark dog party z DJ ZOKI-DI, DJ ČEKA in DJ VALENTINO KOCJANČIČ od 22. do 4. ure, Titova 22, Jesenice. ^KREACIJSKO Jesenice: v dvorani Podmežakla vsako soboto in nedeljo od 14. do 15.30 u RS AN JE ure. Cena vstopnic: otroci do 14 let 200 SIT, odrasli 300 SIT. Bled: vsako soboto in nedeljah od 18. do 19.30 ure, v nedeljo 6.10. drsanja ni. GLASOV KAŽIPOT It Izleti po Beli krajini ddün uVor" Dnjštv° upokojencev Prana i« ■ 1 sv°ie člane ln dRJ9e upokojence i<,9i „P zamimiv avtobusni izlet po Beli ooW. lzlet 1)0 v sredo, 16. oktobra, z v avtobusa ob 6.30 uri izpred Pošte reaovoru, Prijave z vplačili sprejemajo v Domn Ju v sred°.9' oktobra, ob 17. uri v gju krajanov v Preddvoru. ro Prekmurju in v Jeruzalem oro-ni8"' " Planinska sekcija Alpetour v iC 2I? P)an'nski pohod po Prekmurju in -enjzaiem. Hodili boste do razširjeni poti bouc^°.ne Pozabite knjižic za žige. Izlet uri i7n?QH S'12-oktobra'odhodPa00530 do ,n^a Ho0tela Creina. Prijavite se lahko Golnik h ■ ok,°bra, na naslov škorc, vaïnici Ajpefour,elef0nU 46"4°° ^ V P°S'°" v jeznano vab' a^'ca "• Druš*vo upokojencev 2abnica tradicions ,n,dru9e "Pokojence na že PonSSni pa inv6nŽtivMsk0 tr9°vino brez ^sTïtooko'Ica Kranja. l^^+íoiSJ^-PODLUBNIK odda- ' ^0 obrt za skladišce °on. STANING 242-754 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in hojico. Oboje je dobro ohranjeno. Q41-652 31820 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 0061/611-07828747 Prodam večji (2m) dolg ročni gumi voz, "lojtrnik", nov. Drobnič Rado, Kamna Gorica 23, 0736-215 31880 Prodam KOŠE za seno. Čebulj, O 45-545 31770 Vrtni kamin 7 delni prodam. ©242- 331 31787 Prodam POSODO za žganjekuho 4 x uporabljena. 0715-731 31813 HRASTOV SOD 60 I. enkrat uporabljen, prodam. Q84-535 ali 801- 304 31909 PRIDELKI Za ozimnico prodam rdeči in beli KROMPIR, JABOLKA voščenke ne-škropljene in tudi ZELJE v glavah. 043-507 31366 Prodam KROMPIR za ozimnico in krmo. Q311-813, 2abnica 45 31542 GOVEJE SENO balirano prodam z dostavo. 0067/53-104, zvečer 31590 KROMPIR CVETNIK za ozimnico dobite vsak dan v Strahinju pri HalOVCU 31592 Prodam VARAŽDINSKO ZEUE v glavah. Letališka 21, Voglje, ©49- 357 31626 Prodam ČEBULO, KOLERABO in SOLATO Endivijo. 0324-457 popoldan 31641 Prodam obrana, neškropljena JABOLKA - Voščenke, Rjavčki, Idared in JABOLČNI SOK po naročilu. 0633-448 31662 Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico. 0710-529 31669 Prodajamo BIO JABOLKA - Klančar, Nova Vas 37 pri Lescah 31670 Ugodno prodam velikocvetne mačehe in riglčke po 60 SIT. Cuderman, Bašelj 40, 45-532 31885 Po 2.500 SIT prodam 1.60 m visoko AVOKADO GRENIVKO i.t.d. ©242- 325 31715 Prodam neškropljena JABOLKA, mošt in jabolčni KIS. Kalan, 403-167 31723_ Prodam SILAŽNO KORUZO. La-hovče 39 Q421-763 31731 Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico. 045-760 Hraše 1, Preddvor 31737 Ugodna prodaja okrasnega grmičevja za meje in vrtove. Tel.: 311-755 Prodam VARAŽDINSKO ZEUE v glavah, beli jedilni krompir in drobni. Q422-012 31752 Prodam jabolka za ozimnico in predelavo. Prezrenje 19, 0731-028 31756 Prodam SILAŽNO KORUZO in mlečno KRAVO. Q49-525 31797 Ugodno prodajamo domača JABOLKA in hruške za ozimnico. Hudo 1 (pri Kovorju) Tržič, Q58-818 31802 Prodam beli in rdeči drobni krompir in zelje v glavah. Stražišče, 311-720 31806 Prodam ali menjam PESO za krmilni krompri. ©49-324 31821 DOMAČA JABOLKA nikoli škroplje-na prodam: voščenke, rjavčke, kos-mace...©312-028 31828 Prodam neškropljena zimska JABOLKA: voščenke, kosmaž, carevič. 046-022 31833 Prodam KROMPIR za ozimnico cvetnik in krompir za krmo. ©631- 901 31839 Prodam KROMPIR za krmo. ©326- 394 31845 Prodam zimska JABOLKA na drevju ali obrana. 0421-238, Bohinc Brnik 57A ^i»w8 Prodam neškropljena domača JABOLKA, lepo voščenko in krivope-celj. Q77-621 31853 Prodam JABOLKA neškropljena voščenke in razne druge vrste. O 43-464 31862 Prodam domača JABOLKA in jedilni KROMPIR. Podbrezje 41 31876 Prodam krmilni KROMPIR, zelje in jabolka za ozimnico. Jerla, Podbrezje 218, 731-302 31883 Prodam silažno KORUZO. 0421- 802 31893 Prodam lepo zelje v glavah. Zalog 46, Q422-338 31896 Prodam rdeče KORENJE in jedilni KROMPIR. 3422-489_31911 Prodamo domača neškropljena JABOLKA - voščenke. Cena 50 SIT. 047-607 31974 Krmilni KROMPIR prodam. ©41-567 31975 POSESTI GORICE 3/4 HIŠE samostojen vhod, vrt 1200 m2 prodam 169.000 DEM ali menjamo za stanovanje v Kranju. Planina II, garaža pritličje 12 m2 prodam 13.800 DEM, Šorlijevo naselje prodamo 2 ss, 52,10 m2 9. nadstr. cena 83.000 DEM, Planina II 2 ss 55,60 m2 8. nadstr., cena 83.400 DEM, ŠENČUR prodamo vrstno hišo srednja v III podaljšani gr. fazi na parceli 348 m2 v račun vzamemo stanovanje. GOZD 15000 M2 k.o. Brnik prodamo ali menjamo za zazidljivo parcelo. NEPREMIČNINE FRAST, 0242-651, 0609/626-581 KERN d.o.o, NEPREMIČNINE tfll" 222-566 Maistrov tr8 12 fax: 221-785 4000 Kranj Prodamo v Šenčurju hišo v gradnji izdelana do strehe in kupljena okna, cena 165.000 DEM; Drulovka vrstno hišo v gradnji, ni fasade, izdelano pritličje in klet, cena 165.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel., fax 221-785 28194 PRODAMO BLED: visoko priti, hišo na parceli 900 m2, 330 m2 uporabne površine, cena in način plačila po dogovoru, KRANJ dvojček na parceli 450 m2, 210.000 DEM in nedokončan dvojček v III. gr. fazi na parceli 450 m2, 110.000 DEM, KRANJ LABORE: manjšo obnovljeno hišo, 120 m2 bivalne površine, CK, tel., na parceli 510 m2 + zidano garažo, 170.000 DEM, Kranj. DOM NEPRE-MIČINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22- 33-00___29060 V okolici Kranja kupimo HIŠO, lahko starejšo ali novogradnjo še neizdelano do 130 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 29801 HIŠO v okolici Kranja cca. 400 m2 bivalne površine, lahko dvo stanovanjska ali poslovno stanovanjska, na 1300 m2 prodamo za 550 000 DEM. AGENT Kranj 0223-485 ali 0609-643-493 29803 V dolini Završnlce, k.o. Doslovče, prodamo 5,2 ha mešanega gozda, večinoma iglavci, ETAT 160 m2, za 33.000 DEM. AGENT Kranj, ©223-485, 0609/643-493_29815 V bližini centra Kranja prodamo poslovno stanovanjsko hišo, v treh etažah, na 604 m2 zemljišča, vselji-vo, z urejeno okolico, cena po dogovoru. AGENT Kranj, © 223-485 ali 0609/643-493 29818 Na Šenturški gori prodamo novo hišo z gospodarskim poslopjem, na 350 m2 zemljišča za 150.000 DEM. AGENT Kranj, © 223-485 ali 0609/ 643-493 2S820 V Kranju ali okolici kupimo več zazidljivih parcel za znane interesente. AGENT Kranj, S 223-485 aH 0609/643-493 29827 PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 Bled, Ljubljanska cesta 3, tel.: 064/76-461, fax: 064/77-026 Industrijsko parcelo od 6000 do 10.000 m2, kupimo za znanega interesenta, nekje bo cesti v okolici Kranja. AGENT Kranj, 223-485, 0609/ 643-493 30399 Prodamo Bled poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1200 m2, cena 330.000 DEM; Blejska Dobrava, prodamo obnovljeno dvostanovanjs-ko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM. K3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 30419 Prodamo v Britofu na parceli 900 m2 prodamo hišo 9x9 m in poleg nje samostojno delavnico zgrajeno do strehe, ob glavni prometni cesti cena 330.000 DEM; v Cerkljah prodamo novo hišo, parcela 500 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 30420 /PPCM NEPREMIČNINE tel7fax:331-292, 331-366 Prodamo Pšenična polica kmečko hišo in gospod, poslopje, parcela 1.574 m2,v Domažlah na odlični lokaciji hišo v III. gr. fazi s parcelo 360 m2. K3 KERN, 221-353 30421 Prodamo v Preddvoru hišo s 3000 m2 zemljišča; Kranj podkleteno, enonadstropno hišo s parcelo 600 m2; v Kamniku več vrstnih hiš zgrajenih do strehe. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 30624 PRODAMO TRŽIČ NA JASI prodamo atrijsko hišo 290 m2 bivalne površine v III. gr.fazi na parceli 680 m2 cena 179000 DEM. BLED nova hiša z gostinskim lokalom v obratovanju hiša vseljiva takoj, lokal lahko ostane v najemu, cena 580.000 DEM v račun vzamemo stanov, avtomobil., KRANJ Tavčarjeva meščansko 3SS, 90 M2 + mansarda 80 m2 ek. tel., vrt 20 m2 parcela 350 m2 garaža 25 m2 samostojen vhod, prodamo ali menjamo za 1.5 sobno v Kranju. HO-TAVUE HIŠA stara 22 let 180 m2 biv. povr. 2 garaži parcela 600 m2, cena ugodna 147.000 DEM. NEPREMIČNINE FRAST.d.o.o., 242-651, 0609/ 626-581 31823 KRANJ DRULOVKA prodamo atrijsko hišo s 380 m2 parcele za 200.000 DEM. STANING 242-754 31688 atrijsko hišo, 400 m2 sveta, na končni legi; na Drulovki nedokončano vrstno atrijsko hišo. K 3 KERN, 221-353, tel. fax 221-785 30626 M11W STANOVANJA, HIŠE, LOKALI -kupujemo, prodajamo, oddajamo, najemamo. MANDAT 22-44-77 30755 nepremičnine 064 22 33 00 V okolici Bleda kupimo zazidljivo parcelo do 500 m2, na lepi sončni iokaciji za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30775 V Šenčurju prodamo starejšo hišo na novo adaptirano, delno podkletena v dveh etažah, na 300 m2 zemljišča za 215.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 30776 V Staržišču prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1025 m2, za 97 000 DEM. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 31055 Prodamo Tržič starejšo hišo in poslovno stan. hišo, prodaja tudi po delih; Tržič prodamo gornji del hiše s prizidano garažo, cena 102.000 DEM, Žiri kmečko posestvo 6 ha zemljišča. K 3 KERN 221-353, fax 221-785 31284 Prodamo parcele v Belci pri Mojstrani, na Mlaki, na Upnici pri Kropi, Žirovnici, Seničnem, Podljubelju, Besnici, Kamniku, Dupljah, Tržiču. K 3 KERN, 221-353, tel., fax 221-785 31291 Prodamo vikend: PODLUBELJ, Krvavec, Lubnik, Tstenik (Orlove glave). K 3 KERN, 221-353, tel., in fax 221-785 31292 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 LJUBLJANA garažo v Ljubljani menjamo za garažo v Kranju. K 3 KERN, 221-353, 221-785 31294 Kranj Drulovka vrstno hišo v IV.gr. fazi, 160.000 DEM, ŠENČUR vrstno hišo v III. gr. vazi, 138000 DEM, ŠENČUR vrstno hišo v III. gr. fazi, 138.000 DEM, ŠENČUR okoica hišo v izgradnji 10x10 m, IV. faza, na parceli 600 m2+600 m2 zazidljive parcele. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 31577 ODDAMO Škofja Loka enodružinsko hišo z garažo in vrtom 1200 DEM/ mes.KUPIMO v okolici Kranj manjšo hišo ali bivalni vikend in mlin na Gorenjskem. Kupimo manjšo hišo v Šenčurju. KUPIMO ŠKOFJA LOKA z okolico dvostanovanjsko hišo ali parcelo. DOM NEPREMIČINE, Kor-oška c. 16, Kranj. 22-33-00 31579 PARCELE PRODAMO GRADBENE: Sr. Dobrava nad Podnartom 500 m2, 25000 DEM; KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; ZVIRČE 852 m2 ob zelenm pasu, lokac, elektrika+voda na parceli, 60.000 DEM; Senično 1575 m2, ele. na parceli 45 DEM/m2; pod Dobrčo zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2, 66000 DEM; RADOVLJICA 678 m2 ob cesti, komunalno opremljena, gradbeno dvoljenje urejeno, prispevki plačani, 90.000 DEM; BOHINJ St. Fužina sončna parcela s pogledom na Triglav, cca 650 m2, 110 DEM/m2 KAMNJE 819 m2, 100 DEM/m2;PREDOSLJE 624 m2 ob cesti, 50.000 DEM. PALNICA NAD Kranjem manjši vikend na parceli 600 m2, 77000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, KOROŠKA C. 16, Kranj, 22- 33-00 31580 KUPIMO Kranj okolica večjo gradbeno parcelo na izjemno lepi lokaciji 99 DEM/m2. DOM NEPREMIČNIE, Koroška c. 16, Kranj. 22-33-00 3issi Na relaciji Škofja Loka - Kranj prodamo stavbno zemljišče 2236 m2, primerno za mirno poslovno dejavnost, 100 m od ceste za 170.000 DEM. AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493 31582 V Cegelnici prodamo spodnjo etažo hiše s posebnim vhodom na 570 m2, 0609/643 493 Kr8ni' 223"485, NEPREMIČNINE posing 1 POSLOVNI INŽENIRING d.o.o. L Kranj, Ifrgtna 3, tel.:224 210 NAKLO-CEGELNICA prodamo visoko pritlično hišo v 4 gr. fazi z 650 m2 parcele za 280.000 DEM. STANING 242-754 31689 KRANJ-DRULOVKA prodamo vrstno atrijsko hišo 230 m2 stanovanjske površine v podaljšani 3 gr. fazi za 160.000 DEM. STANING 242-754 31690 ŠK.LOKA - HAFNERJEVO NAS. oddamo v NAJEM stnaovanjsko hišo s CK in tel. STANING 242-754 31691 LIPNICA PRI KROPI prodamo zazidljivo parcelo 1760 m2 po 55 DEM/m2, STANING, 242-754 31692 STISKA VAS POD KRVAVCEM prodamo zazidljivo parcelo 421 m2 za vikend za 18000 DEM. STANING, 242-754_31693 PODKOREN prodamo parcele 400 m2 za vikend ali hišo po 100 DEM/ m2. STANING 242-754_31694 Prodam NJIVO v Šenčurju 2000 m2 Šenčur. Mlakarjeva 24 3179è Kupujete, prodajate, najemate, oddajate - nepremičnine, pokličite. PROKURIST NEPREMIČNINE, 623- 284 31888 V okolici Kranja ali Škofje Loke kupimo novejšo hišo do vrednosti 230.000 DEM in hišo do vrednosti 160.000 DEM in hišo potrebno obnove aH zazidljivo parcelo. Na bledu prodamo novo poslovno-sta-novanjsko hišo in starejšo hišo. APRON 331-292, 331-366 31915 Kupujemo in prodajamo STANOVANJA, HIŠE, ZEMLJIŠČA, VIKENDE. MIKE & com. 216-544 31916 AL.SAFLOOR LAMINATNA TALNA OBLOGA Bolj odporna kot parket KOBE TSO Trgovina s parketi vseh vrst BTC Ljubljana, hala A/10 klet Tel.: 061/185 16 16 10% popust za laminat s tem oglasom do 31.10/96 Prodamo BITNJE novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli 760 m2, na Drulovki atrijsko hišo, Primskovo novejšo s poslovnim prostorom. MIKE & Comp., 216-544 31922 KUPIMO V Kranju ali okolici samostojno hišo z vrtom do cca 180.000 DEM. Mike & comp. 216-544 31923 Prodamo Poljanska dolina hišo v III. gr. fazi skupaj s staro kmečko hišo, ter zemljišče 5200 m2 z gradbenim dovoljenjem, ter več vikendov. MIKE & comp. 216-544 31924 Prodamo na Dolenjskem blizu Otočca zidanico z vinogradom za samo 50.000 DEM. MIKE & Co„d.o.o., 216-544_31925 Prodam Gorice hišo dvojček parcela 1000 m2 cena 170.000 DEM, Cegelnica 3/4 hiše v pritličju s samostojnim vhodom, parcela 600 m2, v Žiganji vasi prodamo hišo v 3. gr. fazi, cena 130.000 DEM. K 3 KERN 221-353, tel in fax 221-785 31928 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo HIŠO, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali STAREJŠE GOSPODARSKO POSLOPJE. Cena po dogovoru. AGENT Kranj ©223-485 ali 0609-643-493 31932 KRANJ okolica takoj kupimo zazidljivo parcelo do 1000 m2. POSING © 224 -210 in 222-076 31960 POLJANSKA DOLINA prodamo samostojno hišo 180 m2 stanovanjske površine, 600 m2 parcele, stara 28 let, CK, tel., 2 garaži in delavnica. Cena 190 000 DEM. POSING ©224-210 in 222-076 31961 ŠKOFJA LOKA Gorenja Vas prodamo samostojno HIŠO 100 m2 stan. površine, 300 m2 parcele, tel., cena 90 000 DEM prodamo še 900 m2 zazidljive parcele, za 35 000 DEM. POSING »224-210 in 222-076 31962 KRANJ Primskovo prodamo samostojno HIŠO, 3 etaže, poslovni prostor v pritličju, garaža, CK, tel., za 250 000 DEM. POSING ©224-210 in 222-076 31963 KRANJ okolica prodajamo polovico samostojne hiše, stara 30 let, takoj vseljiva, velik vrt, cena 110 000 DEM POSING »224-210 in 222-076 31964 ODDAM VRT. ©214-425 31971 V Radovljici prodamo ZAZIDUIVO PARCELO, 450 m2, ob Cesti na Jezerca. CENA:32.000 DEM. ©061-132-21-09 ali mobitel 0609-619-885 POSLOVNI STIKI Ugodno avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090 42 14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min 31741 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090 42-14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0,5 min 31743 DELNICE Uniona, Krke, Cetisa, Etola in druge odkupujemo z gotovino po najvišjih cenah. Pridemo tudi na dom. ©061-133-05-37 31934 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 156 SIT min ODKUPUJEMO TUDI NA OKENCIH ABANKE /133 31 _il ABANČNA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA AA.J RADIO POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Privoščite si veí in ie prihranile hkrati Gorenjski glas in Radio Poslovni val Vam svetujeta, kako si privoščiti več in še prihraniti hkrati. Škarje v roke, izrežite današnjih pet oglasov in v denarnico z njimi. Ko boste naročali storitve, na katere tokrat v "kuponskih oglasih" predstavljeni oglaševalci dajejo navedene super ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli oglas in nižja cena bo Vaša. Prav zares si lahko privoščite in privarčujete hkrati! Kuponske oglase objavljamo najmanj dvakrat mesečno v taki obliki kot tokrat, če morda ŽELITE SODELOVATI KOT PONUDNIK: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223-111. Presenečeni boste nad našo s^perjwnudbo za sodelovanje! 1 0% POPUSTA za vse storitve ULKANIZERSTVO „ AVTOOPTSKA t J P d.0.0 CENTRIRANJE IN MONTAŽA GUM Ulica heroja Verdnika 23/A, 4270 Jesenice Tel., fax: 064/84-366, 064/862-550 • Pestra ponudba zimskih in letnih pnevmatik IIANKOOK • Avtooptika, centriranje, vuikanizerstvo • Brezplačna montaža gum SAVA, DUNLOR FULDA, GOODYEAR, MICHELIN • Dnevni bar Del. čas: 8. -18. ure, ob sobotah 8.-13. ure, nedelja zaprto ■5* 20% POPUST Rad o v i j i c a RAFTING, IZLETI - PIKNIK, PAINTBALL IGRE, KOMBI PREVOZI Prešernova 4, Radovljica, tel./fax: 064/715-005, mobitel: 0609/646-255 50% POPUSTA za vse usluge cluba • Pestra ponudba pijače • Redna gostovanja priznanih skupin in Discojockejev • Različne modne promocije • Možnost zakupa za zaključene družbe TITOVA 22, JESENICE (vstopnina, pijača) Kupon lahko izkoristite do 31. decembra 1996 j^^p.—. — — — _^_ —--__ —__ ______ _.^jg 50% POPUSTA za tečaj CPP za A in B kategoriji S DEM/ Titova 18, 4270 JESENICE (POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS PEGAZ d.o.o.) TEL: (064) 872-641, 83-289, FAX: (064) 81-768 DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 9.00 DO 17.00 • Lastni tečaj iz CPP za kategoriji A in B t Zdravniški pregledi za kategoriji A in B • Sodobno opremljena vozila (YAMAHA 125 SR, FIAT UNO, RENAULT 5) • Možnost plačila na 3 obroke t Posebne ugodnosti za dijake in študente • Obnavljanje znanja voznikov, ki že imajo izpit • Izkušeni ter zanesljivi inštruktorji • Nagradna žrebanja za kandidate PRILAGODIMO SE TUDI POSEBNIM ŽELJAM KANDIDATOV! Kupon lahko izkoristite do 31. 12. 1998. ---------irr----------^\ Delnice KRKE, PET-ROLA, PIVOVARNE UNION, RADENSKE in ostale odkupimo po najvišjih dnevnih cenah. Od pon. - pet. od 10.-16. ure, tel.: 061/314-952 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN SILVES-TROVANJE nudi - TRIO "BON-SAJ".©421-498_15200 TRIO ALI DUO igra na ohceti, obletnicah, v lokalih. ©731-01530872 DUO vam nudi glasbo, humor za ohceti obletnice in razne prireditve. ©45-292 31753 RAZNO PRODAM Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka.©731-208 23404 Zaradi selitve ugodno prodam: rabljeno , ohranjeno kompletno SPALNICO, dnevno sobo, peč na žaganje, viš. 120 cm, termoakumu-lacijsko PEČ, za 2.5 KW, sobno PEČ na trda goriva, viš. 70 cm, ŠTEDILNIK površine 48x50, novo rešetko za etažno peč 25x34, sobno an-teno...Podhom 2, Zg. Gorje 31801 Prodam BUKOVA DRVA s prevozom ali brez. 077-634 31530 Prodam REGAL, klubsko mizico, novo žensko kolo ter 120 I hladilnik in pisalni stroj. 0634-319 31730 Prodam 20 m3 suhih mešanih DRV. ©58-021 Tržič_31747 Prodam bukova DRVA. ©718-606, Lesce 31767 POZNANSTVA AFRODITA ženitna posredovalnica vas vabi na PLES 5. oktobra v Transturist škofja Loka in tudi že zbira prijave za veselo MARTINOVANJE. Vsi, ki pa si želite partnerja pa pokličite 324-258! 31875 STAN. OPREMA Prodam rabljeno KOPALNIŠKO OPREMO Kolpa San - rdečo. Cena po dogovoru. ©242-642 31492 Ugodno prodam rabljene omare za dnevno sobo. ©712-367 po 20. uri 31651 Prodam SPALNICO rjave barve z nočnima omaricama, lahko tudi jogiji in ŠTEDILNIK Gorenje rjav 4 elek. s pečico. ©422-212 31705 Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, staro 2 leti. Begunje 161, stanovanje 27, Kličič 31729 Prodam jedilni KOT zeleno-moder žamet, 2 stola+ miza 350 DEM. ©331-086 31B32 ŠPORT Prodam baldahim oz. predprostor za prikolico, cena po dogovoru. ©403- 466 31768 FITNESS STUDIO POWER FIT fitness, savna, solarij, aerobika. PREBAČEVO Te!.: 064/320-062, 064/326-346 STORITVE SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 in bela tehnika na 331-301 od 9-17 h, Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 24539 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino in stekleno volno. ©061/863-032 26475 ELEKTROINSTALACIJE v novih in starih objektih, stanovanjih, hišah, delavnicah itd., vam nudimo hitro in kvalitetno po ugodnih cenah z gar-anicjo. Vrhovnik, Štefetova 15, Mla-ka, ©0609/641-662 ali 218-99727037 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več. ©061/813-553 27459 Specialistična dermatološka ordinacija dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34, zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Naročila in informacije sprejemamo na tel. št. 061/445 080 od 17. do 21. ure vsak delavnik. VEDEŽEVANJE 090 44 09 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, cest in parkirnih prostorov, nizkogradnje in visokogradnje. Gradbeništvo S. BOR, d.0.0., Kamnik, tel.: 061/813-870, zvečer do 22. ure ODVETNIŠKA PISARNA Jelka Sajovic KRANJ, Šorlijeva 21 odprta od 1. oktobra dalje URE ZA STRANKE: PONEDELJEK - PETEK dopoldne od 9. do 12. ure PONEDELJEK in SREDA popoldne od 15. do 18. ure in po dogovoru Tel./fax: 064/226-010 VIDEO IN AUDIO SERVIS PROTON vam kvalitetno popravi TV, KAMERO, VIDEO, CD in ostalo zabavno elektroniko. Bleiweisova 2 (kino Center) Kranj. ©222-004 28198 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ, popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...©242-037 28572_ Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je zelo enostavna, posnetki pa kvalitetni. Cena ugodna. ©222-055 28997 Šivanje po naročilu In popravila. ©326-839 30696 Montaža stenskih, stropnih oblog, obdelava mansarde (Knauf), montaža Armstrong spuščenih stropov. ©49-425 30762 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI, ELEKTRO IN VODOVODNE INSTALACIJE - popravilo in montaža. ©325-815 Kranj 30769 PIPE, VENTILI, KOTLIČKI, BOJLER-J| - montaža in popravilo. ©325-815 Kranj 30770 RODE Strojni estrlhi tol.: 064741-605 Iščem zidarska dela, delam poceni in kvalitetno. ©43-143, po 15. uri 31493__ Oblikovanje žive meje in obrezovanje koščičastega sadja, skiciranje načrta zasaditve. ©714-282 31507 Sprejemo vsa ZIDARSKA DELA, imamo svoj oder. ©211-071 31531 Iščem zidarska in fasaderska dela. Imam skupino, delamo kvalitetno in hitro. ©401-316 31595 —--n • T>TI1^ 900 MHz brezvrvični telefoni TELEFAKSI - CENTRALE - MONTAŽA - SERVIS Najnovejši model KX-F 700 BX/S faks - tajnica - telefon - nož - glasovna pošta ATESTI brf7piačen kuc^ G3j_____03-3 BREZPLAČNE INFORMACIJE Dostava na naslov lÜtelefon trade PE Ljubljanska 1A (za hotelom Jelen), tel.:222-150 -« Pooblaščeni RTV SERVIS SAMSUNG - Gorenje, popravila TV na domu, ostale aparate v delavnici na jezerski c. 22 (Primskovo) od 9-17. ure. Montaža anten, avtoradiov. ©241-493 30771 Ugodne cene TV APARATOV Gorenje, TUC GORENJE TTX že od 46.990,00 SIT dalje. ORBITER RTV SERVIS, Jezerska c. 22, ©241-493, od 9. do 17. ure 30772 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese, markize ter harmonika vrata -IZDELUJMO, MONTIRAMO IN PO-PRAVLJAMO. ©213-218 31082 Kuham in likam. ©214-789 31392 Imam skupinino zidarstvo in fasa-derstvo, delamo hitro in poceni. ©224-730 31458 Hitro in poceni delamo vsa zidarska dela in fasade. ©224-151 31459 Računovodske in knjigovodske storitve. Tel.:311-935 po 16. uri Gradbeno podjetje izvaja VSA GRADBENA DELA, fasade, omete in zidamo kamnite škarfe. ©212-046 31644 Če vam dolžniki plačujejo z zamudo, terjam namesto vas. ©331-546, zvečer 31547 Pretapiciram obrabljene kuhinjske in dnevne garniture. ©58-790 3ieso VODOVODNO INŠTALACIJO v KO-PALNICI (lahko z zidavo + pečar) ali HIŠI - tudi manjša popravila vam naredimo izkušeni mojstri, kvalitetno in po konkurenčnih cenah - (materijal braz davka!). ©211-128 NON-STOP (kličite do 8. ure, ali po 20. uri) 31660 Servis OLJNIH GORILNIKOV, avto-matike, montaža od peči do cisterne, meritve BETA-5. ©874-059 31665 MARINAR - servis in proizvodnja gumenih čolnov. ©218-231 3155è MIŠO, s.p., KRANJ Tel.: 064/326-612 VAM NUDI: • montažo In servise senčil: - ROLETE - ŽALUZIJE - LAMELNE ZAVESE - montažo - TALNIH - STENSKIH - STROPNIH OBLOG - suhomontažno prenovo oken - brušenje In lakiranje vseh vrstparketov HVALA ZA SODELOVANJE! Vodovodne inštalacije hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Koš-nik, 332-061 31682 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o., Kranj, ©222-754 31700 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. ©621-443, po 19. uri 31706 RTV SERVIS SINKO - popravila TV-jev Gorenje na vašem domu. ©331- 199 31716 DOMOFONE montiramo hitro in kakovostno- - ugodno plačilni pogoji. ©061-1408-433 in 0609-614- 346 31742 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 31766 SNEGOLOVILCE za vse vrste kritin izdelujemo. ©324-468 31786 PEKARNE, MESNICE * peremo tudi pekovsko in mesarsko perilo Pralnica perila GABOR tel.: 310-678 MADŽARSKA LENTI, vsak četrt*1" soboto. HOKO PREVOZI 53-8/6 31789 NAKUPOVALNI IZLETI Italija, AvJE ja, vsak teden. HOKO PREW* ©53-876 *J MONTAŽA stropov in sten iz opj* ali gipsa ter montaža drugih miz« kih izdelkov. ©43-098__j]> SAT SISTEMI od 350 DEM, lahko J čeke. ©719-014 Družba za gradbeništvo - dela^ notranje omete in fasade z las" odrom. ©736-327,od 19. do 21. u' 31903___.^*0* ČIŠČENJE in namaz vinas plojj6, toplega poda, linoleja, keramiK"5.' LESKET 211-338 31 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina 1 Ü 45 m2, obnovljeno, 70.000 DEM; DEM, Planina III 1 ss 33.5A/., -•. . DEM, Center 4 ss 98/ill ., CK. ,ei Planina III 3 ss, 63'm2/M ^Jjj j tel., 147000 DEM; Planina!: 2+2 89 g VII., 2 balkona, 140.000 DEM; JJ5 dovljica 2,5 ss, 64 m2/l., balkon, ^ tel., kab., 98000 DEM, končno, kn* VEČ NOVH STANOVANJ 1 ss, m 27 m2. 1680 DEM/m2. DOM NEP^ MIČNINE, Koroška c. 16, Kranj ©22-33-00 ' AQCMCUA ZA PROMET Z nr.PREMIČfllMAMl ' « FtirtUanaka uL 6. 4890 ttUgoi teL/fax: SO-SOS. mobitel 0609/af^>- ODDAMO Škofja Loka Frank°M/ nas. 3 SS7IV, CK.tel., 600 B«. mes., predpl, za 6 mescev, ^nml ss, 50 m2, neopremljeno, 450 v ^ mes, 2 letno predplačilo oddanii 10 let; Radovljica 3 ss, 60 n opr4emljeno 500 DEM/mes, eno"gg sečno predplačilo: Kranj 2,5 SS|W m2, opremljeno CK, tel., 600 mes. + varščina. DOM NEPR^ ČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-3J 29079___-*"'' V Radovljici prodamo 2.5 ss star* vanje 60 m2, delno obnovljen^ vsemi priključki, v 2. nadstr. 5 j 000 DEM in garažo 14. 56rgV souporabo pralnice, za 10 00°iin9-AGENT Kranj ©223-485 aH 643-493 ___J-*'' Nujno na Jesenicah kupirn° j8 enosobnih stanovanj, po možno ^ centralno kurjavo. AGENT Kran), . 223-485 ali 0609/643-493 V Kranju nujno najamemo ?a garsonjer in enosobnih stanovanj , znane interesente. AGENT WJU 223-485 ali 0609/643-493 ____ V Šenčurju zamenjamo enoso^ stanovanje 44 2m, v bloku- ^ stanovanje istih dimenzij v KrsA-AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/^ 493 2£fi2J TRGOVINA K3TM V SK. LOKI NA ŠOLSKI ut-2 VAM OD 1.10.96 dalje, poleg že znan'* artiklov nudi tudi del ponudbe iz pmdajnefP kataloga MOJ DOM- T7Anr..npwrf ^ ODPRTO od 8. do 19. u(* SOBOTA od 8. do 12. £ V Kranju prodamo 2 ss stanovJjjG 63 m2. nizek biok, z vsemi Pnl%fi| za 112 000 DEM. AGENT * ©223-485 ali 0609-643-493__^ Ooddamo 2 ss v Kranjski g°rl' ^ ~^ ■L-J Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA in MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV AVTO-avdio -alarm -mobitel • JYS U MS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel.. Fax: 06 4/4 1 016 AVTOAKUSTIKA .cblaičeni servia za prodajo in montalo Prodam Z 101. I. 85 in JETTO I. 60, oba reg. in ohranjena. Jenšterle, i Kidričeva 19, Kranj 31702 R 5, letnik 1986, rdeče barve, 5 vrat, reg. do julija 97, garažiran, prodam ali menjam. ©422-212 31704 Prodam VW PASSAT LIMUZINA, oranžne barve I. 76, prevoženih 137000. ©43-255 31707 Odkup - prodaja rabljenih vozil, konkurenčne cene. 0323-298, 0609/643-202_31710 NAKUPOVALNI IZLETI - na Madžarsko vsak teden s kombijem. 049-442 31717 Prodam OPEL CALIBRO, 1.91, lepo ohranjena, cena ugodna. 059-207 31719 Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.91, lepo ohranjen. 0688-173 31721 GOLF diesel, 1.84, vinsko rdeče barve prodam, cena 3500 DEM, v račun vzamem Z 101 do 1500 DEM. 0330-163 31803 Prodam PEUGEOT 405 GRI, I. 92, reg. celo leto, ostale Info. na 0714- 328 31807 Prodam JUGO 45, I. 88, reg. celo leto, cena 2200 DEM. 0223-680 31827 Prodam JUGO 55, I. 87. reg. do 2/ 97. 0 422-882 31830 ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Prodam OPEL REKORD 2.0 letnik 1981, registriran 3/98. ©330-449 31831 Prodam HONDO ACCORD 2.0 IES, s kompletno opremo, I. 94, prvi lastnik. ©242-167 31834 Prodam LADO NIVO, I. 93, dobro ohranjeno. ©44-148, po 19. uri3i84i Prodam KATRCO letnik 1983, neregistrirano ter tehtnico 150 kg. ©211-668 31846 ŠKODA FAVORIT 136 L, 1.91, I. lastnik, prevoz.70.000 km, cena 5600 DEM. ©310-298, po 15. uri 31849 PRIMERA 1.6 SLX 16 V, I. 91, 4 vrata, bogata oprema, možen kredit, prodam. ©242-277 31850 R 5 FIVE 1.4, I.94, reg. do 3/97. ©84-735 31851 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I.87, reg. do 7/97. ©45-670 31855 Prodam DAIHATSU SHARADE TS rdeč, 43000 km, nov/90. ©742-552 31858 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1989, dobro ohranjen. ©85-447 311)59 BMW 318 I model 93, vsa oprema, prodam aH menjam. ©862-097 ali 0609/639-288_simi BMW 320 I KARAVAN, I. 88, 23000 km, reg. do 9/97, oprema M. podvozje. ©0609/630-303 31863 Prodam HONDO CIVIC 1.6 I, letnik 11/90. ©215-033_31864 Prodam FIAT 126 P, I. 88. ©48-576, popoldan 31 ses Prodam JXD GOLF, lentik 1989, model 90, dobro ohranjen. Mežan, Seliška 7, Bled 31866 Prodam OPEL KADETT diesel 1600, I. 86, prevoženih 128000 km, reg. do 1/97, cena po dogovoru. ©891-322, popoldan 31868 VARSTVO V varstvo vzamem otroka, starega od 1 leta naprej. ©211-642 31638 Prodam GOLF JXB, I.89, prevoženih 90.000 km, za 9000 DEM. ©67-014 31622 Prodam GOLF D,l. 85, modre barve, drugi lastnik, prva barva, zelo ohran-jen, reg. 10.4.97. ©325-948 31631 Prodam SUBARU JUSTY 10,1.1988. Informacije na ©224-611 31636 Prodam FIAT RITMO DL, 1.84. ©211-642 31637 Prodam R 18 TL, I.82. ©211-642 31640 Prodam VOLVO 480 turbo, z dodatno opremo, I.93/3. Informacije dop. na ©061-301-691 31643 PASSAT 1.9 TD, I. 92, limuzina bele barve, nekaramboliran, ogromno dodatne opreme. ©242-030 31658 VW CARAVELLE GL, 1.6 TD, 1.12/90, 133 000 km, ohranjen, prodam. ©622-165 31667 JUGO KORAL 45, letnik 90, reg. april 97, prva barva, zelo lepo ohranjen. Cumurdžič, Partizanska 23, Tržič 31676_ Ugodno prodamo TRÀFIC FURGON I.89, MASTER FURGON I. 86, R 19 RT 5 v I. 93, R 5 Prima I. 95. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inforamcije po ©422-522, RENAULT Preša Cerklje! 31678 Prodam R 5 I. 89/90, 5 v, R 5 I. 93, 5 v, lepo ohranjena. ©312-494 31686 PREROK 090/41-29 090/42-38 Prodam OPEL KADETT 1.4 S SOLZA, 1.91, temno modre metal barve, 3 V, prevoz. 112 000 km, cena 12 000 DEM. ©714-726 31722 Z 101, I. 88, 55000 km, prodam. ©0609/622-539, Zgoša 15 31726 Prodam FORD FIESTA GHIA, I.93, reg. do 2/97. ©721-839 31727 Prodam R CLIO 1.4 RT, I.95, reg. do 6/97, dodatna oprema + 6 zvočnikov. Inf. od petka pop. dalje na ©880- 204 31728 Prodam FORD ESCORT 1.6, 16V, I. 94, 45.000 km. S 53-177 Ugodno prodam FIAT 126 P, I.86. ©49-452 31735 Prodam JUGO 45,1.90, reg. do 6/97. ©323-590 31738 Prodam FIAT UNO 45, I.88, cena 4500 DEM. ©66-610_31744 Prodam VOLVO 460 turbo z vso opremo, 1.93, reg. do avgusta 97. ©401-039 in 620-531 (med 14.30 in 16. uro) si?« NEMEČEK d.0.0. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL tel.: (061)611 -851, fax: (061)611 -849 ZBILJE 1, 1215 Medvode IZREDNO UGODNI KREDITI, LEASING IN GARANCIJA MITSUBISHI PAJERO 2.5 WAG0N TD Intercooler, ZELO UGODNO Pozor! Možen kredit za obrtnike in podjetja, možni tudi drugI modeli FIAT UNO 1.0 ie Ftre, 3 V (93), AKCIJSKA CENA 8.500 DEM FIAT CINQUECENTO (94), garancija, cena 10.800 DEM NOVI AVTOMOBILU PUNTO 55, PUNTO 75. BRAVA, BRAVO, v zalogi letnik 1996, dodatna oprema, UGODNO RABLJENA VOZILA BMW 318 i (94), črn, celo leto registriran, kasko, centralno zaklepanje, električna stekla. ABS..., kot nov, cena 37.300 DEM FORD MONDEO TD (94), rdeč, karavan, 30.000 km, cena 29.900 DEM FORD SIERRA 1.8 CLTD (91), kovinsko siv, tonirana stekla, cena 13.900 DEM FORD ESCORT 1.6 CU (90), kovinsko moder, registriran. 1. lastnik, cena 12.500 DEM RENAULT 191,8 RT Cabrio (94), kovinsko črna, registriran, usnjeni sedeži, cena 27.500 DEM MITSUBISHI ECLIPSE (93), črn, 40.000 km, registriran celo leto, maksimalna oprema, 1. lastnik, servisna knjižica, cena 31.900 DEM FIAT PUNTO 55 (95), bel, zelo lepo ohranjen, registriran celo leto/cena 14.900 DEM FIAT UNO 60S (88), bel, registriran do 7/97, cena 5.900 DEM FIAT CROMA 2.0 CHT (92), moder, 1. lastnik, cena 14.500 DEM GOLF (88), bel, 88.000 km, registriran do 12/96, tonirana stekla, lepo ohranjen, cena 8.600 DEM LANCIA Y-10 (86), zelen, lepo ohranjen, cena 4.900 DEM CITROEN C15 D (90), registriran do konca leta, 5 sedežev, cena 9.900 DEM JUGO 45 (89), bel, registriran celo leto, cena 2.200 DEM JUGO 45 (89), bel, 71.000 km, reg.do 2/97, lepo ohranjen, cena 2.500 DEM JUG0 55 (89), bel, registriran do 9/97, lepo ohranjen, cena 3.300 DEM NISSAN SUNNY (86), kovinsko srebrn, 103.000 km, reg. celo leto, 1. lastnik, avtoradio, cena 6.900 DEM 242 754 Kranj ^rSaglamo i« i<-»ruiemo za vas hiše poslovne parcele prostore BMW 318 I, 12/87, prodam. «211- 285 31871 Prodam JUGO 55 letnik 1991 in vogalnike. «061/613-780 31874 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 12/ 89. «323-558_3iaai MONTANA.d.o.o. prodaja vozil: AUDI 80 1.9 TDi 93/94, AUDI 100 2.0 E 92, ALFA 75 1 .d6 93, BMW 520 I 88, TEMPRA 1.9 TD 93, 1.6 92, 1.6 94, TIPO 1.6 I DGT 92, TOP C LAS 3.0 I 93, HYUNDAI PONY 1.3 LS 90, LANCIA Y 10 93, DEDRA 1.6 I 92, ASTRE 1.4 i, 1.6 i, 1.81. 1.7 d 93-94, 3,4,5 vrat, tudi karavani, ASTRA 2.0 GSI 93, KADETT 1.3 89, R 5 90, ŠKODA FAVORIT 90, AX 91, MONDEO 1.6 /16 v 93.GOLF 1.3 B 82, JXD 87, karavan 1.8 I 91, PASSAT 1.6 TD 90. Možna menjava ali bančni krediti, Celovška c. 135, Ljubljana od 9. do 17. ure, «061/159-30-30, mobitel 0609/615-648 31887 TALON Zgornje Bitnje 32 tel: 064/311 032 d.o.o. •»ODKUP ** PRODAJA *» PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) NOVO! 9% LETNA OBRESTNA MERA ZA RABLJENA VOZILA Prodam R 5 FIVE ohranjen I. 94, prodam. «332-761 31897 UNO 60 S, I. 86, poceni FIAT 128 poceni prodamo, ohranjen. «332- 761 31898 Prodam GOLF JXD, I, 89/12, reg. do 12/96, prevoženih 126000 km, 9500 DEM. «81-631 31809 R 19 CHAMADE 16 V, I. 93, 75000 km, prodam. «733-054 31904 Prodam Z 101 GT I. 86, bela, cena po dogovoru. «57-233 31906 Prodam CITROEN AX 1.1 TGE, letnik 91, bele barve s prtljažnikom, ugodno, lahko tudi na bančni kredit. «725-305 31910 Ugodno prodam ZASTAVO 101 comfort I. 79. «242-222 31912 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, 1.12/91. «51-877_31937 Prodam karamboliran JUGO 45, 1.88, celega ali po delih. «332-439 31938 _ Nujno prodam GOLF JXD, I.86, reg. do 4/97, prevoženih 125 000 km. «85-210 31939 VISA 1.1 RE, I.85, reg. do 5/97, brezhibna, cena 1850 DEM. «47- 628 31944 CLIO 1.4 RT, I.5/97, prvi lastnik, bel, prodam. «57-299 31951 GOLF GT1 1.6, 1.81, reg. celo leto, odličen - poceni ali menjam. «45- 170 31957 CITROEN AX diesel, I.93, prevoženih 25 000 km, 1. lastnik prodam. «324- 649 31968 Prodam ŠKODO FAVORIT black line, z vso opremo, 1.93, prevoženih 40 000 km. «881-152 31969 Golf JXB, I.88, rdeče barve, registriran, cena 7800 DEM. «325-667 31976_ ZAPOSLITVE Izreden zaslužek - najbolje prodajan program pri DZS. «53-410, 0609/ 634-584 28900 Posebna direktna prodajna enota, ki se ukvarja z zbiranjem naročil za dodatno Izobraževalni program, nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. Delo poteka v dopoldanskem času «0609/637-492,064/634-064.56-105 »o« I AVTO SOLA ing. HUMAR i NA VALOVIH HT«T:T1 radio žiri 13? 064/691-123 89,8, 91,2 in 96,4 Mhz STEREO RDS Redno zaposlimo potnika za področje Gorenjske. «0609/618-791 30374 Ne veste kje bi opravili pripravništvo ali iščete redno zaposlitev? Pokličite 76-622 od 17 - 20 h_30544 Takoj zaposlimo PEKA za peko kruha in peciva z ustrezno prakso. Možna priučitev, lahko tudi ženska. Prednost imajo interesenti iz okolice Bleda. Prošnje pošljite na naslov PEKARNA UNI Bled, Podhom 9, 4247 Zg. Gorje, ustni razgovori popoldan 30824 Nudim dobro plačano delo v okrepčevalnici. «43-762 31002 Nudim redno delo za razvoz po Kranju in okolici v zgodnjih jutranjih urah. Pogoj: lasten kombi. ©242- 062 31360 Delo dobijo PRODAJALCI za prodajo ortopedskih natikačev na terenu. Informacije na ©7930, int.28/52 od 9-12 in 15-19. ure 31379 Kuham in likam. ©214-789 31391 Zaposlim več MIZARJEV, delavce za priučitev in delavca za površinsko lakiranje lesa. ©421-781 31516 Takoj zaposlim dekle v bifeju. ©211-963, po 14. uri 31517 Honorarno zaposlim DELAVCA za pomoč pri mizarskih delih. ©422- 193 31591 FELIKS Priprava in razvoz jedil Razpisujemo prosto delovno mesto KUHARJA. Pogoj: vozniški izpit B kategorije. Sorska cesta 10 4220 Škofja Loka Tel.: 631-718 PIZZERIJA KOŠUTA KRIŽE - takoj zaposlimo dve simpatični dekleti za delo v Plzzeriji osebno vsak dan od 18. do 22. ure ali na ©58-758 31599 Iščem pripravništvo - avtomehanik. 0421-096 31608 V redno del. razmerje sprejmemo delavca za pomoč pri avtoličarskih delih. Razgovor na domu v petek in soboto. 0311-701 31616 Dober zaslužek. Pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Ačko Jože, St. Bokala 14, Jesenice 31617 Nudim vam varstvo! Iščem delo -pospravljanje, likanje. 0326-494 Iščemo dekle za delo v strežbi, hrana in stanovanje v hiši. Inf. na 0312-063 31633 ASTROLOGIJA, Pokličite nas, da spoznate sebe, takrat, ko vam je hudo, ko vam ne gre več... 090/42-64 AfílON, d.o.o., Celi» CENA 0,6 min . 78 S/T Če vam dolžniki plačujejo z zamudo, terjam namesto vas. 0 331-546, zvečer 31646 Nudim delo na domu - brez norme in tveganja. Dober zaslužek! 0861-917 Od 16-18 h _31971 Kavarna ŠPELA v Tržiču takoj honorarno zaposli simapatično NATAKARICO. 053-900 31698 Ambicioznim nudimo zastopniško delo z odličnim zaslužkom. Terensko delo z izplačili tedensko. MK nudi možnsot redne zaposlitve. 0212-260 in 0609-620-560 31733 Pizzerija Ranč pri Veri na PodreČi išče KUHARJA-ICO z vsaj 2 letno prakso. ©401-157 po 14- uri 31736 Če želite imeti zlikano perilo in pospravljanje. ©213-846_31759 PIRŠ - poslovni informator Repub^ like Slovenije išče potnika za trženje. ©55-349__31775 ORODJARJA - vzdrževalca, mlajše- ta upokojenca zaposlim v Kranju. ifra: HONORARNO_31794 DZS redno ali honorarno zaposli več zastopnikov. Zaslužek 150.000 SIT. ©331-445 31816 V otroškem butiku v Škofji Loki zaposlimo prodajalko z ustrezno izobrazbo. ©634-737 31836 šiviljstvo Polajnar išče zverzirano šiviljo in prodajalko-ca zvozniškim izpitom. ©323-034 31844 Ekonomska tehnica išče pripravništvo, znanje tujih ježkov, izpit B kategorije. Križnar, zg. Bitnje 255 31873_ GOSTILNO LAKNER vabi k sode-loavju čistilko-pomivalko. Infor. vsak dan, razen rede od 7. do 18. ure. ©212-890 31890 Zaposlim MESARJA. ©422-793 31894_ Iščemo KUHARJA ali KUHARICO z izkušnjami. ©241-841 31895 Iščemo skupino za izdelavo notranjih ometov. ©41-663 31940 Zaposlimo ZIDARJE in GRADBENE DELAVCE. ©41-208 31949 POSREDOVALNICA ZA $TfK& Za vse osamljene, razočarane in izgubljene v tem svetu. Nekje živi nekdo, ki čaka. Poučimo ga skupajl 090/42-66 MON, d.0.0., Cilje CENA- 0,5 min • 78 S/T ŽIVALI Prodam BIKA 600 kg težkega in TELIČKO 400 kg za zakol ali nadaljno rejo. ©061/740-073 31598 Prodam brejo TELICO 8 mesecev. Dvorski trg 20, Preddvor, 45-686 31603 Prodam 14 dni starega BIKCA simentalca in opremo za molžo. ©46-072 31604 Prodam TELICO, ki bo ta mesec teletila. ©45-738 31607 Prodam domače PIŠČANCE. Zu-pančič, Sp. Otok 8, ©738-152 3isoa Prodam KRAVO s teletom in teličko. Leše 49,Tržič 31619 Prodam domače očiščene purane. ©218-341 31628 Prodam plemensko JAGNJICO ali menjam za kaštruna. ©45-331 31642 TEUCA sim. A kontrola, visoko breje, pašne, prodam. Mulej, Selo 20, Bled 31763 ZLATE PRINAŠALCE čistokrvne, brez rodovnika, cepljene, prodam. ©421-686 31774 Več TELET črnobele pasme, prodam. ©738-818 31655 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca in 6 mesecev brejo KRAVO simentalko. Podaorie 65, Kamnik Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Zg. Laze 22, Gorje 31661 Prodam ZLATE PRINAŠALCE, stare 8 tednov. ©51-816 31663 Prodam KRAVO sim. 7 mesecev brejo. ©242-719 31575 Prodam plemensko TELICO, pašno, odličnega porekla. ©66-631, Prevc, Studeno 18, Železniki 31711 Prodam TELICO simentalko, A kontrole, stara 3 tedne. ©725-243 Prodam TELICO frizijko brejo 8 mesecev in krmilno peso. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje 31713 Prodam 2 PLEMENSKA KOZLA 8 mesecev stara in kupim kvalitetno balirano SENO. ©47-628 31/32 Prodam pašne KRAVE in TELICE ter ODKUPUJEM surovo ovčjo volno. «43-086_31740 Kupim BIKCA simentalca, starega okrog 6 tednov za nadaljno rejo. «312-283 31941 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice 200 SIT - kom. «326-363 31955 Prodam 2 BIKCA stara 7 dni (črnobela) in prodamo KROMPIR -izkop. «421-736, Lahovče 57 31966 Prodam ŽREBETA Haflingerja, starega 1 leto in pol. «44-146 31967 NEMŠKI OVČARJI - mladiči z rodovnikom, stari 7 tednov prodam. «738-272_31973 Mladiče ameriški Steford terier, stare 9 tednov, prodam. «634-289 31860 Prodam BIKCA simentalca starega 10 dni. Voklo 46, Šenčur 31652 KOZLIČKE za zakol ali nadaljno rejo, prodam. «692-761 31654 Prodam BIKCA simentalca 160 kg in težko SVINJO ter polovico teleta. «682-745 31781 Prodam nesnice, stare 18 tednov. «422-027, 0609/612-150 31784 Prodam TELIČKA sim., starega en teden. Zg. Senica 17, Medvode 31785 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Eržen, Zg. bitnje 41 31791 Prodam brejo KOBILO z žrebetom ali brez. «421-594 31748 Kupim teden dni starega TELETA simentalca. «47-261 31749 BERNARDINCi mladiči, čistokrvni, cepljeni, brez papirjev, naprodaj. «731-357 31758 Kupim 1 teden starega BIKCA simentalca. «41-389 31760 Prodam KOBILO STARO 4 leta, Haflinger z žrebetom. Kobila je ponovno pripuščena in dve TELIČKI za nadaljno rejo ali zakol. «721-255 PUJSKE star 8 tednov, težke 20 kg prodam in KRAVO brejo 9 mesecev. «725-224 31804 TELIČKO simentalko staro 14 dni prodam. Žabnica 45, «311-813 Prodam TELICO simentalko v 9. mesecu brejosti. Glinje 13, Cerklje Prodam PRAŠIČE 20 - 20 kg. Kurirska pot 11, «242-672 31823 ---"—~~T Prodam kletko za papagaja. » 171_ ___> Kupim BIKCE simentalce od 50 100 kg. «802-042__^j** Kupim teden do 10 dni starega tejjj simentacla. «58-385, 58-493^, Rjave JARKICE - tek pred nesno#| ter bele za dopitanje prodam. - j nonik «685-546 Prodam 10 dni starega BIKCA sj*j Zasip, Stagne 20, Bled Prodam KRAVO tik prec telNi^ tele). Zalog 11, Cerklje___<\ Prodam 14 dni starega BljJ KRIŽANCA. «421-507 Oddam PAPIGE nimfa in Psl2 nemški terier. «712-064 __^ Podarim mladega DOLGODLAKI MUCKA rjavo črne barve. 31856 ^~*> Prodam ODOJKE težke od 25'' kg. Struževo 12, Kranj AKRIS d.o.o, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-36$ NON-STOP Ob tragični smrti AGATE PODOBNIK izrekamo njeni materi Tilki Podobnik, iskreno sožalje! OO SDS Gorenja vas - Poljane OSMRTNICA JURETU Jeseni lepotica zemlje zapusti svojo krasoto, podari nam svoje obilje, potem pa svet spremeni v goloto. Samo Simčič Učend in zaposleni OŠ Preddvor Svojo življenjsko pot je sklenil naš dolgoletni bivši glavni direktor SAVE KRANJ JANEZ BERAVS dipl. ing. kemije, rojen 1923 Njegov prispevek k razvoju SAVE je bil izjemno velik. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Uprava in delavci koncema SAVA NAJUSPEŠNEJŠA avtošoIa VOŽNJA V/>SFbNÍh VOíilik POLO, GOLF, FI ESTA, SUZUKI... ín i motornim IcoUsom YAMAHA Tečaj CPP vsak ' PONEDELJEK ob 9 (Jopoldne in ob 18 popoldne Pe*ek, 4. oktobra 1996 ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre MINKE MARKELJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Lepa hvala svakinji Jožici in nečakinji Zorici za njuno vsestransko skrb in pomoč. Posebej se zahvaljujemo patronažnima sestrama Minki in Francki za obiske na domu, dr. Možganu, ZZB NOV Železniki in Češnjica, podjetju Alples, praporščakom, pevcem, g. Fajfarju in g. Franku za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: sestri in brata z družinami Železniki, 26. septembra 1996 OSMRTNICA Po dolgi in hudi bolezni je v 76. letu starosti dotrpel naš dragi mož, oče in dedek DRAGO FINŽGAR, st. Begunje 128/B Zadnje slovo bo jutri, v soboto, dne 5. oktobra 1996, ob 17. uri izpred mrliške vežice v Begunjah na pokopališče v Begunjah na Gorenjskem. Žalujoči: žena Francka ter sinova Drago in Samo z družinama ZAHVALA Tiho, kot je živel, je v 85. letu starosti odšel naš dragi mož, oče, dedek in tast PETER SAJOVIC Od njega smo se poslovili v soboto, 21. septembra 1996, na kranjskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za ganljiv nagovor in lep pogrebni obred, pevcem Kranjskim fantom, g. Pavgeršiču za lepo zaigrano Tišino ter vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste mu s svojo prisotnostjo naredili veličastno slovo in ga pospremili na pot k večnemu počitku. Hvala g. Jeriču za skrbno pripravljen pogreb in tudi vsem prijateljem za izražena pisna in ustna sožalja in podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki se ga spominjate in ga boste nosili v srcu. VSI NJEGOVI Kranj, 26. septembra 1996 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka LUKA CEGNARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvala tudi Lukovim prijateljem, sošolcem, profesorjem in tov. razredničarki, govornikom, GD Žabnica, ŠD Polet, pevcem iz Nakla, mladinskemu CP zboru in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 91. letu starosti se je tiho poslovila KATARINA GAJGAR rojena Kavčič, s Češnjice 25, Železniki Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo vedno radi obiskovali, predvsem pa ji v visokih letih starosti z obiski lepšali dneve življenja. Posebna zahvala Lovru in njegovi ženi Tilki za večletno skrb in nego, dr. Možganu in medicinski sestri Minki za obiske med boleznijo, osebju Doma oskrbovancev v Škofji Loki. Prav tako hvala tudi g. župniku Likarju, cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem za lep poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta STANISLAVA BITENCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jerajevi za vso pomoč. Hvala g. župniku iz Stražišča in pevcem. Zahvala tudi osebju bolnišnice Golnik in KC Ljubljana za požrtvovalno nego in zdravljenje. VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 1. oktobra 1996 ZAHVALA Niti adijo nisi rekla niti roke nam podala neusmiljena smrt je vzela te od nas a v srcih naših boš ostala. V 41. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga mami, žena, hčerka in sestra SONJA GRABRIJAN roj. Jezeršek, iz Skorje Loke Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za Eodarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo VVZ Škofja ,oka, Marjeti za tolažilne besede, ga. Bandelj za poslovilni govor. Družini Rumiha za nesebično pomoč, učiteljem in učencem SGŠ Kranj, SLŠ Škofja Loka in Karate sekciji Škofja Loka. Še enkrat vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Najbolj boli, ko v vrtu domačem ovene najljubši cvet NADA PRESTOR roj. Mravlje s Primskovega 18.8.1914 - 4.10.1995 ^-oktobra je prvič Zemljo obšlo Sonce, odkar je naša mama odpotovala v večnost. Sveta Qantev bo jutri, v soboto, 5. oktobra 1996, ob 18. uri v farni cerkvi na Primskovem. Hčerka Nada Šifrer Preddvor, 4. oktobra 1996 V SPOMIN Žalostno leto je minilo, odkar nas je zapustila VERONIKA STANONIK roj. Debeljak V naših srcih še vedno živiš! Vsi njeni bratje, mama in ostalo sorodstvo Škofja Loka, Log, Sv. Duh, 4. oktobra 1996 ZAHVALA Spomin na mater pokopano komu ni drag, komu ni svet, saj umrje mati vsem prerano, čeprav ulije dvesto let. Ob smrti naše ljubljene mame, babice, prababice, tašče in tete PAVLE ROPRET p.d. Jurčeve mame in Vogelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma oskrbovancev Preddvor, dr. Stenšakovi, osebju Nevrološke klinike v Ljubljani, Pogrebnemu zavodu Navček, gospodu župniku iz Šenčurja, pevcem iz Predoselj, sodelavkam in sodelavcem Iskra-TEL in podjetja KANJA. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo pospremili v tako telikem številu na njeno zadnjo pot, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Voglje, Šenčur, Britof, 29. septembra 1996 ZADNJE NOVICE Večm c — n Prenov\\ena proda\a\na ~*ODOBN(= lčr\ vas od 30. septembra Z RC\r* ^R ponovno pričakuje bela tehnika mali gospodinjski aparati posoda in jedilni pribor => izdelki iz kristala, porcelana, keramike in stekla =S> akustika ==> vijaki, žičniki in žični izdelki stavbno iri pohištveno okovje ^električno ročno orodje ročno orodje: mizarsko, zidarsko in pleskarsko orodje => rezilno orodje in brusni materiali => zeleni program: vrtno orodje, samokolnice => gozdarski program: orodje in motorne žage => svetila => clektroinštalacijski material => vodoinštalacijski material => material za centralno ogrevanje => sanitarna oprema in keramične ploščice => talne obloge =>ure, fotoaparati, telefonski aparati Obiščite nas v prenovljeni prodajalni Union na Titovi 22 na Jesenicah, med tednom od 8. do 18. ure in ob sobotah ob 8. do 12. ure. 5pticapjiesgelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel SLOVENSKI OPCRATln NMT S U«M htlp • wvvw niobitcl si Cepljenje proti gripi V Sloveniji bomo začeli s cepljenjem proti gripi po sedmem oktobru. Cepljenje je še posebej priporočljivo za osebe, starejše od 60 let, kronične bolnike ter vse, ki so poklicno ali kako drugače izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo (zaposlene osebe v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu...). Kje in kdaj se lahko cepite? Na Gorenjskem bo cepljenje potekalo v vseh zdravstvenih domovih in postajah ter na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. Cepljenje bomo začeli sedmega oktobra. Vsa dodatna pojasnila v zvezi s cepljenjem lahko dobite pri svojem izbranem zdravniku ah pa v ambulanti za cepljenje Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Računalniški engineering d.o.o. ® Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Hatiša 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978" Microsoft HOT LTNE.064 331 020, MS.POMOC&EUNET.SI DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO r - podjetje, vredno zaupanja Moj« ZeJVA JE V26CA PfcoTl KAOtSKi 2AKÒW htOO Jubilej društva upokojencev in MPZ 45 let društva in 35 let pevskega zbora Jesenice, 4. oktobra - Zveza društev upokojencev Jesenice in koordinacijski odbor društva upokojencev Kranjska Gora sta organizirala teden upokojencev, sestavljen iz vrste kulturnih in športnih dogodkov. Pretekli teden je bil na Jesenicah v znamenju Prireditev se je začela z okroglo mizo o reformah pokojninskega in invalidskega zavarovanja in končala s koncertom pevskih zborov v gledališču Tone Čufar na Jesenicah. Društva upokojencev Jesenice, Javornik - Koroška Bela in Žirovnica se povezujejo v Zvezo društev upokojencev občine Jesenice že 45 let. Vključujejo skoraj osemdeset odstotkov upokojenih oseb občine Jesenice. Po svojih programskih zasnovah razvijajo in bogatijo humanitarne aktivnosti, kot so socialno in zdravstveno varstvo, športno rekreativne dejavnosti - balinanje, kegljanje, smučanje, šah, streljanje z zračno puško - kulturno umetniške in zabavne dejavnosi, pevski zbori, folklora, literarna sekcija, proslave in družabna srečanja in druge interesne dejavnosti, kot je na primer krožek za ročna dela. Osrednja prireditev ob jubileju je bila pretekli petek v Umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja se ne da nikoli nagraditi. Kljub vsemu pa družba teli dati priznanje tistim, ki posvetijo izjemno veliko prostega casa kulturi. Na glasbenem področju so to Gallusove značke, ki jih je pevcem na jubilejnem koncertu podelil Jože Vari, predsednik ZKO Jesenice. Bronasto Gallusovo značko je tako dobil Maks Harapin, srebrne Jože Faletič. Franc Ze-bec, Viktor Stendler, Štefan Dolinšek, Niko Železnik in Janez Novak. Zlato Gallusovo značko pa so si pripeli Anton Pekol, Anton Sever in zdajšnja dirigentka MPZ DU Jesenice Irena Glu-har. Posebna priznanja so dobili tudi trije pevci, ki v različnih zborih prepevajo že več kot petdeset let: Berti Bertoncelj, Tomaž Čufar in Franc Jelene, že polnih petnajst let tudi predsednik zbora. upokojencev. gledališču Toneta Čufarja n» Jesenicah, kjer je nastop'1 Moški pevski zbor Društva upokojencev Jesenice. Zbof je v vseh letih svojega obstoja veliko nastopal, ne le v donio; vih upokojencev, temveč tudi na številnih revijah in na koncertih ter proslavah. Sodelovali so na vseh dosedanji!1 občinskih in republiških revijah pevskih zborov upokojeD' cev, na regijskih revijah, ki fp bile organizirane v različni" občinah na Gorenjskem 'fl kar dvaindvajsetkrat na slovenskem taboru pevskih & brov v Šentvidu pri Stični; Poleg tega so jeseniški peV(j! tri desetletja in pol prepeva11 za različne potrebe v občini J" zunaj nje. Sestava zbora sej* neneho spreminjala. Danes F redno poje šestnajst. Klj"b temu je dosegel zavidljivo ka-kovost ter dobil za svoj« nastope in delovanja številu2 priznanja in pohvale. • M.A- ;od gradom HKŽDČ, WU5$r@S$ Pizza ŠTIRJE LETNI ČASI do konca oktobra samo 550 SIT. Odprto: od 12. do 22. ure, ponedeljek - ZAFKfC Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Z ribolova na jadranje Sveti Duh - Naj vas naslov ne preslepi. Nismo bili spet na morju, niti na jezeru, čeprav smo jadrali. Jadrati se da tudi drugače, vendar o tem malo kasneje. Tokrat smo skočili v Sveti Duh k Zlatu Stanovniku. In ni bilo prvič, da iskane osebe ni bilo doma. Zlato je namreč delal v svojem servisu (je finomehanik), ki pa je od njegovega doma oddaljen le dobrih sto metrov. Na pomoč nam je priskočila njegova žena Zlata (ni tiskarski škrat) in ga poklicala: "Zlato, stranke so tukaj. Brž pridi!" Kot dober podjetnik je Zlato takoj prišel, tako da nas, ki smo se skrivali za njihovo trto, sploh opazil ni. Nato je beseda dala besedo, govorili smo o njihovi krajevni skupnosti, o njegovih hobijih itd. Nazadnje smo ga povabili na ribarjenje na Čukovo jamo. Vendar pravo presenečenje je šele prišlo. Zlatova žena nam je namreč izdala, da bi njen mož zelo rad enkrat pojadral s padalom. In ko je Zlato zvedel našo pravo namero, mu ni bilo nič žal, da ne bo mogel iti v Avstrij0' kakor je tisti dan nameraval. In tako je s pomočjo podjetja Air Sistems & Letenic res pojadral.V tandemu s Krvavca-Zlato se je dobro držal, tudi krst je dobro prestal. Več o tem pa danes ob 20.20 v Kameri presenečenja na programu G°' renjske televizije TELE-TV Kranj. NA NAŠIH POŠTAH 4260 BLED 4207 CERKLJE NA GORENJSKEM 4270 JESENICE 4101 KRANJ 4106 KRANJ 4294 KRIŽE 4240 RADOVLJICA 4208 ŠENČUR 4220 ŠKOFJA LOKA 4290 TRŽIČ 4228 ŽELEZNIKI 4226 ŽIRI VAM NUDIMO HàDiO MARÍ 913 FD STEREO PROGRAM VAŠIH SANJ NA RADIU KRANJ