QIZhm JJZ Ameriška Domovina iii«. %v„ 1|T| i a »3 [j.]Lq; mt,i i f ■- NO. 210 fomI^in^ngu^only mowSSh«wamr CLEVELAND 3, 0, MONDAY MORNING, OCTOBER 27, 1947_, LETO XUX-VOL. XUX DROBNE VESTI IZ SIOVENUE (Došle preko Trsta) | izddOVflli dlkoHol V PRIKLJUČITEV PRIMOR- jeno politiko dosegel, da ie SObOfO 0 POllIOfl SKE JUGOSLAVIJI. — V noči med 15. in 16. septembrom so v smislu pogodbe o miru z Italijo, prekoračile jugoslovanske čete mejno črto-med tako imenovano A in B cono in polagoma vzele v popest ves tisti del Primorske, ki po mirovni pogodbi pripada Jugoslaviji. Ta trenutek so v Jugoslaviji proslavili z velikimi slovesnostmi. časopisje je mnogo pisalo in vršili so se razni shodi, na katerih so ministri govorili navdušene govore več seveda o Titu kakor o Primorski. S posebnim ukazom so bili raztegnjeni zakoni sedanje Jugoslavije na vse na novo priklu-čeno ozemlje. KOLIKO OZEMLJA JE PRIŠLO POD JUGOSLAVIJO? — Od nekdanje stare Goriško-Gradiščanske je pripadlo 2015 kvadratnih kilometrov, od nekdanje Kranjske (Notranjske) 1273 km, od tržaške občine 7 km (vas Lipica), od Istre 3760 km, dalje Reka s 17.5 km, Zadar in otočje z 110 km. Ozemlje Jugoslavije se torej poveča za 7,-362 km (2842 kvadratng milje). Vsa Jugoslavija bo imela 256,588 km (98,918 kvadratnih milj). PREBIVALSTVO, ki pride pod Jugoslavijo znaša nekako "1|o< Gorica pripadla Italiji. Nikdar ne bi bila Gorica italijanska, če ne bi maršal Tito nagnal svojih partizanov na Goriško, da so izzivali Amerikance in Angleže, in če ne bi njegovi diplomatje računali samo na Rusijo. Namesto, da so računali z Ameriko, so jo neprestano napadali. To je Italijanom rešilo Gorico. Zato res upravičeno postavijo Titovi neumnosti velik spomenik. V srcu goriškega ljudstva bo ostal spomin na tega tirana itak za vedno zapisan kot spomin na največjega škodljivca slovenskega naroda. V UBOGI SLOVENIJI seveda nihče ni smel povedati svojega mnenja o Titovih resničnih zaslugah. Vse je moralo samo klečeplazno vpiti ob izgubi Gorice in Trsta: Živel Tito. časnikarji morajo ljudstvo tolažiti s tem, da bodo v Trstu vsi komunisti, slovenski in laški, sodelovali z Jugoslavijo in da pride čas, ko bodo v (Nadaljevanje na 3. strani) VSO DRUŽINO SO ZAPRLI ZARADI ROPANJA Tampa, Florida.—Vsa družina, oče in mati ter dva sino- To velja samo za dobo 60 dni; skladišča so polna žganja Washington. — Ameriške Lepo so počastili sinoči V katoliških Šolah vzete v Collinwoodu so priredili 3,000|000 IK8IKCV sinoči banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. To je bilo v j priznanje župniku Msgr. Vitus j Hribarju, za njegovo 25-letno delovanje na tej župniji. Banketa se je udeležilo do 500 V zadnjih 25 letih se je število dvignilo za 50 odstotkov Washington. — V katoliške Čas je že, da gre s poti tovarna na 62. cesti Sinoči ob 11:15 je stanovalce na 62. cesti v Clevelandu zbudil iz spanja močan pok v tovarni American Metal Treating Co. Vsa okolica je prihitela misleč, da' je zopet kaj podobnega, kot je bilo pred tremi leti pri East Ohio Gas Co. Prihitela je tudi distileriie Vo nehale izdelovati oseb, katerim so lepo postregle' šolo in kolegije v Ameriki se* P°ža™a br*“jb#* k> je pa kmalu ikoEv soboto o polnočiza domače žene in dekleta. V ime- je letošnjo jesen vpisalo več odšla, ker m b.lo nobenega ognja. z namenom, da nu cerkvenega odbora in župlja- ( kot 3,000,000 učencev. Toli-|Kaj Je bil vzrok razstrelbi, m dobo 60 dni „ ------------ . prihranijo žito za lačno Evro- nov je govoril John Pezdirtz, v po. Toda kljub temu, da ne imenu duhovščine pa Rev. Franc bodo skuhale nič žganja v pri- Gabrovšek od sv. Vida, Program hodnjih 60 dneh, pa ga ne bo je vodil Rev. Victor,Ulmpermap. nič primanjkovalo, ker ga je Med programom jezapel zbor dovolj v skladiščih. Tudi ce- IiMja pod vodstvom priljubljene žganju ne bodo poskočile, nega pevovodje Martina Rakar-zatrjujejo. ja- ki je Povabil tudi guste, da so Toda nekateri se boje, da ne pri dveh pesmih pomagali. Radi bo ostalo samo pri “60 dneh,” so se odzvali in veselje je bilo ampak da bodo to priliko iz- splošno, rabili in zaprli distilerije za ne- Končno je spregovoril tudi gotov čas. Rekli bodo, naj di- slavljenec sam, ki se je v iskre-stilerije nehajo obratovati, do- nih besedah zahvalil za pozor-kler je sila za žito. In kdo bo nost in v svoji skromnosti porekel, kdaj ne bo več potrebe udarjal, da kaj takega ni priča-za žito? Dva meseca od da- koval. Apeliral je na svoje žup-nes bo menda še večja potre- ljane, naj ostanejo zvesti cerkvi, ba za žito in če bo že naprej naj ostanejo zgledni Slovenci in suša v žitnih krajih, da bo tr- ; da naj žive v ljubezni med seboj, pela ozimna pšenica, bodo far-j tako v družinah, kot v občeva-marji držali žita doma, da bo- nju drug z drugim. Niglašal je, do preskrbljeni za vsak slučaj, da uživajo Slovenci vsepovsod Distilerije bodo začele zo- dobro ime in to naj si tudi ohra-pet obratovati na 27. decem- nimo v bodoče, bra, če ne pride kaj drugega vmes in če se ne bo zahtevalo od njih, da ostanejo zaprte še ko jih ni še nikoli pohajalo v katoliške šole v,tej deželi. Število otrok v katoliških šolah se je v zadnjih 25 letih zvišalo za več kot 50 odstotkov. To statistiko podaje Msgr. Frederick G. Hochwalt, generalni tajnik Narodnega katoliškega šolskega odbora v Wash-ingtonu. i * Da morejo pa katoliške šole po deželi preskrbeti prostor za vse učence, so vse katoliške župnije po deželi pridno na delu s programom za zidavo novih .in večjih šolskih poslopij. V delu je mnogo šol za nižje razrede in mnogo za višje. V Chicagu, na primer, je v načrtu, program za nove ali večje šole, ki bo veljal vse od $25,-000,000 do $30,000,000 in ki bo dovršen v prihodnjih 10 letih. Gozdni požari so znano. Čas je že, da se spravi ta nadlega proč z 62. ceste, da ne bodo ljudje venomer v strahu. Saj ni to prvič, da je tak pok v tovarni spravil ljudi v tej okoici iz postelj. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi na 8. junija in scier ob 11:10 ponoči, tudi na nedeljo. Zdi se, da si dovoljujejo take “zabave” v tej tovarni ravno ob nedeljah ponoči, ko gredo ljudje bolj zgodaj k počitku, ker morajo v pondeljek vstajati zgodaj. Take in podobne tovarne ne spadajo med stanovanjske hiše, zaito priporočamo ljudem, naj se organizirajo in zahtevajo pri pristojnih oblasteh, da se tovarna izseli, kamor spada. Preiskava naj dožene, "JHifltopa. Robert Hayes, star 16 let in njegov brat Walter, star 17 let, sta dobila vsak po 3 leta ječe, ker sta izropala dvoje trgovin. Njuna starša sta bila obsojena pa na eno leto ječe vsak, ker sta prejela del ropa od si- cev Tn malo manj kot 300,000 Hrvatov. Ostalo so Italijani. Natančne številke danes nihče ne ve. Znano je, da je bilo mnogo Italijanov v zapadnih istrskih mestih, toda večina teh je zbežala. Prav tako so bežali Italijani iz Zadra in ReTce. Tudi mnogo Slovencev in Hrvatov je zbežalo pred komunističnim terorizmom. Zato se natančnega števila prebivalstva, ki je prišlo pod Jugoslavijo ne da navesti. SAMOSTSOJNO TRŽAŠKO OZEMLJE, ki se sedaj navadno okrajšuje STO meri 717 km (276 kvadratnih milj). Ljudi bo štela ta nova državi- predsedniško nominacijo, ca okrog 350,000. Od tega okrog 125,000 Slovencev in Hrvatov, drugi so Italijani. Tudi te številke so nezanesljive, ker se je mnogo beguncev iz Istre zateklo v Trst. • ŽRTVE PRIMORSKE. — Po cenitvah slovenskih vladnih krogov je od začetka zadnje vojske pa do sedaj bilo na Primorskem 42,000 vojnih žrtev. Ti so padli v bojih, bili pobiti doma, pomrli v koncentracijskih taboriščih in tako dalje. Računajo, da je kakih 100,000 ljudi, ki so bili preganjani od Italijanov in Nemcev med voj- va, je bila poslana v ječo radi dalje. Sodijo, da bododistile- rije v tab “ n 10,000,1 bušljev žita, največ koruze. Na 1. septembra je bilo v skladiščih 533,051,323 galon žganja. Na dan, ko je bila končana vojna z Japonci, ga je bilo pa le 366,313,510. ---------------o------ Mrs. Roosevelt je bila proti Jugoslaviji, da se zatre pisanje časopisja New York. — Jugoslovanski delegat pri skupščini Zveze narodov, Vladislav Ribnikar, je predložil rasolucijo, ki naj prepove časopisom pisati po svoji volji, ker da pišejo laž-njiva poročila, ki hujskajo na vojno. Ribnikar je imenoval ameriške časopise: New York Truman naroča kongresu, da reši vprašanje cen in odpomoč Evropi Washington. Predsednik Razne drobne novice bi Clevelanda in le okolice Dr. Krek v N. Y.— Koncem tedna se je podal dr. Miha Krek v New York, kjer boi sprejet pri kardinalu Spellmanu. S kardinalom se poznata še iz Rima. Dr. Krek bo predložil kardinalu bedni položaj slovenskih beguncev in ga prosil zanje posredovanja pri ameriških in angleških oblasteh. Zabava v kopališču— V avditoriju .meštffeaa kopališča, 6250 St. Olair Ave., bo v sredo večer prijetna zabava od 6:30 naprej. Vsak, ki je star nad 13 let je vabljen. Vstopnine ne bo nobene. V petek 31. oktobra bo pa zabava za otroke istotam in sicer od 7 do 9 zvečer. Oba večera bodo nagrade za najboljše kostume. Najdena očala— Na Norwood in Edna Ave. so bila najdena otroška očala pred enim tednom. Kdor jih je izgubil naj pokliče HE 7589. Javna debata— Community Center v Nottinghamu bo priredil za sredo večer zanimivo politično debato. Povabljeni so: Župan T. Truman je povedal narodu pot Burke, EliQt Ness, William M. radiu, da bo predložil izredne-1 Boyd ' Ohijski senator Taft predsedniški kandidat Columbus, O. — Robert A. Taft, ohijski senator' in avtor nove delavske postave, je obvestil Ohijski centralni odbor republikanske stranke, da se bo potegoval na republikanski konvenciji prihodnje leto za Ta izjava ni nikogar presenetila, ker jo je vsakdo priča- Times, Chicago Tribune, Chi- koval. Taft se je že leta 1940 potegoval za nominacijo obenem z Deweyem, toda je oba porazil Willkie. Leta 1944 je Taft podpiral Brickerja, ki je bil potem podpredsedniški kandidat z glasovnici s Deweyem. Zdaj se bo potegoval pa za svojo lastno nominacijo. Delavske organizacije se pripravljajo, da se bodo z vso silo borile proti izvolitvi Tafta za predsednika, ako bo nominiran. Na drugi strani bo imel , .pa Taft mnogo zaslombe, ker sko: aretirani, zaprti, na Pn_; imajo ljudje radi kandidata, silnih delih itd. 1 k; govori kar mislij ne glede KOLIKO SLOVENCEV OS- na ge mu je v j^odo ali TANE POD ITALIJO? — Tu- Za Tafta vsak ve, kje cago Times in Washington Times, ki so glavni v razširje-vanju lažne propagande. Ribnikarju je odgovorila ameriška dolegatinja Mrs. El-eanore Roosevelt, vdova pok. predsednika Roosevelta, ki je izjavila: Nihče ne bo pričakoval od mene, da bom branila Chicago Tribune, ali kar je bilo tiskano v drugih časopisih. Toda naj že pišejo kar hočejo, naj mi je to že po volji ali ne, jaz jih branim v tem, da smejo pisati po svoji uvidevnosti in vesti, kar hočejo.” ' di to število je težko natančno povedati, ker Italijani niso šteli prebivalcev po narodnosti. stoji, najsi bo v domači ali inozemski politiki. Tako imajo italijanske tfnjige Clevelandčanka je kupila o beneških Slovencih zelo različne številke. Najnižje znaša 33,932, najvišje 60,000. Iz nekdanje Goriško-Gradiščanske bi po štetju iz 1910 pripadlo Italiji 22,000 Slovencev in v Kanalski dolini 2,000. SPOMENIK TITU. — Goriški Italijani se norčujejo, da bo treba postaviti na najlepšem trgu v Gorici Titu spomenik, ker je on s svojo prismo- v Floridi Mrs. Ana Vulakovič, ki stanuje v Lakewoodu, je kupila v Floridi znano gostilno “Old Castle Inn.”! Kupna cena je bik več kot $250,000. Svoje čase je vodila v Pittsburghu gostilno, potem pa v Clevelandu več gostilen, kot Trumanova sta dala lepo darilo Liziki London. — V buckinghamski palači so sprejeli poročno darilo za princezo Elizabeto, ki sta ga poslala predsednik in Mrs. Truman. Darilo je dragocena kristalna vaza. Oblasti preiskujejo, če niso bili požari zaneteni od zlobne roke Bar Harbor, Maine. — Oblasti preiskujejo, če niso bili gozdni požari v državi Maine zaneteni od zlobne roke. Baje imajo na rokah že dokaze, da požari niso nastali samo vsled suše. Požari so uničili sedem naselij in škodo cenijo dozdaj že na več kot $25,000,000 samo v državi Maine. Nad 2,500 oseb jo brez strehe, toda število bo najbrže več kot 6,000 oseb. Več kot 500 domov je bilo upepeljenih in vrhu tega več kot 300 poletnih bivališč ob jezerih. Iz Mitchell Field je dospelo 500 vojakov, ki pomagajo pri gašenju. Mesto Bar Harbor je skoro čisto razdejano od požara. Požarne brambe skušajo rešiti Northeast Harbor, nekaj milj vstran. Ako ne bo potegnil proti mestu kak hud veter, bodo mesto rešili. Dozdaj je bilo 19 oseb žrtev teh požarov. Dozdaj niso popolnoma ukrotili samo požare v državi Maine. V državah Connecticut, Massachusetts, Vermont, in Rhode Island, ter New York imajo pa že vse gozdne požare pod kontrolo. Povsod je na straži narodna milica in državna policija. V Angliji je zdaj ena unča slanine na osebo London. — V Angliji so do-, „„„ zdaj dovolili 4 unče slanine za Croatian Tavern, Croatian Vil-{oseb<>na teden- Vlada je to zdaj lage, Fritz Cafe in Almira Ta-!™“njSala na 1 [unčo. To je vem. manjša porcija kot tekom vojne, Bryce Canyon. Utah. — V 1) da reši vprašanje visokih petek kmalu popoldne je v bližini tega mesta treščilo prevozno letalo, ki je nosilo 47 potnikov in 6 mož posadke. Vsi so bili ubiti in njih trupla strahovito ožgana in razmrcvarjena. Letalo je bilo na potu iz Los Angeles v New York z postajališčem samo v Chicago. Par minut pred nesrečo je pilot potom radia naznanil, da je nastal v oddelku za prtljago ogenj in da bo pristal na letališču v Bryce Canyon. Toda z letalom je treščil par sekund prej, predno bi dosegel letališče. Kraj se nahaja 275 milj južno od Salt Lake City. Na lice mesta je dospela komisija United Air Lines zrako-plovne družbe, katere last je bilo letalo. Češka je naložila nov davek bogatim Praga____Češka vlada je na- pravila načrt, da se s posebnim davkom obdavči vse, ki zaslužijo $4,000 ali več na leto. Načrt so predlagali komunisti. Parlament bo ta nažrt skoro gotovo potrdil. cen doma, in 2) da določi pomoč za Evropo. Ako kongres ne reši ne enega ne drugega, bomo dobili v Ameriki strahovito depresijo, Evropo bo pograbil pa totalitarizem. Prihodnja zima, je rekel predsednik, bo najbolj odločilna v naši zgodovini. Kongres mora z naglo in močno roko stopiti v akcijo, da ustavi divje cene življenskim potrebščinam. Z isto naglo akcijo mora obenem pa rešiti Evropo pred ekonomskim polomom, je izjavil predsednik. Kanada pošlje Angliji 60 mil. jajec Vancouver. — Tukaj so naložili 4 ladje z 60 milijoni kokošjih jajec, katere pošljejo v Anglijo. bomika 32. varde. Začetek bo ob 8 zvečer in sicer v avditoriju šole Oliver Hazard Perry na 18400 Schenely Ave. pri 185. cesti. Debata bo' prav zanimiva, ker bo vsak kandidat lahko govoril, kar bo hotel. Vstopnine ne bo nobene in vsak je prijazno vabljen, da pride poslušat. * Klub Ljubljano— Jutri zvečer ob 7:30 bo imel v SDD na Recher Ave. sejo klub Ljubljana. ■o----- Poizvedovalni količek Marija Svečerič poroč. Hub-schman išče svoje sorodnike: Jakob Plemel, Anton Plemel in Rozalija Plemel ter njih starše: Jakob in Katarina Plemel. Rojeni so bili na Bledu in so stanovali dolga leta v Clevelandu. Ako či-tajo te vrstice so |.prošeni, da sporočijo svoj naslov na: Rev. Stephen Kassovic, 542 Crosat Street, La Salle, 111. Kotnik Janez, doma iz Laz pri Cerknici in Truden Tone, doma iz Starega Trga, oba I prišla v Ameriko pred prvo svetovno vojno, sta vljudno naprošena, da pošljeta svoje naslove |na: Two Slovenian Students of Divinity, Don Bosco Seminary, Newton, N. J. o- NAM JI TUKAJ DOBRO. ZATO SB nu VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCI Ker so večina vsi moški zaposleni v bližnjem uranium rudniku, so se mlade ženske v Senftenberg, Nemčija, oprijele dela v premogovnikih mehkega premoga, ki so v ruski zoni. Ker je pomanjkanje obleke in obuvala, je mnogo žensk pri delu kar bosih kot EUi Kober, ki nam jo kaže gornja slika. r mnmnaiCA DOMOVINA. OCTOBER 27, 1947 Ameriška Domovina on St Chk An. (Sinliil S, OU> i and Houdoy* octoii*** 1947 » 4 j S 7 S 9 n n n I) 14 l) l6 i; il 19 to u u 19 14 tj ti 17 il 49 40 y NAROČNIKA: Z» Ameriko na Uto m Clereland In Kanada po P zares PO NAŠE tako kot stoji v molitvenikih in na postajah križevega pota: Jezusa s križa SNAMEJO in ga Mariji v naročje POLOŽE? No, zdaj se vrnimo k onemu stavku o teh nesrečnih Srbih! • • » “Srbe se podkupuje in se jih plačuje, pa se jih ne bo do^go Kdor tako piše, je skrajni j čas, da “SE GA KRONE PO KREMPELJCIH IN SE MU UBIJE V GLAVO BOLJŠO SLOVENŠČINO IN SE GA POVRHU TUDI MALO OZMERJA” . . . Vidite, tako “se išče Uršo Plut . . .” se jb, se jo, se jo! Če je pa Francelj Plut, tedaj “se ga, se ga . . . išče.” Le zakaj ne bi človek o tistih Srbih pisal tako pravilno po slovensko kot so pisali naši predniki pred stoletji, ko so sestavljal, SLOVENSKI rožni venec in SLOVENSKI križev pot? Le zakaj ne bi Bapisai takole: Torej tudi grbe podkupujejo in plačujejo, ampak jih ne bodo dolgo, če ne tobdo mogli . . . itd.” ' Tak, lepo prosim! Vsakdo, ki pišeš v DOMOVINO ali kam drugam za tisk: Odpri srce (in ne vzemi za zlo tega opomina), odpri roke (in piši praivl). » • • Še hujše kot v DOMOVINI se išče Uršo Plut" v raznih zapisnikih naših konvencij in društvenih. sej. Saj jih bralec, ki ima le nekoliko slovenskega čuta, komaj komaj še prebavi. “Predlog se je zavrnilo ... se ga je preglasovalo ... se ga je zavrnilo .,. člana se je izključilo . . . sejo se je zaključilo” itd. Vse se je torej kar samo od sebe naredilo — vrabca vendar, po kaj so šli ljudje na tako sejo ali konvencijo? če bi bili člana izključili in če bi bili sejo zaključili, bj bili vsaj nekaj TUDI oni naredili. Tako “se je pa sejo tako vodilo,” da ni ničemur podobno, najmanj pa slovenskemu jeziku ... • • * Dr. Tominšek je pobral tisti svoj “Išče se Uršo Plut” iz nekdanje avstrijske slovenske “Šprahe.” Na ljubljanskem rotovžu so izpostavljali take 0-glase in tam se je večkrat “iskalo takega in takega človeka, ali pa tako in tako žensko.” Odkar so na ljubljanskem rotovžu brali Toipinškovo grajo, so začeli pravilno pisati na tiste 0-glase: IŠČEMO URŠO PLUT. Zelo 'priporočam, da bi jo tudi ameriški časnikarji začeli iskati in “se je ne bi več iskalo” kar samo od sbee. » * * Če pa slučajno kakšna živa Urša Plut čita ta SLOVENSKI pouk, naj se nič ne prestraši. Saj ZDAJ je ne išče več ljub ljanski rotovž, iščejo jo samo fazni ameriški slovenski peresniki in gavorančarji, pa faz si upam garantirati vsaki Urši Plut posebej, ki bi utegnila to čitati, da ni prav nobene nevarnosti zanj o. Naj se brez skrbi javi, zakaj v Ameriki nihče ne misli, da je treba v mislih čitati še mnogo več kot pove sam napis: Išč^ se Uršo Plut. Na ljubljanskem rotovžu je bilo drugače. Tajkrat je bilo zamolčano toliko ali pa še več: Išče se Uršo Plut. Dolži se jo, da je nevarna človeški družbi in se jo mora poklicati na odgovor. Če se jo bo kje našlo, naj se jo zgrabi in naj se jo privede k nam in naj se j o' izroči rokam pravice. Izprašalo se jo bo vse natanko ih če se bo našlo, da se je zgrabilo nedolžno žensko, se jo bo takoj izpu stilo, drugače se jo bo vrglo v kejho in se ji bo naložilo razne kazni in se jo bo tam pustilo, dokler se ženski ne bo odslužilo predpisane kazni. Pri očesu postave ni navade, da bi se poznalo umisljenje ali da bi se ne merilo kazni po zasluženju .. * * * Torej, slavna Urša Plut, ^e “se te bo našlo” v teh vrsticah, kar oglasi se, piši prijazno pisemce na urednika DOMOVI NE, on bo meni poslal tvoje pismo, a jaz pa tebi pošljem groš! Pa prav zares! Prav rad bi obljubil groš tudi DOMOVINI za vsako nadaljnjo Uršo Plut,_ki “se jo bo še tudi po tem ljubeznivem pouuk iskalo v njenih kolonah,” ampak se bojimtdati tako obljubo. Današnji peresniki in govoran-čarji so trmasti ljudje (obojega spola) in si najbrž ne bodo vzeli k srcu tega pouka. In ker sodim, da si ga ne bodo vzeli k srcu — bolje rečeno: “tega pouka se ne bo vzelo k srcu” zato se boji obljubiti groš za vsako nadaljnjo “iskajočo se Uršo Plut” v Domovini vaš vdani Zaplot. Koncert Glasbene matice Cleveland, O— čas jesenskih kulturnih prireditev je tukaj. Tekom poletja smo se zabavali v proeti naravi na raznih “piknikih” in narodnih' prireditvah v senci košatih dreves ter preganjali poletno vročino. Toda kljub | po etni vročini so se naša kultur. -na društva marljivo pripravljala za jesensko sezono pevskih in dramskih prireditev. Njih vro- čina ni prav nič zadrževala in marsikateri večer so sv znojili tekom vaj v soparnih dvoranah pri učenju. Med temi društvi je tudi naša dobro poznana “Glasbena matica,” katere koncert se vrši v nedeljo, dne 2. novembra ob štirih popoldan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Da nas pevke in pevci “Glasbene matice” še nikdar niso razočarali, je znano vsem, kdor je redno poeečal njihove koncerte, opere in operete. Tudi za ta program so si izbrali krasne pesmi raznih skladateljev, slovenskih in drugih narodnosti. Nastopili bodo mešani, moški in ženski zbor, dalje kvarteti, dueti ih solisti. Ena izmed glavnih točk koncerta bo, kakor sem slišal, Vilharjev “Mornar,” katerega je nalašč za ta koncert aranžiral za mešani zbor Mr. Ivan Zorman, zborov pevovodja, katerega vsi dobro poznamo. Druga važnejša točka bo Košatovo “Vrbsko jezero,” v katerme so zapopadene krasne popevke naših koroških Slovencev z Gosposvetskega polja in ostalih koroških krajev, ženski zbor bo pa zapel točko iz Smetanove “‘Prodana nevesta” iz življenja naših severnih bratov Čehov. Podanih pa bo še več drugih lepih pevskih točk, naprimer: “Lucia Delarmor,” mešan zbor, napitnica iz l“La Traviata,” sopran, tenor in zbor in še vče drugih lepih točk. Med posameznimi zborovimi točkami bodo pa nastopili posamezni pevci v kvartetih, duetih in šolah. Iz gornjega je videti, da ho program “Glasbene matice” zelo pester in zanimiv za vsakogar, kdor se zanima za glasbo in njen kulturni užitek. Nikar ne zamujajmo zadnjih prilik, iki jih še imamo v naši novi domovini, da slišimo naše lepo slovensko petje, kajti vsi mi se staramo in starajo se tudi naši marljivi kulturni delavci, ki padajo list za listom v nepoznano večnost Zato va-1 bim vse prijatelje petja, da se polnoštevilno uleležite koncerta v nedeljo 2. novembra 1947. Z Vašo udeležbo ne boste dali samo sebi par ur duševnega užitka, ampak boste tudi podprli moralno in finančno ljudi, kateri se že toliko let trudijo na našem kulturnem polju. -To bo glavna nagrada za njihov trud. Zato napolnimo dvorano v nedeljo do zadnjega kotička. Po koncertu 3e bo vršila prosta zabava v prizidku, kjer se bomo lahko tudi nekoliko zavrteli, komur se bo ljubilo. Za žejne bo dovolj pijače, za lačne — jedače in za srbeče pete — polk ni valčkov, pod katerimi vsak rad skače! Torej še enkrat: na svidenje v nedeljo 2. novembra ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. John V. Kaučič. pa Mežnarjeva Johana, bi ji kar soglasno dali ime “Seka,” ker je šekasta in če bi nam kaj nagajala tam po šlvcovem griču ali pa po žalostnem griču, bi se kaj dobro slišalo, ko bi kričali za njo: Ooooo, Seka, kam te pa vrag nese! 1 Tako bi bilo seveda na Pre-valju oziroma prevaljski gmajni, kako pa je v Ameriki tako ime, pa ne vem, ker tukaj krav še nisem pasel-in zato tudi ne vem njih imen in ne njih “šta-te.” Vsekako pa je John dobro pogruntal, ko je djal to kravo v izložbeno okno, da si jo lahko ogledate in sicer na 1383-1385 E. 53 SL Jože Grdina. Ob tretji obletnici i Cleveland, O. — V dolžnost si štejem, da se zahValim za 0-bilno udeležbo predzadnje nedelje pri programu tretje obletnice katastrofe plinske družbe. Z udeležžbo ste pokazali, da se (zanimate za naselbino in njeno izboljšanje. Zahvala gre v prvi vrsti našemu izbornemu councilmanu Eddy, Kovačiču, ki je povabil goste in govornike in potem tudi vodil program, kakor ga zna le on. Znjim zasluži priznanje tudi Eddy Pucel, širom znan zaslužen councilman sosedne 10. var-de, ki sodeluje in pomaga za prospeh novih domov. Zares i-mamo dobre mestne zastopnike. Dalje se zahvaljujem županu Mr. Thomas A. Burku, ki se je odzval, kakor je še vselej storil in s tem pokazal, da je naklonjen storiti vselej vse, kar je v njegovi moči. Kot takega ga tudi priporočam vsem našim volilcem za prihodnji termin. Zahvalim se Parit direktorju John T. Howardu, ki je takoj od začetka začel z načrti za prenovljen j e naselbine in se je tadi vselej udeiežtt našilnšjNps Kako je ime Brancljevi kravi? Cleveland, O. — V izložbenem oknu Brancljeve trgovine vogal E. 53. St. in Stanard Ave., sem si ogledal tisto kravo, ki stoji v senu in zadovoljno maha z repom in prežvekuje.' Pa sem razmišljal, kakšno ime bi ji jaz dal? Well, sivka ni, plavka tudi ne, čeprav je precejšen del njenega života tak, da bi se ji lahko reklo “Plavka,” če bi ne imela velikih črnih lis; ampak tudi Liska ne bo, še manj Maroga, pa tudi Ruska ne. Če bi bila pod komando prevaljskih pastirjev, namreč td-krat, ko smo pasli: jaz, Prši-nov Lojze, Mazejev Janez, An-škov Tomaž, Trojarjev Jokel, naselbini in znjim tudi ostalim Mr. Proctor Noyu in drugim v uradu,- ki delajo načrte za igrišče in park na ozemlju te naše okolice. Tudi družbi McKay in inži-nirju, ter kontraktorju Yoder Co., k; bodo začeli z zgradbo in delom novih hiš. Hvala za prisostvovanje American Legion in njih dobri načrt, s katerim nameravajo postaviti spomenik žrtvam, kakor* je govoril član Gornik. Hvala za udeležbo od strani članov korporacije in za njih žrtvovanje, katero ne bo nikoli pozabljeno. Naj še dodam, da, ker se nam nudi prilika, da se sezidajo hiše na vseh praznih pracelah, če bi imeli financo pri roki, se ponovno obračam še na nadaljne trgovce in gostilničarje za vstop v korporacijo z ifkaj posojili. Sezidajmo hiše za družine, ki so tako potrebne. Hiše bodo lahko takoj prodane in denar bo vrnjen. Vsa našel* bina pa bo imela od tega korist. Pričakujem, da se bodo sami priglasili še drugi, ki niso še člani korporacij«. Eden ni dolžan več prispevati kakor drugi. Vsi imamo od naselbine enake koristi. Naselbina bo i-mela za to velikansko priznanje. Samo dobro voljo pokažite. Priglasite se! Anton Grdina, predsednik korporacije, o-------------- —Sredozemsko morje je bolj slano^kot Atlantski ocean. —Najdaljši kanal na svetu je na Kitajskem, ki so ga dovršil; leta 1350 po 500 letih de-la na njem. Dolg je 2,100 milj. AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 EmI 152nd St TeL IVanhoe 2016 BOLNIŠKI AVTO NA RAZPOLAGO * Krščen denar POVEST Dr. Ivo Šorli "Vidite!” je rekel Martin, del je, da žganja na debelo ni-"Toliko sem plačal. Toliko si majo na prodaj in zato je vpra- bom tudi obdržal, ko potočim vse drugo pa odštejem vam, ker v vaši hiši ne maram delati dobičkov. Meni je le, da našega ljubega soseda tudi s tem malo poščegečem.” “Ej, ti pa tudi vedno le na to misliš,” se je starka zadovoljna nasmejala, in zopet je bilo vse prav. • * * Ko sta prišla Martin in starka domov, je videla vsa vas s sodi težko naložen voz. Tudi gori pri Močniku je bil nekdo za izavesami pri oknu. Potem so zložili in nastavili, in je tudi Matijček pridno pomagal. Matijček je veljal v vasi za človeka, kateri\ pijačo najbolje pozna. In Martin je vedel, da bo njegova navdušena pohvala šla od ust do ust. “Takega še ni bilo v Slivnici!” je Matjiček kratko razsdoil. Martin je potem šel v svojo čumnato,in je razvezal velik zavoj. Dve novi obleki, že narejeni, sta bili notri, ena za vsak dan, ena za praznike. Martin se je Oblekel v prvo in je šel potem dol. Starka je ostrmela, ko ga je zagledala. Saj je bil skoro gosposki! “Vidite, mati, doslej, je bilo primerno, da se je ubogi godec potikal razcapan po svetu, vam pa ne maram delati sramote. Tako bo tudi bolje, za našo obrt,” se je nasmehnil. “In tudi tisto bi vas prosil, da nobenemu človeku ne pripovedujete, kar se mi vam povedal o svojem dosedanjem življenju. Bom že jaz sam kako rekel, kakor in kadar se mi bo zdelo. Vi recite, naj mene vprašajo, pa bo.” — Takoj' popaldaa ae -ja .nekam napravil, rekoč da bo že potem povedal, kje je bil, če se mu posreči, kar namerava. In odšel je v naj večjo podruž-niško vas. Matijček mu je bil u« ........v.., — — ,--------------- 30.—Musician Bowlers ples v prav ni godec po poklicu, in da Slpyenskem delavskem domu na . • _ L:_______Tir_j.__.l- ri J šal po njem. Potem se je spustil z domačini v pogovor. Re- H. kel je marsikako šaljivo in je dal tudi razumeti, da on pravlza- KOLEDAR društvenih PRIREDITEV OKTOBER si je prišel s harmoniko čez rame le mlalo ogledat te kraje, ako bi bilo kaj primernega zanj, ko je imel že prej trgovino na Kranjskem, pa je radi neke jeze vse skupaj pustil. No, pa je videl, da bi se dalo s Silarico začeti, ko je samo še ena gostilna v tako velikem kra-jjf. Močnik da se seveda jezi in da ga je hotel dati odtirati celo z orožniki, dosegel pa je le to, da prihajajo gospodje zdaj rajši k njemu. Pa naj pride no Miha v nedeljo pokusit njegovo novo vino —. tudi on bo dal za kak liter. Iii ko je Martin videl, da se je bil dovolj prikupil in da domači govore vse bolj spoštljivo ž njim, in ko mu je tudi Miha obečal, da pride, se je naglo od pravil. Waterloo Rd. 31. — American Legion Post No. 278 “Halloween Dance” v svoji dvorani na E. 62 St. in St. žefa št. 169 KSKJ; priredi glas- Pa niti ni bilo treba čakati do nedelje na ljudi. Že isti dan in potem več in več naslednje dn; so prihajali, pokušat novo vino. In ta in oni ga je vtzel mero tudi domov, češ, da ima bolnika; ali pa s kakim drugim izgovorom. “Boste videli, mama, da poj-deva po novo vino, predno bo štirinajst dni. Močnik bo iz svojega pa ocet pridelaval,” se je smejal Martin. “Jaz že ne pojdem več,” je za godrnjala starka. “Kar sam boš šel, saj znaš, barantati ko kak žid.” “Tudi tega je treba, mama, Ave. 22. — Društvo sv. Cirila in Metoda it. 101 KSKJ v Lorain, Ohio friredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu. 23. — Godba društva sv. Jo- Clair Ave. (Knausova dvorana.) NOVEMBER 7. T- Kegljačice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredijo plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 8. —Podružnica št. 16 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 9. — Slovenski pevski zbor Euclid koncert in plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recheij Ave. 9,—Marijina družba fare sv. Vida ima “Meksikanski ples” v šolski dvorani sv. Vida. 19.—Oltarno društva fare sv. Vida priredi domačo zabavo s kartami Ob osmih zvečer v dvorani pod cerkvijo. 21. — St. Vitus Cadets No. 26 SWU, plesna veselica v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 23,—Skupna društva fare »v. Vida priredijo domačo zabavo s kartami ob osmih zvečer v dvorani pod cerkvijo. 27. — St. Mary's Church Councilmen priredijo ples v Slovenskem domu na Holmes '■tjo ov, iw r— j o amciuja iu hod vc*wi v »/v- beni karnival v Slovenskem do- y0 naravo, nam vendar tudi v mu na Holmes Ave. 23. — Društvo sv. Janeza št. UU. — *✓*«»*. v • -——** pevu QUID gaje* a c puoiavija- 66 KSKJ—Atletski klub prire- j0 od nafl Nekateri so nas za- di “card party” in ples v Reber- -------»------ niškovi dvorani, Milwaukee, Pticam v slovo Jesen je prišla v deželo. Prepeličji glas je že davno utihnil. Pridni kmetje so poželi žito, pokosili in spravili otavo. Sadje je dozorelo mladim in starim v veselje. Lepo poje o jeseni pesem: A naj se nam jesen še tako smehlja in nas vabi v lepo bo- srcu vlzbuja bridkost. Preljubi pevci naših gajev se poslavlja Wis. 28. — Don Bosco Club Autumn Dance v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 29. — Društvo Ložka dolina veselica v Slovenskem narod-new domu na St. Clair Ave. DECEMBER 27.—Društvo sv. Ciril in Metoda št. 18 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 27,—Young Men’s Holy Name Society ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 1&48 JANUARJA 31__Letni ples kadetk dru- štva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem' delavskem domu na Waterloo Rd. 31. — Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi “Snowball Dance” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. DROME VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trsta) tudi tega. Bom šel pa sam, za- pa,ne!” V nedeljo se je le gnetlo ljudi, da je celo Martin komaj dohajal. In prvič po znabiti petnajstih letih se je oglasilo iz Silaričnih oken fantovsko pe- jjvtj ’ -'J---* -----a-----— LC1J A' niSKO vas. luaujue*. ---- ----------- * povedal, da tam pri Korenu to- tje. Mladeniči so sedeli za dol- - ..v . 1 ’ ' TT - mmA TT -nrvTTI nivnl/*! Hrtlion čijo žgano pijačo in da je Korenov Miha nekak komandant vseh fantov, ki niso v pevskem društvu. Martin se je napravil, kakor da je prišel po opravku. Ve- AUGUST HOLLANDER (Nadaljevanje s 2., strani) Vnt»UCMJVTS*SJJ>. O .. —' novi vojski iztrgali Lahom J je. Znano je, da je bil pisa- Jesen rumena dobra žena. Otroci se je veeele, , Rdeča, bela in rumena na drevju jabolka vise. ,telj Finžgar precej čaša zave- go mizo v novi pivnici, drugi ljudje v drugi sobi; ali pa so tudi le kar stali, kjer so dobili prostora. In izunaj v kuhinji so se stiskale ženske, ki imajo vero, da je dobro črno vino pravo zdravilo. Nove velike kozice in novi veliki lonci so se naglo praznili, in Šilarica je že kmalu popoldne začutila težo globoke malhe pod predpasnikom, kamor je spravita denar. pač najbolje priznanje polomi je- KONEC CONE A IN B. — Toliko se je pisalo vedno o coni A in B, da je prav, da povemo, da ju je konec. Sedaj je le meja med Italijo in Jugoslavijo in meja med STO in Jugoslavijo. V coni B, ki je bila pod jugoslovansko okupa cijo, so prebivalci / spoznali partizanski komunizem do konca. Ljudstvo je v celoti proti novemu tiranstvu. Drugače je še v nekdanji coni A. Tu so bili Amerikanci in An- v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. MALI OGLASI Hiša naprodaj Vse moderno urejeno, 5 sob spodaj, 5 zgorej; se lahko tako vesčlite. Vprašajte za podrobnosti na 1117 E. 67. St. -(112) Pri KoUanderJu boste vodno dobro postnimi. BO you orr enough VITAMINS? pustili tiho in neopazno že v začetku in sredi avgusta, večina pa jemlje slovo od naših krajev v septembru. Preselile so se od nas drage lastavke, ki so nam od pomladnih dni tako ljubko žgolele. Kam se selijo ljubeznivi pav-ci naših logov? Skoro vsi mislimo, da jih žene mraz na top. li jug, pa se nekoliko motimo. Ne kateri, na primer krokarji hite proti jugozapadu v Španijo, drugi, zlasti Škrjančki, lastavke, kosi in drozgi lete čez Italijo in Sreddozemsko morje proti Severni Afriki in Egiptu, Večina potuje v ogromnih jatah, drugi pa, kakor kukavice, lete posamič. Divje race se selijo iv ravnih, divje gosi v poševnih,’žerjavi v klinastih vrstah. Prednji letalci se menjujejo. Silno naglo, običajno po Sto km na uro, prelete neizmerne daljave. Lastavice in postovke prilete v enem dnevu do afriške obale. Največ ptičev selilcev prezimi ob Sredozemskem morju, nekateri pa celo v južni Afriki in Južni Ameriki. Vse to pokrajine so jim neprijetna tujina. Ljubek dom imajo pri nas in Medtem, ko drugi spijo, hodijo čuvarji sem ter tja ter pazijo na morebitno nevarnost. Ko mine čas nočne straže, zbudi čuvaj s krilom onega, ki naj ga v službi zamenja. Tudi pri letanju skrbe žerjavi za natančen red in se v vodstvu menjujejo. Kaj je lepšega kakor to, dh se skupno trudijo in skupno uživajo čast. < Ptiči letajo pa zraku. Ljudem, zlasti pesnikom i slikarjem so bili prispodoba onih, breztelesnih bitij, ki kot čisti duhovi obvladajo božje stvarstvo. Slikarji in kiparji so že od nekdaj upodabljali angele s perutmi in s tem označevali njihovo duhovno naravo. V naši narodni pesmi ao ptiči zelo ljubj gostje. Kako je posulšal pobožni menih rajsko ptičko, ki mu je tako lepo prepevala, da mu je tristolet minilo kot lep sen. Ptička prileti iz dežele Štajerske in poje o Mariji in Jezusu. Drobna ptička nese v ključku pisemce padlemu sinu v Krpate, pred “kasarno” prepeva mlademu vojaku o njegovem dekletu in mu izroča srčne pozdrave izvoljenke. Kako lepo je znana fantovska pesem: Službo dolnjo V službo se sprejme zakonski par, ki bi čistil gledišče. Morata biti zanesljiva in morata znati kuriti avtomatični stoker. Plača Je $60 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 SL (x) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v “Jaz pa pojdem na Gorenjsko, gor na Goifaje Štajersko. Nihče drug ne pojde z mano, kakor drobna ptičica. S ključkom mi bo pot kazala, perjem senčko delala.” BELO DOBIJO F. Zimmerman Co. 2040 West 110. St 1 Sprejmemo žensko'1 želimo dobiti srednje staro žensko, ki bi skrbela za otroka in lahna hišna opravila, dobi hrano in stanovanje ter dobro plačo. Lahko tam stanuje ali hodi domov. Zglasite se na 783 E. 222 St, Euclid. IV 7038. (210) Tudi v šaljivih narodnih pesmih so ptički ljubeznivi znanci. Ali se ne nasmejemo prav od srca, če poslušamo pesem o svatbi čuka in sove, ali pesem o črnem kosu iz zelenega bukovja. , Ptiči imajo tudi svojega kralja — orla in kraljiča. Slednji je zletel mogočnemu orlu pod krila. Ko se ta ni mogel več dvigati v sinje višave in je omagal, je mali navihanec sfr-nekoliko više in dosegel ženske za čiščenje Uradno poslopje v mestu • Nočno delo. Plača. 40 ur na teden. Starost pod 50 leti. Zglasite se v Employment Office 901 Cleveland Electric . Illuminating Co. 75 Public Square (214) Sprejme se omivalce oken pomoma prem. j»ro jc in» skoro ni čuti njihovega ta polet je c kazal, kako sedaj o njej s°dL; lepega petja Tam si skrbe ]e ime kraljiček. Pa jo še bolj zanimiv ta po- za hrano, če bi jim ne šlo za zdrav z druge strani. Ravno borno življenj6i bi gotovo ostale v dneh, ko je komunistično oa-'doma, Komflj čakajo, da se vr-sopisje najhujše napadalo slo- ngjo na gvoj dom in poiščejo vensko duhovščino kar vPrek staro gnezdo. i„ vpreglo celo komunistične, ^ pa ^ ,jubi pevcii pesnike, dp so prlSh po™*8* ki oživljajo naravo in razvese-zmerjata, pa napiše ^'"zg8 \ ljujejo človeška srca, temveč komunističnem listu (SL por.) ^ ^ neizmerno korigtni> ker slavospev slovenskim duhovni- uniJujejo škodIjive žuželke in kom ki so držali narodno stra- ^ jjh neljub dogodek prepodi iz kake pokrajine, je to lahko usodno. Mrčes poštene tam nadloga, ki se ga prebival- kem, ki so držali narodno stražo na Primorskem. Vsi so razumeli ta pozdrav kot klofuto kričačem proti slovenski duhovščini. In to klofuto je ko Tu so bili Amerikanci in An- ^ini. In to klofuto je ko- ^ gleži. Tu so komunisti agiti- rattnjstični list sam sebi poma- ^akor ;maj0 mra Sobo išče Priletna ženska išče sobo s kuhinjo. Najraje v Collinwoodu ali v fari sv. Kristine. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE 9987. -(111) rali proti zaveznikom in pove. ličevali Titovino. Mnogo ljudi je bilo z njimi. Sedaj, ko jih je zakril železni zastor, bodo tudi ti spoznali dobrote komunističnega režima. ZANIMIV FINŽGARJEV POZDRAV. — Pisatelj Finžgar je napisal ob prevzemu Primorske po jugoslovanskih četah pozdrav bratom in sestram v Primorju. Ta pozdrav je zanimiv. Niti z eno besedo omenja ne Osvobodilne gal zadati, Morda tudi uredniki teh listov le ne verjamejo vsega, kar spada k uradni veri komunizma, fronte, ne komunistične parti) Ali je bil Finžgarjev pozdrav umesten? Marsikdo, ki ne vidi ozadje, ga bo le napačno razumel. Mnenja smo, da tudi dobro napisana stvar ne spada v list, ki poje samo hvalo preganjalcem krščanstva. Tudi dobro povedana stvar na napačnem mestu je le srebro, Kakor imajo mravlje in čebele, čudovito lepo urejeno življenje, tako imajo tudi nekateri ptiči vzoren red. Marsikateri učenjak je menil, da so si ljudje uredili svoje državno življenje po ptičjem vtegledu. Cerkveni učenik sv. Ambrož piše med drugim; “Žerjavi imajo neke vrste svobodno državno ustanovo in vojaško upravo, nam se pa zdi vse teko prisiljeno in hlapčevsko. Kako brez povelja In skrbno stražijo po Marsikaterim ptičem pride-vajo ljudje različne lastnosti in spretnosti. Slavček je že starim narodom značil simbol zaljubljenega pevca. Naš največji pesnik dr. France Prešeren je proslavil v baladi “Orglar-ček” tega ljubega pevca, kakor da je iznal proslaviti le on. "Orglar je zapustil svet in-odšel v puščavo prepevat božjo slavo in vzel s seboj citre. Tam je učil peti razne ptičke. Vsi so se dali priučiti, celo trdokljuni kalin, le slavec je drobil vedno Popravljamo pohištvo —............—----------- Popravljamo tapecirano po- svoje popevke in ni poslušal or-, hjštvo svoje popevke in ni poslušal or-, jjjjtvo v vagj hiši; pritrdimo glarja, ki se je zaradi tega pri- springe> iznova napolnimo bla-tožil ljubemu Bogu. Vsemogo- zjne ;n kar je potrebno, da čni pa ni posvaril slavčka, tem- bo pohištvo kot novo. Pokličite več orglarčka: napačnem inčam jc 10 o*v,*/*«, j*«* med tem, ko je molčanje zlato. noči. Stražarji se porazdele. ES5S« MM— tstsOom dA. Kupim kamero Rad bi kupil Eastman 1« mm Movie kamero, 1.9 Lense. Kdor jo prodal, naj pokliče EN fr».-**. •» *«»• O-* i —**»---- fr, C—wIm. Tote —* copsuL mr, Id* hi to* doji. » yoo on —I —UUJ yo«r šroggi. .«1 >* »■* r* r**U *t f*?. !* ItsrSaWJC 0670. / ONE |a| DAY tu»u Prijatel’s Phirmicy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. tn E. «8th ALI STE PREHLAJENI? uaotMO«« •*£ L.. ■!•***"•' Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite* takoj, ko čutite prehlad." za uradno poslopje v “Box 1,000 American Home, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. (U4) MALI OGLASI SEDAJ JE ZADNJI CAS, da's; izberete fino STERLING suknjo ali FUR COAT za zimo. Prosim, pokličite me. ‘ BENN0 B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. ENdicott 3426 “Pusti slavca peti svoje! Komur pevski duh sem vdihnil, z njim sem dal mu pesmi svoje. Drugih ne, le te naj poje, dokler ne bo v grobu utihnil.” Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. Xx) Golob je najsnažnejša nežna čista ptica, Noe ga je spustil z barke, da bi pogledal, če zemlja že poganja zelenje. In ko mu je v ključku prinesel oljko-vo vejico, je vedel, da bo lahko kmalu zapustil 'svojo barko. Golobe že dolgo časa uporabljajo v vojnah za prenašanje pošte. Naj omenim še sovo, ki je od nekdaj veljala iza čuječo nočno ptico. Učenjaki, ki so ponoči mnogo bedeli, so jo imeli zelo v časti. Umetniki so upodabljali učenost s knjigo na kateri čepi sova. Nekateri ptiči se nauče v kletkah prav prijetno prepevati, škorec in papiga pa celo nekaj malega govoriti. Kos pa posta- Hiša naprodaj Naprodaj je prikupljiva hiša za 1 družino, 8 sob, 6 spodaj, dve zgorej; v zelo ugodnem kraju. Prodaja jo lastnik na 975 E. 74. St. ' (x) Išče stanovanje Poslovodja, žena in hčer, ki je v višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 3411. (x) Motor Tunes ups Ignition, Clutches, Brakes, Carburetor, Motor Overhauling. Ivans’ Automotive če kupujete ali če maiegu gusiui iu. pTOdAjrt# ne pravi mojster v žvižganju, hišo, farmo, lot, trgovino na e. so. s. HE 1035 (*-nov. H) 11702 WATERLOO RD r™?" ‘jS: ” nrf» odkoder bo potom riž razposlan v ravna »isto n« trg. Bivši sluga nekdanje Narodne čitalnice v Gorici je naučil kosa žvižgati Jenkovo “Naprej zastava Slave!”—-(K. K.) Pomagajte Ameriki, kupujte Vuiorg bando to mamko. obrt, se vselej zanesljivo obrnite do nas, kjer boste dobili točno in zanesljivo postrežbo. J. Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 x). tim During the peet five ye«™, women heve’turnedawr to thefr meat deelere more then «8, turee to remind women that peace fcaa not beougtlta elaeltenlngfnthe need ter WPwanawprgetl to «Wi * j'SZ Sitff 1*! ;zzsaxazs^tt'ssshs*ausss&x.sg^^&:JZ.M.'-~J-~«.\ FIVE YEARS OF WINNERS AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 27, 1947 a _________________________& /. BELI MENIHI Poveat is prve polovic« XII. stoletja / f spisal IVAN ZOREC v f “O sin, da si,le že tu!” se je morda kmalu sklenem.” grof počasi obrnil na širokem, “Nikar, gospod oče! Zdravi oblazinjenem stolu. ste in čvrsti, smrt je že daleč “Ali se je kaj zgodilo, ka-li?” daleč.” “Gospoda sem si zapomnil, zoper njega ne pojdem, če je graščak, dober človek se mi zdi.” Gospod Boštjan jaha po cesti ob Krki; misli se mu prepletajo, vesele niso, otožno gledajo v preteklost. Saj je res, življenje se mu je predejalo in predrugačilo, kakor nikoli upal rfi, veselja in sreče pa le ne čuti čisto do dna, spomin mu venomer išče le rajnco mater. Kako bi bila vesela, če bi še živela! Misli se vračajo in se gledajo z očetom. Ves se je sprevrgel, tudi s tlačani ne rohni več tako, le lovski zankarjev ne mara, še zmerom jih krotoviči prav trdo. V daljavi je iz gošče na cesto stopil neki mož, postal in se ritenski pomeknil nazaj. “Zankar je!” je suličar j ask-nil in pognal konja. “Stoj 1” je vpil že zdaleč. “Kaj iščeš tu?” je suličar re-vskal. “Kdo si?” “Kaj tebi mar?” "Že prav, z nami pojdeš!” “Ni se mi še priteknilo, da bi me bil kdo moral, če sam nisem hotel.” Gospod Boštjan se je z drugimi suličarji približal in lo zavpil: “Ali si res ti, o Peter Klepec?” Peter Klepec je zijal, debelo gledal in drhtel po vsem telesu. “Pojdite počasi dalje, -precej pridem za vami,” je gospod MSSTJEir velel sulicarjem. “I, kaj me ne poznaš,več?” je potlej vprašal odrevenelega silaka. “Deseti brat si— poznam te po glasu,” se je Peter Klepec prestopal z noge na nogo in si z lopatastimi rokami mencal oči, “a pogled mi^ pravi, da si grajski gospod . . s takimi uroki, vidiš, si me udaril, potepin desetobratski!” “Slišiš prav in vidiš prav,” se je ta smejal: “deseti brat sem in gospod sem, nobeni uroki te ne blodijo.” “Kako je to, ne vem, mislim pa, da si uročen zdaj tudi ti in da še sam ne veš, kdo si.” “AH še pomniš, kako si se on-dan zarekel, da boš upornike odganjal iz pred stiškega samostana?” ga je gospod Boštjan odpeljaval v druge misli, “Pa ne, da se je kdo že kaj upal?” je hrust škrtnil z zobmi. “Do izdaj še ne, vendar bi bilo prav, če bi precej stopil v Stično, da te ne prehitijo.” “Saj bi šel, pa me rajnki Krajinčan ne pusti odtod, je Peter Klepec šepetal. “Zmerom ti hodi z menoj in mi pre- cej zastavi pot, če namenim kam dlje.” “Kaj se ga res bojiš, o Peter Klepec?” “Saj sem se že zakadil vanj, pa je bilo, kakor bi udaril po senci, še premeknil se ni.” “Ali ti nagaja tudi zdajle?” “Tamle iz gošče na oni strani ceste gleda in ne pusti, da bi šel čez cesto; zato sem se prejle po meknil nazaj.” “Le stoj, precej ga zagovorim,” je gospod Boštjan rekel, roke stegnil y tisto mer in zamrmral neke besede. “Danes ti ne bo več nagajal.” “O, ni ga več,” , se je Peter oddihoval, “kar skrčil se je in utrnil.” “Ali zdaj vidiš, da sem še zmerom tisti, ki sem bil?” “Mogočen si, o deseti brat,” ga je Peter Klepec zaverovano gledal. “Nihče se ti ne more upirati.” “Tudi ti slušaj, precej pojdi v Stično in se zglasi pri patru opatu; čaka te.” “Kaj pa, če Krajinčan pride za menoj?” “K spovedi pojdi, spovej se, da si ubil človeka in zakaj si ga. Po spovedi ga ne boš vi-vese- del nikoli več.” 'O, ko bi bilo le res! Ta greh me miočno peče. Saj še nikoli nisem ubijal.” “Kaj nisi pogubil tudi žene?” “E, kaj l' Saj ni bila človek, vešča je bila, hudičevka je bila.” “Tudi tega se moraš spovedati, o Peter Klepec, pa boš živel spet mirno in srečno.” “Brez pomude pojdem in ti storim vse po besedi,” je hrust pokimal in odklamal proti Stični. Gospod Boštjan je zdirjal za suličarji. “Vest ga peče, siromaka,” je mislil. “Ce bo pater opat znal ravnati z njim, bo prav za oba.” Čuvaj Simen je z žužemper-škega gradu opazil jezdece in brž zatrobil z, dolgim rogom. “Kakor bi nas že težko čakali v gradu,” je suličar dejal v gospoda Boštjana. “Kaj, ko bi se bilo kaj primerilo?” je tega zaskrbelo, da se je pognal v dir. Konji so komaj pripeketali do gradu, pa se je mostič že sprožil čez obrambni jarek in v obzidju so zazijala težka grajska vrata. “Ali je kaj novega?” je gospod Boštjan hlastnil, ko je razhajal na dvorišču. “Gospod grof kar ven in ven vprašuje po vas, z rogom sem mu moral naznaniti, da ste že blizu.” Gospod Boštjan se je brž nameril v grofovo bivalnico. “Ne, le pogrešal sem te, pu sto mi je bilo samemu in govoriti sem hotel s teboj, pa te bilo ni,” je mignil sinu, naj sede. “Saj ste mi davi sami ukazali, naj obiščem še bele menihe v Stični.” “Gospodo tod okoli si naposled obiskal vso,” je grof preslišal sinov odgovor, “zdaj pa se morava pomeniti o tvoji ženitvi.” “Gospod oče,” se je sin smeh. ljal, “ali sem vam kdaj napom-nil, da me ženitev tišči?” “Mene tišči, če ne tebe,” je oče vil s trdovratnostjo starih ljudi. “Star sem, že ves trhel, Ali pa že pred pragom. Veš, kmalu, ko si odšel, sem nenadoma nekako otrdel, z nobenim udom nisem mogel geni-ti.” “Puščati bi si dali, kri vam nagaja, nič drugega ni bilo.” “Pač, opomin, naj se pripravim. Saj sem pripravljen, a pred smrtjo bi rad še učakal, da se oženiš.” “Nemara ste mi tudi že ubrali nevesto?” se je Boštjan zresnil. “Sem in ne. A kjer vpraša va, nama ne odkimajo.” “Kdo sem, da bi zame snubil vi?” (Dalje prihodnjič) ATTENTION Veteram-Civilian* DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR REGISTER now DON’T DELAY Leam a Profitable Trade CLASSES: 5 A. M. to X P. M. 1 P. M. to 6 F. M. v 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 5542 BARAGOVA PRATO za prestopno loto 1948 To slovensko Pratiko potrebuje vsaka slovenska hiša, radi številnih informacij, ki jih nudi. Vsebuje tudi več leposlovnih črtic. Najzanimivejša črtica jv Meškotov “KRIŽEV POT,” ki pripoveduje o trpljenju pod naziji. črtici: “V TUJIH KRAJIH- in “SLOVENKA MED ŠPIRITISTI” (dogodek v Col-linwoodu), sta zajeti iz življenja ameriških Slovencev. Dalje sta zanimivi črtici; “SLEPI PASTIR” in “POTRDILO” in še mnogo drugih zanimivosti nudi Pratika. Pratika stane samo 50 centov kar pošljite v Money ordru, ali v gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročilo našlo-vite .na: BARAGOVA PRATIKA 1857 WEST 21st PLACE ' CHICAGO 8, ILL. Postavno ponarejanje podpisov.t—• Doris Hancock si služi svoj kruh, s postavnim ponarejanjem raznih podpisov. V preteklih nekaj letih je pohaYedila že na stotine podpisov in sicer vse od bivšega zakladniškega tajnika Morgentham do čistilca oblek M' A. Fish-a. Vse to njeno ponarejanje pa je postoma, zaposlena je namreč pri Todd Co., kjer izdelujejo opremo za podpisovanje čekov. V BLAG SPOMIN TRETUJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Julije Adamič ki je mirno v Bo~IH II i uti >»***♦««! 11 iTiT^I