M 36.
V Ljubljani, v torek, M14. iebruunrlla 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za Mri leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za tetrt leta „ „ S'— za cn mesec „ „ 1'70
Za polit], na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopltarjevlh ullcah St. 2 (vhod ?ez
_ dvorlSfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
_L_ Vsprejema naroinino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Slučaj Eoučor - Ornig.
Od Drave, 12. febr.
Izjava „Slovenčeva", da v zadevi dr. Tavčar — Ornig pozabi vse, kar mu je slednji zalega storil in se zavzame za-nj, je naredila v nas obmejnih Slovencih ugoden vtis. Po našem mnenju in prepričanju je beda in trpljenje obmejnih Slovencev tisto radikalno in do cela uspešno sredstvo, s kojim se zamorejo nasprotja na Kranjskem, če ne premestiti, a saj ublažiti. — To pa je prvi korak k zbližavanju in osebnemu občevanju, ki naposled omogoči stvarno delo in povoljen uspeh.
Priznati se mora, da so sedaj, ko se je Celje na tako slab način obneslo v zadevi slovenske gimnazije, postale ptujska tla najbolj vroče torišče. Tukaj vlada kot absoluten vladar pek I. Ornig, ki kaže v vsem svojem delovanju nedosežno mero brezobzirnosti napram slovenskemu življu in njega strastno podpira' seveda vsa birokracija. Vsak klic na pomoč, vsaka pritožba, vsaka interpelacija se vrže v koš in potepta ter uduši. Najnižji uradniki in sluge so se navadili rogati se pritožbam in interpelacijam, koje sta spravila v državnem zboru naša poslanca gg. dr. Ploj in Zičkar v razgovor. To izvira od tod, ker je prejšnji voditelj justičnega ministrstva dr. pl. KSrber vkljub svoji gostobesednosti in ble-betavosti na stavljene interpelacije vedno molčal ali pa — kar se je tudi dogodilo — celo neresnico odgovarjal, slučaj Tavčar — Ornig, v katerem se slovenski časnik in slovenski urednik kar odrine iz pristojnosti kompetentnih porotnikov ter postavi pred nemško poroto, v kateri sede sami Ornigovi privrženci, nam kaže, kako j si mislijo sodno postopanje proti Sloven- ' cem.	.	j
Radovedni smemo biti, kako se bo ta zamotani slučaj razvozljal. Radovedni smemo biti, ali bo zopet ptujski pek Ornig zmagal. Toliko že danes lahko rečemo : Naši držav, poslanci imajo imenitnejše delo, kakor je predsedništvo društva za odstranitev cestnega prahu a la vitez Berks.
Srečni bodemo vsi, in posebno skriti in skromni ptujski trpini, če postane slučaj Tavčar-Ornig prvi korak ali podlaga za zbližavanje.	Ptujčan.
Rusko-japonshn vojska.
Rusi se ne udajo.
„Novo Vreme" piše 10. februarja: V Ameriki hočejo posredovati med Rusijo in Japonci. Poroča se, da upa Roosevelt najti tako obliko, da se bo Rusija mogla udati, ne da bi kaj izgubila na svoji časti. Nesreče, ki zadevajo Rusijo na Daljnem Vzhodu, imajo res silen vpliv na njeno mednarodno stališče. Belgrajski listi pripovedujejo, kako že zdaj avstrijski častniki agiti-rajo po novobazarskem okraju, češ, da je Rusija že tepena, da je izgubila na balkanskem poluotoku vsak vpliv, da ne more več braniti Srbov, in da Srbom ne ostane druzega, nego podati se pod avstrijsko varstvo. Tudi v Tibetu, Afganistanu in Perziji je izgubila Rusija mnogo veljave. Kitajci bi jo tudi radi potisnili nazaj.
Kaj naj stori Rusija? Po mnenju takih »prijateljev", kakor je Roosevelt, naj bi priznala, da ni imela pravice do Mandžurije, ali pa naj bi sicer branila svoje namišljene pravice do te pokrajine, pa jo vsled dosedanjih porazov prepustila Japoncem.
Ko bi se to zgodilo, bi za desetletja izgubila Rusija svoje velevlastno stališče med evropskimi državami. Doma bi pa zmagali sovražniki sedanje vlade in carstva. Med Rusi so ljudje, ki se boje, da ne bi ruska armada zmagala. Take Ruse bi rad podprl Roosevelt in njemu enaki posredovalci.
Rusija ima v svoji japonski vojni zastavljeno vse svoje zunanje in notranje sta lišče in zato se ne more meniti za nikakršno posredovanje.
Na fronti.
Reuterjev urad poroča 13. t. m. iz Tokia: Rusi so nadaljevali v soboto obstreljevanje desnega krila japonske armade. Neprenehoma se utrjujejo na desnem krilu ter pri Mentapanu grade utrdbo s 24 topovi. Japonci so v bližini Hsjenšana obkolili oddelek ruske konjenice Trije Rusi so bili ubiti, 11 ranjenih. — Kuropatkin poroča 12. t. m : Danes zjutraj ob 4. je napadel en japonski konjeniški oddelek 300 mož železniški most pri Tencentonu ter poškodoval železniški tir v dolžini 15 aršinov. Po kratkem času se je zopet pričel železniški promet. Dne 11. t. m. je japonska pehota napadla Tusišvante, a je bila odbita. Isti dan je obstreljaval sovražnik z oblež-nimi topovi Putilov grič in Sabejan Eden častnik je bil ubit, več ranjenih. Poročila poročajo, da smo od 25. do 29 jan. ujeli 221 neranjenih in 122 ranjenih Japoncev.
Japonci so se umaknili.
Iz Sahetuna poroča peterburški brzojavni urad 11. t. m.: Poizvedovanja prostovoljcev so dognala, da so se Japonci na mnogih mestih umaknili iz starih pozicij. Najbrže se umikajo Japonci proti jugu od ! Saha. Boji se omejujejo le na obstreljevanje utrdb.
General Kaulbars
je prevzel poveljstvo druge armade. Štabni j šef ostane general Ruskij
Ruske izgube pri Sandepu.
List „Ruskoje Slovo" je prejel iz Muk-; dena sledeče poročilo : Izgube v bitkah pri 1 Sandepu in Lantunkovu od 25. do 29 ja-j nuvarja so določene. Dne 5. februvarja je : dospel v Mulcden zadnji transport ranjen-; cev, skupno 267 ranjenih in 100 bolnih | častnikov, 9439 ranjenih in 3000 bolnih J vojakov. Transport je bil ob 24 stopinjah | mraza silno težaven. Na bojišču ni ostal noben ranjenec. Morda je nekoliko težko | ranjenih umrlo vsled mraza, vendar so to j le posamezni slučaji.
Tretje brodovje.
Vprašanje, ali je mogoče poleti prepluti Indijski ocean, se razpravlja po ruskih listih. ; Nekateri trdijo, da je to zavoljo ogromnega ! valovanja nemogoče in da mora torej es i kadra počakati do jeseni; drugi, med njimi I zelo izkušeni strokovnjaki, pa pravijo, da I krepke ladje z močnimi stroji lahko zmorejo to pot Kakor poročajo časopisi, je eskadra že pripravljena in je torej v javnosti zmagala druga misel.
Princ Friderik Leopold.
Potovanje nemškega princa Friderika Leopolda v glavni stan ruske mandžurijske armade se je preložilo na željo nemškega cesarja za nekaj dni.
V Mandžuriji.
H
u a n š a n , 10 febr. Kjer se zdaj gibljejo Japonci, vodita poleg železnice dve cesti v Mukden; na vzhodu mandarinska črez Jantaj-Sahepu ; na zapadu črez Can-linpu in Lanjšanjpu. ^ilno mnogo večjih vasi je ob teh potih. To so one vasi, katere so se imenovale v zadnjih bojih V njih je prebivalo premožno ljudstvo. Vse so proti Hunhuzom zavarovane z velikimi kameni-timi stenami in jarki. Domačini so jih zdaj popolnoma opustili. Na severu jih imajo Rusi, na jugu Japonci. Ti so jih še bolj utrdili. Prsti so nasuli h kamenitim stenam in vse polili z vodo; spolzla ledena skorja
jih obdaja. Za stenami so skriti topovi. Silno težko se je polastiti takih vasi.
Stanje v ruski armadi.
„Novo Vreme" javlja iz Harbina 9. februarja: Vojaki so popolnoma zdravi; nalezljive bolezni ni nobene med njimi. Hrane imajo toliko, da ne pojedo vsega: čaja, riža, kruha, mesa, sala s čebulo. Perila ima vsak, da se trikrat preobleče. Gorke obleke za zimo je v izobilju.
lfladivostok. — Ruske ladje v Port Arturju.
Vladivostok, 10. febr. Po poročilih iz Port Arturja so ruske ladje tako poškodovane, da se na noben način vkljub vsemu trudu, Japoncem ne posreči v bližnjem času jih dvigniti. Vladivostok ima mirnO^lice; vedno bolj prazen je Ženske in otroci zapuščajo mesto. Amurski zaliv je na polovico prost ledu.
Hullska komisija.
Pariz, 13. februarja. Danes popoldne so v hullski komisiji Angleži vložili sledeče predloge : Določi naj se: 1. Da niso bile res navzoče torpedovke in da so se Rusi motili; 2. da ni bilo vzroka streljati; 3 da bi morali Rusi pomagati poškodovanem ladijam in ranjencem ; 4. da ribičev ne zadeva nikaka krivda. Ruski predlogi se glase, naj se določi, da je bilo streljanje v omenjeni noči le izpopolnjevanje vojaške dolžnosti od strani poveljnika, ki ga ne zadene nobena krivda Ruska vlada obžaluje nedolžne žrtve Akoravno Rusov ne zadene nikaka krivda, veniar hoče Rusija poravnati škodo. Odškodnino naj določi posebno sodišče v področju haškega razsodišča.
Cesar Franc Jožef I. italijanskemu kralju.
Cesar Franc Jožef I. je odposlal laškemu kralju Viktorju Emanuelusledečo brzojavko: .Čestitam Vašemu Veličanstvu, ker ste sprožili ustanovitev mednarodnega gospodarskega zavoda, kar bo gotovo našlo v vseh deželah simpatičen odmev. Kralj Viktor Emanuel je odgovoril : .Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu za vspodbudo pri mojem podjetju. Upam, da bo novi zavod pospešil gospodarski napredek narodov.
Industrialci proti novemu i načrtu zakona o delavskem zavarovanju.
Na občnem zboru „Zveze industrialcev i v Pragi" dne 12. t m. so se izjavili proti novemu zakonskemu načrtu o delavskem i zavarovanju, ker nalaga industriji nova bremena.
Pomažarevanje armade.
Listi poročajo, da sta izdala vojni mi- j nister Pitreich in ogrski honvedni minister Nyiri novi jezikovni odredbi. Ogrski honvedni minister je naročil, da mora v prihodnje honvedno ministrstvo dopisovati z vojnim ministrstvom in sploh c. in kr. armadi v mažarščini in ne več v nemščini, kakor je bilo do sedaj običajno. Izvzeti so le jako nujni slučaji ali pa jako važne zadeve, da bi ne nastalo pri prestavi kako ne-sporazumljenje. Z avstrijskim domobranskim ministrstvom bo pa honvedno ministrstvo še nadalje dopisovalo v nemščini.
Položaj na Ogrskem.
O Košutovi avdijenci pri vladarju podrobnosti niso znane. Ogrski drž. poslanec Szatmari, ki je spremljal Košuta na Dunaj, je priobčil članek, v katerem naglaša, da je Košut s svojo osebnostjo in s svojo odkritosrčnostjo naredil najboljši vtis na vladarja. Vladar bo najbrže dovolil samostojno ogrsko carinsko ozemlje in izpremembo volivnega reda. V vojaških vprašanjih je pa vladar mnenja, da ne privoli v razdelitev armade. Listi neodvisne stranke že naglašajo, da ogrske stranke ne bodo zahtevale ne zvrš-Ijivih zahtev. Vladar bo zaslišal o položaju še Wekerla, S7ella in grofa Csakyja. Budim-
peštanski listi pišejo, da bo Tisza najbrže imenovanPza skupnega finančnegai ministra.
Delavsko starostno.zavaro-m	>anje. _ __
Dne 12. februarja je bil na DUnaju shod industrijskih in obrtnih zadrug. Tudi več poslancev je bilo na shodu. Sklenili so resolucijo, v kateri so izjavili, da bi moralo vse prebivalstvo prispevati za starostno zavarovanje.
Odstop francoskega pred> sednika Loubeta.
Pariški politični krogi so mnenja, da bo predsednik francoske ljudovlade odstopil še letos, dasi preteče njegova doba šele mesca februarja 1. 1906. Loubet bo odstopil baje zato prej, da bo takoj po novem letu 1906. nova predsednikova volitev. Mesca januarja 1906. bodo namreč nove volitve za 43 senatorjev in Loubet hoče s svojim predčasnim odstopom povzročiti, da bo zopet izvoljen radikalec. Za Loubetove namestnike se imenujejo Fallieres, Constans, Cambon, Brisson in Combes.
Dogodki na Ruskem.
V	Lodzu so pokopali 144 oseb, ki so izgubile življenje ob zadnjih nemirih ; v bolnišnicah leži še 200 ranjencev V Moskvi so 13 t m. otvorili zborovanje zemstev. Sprejeta je bila resoluc ja, da je v sedanjih razmerah nemogoče uspešno delovanje zemstev. Witte je izjavil poročevalcu „New Jork Heralda", da namerava zapustiti politično delovanja. Naglašal je, da je za mir, a ne za vsako ceno Nikdo ne sme svetovati carju, da bi Rusija plačala vojno od škodnino.
Turške priprave za vojsko.
Ravnateljstvo železničarske družbe »Jon-etion Salonique Constantinople" je obvestila turška vlada, da ima na dedeagaški postaji pripravljenih 12 lokomotiv za prevoz 26 voz s topovi in 36 voz za strelivo. Tudi se je naročilo, naj ima družba pripravljeno vse za prevoz konj in topničarjev, ki bodo nastanjeni v Monastiru in Solunu.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
V	stji francoske zbornice v petek seje šlo za to, jeli naj zbornica prične, ko bo rešila proračunsko razpravo in brambovski zakon, s posvetovanjem o načrtu zakona o delavskem starostnem zavarovanju ali pa o načrtu zakona o ločitvi cerkve od države. Na predlog vlade so s 348 glasovi proti 187 sklenili, prej rešiti zakon o ločitvi cerkve od države, kakor pa oni o delavski starostni preskrbi. Seveda so tudi socialni demokratje glasovali za ta predlog, ker jim je več za hitro ločitev cerkve od države, kakor pa za starostno delavsko preskrbo. Ker je zakonski načrt Roiivierjev milejši, kakor je bil Combov, celo katoličani ne nasprotujejo preveč ločitvi cerkve od države. Posledica konkordata je bila, da je postala duhovščina odvisna od vlade in bi se sama rada rešila iz okov, v katere jo je vkoval konkordat. Na Francoskem sedaj ni zasedenih deset škofij. O imenovanju škofov so se prejšnje čase vršila pred imenovanjem mirna pogajanja med papeževem nuncijem in pa vlado. A Combes je predlagal nunciju take kandidate, da jih nuncij ni mogel prip ročati. In tako so ostale izpraznjene ški fiie, sedaj deset, nezasedene. Ker je mnogo škofov starih nad 70 in 80 let, bi v nekaj letih tretiina škofii ne imela svojih škofov.
Iz Poljske.
Iz Varšave, dne 7. t. m.
Poljski listi poročajo: V nemirih zaprtih je zdaj nad 2000 oseb; ubitih 300, ranjenih do 800. Tovarne stoje. Delavci zahtevajo tudi popoln nedeljski počitek. Tiskarne delajo Vseh je 250; stavcev pa nad 1200. Pred dvema letoma se jim je zvišala plača za 20%; povprek dobivajo po 16 — 18 kopejk za tisoč črk. Zdaj se širi med njimi zahteva 30 odstotnega povišanja plače; obeta
te tudi njihova stavka. Cenzura silno pri-
iska liste Varšavski časopisi ne smejo o nemirih poročati. Grozne stvari se gode v mestu, pa popisujejo v uvodnih člankih, od kod ima Varšava svoje ime, kaj dela lovski klub, kdo je zmagal pri šahovskem turnirju, koliko vencev je bilo na rakvi kakega javnosti neznanega mrliča Smešno, ko bi ne bil čas tako resen. Neko devetletno deklico Anico je ranila krogla v prsi. Operacija je ni mogla rešiti. Zadnje sile je umirajoča povila v vsklik: živela Poljska! Takih in enakih dogodkov je več. Na drugi gimna ziji so izključili vse dijake štirih višjih razredov. Dozdaj so samo še pivevarji obljubili delavcem 30% zvišano plačo. Delavci so ponudbo sprejeli. V par slučajih so stav-kujoči svoje nasprotnike kruto kaznovali. Enega peka so obesili, drugega zaklali; nekaterim so pecivo polili s petrolejem. V Sosnovicah in Lodzu se godd podobne stvari. Vlada pozna edino pomoč v vojaštvu. Gledd na shode in na čitanje prej prepovedanih listov vlada mnogo večja svoboda nego prej.
Dnevne novice.
Kukavično jajce v ,,Novem Listu". Iz Dalmacije 12. febr.: Reški „Novi List" je že dvakrat napadel dr Kreka, češ da hoče z „Zadružno zvezo" politiško zmešati Dalmatince. Tega seveda tudi Su-pilo sam ne verjame. Te dni (10. t. m) je udaril po imenovanem predsedniku Zadružne zveze" in zraven po »Hrvatski šte-dioni" v Dubrovniku. Pisca poznamo Piše se Stjepo Gjivic in je sedaj ravnatelj du-brovniške „Hrvatske vjeresijske banke". Prej je bil upravitelj istrske posojilnice v Pulju in tam se je na vzel iz „Slov. Naroda" tistih fraz, ki zdaj ž njimi meče krog sebe Dopis mu je bil skoraj gotovo naročen od tistih, ki neradi vidijo, da bi bilo v Dubrovniku kako hrvatsko denarno podjetje nezavisno od banke. Srpske banke ne vidijo; tam je vse dobro. Ne menijo se zato, kako razumno in vzajemno Srbi skrbe za razvoj zadružništva, kako se s tem vprašanjem v svojem glasilu „Dubrovniku" več pečajo nego s politiko. Sovražijo le nesebične može, ki hočejo edino v narodovo korist dvigniti tako potrebno štedionico. Bilo bi prav, ko bi se mogla ohraniti prijateljska zveza med tem zavodom in med banko. Toda banka je s svojim umazanim postopanjem sama odbila od sebe ne samo dubrovniške marveč tudi vse druge o k o 1 i š n e posojilnice. Tako je n. pr. neki bližnji ljudski posojilnici posodila nekaj stotakov na menico. Iz prošnje je morala posneti, da žele posojilo na daljši obrok in vendar so ji posodili le na tri mesece. Pri posojilnici niso poznali strogosti meničnega zakona, banka pa nobenega takta. Brez prejšnjega opomina so protestirali menico .n izročili tožbo odvetniku. Nad 50 kron je bilo stroškov, dasi je posojilnica brže izvršila svoje dolžnost, čim je zvedela zanjo. Kaj pomenja 50 K za malo rajfajznovko, ki posluje prvo leto, ve vsak. To se pravi denar iz žepa jemati ljudem, ki že sicer žrtvujejo zastonj svoj čas in delo. Dubrovniška štedionica je nekoč potrebovala hitro nekaj denarja. V banki so ji ga posodili proti zastavi vrednostnih papirjev. Pri obračunu so poleg obresti in drugih stroškov računali še za to, ker so imeli vrednostne papirje shranjene. Ljudje, ki tako delajo, so res k večjemu še vredni, da jim da Supilo v Novem listu koritce, ki se izbljujejo vanj.
Samonemške tiskovine. Piše se nam : Kaj pomeni to? Da namreč c. kr. uradi na Štajarskem vsiljujejo samonemške tiskovine župnijskim uradom, po-prašujete v „Slovencu" št. 32. To pomeni, branitev nemške posest i, da župnijske urade smatrajo biro-kratje za nemško posest A ni treba izgubiti poguma ! Da se mi ni treba vedno in vedno puliti za vsako dvojezično tiskovino, storil sem davno že tako-le: Vsem c. kr. uradom, s katerimi imam redno opraviti, sem vposlal vljudno izjavo, da se v tem uradu samonemške tiskovine ne morejo rabiti, zato se v bodoče naj dopošiljajo le dvojezične. Če mi vkljub temu pošljejo samonemške, jih shranim v pisarni na razpolago slavnemu c. kr uradu Čez nekaj časa urad urgira zahtevani izpisek. Nato se z vso vljudnostjo odgovori, da se izpisek ni mogel napraviti, ker se niso blagovolile še doposlati tiskovine, kakršne so se tu uradno že zahtevale z dopisom z dne . . .
Št. . . . Sila kola lom', t»raj tudi zlomi nemško strast. Ko priteče termin, da se izpisek nujno potrebuje, ti prinese pošta lep zavitek, odpreš, in glej jih dvojezične tiskovine so že tu ! E.vperto črede Ruperto ! Le pojdi, in stori tudi tako!
Slovensko socialno-demo-kraško časopisje. „Naši Zapiski" poročajo v zadnji številki, da se „Rdečega Prapora" tiska 2700, „Napreja" pa 1000 izvodov.
Baron Hein pri papežu. Uradni korespondenčni urad priobčuje naslednjo brzojavko :
Rim, 13. febr. Papež je sprejel danes kranjskega deželnega predsednika barona H e i n a.
—	Krvav dogodek v žga-njarni. Iz Trsta poročajo: Na vogalu ulic sv. Cecilije in Miramar, poleg kolodvora južne železnice se nahaja žganjarna gospoda Ferdinanda Pečenko. V tej žga-njarni je bil — da je stregel pivcem — 161etni Makso Marmolja. Včeraj popoldne ob 3. uri in pol je prišel v žganjarno težak Josip Osenkovski. stanujoč na Greti št. 15, ter zahteval od dečka, naj mu da žganja. Dečko je pa zahteval, naj mu da Osenkovski prej denar, ker namreč Osenkovski večkrat ni hotel plačati, kar je bil izpil. Osenkovskega je pa jezilo, da dečko zahteva od njega denar naprej ter je pograbil neki prazen kozarec ter • ga hotel zalučati v dečka. Ta je pa pobegnil na galerijo, ki se nahaja v žganjarni ter od tam vstrelil z revolverjem na Osenkovskega. Zadel ga je v čelo. Osenkovski se je takoj ves krvav in nezavesten zgrudil na tla.
—	Razpisana je nadučiteljska služba T Dobrepoliah.
—- Stavkajo v Gorici delavci pri zgradbi kolodvora. Zahtevajo zvišanje plače.
—	Hrvaški sabor. Zasednje sa-borovo je odgodeno. Včeraj je sprejel zakonsko predlogo o zboljšanju uradniških plač.
—■ Novi lOkronski bankovci.
Kakor se čuje, prične dne 25 t. m. avstro-ogrska banka izdajati nove 10 kronske bankovce
v
—	Šolska vest. Suplentka na ljudski šoli v Ribnici gdč. Antonija V i r k je imenovana za provizor. učiteljico istotam.
—	Zaklad v uri. Na Reki je te dni kupil neki bančni uradnik za par kron staro uro, katera ga je kot starina zanimala. Ko je uro odprl, je bral na pokri-valu: »Jaz Nikolaj Geraudich, kapitan, zapuščam vse svoje premoženje t. j. to uro svojemu sorodniku Antonu Geraudichu v Ljubljani, da ie moj nevredni sin ne more dobiti. Ohrani Anton to uro, osrečila te bo ! Reka, dne 5 jan. 1854". — Bančni uradnik si ni mogel raztolmačiti tega napisa, zato je pričel uro razdirati. Med za-rjovelimi kolesi je našel 7 brilantov, 6 smaragdov, več safirov v vrednosti 110 000 kron. Uradnik se je hitro pripeljal v L j u b -ljano, da poišče dediče, a tu je izvedel, da je rodbina Geraudich popolnoma izumrla in da avstrijski erar poklada roko na ded-ščino. Uradnik je zaklad pustil v Ljubljani a je vložil protest, češ, da je zaklad ogrskega erarja, ker je bil najden na ogrskih tleh. Sedaj se bo razvila zanimiva pravda med obema erarjema.
Neka velika inozemska knjižnica obrnila se je do deželnega odbora kranjskega s prošnjo, da ji preskrbi obravnave deželnega zbora kranjskega od 1. 1861. do vštetega leta 1871. Ker dežalni odbor sam teh obravnav nima v tolikem številu na razpolaganje, da bi mu bilo moči oddati po en izvod dotičnih letnikov, rad pa bi ustregel želji knjižnice, je pripravljen kupiti zahtevane obravnave. Kdor jih ima in jih hoče prodati, naj naznani deželnemu odboru ceno, katero zahteva za vsak posamezen letnik od 1861. do 1871. 1.
—	Knjigo ,Pouk staršem1, ki jo je izdal ljubljanski škof, bo za Hrovate obdelal č. g. Marko Majhofer, kaplan v Sisku.
—	V Begunjah in okolici že dvajset zim ni bilo toliko previdenih kakor le tošnjo.
—	Na Breznici se je 13. t. m. poročil g. Fr. Kajdiž z gospodično Ivanko Valjavec iz Leš.
—	Premeščen je sodni tajnik na okrožnem sodišču v Gorici g. dr. Teodor S t e g u na dež. višje sodišče v Trst.
—	Stavka v Nabrežini traja že deseti teden.
—	Južna železnica je imela v preteklem upravnem letu štiri milijone prebitka.
—	Slovenci in Hrvati. .Hrvatsko Pravo" priobčuje Josip Jurčičev roman »Cviet i plod".
—	Volitve na Ogrskem. Baron Frid. B o r n . zet znanega poslanca Gaja-rija, ki je tudi glavni urednik vladnega lista
„U|sag", je na vsak način hotel postati ogrski državni poslanec. Nikolaj Sierbanii, večletni zastopnik rumunskega okraja Also-Arpas, je baronu Bornu ponudil svoj okraj za 50000 kron Dne 22. dec. je Sierbanii ponovil svojo ponudbo uredniku Gajariju, a zahteval še 10.000 K od Borna, da s tem podkupi rumunskega protikandidata, advokata Vasu. Born pa ni hotel plačati še teh 10.000 K. Dne 1. jan. dobi Born od Sier-banua brzojavko, naj pride 19 jan. v Also Arpas. Born pride in Sierbanii razloži načrt. Born, Sierbanii in Vaso nastopijo kot kandidati. Med volitvijo odstopi Vasu, ako mu Born plača 10000 K. Dalje odstopi tudi Sierbanii, in Born je izvoljen, če dobi tudi samo 20 glasov. Born pa je plačal le 1000 K. uez dva dni pa piše Vasu Bornu, naj ne zaupa Sierbanu. Born pa je plačal Sierbanu še 2000 K, ker mu je ta izročil pismeno izjavo desetih volivcev, da hočejo Borna voliti. Drugi dan je bila volitev, a Sierbanu ni hotel predsedniku volivne komisije izročiti izjave za Borna, ki je bil vladni kandidat. Born sedaj toži Sierbaniii, ki je bil izvoljen, zaradi goljufije; Borna pa zastopa rumunski protikandidat, advokat Vasu. Tako se delajo volitve na Ogrskem
— Slamnikarski obrt v Domžalah. Iz Domžal se nam piše : Domačini so pričeli domači slamnikarski obrt. Delali so domačini za domače in si služili vsakdanji kruh. A pride nemški tujec, ki potiska domačina v ozadje. Mi bi končno molčali, ko bi šlo vse naravno, prosto pot. Toda jež še vedno bolj šopiri. V rokah imamo dokaze, da hočejo priseljenci s silo uničiti domačine. Tako je pisal nekdo iz Draždan, da hujskajo Nemci tuje prodajalce kit, naj domačini 30% dražje plačujejo kite za slamnike. In to se tudi godi. Z Laškega pridejo najboljše najfinejše kite za slamnike, a te morajo domačini mnogo dražje plačevati, ali jih pa celo ne dobč vsled prepovedi mogočnih priseljencev. V rokah imamo dopisnico iz Florence, ki nam kratkomalo odreče prodajo kit. Naše prepričanje je torej, da hočejo na ta način uničiti domače obrtnike. Ali res ni človeka, ki bi se usmilil domačinov ? Ali smo mi res prosti, kakor vrana na polju, ali vidra v vodi ? Ali je res domačin le tlačan tujcev na svoji zemlji ? Tujci si gradč vile doma in drugod, domačini pa stradajo in propadajo.
—	»Jugoslovanski almanah."
Slovenski pisatelji so poslali v Bdgrad svoje literarne prispevke pod naslovi „Dom in svet", »Slovan", »Ljublj. Zvon". Sodelujejo skoraj brez izjeme vsi naši najboljši starejši ter mlajši in najmlajši literatje t. j. okolu 50 pisateljev. Bolgari so tako ne-složni med seboj, da se še niso odzvali vabilu srbskih tovarišev. Iz Belgrada je odpotoval zategadel redakcijski odbor v Sofijo, da poizkusi razkol med Bolgari odstraniti. Kakor Slovenci, bodo tudi Srbi in Hrvatje v almanahu prav dobro zastopani.
—	Slovenci na Dunaju. Z Dunaja : Slov. katol. izobraževalno društvo »Straža" na Dunaju je minolo nedeljo v prostorih češkega „Nar. doma" v XV. okraju priredilo jako zabaven večer. Priredili so znano Jurčič-Govekarjevo narodno igro s petjem „R o k o v n j a č i". Naravnost rečemo, da je bilo to podjetje skoraj drzno. Tem večje je bilo naše presenečenje, ko smo občudovali spretne igralke in igralce na odru. Ni se jim poznalo, da so novinci. Gladko in točno so se vrstili posafnezni prizori in dejanja precej težavne igre. Mno-gobrojno občinstvo iz raznih stanov je navdušeno izražalo vsem zasluženo pohvalo. Čutili smo se domači med domačimi na tujih tleh, koder slovenski jezik tem lepše zvem' in prisrčneje odmeva v narodni duši Hvala vsem, ki so se potrudili, da so priredili tako prijetno zabavo. Upamo, da nas marljivi odbor kmalu zopet razveseli s primerno prireditvijo. Pripomnim še, da so bili igralci večinoma člani „Danice".
—	Zahvala. Načelništvo »Obrtniške bolniške blagajne v Idriji" usoja si tem potom izreči svojo najsrčnejšo zahvalo vsem rokodelskim pomočnikom za prireditev tako ugodno izpale veselice, ki se je vršila dne 5. februarja t. 1. v gostilniških prostorih pri gospodu Fr. Didiču v korist idrijske bolniške blagajne. Obenem se isto zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem lepih dobitkov, vsem pevcem in sploh vsem, ki so omogočili, da je veselica dala čistih 141 K blagajni v korist. — Obrtniška bol-niška blagajna v Idriji, dne 11. februarja 1905. —Josip Rupnik, načelnik.
—	Iz Črmošnjic. (Influenca. — Častni občani.) Letošnja zima je lepa in huda, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje — in starih je pri nas mnogo, kakor ne kmalu kje. Zato imamo pa tu.ti splošno in-fluenco. Menda ga že skoraj ni človeka, ki
■ bi je ne bil občutil, od mladega šolarčka do
j 87letnega starčka. Kar po trije, štirje bolniki v eni hiši. Umrl za njo še ni nihče
! — Vkljub hudi zimi se vendar pridno vozi kamenje in opeka za novo šolo, ka-
tero prično zidati prihodnjo pomlad. Seveda bode novo poslopje občane preoej občutno zadelo; toliko bolj smo se zveselili izdatne pomoči od dovolj znane dobrodelne gospe Hočevarjeve iz Krškega. Na priporočilo go spoda okrajnega glavarja novomeškega, barona Rechbacha, nam je blagovolila darovati 1500 kron. V znak hvaležnosti je občinski odbor v zadnji seji izvolil obadva častnima občanoma. — S 1. januarjem t. 1. je začela pri nas poslovati posojilnica rajfajzenovka, ia takoj v prvem mesecu je imela prometa 11.832 K. Pač lep začetek in dokaz, kako je bila potrebna.
—	Nagla smrt. Dne 12. t. mes., ob 9. uri dopoldne, je šel 53 let stari bajtar Andrej Zaplotnik s Tabora v Pretnarjevo krčmo na Britofu, kjer je spil tri šest-najstinke litra žganja. Četrt ure kasneje je šel živino opravljat in kmalu potem ga je našla domača dekla na dvorišču mrtvega. Zadela ga je kap.
—	Otrok padel v kotel. Dne
9 t. m. okoli 11. ure dopoldne je šla Marija Anžič, bajtarica iz Bizovika, k bližnjemu komaj 200 korakov oddaljenemu potoku prat. D«ma je pustila brez nadzorstva tri otroke Šist let stari Francek je šel iz sobe v vežo. Tu zleze na kotel, v katerem se je kuhalo za prašiče Ker je bil pa pokrov nekolike odmaknjen, se je deček prekucnil v vrelo vodo, iz katere ga je, ko je čul. vpitje, potegnil njegov 11 let stari bratec. Otrok se je na spodnjem delu života tako opekel, da je drugo jutro ob 4. uri umrl.
—	Iz Pulja poročajo da imajo ondi silen mraz in sneg.
—	Nebo v februarju. Večerno nebo je najlepše v zimskih mesecih, zlasti v februarju. Sredi februarja (15) ob 10. uri zvečer drži rimska cesta naravnost od severa proti jugu. Izmed zvezd prvega reda je videti: zahodno od rimske ceste (od juga proti severu) Sirij, Rigel, Aldebaran; vzhodno blizu rimske ceste (tudi od juga proti severu) Prokion, Poluks, Kapela, Vega (na sev. horiz); daleč od rimske ceste ob sev. povr. Arktur (v Bootesu) blizu severovzh. horizonta, Regul (v Levu) ob ekliptiki. — Planeti. Izmed njih se dobro vidijo le trije: Venera, Mars in Jupiter. Venera sveti zdaj kot večernica najdalje. Zahaja sredi meseca okrog 9 in pol, konec meseca ob 10. uri zvečer ter doseže 14. febr. svojo največjo vzhodno elongacijo od solnca 46* 41'. Mars vzhaja po polnoči, 15. febr. kulminira ob 5. uri 12 min. zjutraj. Jupiter pospešuje vedno bolj svoj zahod. Sredi meseca zahaja ob 10. in pol, konec febr. ob 10. zvečer. Merkurja ni videti. Saturn je prešel 12. febr. konjun-kcijo s solncem in je torej tudi neviden. Z Merkurjem bo 24. febr. v konjunkciji. — Luna. Polna luna 19. febr. ob 7. uri 57 m. zvečer, hkrati nepopoln lunin mrk, ki bo pri nas dobro viden. Začetek otemnjenja ob 6 uri 54 m., sreda mraka 8. uri 0 m., konec mraka 9. uri 7 m zvečer (po srednjeevropskem času). Velikost mrka 0 41 luninega premera, torej bo manj kot polovica lune v senci. — S o 1 n c e stopi 19. febr. ob 8. uri 41 m. zjutraj v znamenje rib. Iz zvezdarne v Kaloči so naznanili, da se je 29. jan. pojavila na solncu solnčna pega izredne velikosti, ki je bila vidna celo s prostim očesom (skozi temno steklo), ker je je bila njena dozdevna velikost nad eno minuto Pega je izginila ob robu solnca 10 t. m. Kakor se pa zdi, je šele v razvoju, zato smemo pričakovati, da 'še zopet vrne po 23. februarju (radi rotacije solnca).
—	Iz Trsta se nam piše: Veliki narodni ples v korist družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršil dne 25. svečana 1903. v koncertni in sokolski dvorani „Narodnega doma" v Trstu ter bo svirala vojaška godba c. kr. pešpolka št. 97 v dvth oddelkih. -Začne se veselica ob 9. uri zvečer in neha ob 4. uri v jutro. Vstopnina 1 K za vsako osebo. Dostojnim maskam je dovoljen vstop. — Kakor je posneti iz velikega zanimanja za to veselico po celem Primorskem in iz dejstva, da občinstvo že danes pridno sega po vstopnicah, obeta biti udeležba veli-k^nskn
—	10.000 K ukradenih! Tako vsklika puljski „Omnibus" ozirom na drag denar, ki ga dobi »Lega Nazionale" iz sredstev siromašne dežele istrske. In kako opra vičen je ta vsklik! Če vlada hoče da bodo njeni »malčki" mirni, naj tim kupuje slad-čic z lastnim denarjem, ne pa z onim, iztisnjenim iz kmeta istrskega, iz človeka, najbolj zanemarjenega v Avstriji toliko od strani deželnih, kakor državnih oblasti. Razpolaganje na takov način z denarjem, kakor dela to večina v deželnem zboru istrskem, ki tisoče kron, zloženih od Slovanov in Italijanov, dovoljuje za barbarske in b e s t i j a 1 n e svrhe raznarodovanja slovanskih davkoplačevalcev: to res ni dru-gegr, nego tatvina! Državi je dolžnost, da pazi na to, da se ne kršijo pravice nje državljanov. Tu pa odobrava uprava države takovo grdo delo na škodo večine prebivalstva ene cele pokrajine. Toliko se govori in piše o barbarski Rusiji, tu pa se molči in še odobruje vedenje, ki ni nič manj barbar-
sko, ker izkuša udušiti v mladih srcih slovanskih otročičev besedo, ki jim jo je vcepila — mati!
- ,,Duhovni pastir." Opozarjamo na današnji oglas »Katoliške bukvarne."
Štajerske noulce.
š Izvanredno dolgo porotno zasedanje bo pno letošn.e v Celju. Začelo se je v ponedeljek 13 t. mes in se bo končalo najbrže šele v treh tednih. Do danes je z obravnavami oskrbljeno za šestnajst dni, pa pride gotovo še kaj zraven. Tako dolgega zasedanja v Celju že leta in leta ni bilo.
š Klub varaždinskih vseuči-liščnikov v Zagrebu priredi 26. svečana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma" v Brežicah koncert s petjem in plesom. Cisti dobiček je namenjen za fond sokolske zastave. V spominu je še vesdica, katero so priredili vseučiliščniki prejšnja leta, zato se je nadjati, da bo tudi sedaj obisk zelo p«-voljen.
š Čitalnica v Brežicah priredi na pustno nedeljo veliko maškarado.
š Prememba posestva. Posestvo Blanca pri Sevnici je prešlo v nemške roke g. Rudolfa Ditmarja, ki bo ondi napravil žrebčarno.
š Vabilo k pustni veselici, katero priredi pevsko društvo v Gornjem gradu dne 26. februarja v prostorih gospoda Mikuša. Na sporedu je petje in ples. Med plesom svira šaljiva .godba in se prirejajo različni šaljivi prizori. K zadnji točki se predstavi: .Vojak iz Mandžurije". Ob 6. uri zjutraj razdelitev čistega dobička med dobrodošle goste. Maske in kostumi dobro do šli. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 1 krona, z obiteljo poljubno. — K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
š Umrl je v Gradcu vseučiliški profesor dr. Viljem G u r 1 i 11
š Dijak slepar. Pred mariborskimi porotniki je bil na eno leto težke ječe obsojen 17 let stari dijak Ivan Kociper iz Ptuja, ker je zavil v zavitke drobiž ter je označil na pošti, da je v zavitkih 400, oziroma 1000 kron. Ker je uradnik zavitke odprl, je bila sleparija razkrinkana.
š Dopolnilne občinske volitve drugega razreda imajo danes v Gradcu.
š Slomšekov dom bodeta kupila dva slovenska kmeta iz Vojnika za 44.000 kron.
š Makole. Cerkvena slovesnost, katero je naša Marijina družba priredila v čast svečniški Mariji dne 2. februarja popoldne po večernicah v cerkvi, se je izvrstno obnesla. Svečanost je imela srčen namen, počastiti in proslavljati Marijo, kraljico nebjs in zemlje. Ob vseh praznikih Marijinih naj spoznava svet svojo Mater in naj jo časti. Očiščevanje Marijino ali Sveč-nica bo našim župljanom v trajni spomin. Solze so se utrinjale vernim poslušalcem, ko je vrstoma nastopilo osem mladenčev na oder prvikrat in izborno govorilo in dekla-miralo Petjo milozvočnih glasov Marijinih otrok, ki so menjaje z moškim zborom krasno prepevali Marijine pesmi iz knjige »Slava Brezmadežni", je nepričakovano in začudeno presenetilo navzoče slušatelje. Občudovanja vredno je deklamiral Henrik Ko-vačič pesem »Mariji Brezmadežni" iz domoljuba". Hvalevredno j; prcdnašala Marija Kotnik lepo pesem »Blažena med ženami" iz „Dom in sveta". Začudili smo se posebno ob prizoru petnajsterih deklet, katere so menjaje se živahno in čutno govoreč uprizorile „5onet«i venec" iz nBi}g<tljuba". Porosile so solze pobožno ljudstvo, katero je z zanimanjem vneto zrlo na oder govoreče deklamatorice. Ljudstva se je trlo v cerkvi tudi iz sosednih župnij. Polovica je morala ostati zunaj cerkve, ker jim je bila cerkev premajhna. Ob tej priliki je naša mladina pokazala, da je možna kosati se s sosednimi mladenči in dekletami tudi na odru, v govoru in v deklamacijah. Treba je le potrpežljivosti in marljivosti. Svečanost je trajala sedem četrt ur, ki so nam pretekli ko lastavica izpred oči. Veselje je bilo veliko in hvaležnosti je mnogo. »Bog daj, da bi nam Marijina družba še mnogokrat kaj takega uprizorila!" Bog daj! Lepo petje je vodila blaga nadučiteljeva gospa Amalija Samperl, ki je navdušeno in marljivo se trudila za svečanost. Srčna ji hvala! Izrekamo srčno "hvalo tudi vsem, ki so kaj pripomogli k slovesnosti. Na svidenje!
Koroške noulce.
k Konsumno društvo snujejo socialni demokratje v Celovcu.
k Za slovensko šolo v St. Jakobu je doslej nabranih 4494 K. Slovenci, pomagajte!
k Poznati nas nočejo. Znano je, da so poslala n trnka krščansko-socialna društva na Koroškem protestno izjavo zoper skrunjenje Najsvetejšega na Dunaj. Nemci so povabili tudi prevaljsko sloven-
sko delavsko društvo, a celovško slovensko delavsko društvo so prezrli. Da to društvo s svojimi 80 člani obstoji že skoraj celo leto, to dobro vedo. Morda pa mislijo, da je to samo nacionalno društvo! Društvo, ki bi hotelo enakemu nemškemu delati konkurenco. Da, zares je zasnovano na na rodni podlagi, a obenem je tudi krščansko, saj se je ravno za to stališče že takoj od začetka bil s socialnimi demokrati hud boj, in tudi pri premembi društvenih pravil se je ravno o tem mnogo razpravljalo. Toda naši vrli delavci so takorekoč prisegli na oboje, ker se oboje da prav dobro združiti. Predsedstvo naj ukrene, da se v prihodnjem šematizmu tudi naše društvo uvrsti med druga katoliška društva!
k Samoumor. Vojak, ki se je v Trbižu ustrelil, se piše Pisker.
k Mladi samomorilec. V Celovcu se je ustrelil v glavo 15tetni čevljarski vajenec Jakob Liendl, ker je nekaj poneveril svojemu mojstru. V bolnišnici je umrl.
Ljubljanske noulce.
Kaj se zgodi, ako cviček in
šampus v noge zlezeta.
(Slika izpred okr. sodišča.)
Včeraj popoldne se je vršila pred tukajšnjim c. kr okrajnim sodiščem velezani-miva razprava. Znani akademičoi „kavalir" Vladimir Svetek je tožil radi raz-žaljenja časti gg. dr. Mama, c. kr. fin. praktikanta, dr. R u p n i k a, c. kr. fin. nad-komisarja in dr. J e r o v e a , c kr. fin. nad-komisarja.
Sodnik je g Vedernjak, zagovornika obtožencev sta gg. dr. F u r 1 a n in dr. Š v i g e 1 j. Tožitelj se zastopa sam.
Tožitelj je prišel v dvorano okrašen s starim cilindrom in debelo knjigo §§ katero je s hrupom vrgel na mizo. Dolgo postavo je še za pol metra raztegnil, da bi imponiral sodniku in obtožencem
Obtožnica proti dr. Marnu se glasi, da je dejal tožitelju na planinskem plesu: ^legel", „smrkovec" in „brezčastni človek". Obtoženec pravi, da prvih dveh izrazov ni rabil, pač pa je dejal, da Svetek ni zmožen dati vitežkega zadoščenja. Stvar je bila sledeča. Obtoženec je bil v družbi svojih kolegov. Eden njegovih kolegov je šel k paviljonu po vino. Pri tem je naletel na Svetka in nekega B, ki sta prav hudo kričala. Eden je držal v roki liter, drugi pa kozarec. Svetek je vitežko »hrulil" svojega „so-trpina" češ: „Bruc, pij, žri, če ne Ti izlijem vino za vrat."
Ke je prišel mimo g. Korbar ki je šel po pijačo, je takoj nastala med njim in Svet-kom rabuka.
Ker so se navzoči bali, da ne bi prišlo do kake kontrahaže, jih je obtoženec miril, češ: Do kontrahaže sploh nemore priti, ker Svetek nemore dati zadoščenja. Svetka je namreč proglasil kot takega častniški zbor c. in kr.[27. pešpolka in dijaški sod.
Zagovornik dr. F u r 1 a n predlaga, naj se sodišču predlože dotični akti od 27. pešpolka.
Tožitelj Svetek prizna, da mu je častniški zbor odrekel satisfikacijo; to se zgodi z vsakim, kdor je degradiran. — Kot vzroke degradaciji navaja, neke svoje surovosti. Dijaški sod me je pa dal v „feršis" zaradi neke formelne napake Ko naredi dr. Marn neko opazko, se zadere S vetek : „Ne vtikaj se vmes, ko imam jaz besedo" Takrat na planinskem plesu je bilo navzočih mnog« ljudij, ki pa niso razumeli, kaj je hotel reči dr. Marn.
Sodnik: Zakaj pa niste več prič pripeljali ?
Svetek: Sem se zanesel na B Jih bom pa pri drugi inštanci, če jih bom dobil. (Smeh)
Sodnik: Kdo je bil bolj trezen, Vi ali B ?
Svetek : Jaz! (Smeh.)
Sodnik: Pa piavite v ovadbi, da Vara je šampanjec tako zlezel v noge, da ste komaj stali.
Svetek: To je pa res! Zavest sem pa le imel še.
Priča B. pravi, da je bil dotični večer popolnoma pijan. Ne ve se spominjati, če je bil dotični večer sploh s Svetkora skupaj
Svetek (v smehu): Drugi dan sem ga izpraševal o kravalih ter mu dejal, da bo šel za pričo, nakar mi je dejal: Prijatelj, ali se ti ni vse to sanjalo ? (Smeh) Drugih prič pa Svetek ni imel, ker je mislil, da ne bo nihče nič tajil. —Zagovornikov predlog sodnik odkloni, ker Svetek sam prizna, da mu je častniški zbor odrekel satisfikacijo. Med tem je moral sodnik ojstro posvariti Svetka zaradi njegovega „akademiškega" vedenja
Dr. R u p n i k u , c. kr. fin. nadkomi-satju, očita obtožba, da je zgrabil Svetka in ga vrgel na stole, kar mu je bilo tim lažje storiti, ker sta mi (kakor se glasi obtožba) »cviček in šampus zlezla v noge«. — Obto-1 ženec pravi, da je popolnoma mirno stal pri I paviljonu. Zasliši prepir, se obrne in vidi, da se je Svetek zaničljivo obnašal nasproti
Korbarju Stopil je zato bližje, da izve, kdo da je ta človek, nakar mu Svetek zaničljivo obrne hrbet Prijel je vsled tega Svetka in ga obrnil k sebi. Lahko se je zgodilo, da se je pri tem Svetek opotekel in neprostovoljno sedel na stol Drugega mu ni naredil. — O Svetku prečita sodnik, da je bil že dvakrat kaznovan vsled žaljenja uradne osebe in pa ker je nekega gospoda oklo-futal
Dr F u r 1 a n protestira, da bi se zaslišalo Svetka, ker je bil pijan.
Sodnik: Koliko ste spili ?
Svetek: Precej!
Sodnik: Kedaj ste pričeli ?
Svetek: Ob devetih zvečer !
Sodnik: Neprenehoma notri do jutra ?
Svetek: Skor* de !
Sodnik: Kaj ste pili ? Žganje ?
Svetek: Tist'ga pa ne !
Sodnik: Caj ?
Svetek: Tud' ne 1
Sodnik: Šampus ?
Svetek: Tist'ga pa !
Opisujoč dogodke pravi, da se ne spominja več dobro. Ve le, da je padel. Spominja se pa dobro, da mu je zunaj na hodniku pozneje rekel Korbar : Vi ste navaden šuft." Jaz sem mu dejal nato : Glejte, kako vi delate ! Vi mi pravite šuft, ko nimam nobene priče. Ce bi vam pa jaz zdaj klofuto dal, bi pa komisar Robida, ki tamle stoji, takoj videl". (Smeh.) Sploh pa ima „vtis", da ga je nekdo zgrabil za vrat
V obtožnici zoper dr. Jerovca pravi tožitelj, da ga je zgrabil za vrat in vrgel na stole. Med drugim pravi: »Vrgel me je lahko, ker sem užil tisti večer velikansko množino alkohola. Položaj je bil zame jako kritičen, ker je bilo med občinstvom mnogo eksistenc, ki jih ne prištevam med ljudi in me sovražijo".
Obtoženec pravi, da je prišel v dvorano šele na koncu. Videl je, kako je dr. Rupnik razburjen, prijel ga je za roko in odvedel iz dvorane. Svetka se še dotaknil ni.
Svetek povdarja, da je imel „vtis", kakor bi ga bil tudi dr. Jerovec vrgel. Spominja se, da so dame upile : „Ne !" — Predlaga, naj se zasliši prof. M a c h e r, ki je miril.
Priča g. profesor M a c h e r pravi, da je moral miriti najprvo Svetka. Videl ni drugega, ko pričkanje.
Dr. F u r 1 a n praša, koliko je bil Svetek pijan.
Prof. M a c h e r : Koliko je bil pijan, ne morem vedeti, no, stal je še.
Ko sodnik praša stranke, naj se li zasliši neka priča, pravi Svetek: »Meni je vse eno, stvar je zame že izgubljeni".
Priča Franc Golob, uradnik trgovinske in obrtne zbornice", izjavi, da je slišal reči dr. Rupnika : „Jaz tega ne pripuščam, da bi se z mojimi kolegi tako ravnalo". Druzega ne vč.
Svetek: „Ti, kaj pa tist', k' s' ti men djav : To pa ni bilo taktno !"
S » d n i k : Morda je na Vas mislil. (Smeh.)
Zagovornik dr. F u r 1 a n zagovarja vse tri gg. obtožence. Svetkova nervoznost je že taka, da so ga morali njegovi kolegi iz svoje družbe izključiti (Svetek se smeja). Cel dogodek je povzročil tsžitelj sam.
Zagovornik dr. S v i g e 1 j ožigosa obnašanje akademika Svetka, ki vsled svojega obnašanja pač ne more nikogar več žaliti in tudi ne poživljati na dvoboj. (Med zagovor-nikovim govorom se Svetek večkrat smeja in dela razne figure.) Kakšen človek je Svetek, se vidi že na njegovem vstopu v dvorano. Ljubljanska društva se že posvetujejo, kaj bodo .storila, ko bo ta človek prišel kupit vstopnico. (S tem bi se najložje ognila Svetkovim maniram.)
Svetek najenergičneje protestira proti besedam dr. Furlana, da bi ga bili izklju čili dijaki! S »Savani" sem se sam skregov in sem izstopu. Saržo sem zgubu weil ich die Wache provociert habe. Imel sem že dosti afer, posebno z Nemci, kar kaže tudi — moj obraz. Tudi s Svigljem sem imel „eno afero". Prišel sem v njegovo pisarno, (smejaje se), pa se nisem hotel odkriti. (Se smeje naprej.)
Sodnik: Pustite to! Boste pričeli govoriti še o kosteh svojega rojstva. Kaj predlagate? Da se kaznujejo vsi trije?
Svetek: Ja!
Nato sodnik razglasi oprostilno razsodbo za vse tri obtožene.
Sodnik je dejal: Svetek zahteva od ljudij, da se spodobno obnašajo. Kako se pa obnaša on? Včasih smo se na univerzi učili tudi lepega vedenja. Sedaj pa se menda, ko je g. Svetek gori, uče kaj drugega. Nato utemelji sodnik svojo razsodbo. Svetek i priglasi priziv! — V petek bo | g. Svetek zopet v neki aferi reševal pred ! okrajnim sodiščem svojo kavalirsko čast.
lj Kje je Ljubljana? Prijatelj nam je poslal zbiiko pisemskih naslovov, ki kažejo obširno gergr^tiino naobraženost nemškega „Kulturvolka". Tako piše nekdo
na kuverti: Hrvatsko v Ljubljani, drugi zopet Laibach, Bčhmen (3krat) potem pa slede: Laibah, Karnten (2krat); Laibach, Ili-rien ; Laibach, Corvatien; Laibach, Steier-mark ; Laibach, Gravazien ; Laibach, Mahren. Najbolj ga pa „pihne" naslov: Laibach, letzte Post RudolfaWerth.
lj Javno predavanje. Danes točno ob pol 8. uri zvečer predava v „Slov. kršč. soc. zvezi" (Selenburgove ulice št. 6) dr. Jan. Ev. Krek o civilnem zakonu. Gostje dobrodošli ! K obilni udeležbi vabi odbor.
lj lflom. Brezposelni pekovski pomočnik Avgust Pollik, stanujoč v Metelkovih ulicah št. 19, je prišel sinoči okrog 7. ure v šupo na sv. Martina cesti št. 24 in vlomil s sekiro v kovčeg voznika Mihaela Suster-šiča ter mu ukradel iz njega 34 K. Ravno v istem času je pa prišel mimo skednja Sarobonov hlapec Franc Kraljič, ki je slišal ropot v šupi. Poklical je takoj bustaršiča. Ko sta pogledala v šupo, je Sustaršič opazil, da je njegov kotčeg vlomljen, v mrvi sta pa našla skritega omenjenega Pollika, ki jima je moral izročiti denar nazaj. Poki cala sta na to policijskega stražnika, ki je Pollika aretoval.
lj Javna vinska pokušnja v
tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v sredo, od 7 do 9 ure zvečer. Po pokušnji bo v kavarni »Europa" koncert društvene godbe.
lj Poročili so se včeraj v Ljubljani: Frančišek Lang, mlekar v Logatcu, z Jožef« Smole, hčerjo posestnika. — Jakob Petkovšek, posestnik v Rov-tah, z Marjeto Trepal.
lj Prehud udarec. Včeraj popoldne je udarila delavka Josipina Mormoljeva s palico od metle 11 letnega Franca Stavta po levem komolcu tako močno, da so ga oddali v deželno bolnišnico.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Slovencev, 36 Črnogorcev in 37 Makedoncev, nazaj je pa prišlo 20 Slovencev in 20 Hrvatov.
lj Smrtna kosa. Na Valvazorjevem trgu št. 5 je umrla gdč. Fani K o c i j a n ; na Rimski cesti je umrl oče g. notarja in poštnega kontrolorja g. Gregorčiča g Anton Gregorčič; Terezija Zajec, zaseb-nica, Pokopališka cesta 29 ; Fani H o f f -m a n n , Breg 20 V bolnišnici: Marija Čuber, likarica, 65 let; Anton Volka r , kajžar, 35 let; Anton Bogataj, delavec, 42 let.
lj Koncert društvene godbe se vrši jutri, 15. t. m v kavarni „Europa". Začetek ob 9. uri zvečer.
lj Izgubljene reči. Služkinja Frančiška Resel je izgubila na Marije Terezije cesti črno denarnico z manjšo vsoto denarja — Šivilja Frančiška Zupančičeva je izgubila denarnico s 40 kronami. — Ivan Sarbik je izgubil prostih 170 kron. — Trgovec Ivan Grmovsky je izgubil listnico s 100 kronami. — Franc Pleterski je pa izgubil zlato kravatno iglo, vredno 30 kren.
Izpred sodišča.
Razbijalca oken. Florijan Kuhar, 22 let stari krojač, je napeljal delavca Mihaela Zupana, da sta šla zajedno z namenom pred Hubadovo hišo v Šmartnim tam okna pobit. Kuhar je bil obsojen na 4 mesece, Zupan na štiri tedne težke ječe.
Denar ga je premotil. Lorenc Ogrizek, 20 let stari delavec, je, ko se je vračal z vozom iz Trsta proti domu, med potjo segel na vozu spečemu Jožefu Mejaku, ki se je itak s svojim vozom vračal iz Trsta, v žep in mu zmaknil listnico z vsebino 340 K. Sodišče ga je obsodilo na štiri mesece težke ječe.
Nepoboljšljivi pretepač Franc Burgar, posestnikov sin iz Loke, je bil jezen na Franceta Čebula, ker je hotel svojega vinjenega strica, ki je stal z obdolžencem pred Jankovičevo gostilno, domu spraviti ; sunil ga je v levo sence in dvakrat med rebra. Drugi dan je pri p«toku Pšata napadel Jakoba Šarca, kateremu je zadal več lahkih poškodb. Burgar je bil obsojen na S mesecev težke ječe.
Razne stvari.
Najnovejše.
V ruhrskem okraju se delavstvo vrača na delo. — Torpedo na 4000 m. je bil razstreljen na Reki z dobrim uspehom. V tehničnih krogih vzbuja to veliko pozornost. — Velike ovacije za Gorkega so bile včeraj v nemškem gledališču v Pragi povodom predstave njegove igre. — Posebne vrste samoumor. V okolici Ol«muca so našli napol zmrznjenega podčastnika Adalbert Kutschera. Hotel je na vsak način zmrzniti ter seje od 31. januarja potikal okolu. — Suho listje kakor gorivo. Suho listje se je rabilo dosedaj za steljo oziroma za gnoj. Sedaj javljajo iz Pariza, da so tamkaj iznašli način, kako se listje umetno stisne ter se iz njega napravi gorivo, ki nadomestuje premog ter je tudi mnogo ceni je. — Po-
tresni sunek so včeraj čutili v Miirz-zuscblagu. — Grofica Montigno z o se je baje udala v to, da se leči od svoje najmlajše hčerke,' zato pa dobi večjo apanažo in dovolilo se ji bo v določenem času videti otroke. — Umrl je v Ino-mostu rektor laške fakultete vitez S a r t o-ri. — Iz Londona v Pariz se je pripeljal zrakoplovec Jakob F a r r e. — Konjsko mesnico so etvorili v Zagrebu — U m r 1 j e v Imotskem na Hrvaškem glasoviti ropar Andrej Simic, ki je bil 21 let zaprt v Kopru, a potem pomiloščen. — Drugič je povila trojčke v Prugovu na Hrvaškem Luca Boban.
Znamka za nazaj. V japonskih gledališčih je navada, da gre obiskovalec, ki hoče za nekaj časa zapusti gledišče, k vratarju, mu pomoli svojo roko, na katero mu potem vratar pritisne nekak pečat, s katerim potem lahko zopet pride nazaj, ne da bi mu bilo treba zopet plačati vstopnine.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 14. februarja. Državni zbor je danes nadaljeval prvo branje proračuna. Hagenhofer je govoril o razmerju naše države do Ogrske ter je dejal, da se ni potreba udati mažarskim željam. Boljša je takojšnja ločitev. Pritoževal se je, da se je pri novi trgovinski pogodbi z Nemčijo premalo oziralo na koristi kmetijstva. Prašek je izjavil, da hočejo češki agrarci čakati, kaj stori vlada. Zahteval je več dela na korist kmetijstva. Od Cehov bodeta danes govorila še Soukup in dr. Kramaf.
Dunaj, 14. februarja. Dr. Kramaf je v današnji seji državnega zbora govoril skoro samo e finančno-političnih stvareh. Nato je govoril ministrski predsednik Gautsch. Dejal je, da je izjava o samostojnem odlo-čevanju izšla iz lastne inicijative vlade in da na tako izjavo ni nihče vplival. Ne samo v narodnih, ampak tudi v drugih zadevah si vlada pridržuje samostojno odločevanje. V narodnostnem oziru noče na mesto sedanjih nezadovoljnežev postaviti novih nezado-voljnežev. Radi sprave med Cehi in Nemci je še vedno optimist in on upa na spravo. Na vzklik socialnega demokrata Riegra, da se je Gautsch precej spremenil, je ministrski predsednik odgovoril, da se je v dvajsetih letih precej izpremenilo, a z rekrimi-nacijami se noče baviti. Vlada se bo ba-vila s pritožbami dalmatinskih poslancev in bo bolj skrbela za korist Dalmacije. Finančno vprašanje se bo uredilo na korist splošnosti ne pa samo na korist posameznega dela države. Vlada stoji z ozirom na Ogrsko na stališču nagodbe z leta 1867, če se bo pa kaj hotelo spreminjati ali če se bo hotelo staviti nove pogoje bo vedela vlada v družbi s parlamentom in avstrijsko javnostjo odločno braniti avstrijsko stališče. Pri tem ne bo ostala samo pri besedah, ampak bo pokazala tudi dejanja. Braniti bo znala stališče Avstrije kot vele-vlast, za kar so narodi krvaveli na bojiščih in kar je pogoj za miren gospodarski in kulturni razvoj narodov.
Dunaj, 14. febr. Za Gautschem je ustal v današnji seji vodja justičnega ministrstva dr. K 1 e i n , ki je v dolgem govoru zavračal Tavčarjeva izvajanja. Dejal je, da se v Ornig Tavčarjevi zadevi ni iz političnih razlogov delegiralo mariborsko porotno sodišče. Dr. Tavčar je samo formelni obtoženec, ne pa materijelni in predlog za izročitev še ni pred zbornico. Kar se tiče nastavljanj uradnikov gleda justična uprava le na njihovo sposobnost in p o r a b n o s t (!) ter na državne i n t e r e s e (! !), za politike je pa to seve drugače. Protestira proti podtikanju, da je strankarski. Glede dr. Tavčarjevega govora se je pokazalo, da nihče v lastni stvari ni brez predsodkov. Justična uprava je postopala korektno. Njegovo stališče je gojitev pravice v najstrožjem pomenu besede. Le tako-si more justica ohraniti avtoriteto.
Dunaj, 14. februarja. V današnji seji nemške ljudske stranke je poročal dr. Der-schatta o razmerju Avstrije do Ogrske. Sklenilo se je predlagati v drž. zboru, naj vso zadevo prouči odsek, obstoječ iz vseh parlamentarnih strank. Sklenilo se je predložiti železniškemu ministru železniški program alpskih dežel.
BudimpeSta, 14. febr. Ni še gotovo, če se bo parlament otvoril s prestol-nim govorom Skoro gotovo bo poslance pozdravil starostni predsednik ter povedal, da bo kralj imel pozneje prestolni govor.
Peterburg, 14 februarja. Vojaštvo je včeraj zopet stražilo tvornice. Pri nedeljskih izgredih sta bila ubita dva stražnika. Delavski del mesta straži vojaštvo. Veliki trgovci so zubarikadirali svoje trgo vine. Po ulicah hodijo patrulje.
Peterburg, 14. februarja. Predsi-nočnjim se je v carskem gledališču dvignil znameniti odvetnik Dihovski ter govoril občinstvu, da v tem času ni vzroka prirejati zabave. Bil je takoj aretiran.
Krakov, 14 febr. Iz Dombrove poročajo, da je 20 oboroženih delavcev udrlo v jamo Kazimir, zaprlo paznika in ukradlo 555 funtov dinamita. Tudi v druge jame so se izvršili vlomi ter je odnešeno mnogo razstreljivih snovi.
Lvov, 14. februarja. (Kor. ur.) Vsi poljski listi v Galiciji in Sleziji priobčujejo izjavo, v kateri obžalujejo sedanje dogodke v Ruski Poljski. Z ogorčenjem zavračajo trditev nekaterih listov, da so ti dogodki priprava za revolucijo in pravijo, da ti dogodki nimajo prav nič skupnega s politiko poljskih strank.
Tokio, l^. febr. Maršal Ojama poroča: Japonski oddelek je zasedel v jutru dne 9. t. m. višine južno Kiacisaja, odbivši dve sovražni pehotni stotniji, ki sta se uma knili proti Čančisaju, vzemši seboj enega mrtvega in 10 ranjenih. — Sovražno topništvo je bombardiralo 10. t. meseca naše pozicije raz pet točk na s pret i fron11 našega središča in levega krila. Sovražnik je rabil poljske topove proti središču, a težke topove na levem krilu. V noči dne 10. t. m. je bila odbita sovražna kompanija, ki se je približala našemu desnemu krilu. Dne 11. febr. ob 6. uri zjutraj je napadla ena sovražna stotnija našo pozicijo na le vem krilu. Bila je odbita. Cel dan je streljal sovražnik v okolici Litagentuna iz poljskih in težkih topov. Sovražnik se energično utrjuje na severu od Litagentuna. Do teh utrdb je zgradil ozkotirno železnico.
flletcorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, sredici zračni tlak 736-0mm
C 3 a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura P« Celzija	Vetrovi	Kebe	al ■ P 3 a ce . &
13	9. zveč.	743 1	— 4 8	sl. svzh.	del. jasno	
14	7. zjutr.	74 3-9	-11-4	sl jz«h.	jasno	06
	2. pop.	742-0	—0-4	sl. jug.	»	
Srednja včerajšnja temp. —4 5°, norm. —0 4°.
Tržne cene v Ljubljani
dne 11. svečana.
		K	h		K	h
Goveje meso I. v.	kg	l|48		Pšenica . . 100 kg	22	8)
Telečje meso	>	1	4<'>	Rž . . . » .	Ih	—
PraSičje » sveže	»	1	60	Ječmen . . . »	16	
KoStrunovo meso	»	1	08	Oves . . ► »	li	—
Maslo . . . .	»	2	2	Ajda ... > .	19	—
Mast prašičja . .	»	1	30	Proso, belo, > »	20	
Slanina sveža	>	1	48	Koruza . . > .	16	—
» prekajena	>	1	60	Krompir » ►	7	—
Jajce, tri . . .		—	24	Drva, trda, m"	10	—
Mleko, liter ■ .		—	18	» mehka, »	8	—
Piščanec . . ,		1	M	Seno, 100 kg .	7	20
Golob . . . .		—	40	Slama, » » . •	6	20
Fižol, liter . . ,		—	HO	HSeuična moka St 1	2	50
Grah, . . . .			;8	Koruzna » . .	19	—
Leča, ► . . .		—	28	Ajdova » St. I	38	-
Dunajska borza
dne 13. svečana.
Skupna 4% konv renta, maj-nov. . .	100 25
Skupna 4% konv. renta, jan,—julij . .	100 20
Skupna 4 2%, pap. renta, feb — avg. . .	100*70
Skupna 4-2% sreb. renta, april - okt. . .	100-70
Avstrijska zlata renta . ......119'85
Avstrijska kronska renta 4% ....	100 25 Avstrijska invest. renta 3'/»% .... 91-75
Ogrska zlata renta 4%......,	118 80
Ogrska kronska renta 4%.....9810
Ogrska invest. renta 3l/»°/o . ■ , . . 89"35 Delnice avstro - ogrske banke .... 1634
Kreditne delnice..................675 25
London vista......... .	240 27'/,
Nemški drž, bankovci za 100 mark . .	117-35
20 mark............23 48
20 frankov...........19-11
Italijanski bankovci........95-40
Cekini.............1134
izurjena kuharica
srednje starosti, vešča v vseh strokah gospodinjstva. Vstopi najraje h kakemu gospodu duhovniku v mestu ali na deželi. Naslov povč upravništvo.	275 3—i
Kontomstinja
zmožna slovenščine in nemščine, z lepo pisavo, U0T se spirejme. Samo pismene ponudbe na naslov:
274 i-i Bratje Reiningtaaus,
Spodnja Šiška. Žltalk.	'
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je umrla naša hči, oziroma sestra in svakinja, go^odična
fani Kocijan
danes, dnd 13. febr. zjutraj ob 4. uri po dolgi in mučni bolezni, v 29. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage rajnice bode jutri. 4 febr., ob 5. uri popoldne i« hiše na Valvazorjevem trgu št. 5.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V LJubljani, 13. febr. l»05.
Žalujoči ostal!.
Tužnim srcem javljamo vsem mnogoštevilnim sorodnikom, prijateljem in znancem v in izvan ribniške doline prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati našega tako skrbnega očeta, soproga, oziroma tasta in starega očeta, gospoda	277
Janeza Pelc=a
posestnika in gostilničarja t Ribnici
danes, 13 t. m. ob l/«ll- uri dopoldne, po daljšem hudem bolehanju, previ-denega večkrat s tolažili naše svete vere v 79. letu svoje starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 15. februarja dopoldne iz hiše žjlosti na domače pokopališče.
Sv. maše se bodo brale v tuksgšnji farni cerkvi in drugje.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev.
Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za sočutje in tolažbo povodom smrti naše dobre matere, stare matere, tašče in setre g.
Terezije Zaje
najiskrenejšo zahvalo. 281 Osobito se še zahvaljujemo prečastitemu g.župniku Marti u Malenšku za tolažbo v britkih urah in častiti duhovščini in sploh vsem, ki so spremili drago pokojnico k zadnjeiuu počitku.
Ljubljana, 14. febr. 1905.
Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in za številno spremstvo pri pogrebu naše iskreno ljubljene, prerano umrle soproge, oziroma matere, gospe	279
LijeDebevec
za kratni venec, ki ga je naklonil slavni mestni magistrat in druge cvetlične naklonitve, najprisrčneje zahvaljamo tem potom posebno pre-blagorodnega gospoda župana Ivana Hribarja, gg uradnike mestnega magistrata in gospode pevce za ganljivo nagrobnico ter vse častite prijatelje in znance.
Ljubljana, 13. februarja 1905.
Žalujoči soprog in otroci.
Najboljše Čistilno sredstvo
je svetovno znani Olobus čistilni izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinskn opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dob va se pri tvrdki BRATA EBESL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 6 12—9
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanskl sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26—23
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
»ar „Duhovni pastir" po znižani ceni!
Ker so mnogi v dušnem pastirstvu delujoči duhovniki izrazili željo nabaviti si stare letnike ,Duhovnega pastirja", če bi jih dobili po znižani ceni, izjavljamo, da smo se vsled pomankanja prostora odločili oddajati letnike: VII. 1890, VIII. 1891, IX. 1892, X. 1893, XI. 1894, XIII 1896, XVI. 1999, XVII. 1900 in XVIII. 1901 za polovično ceno po 4 krone (vezani letniki veljajo po K 120 več.)
Pripomnimo pa, da velja ta cena samo za naročila, katera nam dojdejo do vključljivo 4. marcija; po 4. marciju prodajal se bo »Duhovni pastir" zopet in edino le po prvotni ceni K 8-— za letnik.
Kdor naroči pet letnikov dobi tudi priloge »Duhovnega pastirja" za polovično ceno in sicer:
Zbirka lepih izgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli zbral Anton Kržič, oziroma Alojzij Stroj, I. zvezek: 5 sešitkov a 60 vin.
K 3 —, vezano K 4 20, — 11. zvezek dosedaj 4 sešitki a 60 vin.
Obrambni govori. Slovencem v premislek in prid sestavil dr. Franc Lampe K -—'40.
Kosec, Katoliško zakonsko pravo z ozirom na državne avstrijske pravice K 1—, vezano K 2.20.
Dvojno kazalo prvih deset letnikov »Duhovnega pastirja" 1884 -1893. Sestavil Ludovik Škufca, župnik, K 1—, vezan K 180.
Pridržimo si pa pravico, razveljaviti današnje naznanilo o potrebi še pred 5. marcijem deloma ali tudi v celoti.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
W